FEBRUAR 1 Č Ignacij 2 P Svečnica 3 S Blaž NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.. 4 N 3. Predpostna 5 P Agata, dev. 6 T Doroteja 7 S Romuald - Pep. 8 C Janez iz Mate 9 P Ciril iz Aleks.+ 10 S Školastika PRVI SLOVENSKI OST M AMERIKI ISmIc? Zet vero In narod — m pravico In resnico — od boja do tmagij LASTLO StOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations\ __CHICAGO, ILL., SOBOTA, 3. FEBRUARJA — SATURDAY, FEBRUARY 3, 1940 _ LETNIK (VOL.) XL1X 11 N 1. Postna 150. OBLETNICA VRHOV. NEGA SODIŠČA Washington, D. C. — Vrhovno sodišče Zed. i- držav .je obhajalo ta četrtek 150. obletnico,odkar je prvikrat zborovalo. Dogodek se je obhajal z raznimi proslavami v dvorani sodišča, kakor tudi v senatu in v poslanski zbornici. Med glavnimi govorniki je bil načelnik vrh. sodišča, Ch. E. Hughes. JAPONSKA IMA UPANJE KRITIZIRAL JVLADO Predsednik del. federacije pravi, da je vladna kontrola nad industrijo glavni vzrok brezposelnosti. Miami, Fla. — Na polletnem zborovanju eksekutivne-ga odbora delavske federacije, ki se vrši v tem 'mestu, je predsednik Green zastavil odločno besedo v prid ameriškim delodajalcem, češ, naj se jim ponovno^ vrne vsa prostost, kakor so jo nekdaj uživali, ter naj se odpravi vladna kontrola nad industrijo. Green je povdaril, da je ta kontrola glavni vzrok, da je v Ameriki še vedno do devet milijonov brezposelnih. Delodajalci, je dejal, se namreč tako boje, da bi ne imeli dovolj profita pri svojih) pod-vzetjih, ker jim vlada jemlje prostost, da raje sploh nič ne podvzamejo, vsled česar je zastoj v industrijskem obratu. Iz ust delavskega voditelja se, take. ibegede. dokaj čudno slišijo, kajti d osle.] so jih izražali le zastopniki velikih industrijskih magnatov. Vendar pa je pustil Green vladi toliko vpliva, naj bi imela odločujoča besedo pri tem kako naj se brezposelnost od-pravi, in priporočal je tudi naj do tistega časa vladna re ' lifna dfela ostanejo. Iz Jugoslavije Drzen roparski napad pri Slovenjem Gradcu, kjer sta dva roparja oplenila revnega prevžitkarja. — Nevaren nočni požar blizii Višnje gore. — Smrtna kosa. — Druge vesti in novice. Odnošaji z Ameriko velike važnosti za njo. Tokio, Japonska. — Ta četrtek se je sestal japonski parlament k dvomesečnemu zasedanju in ob otvoritvi je med drugimi govoril tudi zun. minister Arita. Ta je izrazil veliko upanje, da se bo sedanja kriza z Ameriko ugodno polegla, če, da prišli odnošaji med obema deželama zopet v normalno stanje in se bo sprejela nova trgovinska pogodba namevSto prejšnje, ki je potekla 26. januarja. Povdaril je, da je prepričan, da bo Amerika končno uvidela, da nima Japonska nobenega namena, da bi izključila njeno trgovino iz" Orienta. -o-- TIBET DOBI NOVEGA DALAI LAMA Cunking, Kitajska. — Kitajska osrednj a vlada v tukajšnjem mestu je ta teden sama pristala na to, naj se neki šest lei stari deček, imenu Lingerh, končnoveljav-no proglasi za dalai lamo, s čimer bi postal vrhovni poglavar Tiveta v duhovnem ir svetnem oziru. Po veri, ki jc imajo v Tibetu, se dalai larm ob svoji smrti takoj preseli a telo kakega dečka, ki je bi rojen ob času njegove stnrti in svečeniki imajo nato nalo go, da tega dečka najdejo Stari dalai lama je umiri v decembru 1933 in iskali so na to šest let ter skupno našli tr dečke, ki bi prišli v poštev Trdijo pa, da omenjeni Lin gerh, ki je eden od njih, ka že tako duhovnost, da ni no benega dvoma, da je bil oi tisti, v katerega se je stari dalai lama vtelesil. ala marljiva kmetska druži Neprevidno ravnanje z orožjem Pavle Dremelj, toča j v Ljubljani, je precej nerodno ravnal s pištolo, ki se mu je sprožila in krogla mu je obtičala pod srcem. Vendar njegova poškodba k sreči ni smrtnonevarna. KRIŽEM SVETA — Canberra, Avstralija. — Prva pošiljka aeroplanov, katere je Avstralija naročila v Zed. državah,je prispela semkaj zadnjo sredo in obsega sto letal. Vzelo bo k alt a d v a tedna, da bodo sestavljeni, piri čemer bodo pomagali a-meriški izvedenci. — Madrid, Španija, —Vlada generala Franca je odredila zadnjo sredo, da se morajo vse delavske unije in zveze delodajalcev inkorpori-rati v vladno stranko falangi-stov. s čimer bode \Jo pod c|irektno konti:;>i<- ?ii Kmetje v vasi Apače trpijo i veliko škodo, lcer razsaja tam . precej močno svinjska kuga. l Baje *je bila kuga prinešena i s Hrvatskega. -o- -1 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' V KANADO BODO DEPORTIRANI Chicago, 111. — Federalno prizivno sodišče je zadnjo sredo odklonilo, da bi preklicalo izrek nižjega sodišča, katero je svoječasno odločilo, da se nek,i Stan. Boraca in njegova žena ne smeta deportirati na Poljsko, od koder sta preko Kanade nezakonito prišla pred 11. leti, češ, da bi bila deportacija na Poljsko, ka-koršna je ta zdaj, nečloveška. Pač pa je prizivno sodišče odredilo, cla se morata imenovana deportirati v Kanado. Vendar je' vprašanje, ali jih bo Kanada sprejela. TRPI-TF.N^ KT BT SK T.AHKO PRF.PRF.fTT.O POŠTO POŠILJAJO PO "BLIŽNJICI" Berlin, Nemčija. — Kakor nemški krogi trdijo, je pričela pošiljati Švedska svojo pošto za Ameriko po novi poti, namreč skozi Berlin, Rim. in od tam na Portugalsko. S tem upa, da se bo izognila angleški cenzuri, in da pošta ne bo tako dolgo zaostajala. DEKLETA SO BOLJ URNA Chicago, 111.— V letošnjem januarju se je izdalo okrog 300 ženitnih dovoljenj več ka- lem osrednjem zapadu, nam- ■ 'reč Great Northern, na Dear- - born in Jackson, je ta četrtek • opoldne prenehal služiti svo-1 jemu namenu. Gostom je bilo i naročeno, cla se imajo izseliti > clo tistega časa, oprema se bo 1 pričela razprodajati na javni 1 dražbi in sredi tega meseca 1 bodo začeli poslopje, ki ima " 17 nadstropij, razdirati. Ta - hotel je bil zgrajen v 1892 in 3 je tedaj veljal kot prva bese-" da v modernosti; celo elek-0 trično luč je imel, s čimer se " ni mogel postaviti noben diru-6 gi hotel v mestu, in tudd dru-" gače je bila njegova oprema " za tedanje čase naravnost s razkošna. Hotelu bi morali •i zdaj napraviti nove temelje zaradi novega podzemskega l" tunela pod Dearborn st.; to a bi pa stalo toliko, da bo manj a stroškov, ako se poslopje po- n dre, in tako so se lastniki od- a ločili za zadnje, a -0- 0 BORAH ZAPUSTIL ŽENI a $200,000 a. Washington, D. C. — Pori kojni senator Borah je zapu-re stil premoženje, vredno okrog 3e $200,000, kar je bilo skoraj ar vse investirano v vladnih bon-0 dih. To se je ugotovilo zadnjo sredo, ko se je odprla oporoke. ka, katero je pokojni sam a_ spisal na roko. Vse premoženj. nje gre njegovi vdovi. na ■ 1 ir- Italija sama ter pridobiti zž na njo še Ogrsko. To bi bil tist >b- nevtralnostni blok, o kateren Sv- Italija že dolgo sanja, ki p; iv- so ga ovirala doslej nesoglas idi ja med državami. Štiri balkanske države točasno razmotrivajo o načrtih, kako naj bi se obvarovale pred vojno. — Velika težava bo, doseči soglasje med njimi. — Italija izvaja svoj vpliv za ustvaritev nevtralnostnega bloka. Belgrad, Jugoslavija. —Na to mesto, prestolico Jugoslavi- J Je, ima te dni s pozornostjo obrnjene oči cela Evropa,.kajti upravičeno se domneva, da se bodo v njem sprejeli skle-Pi> ki bodo igrali važen, ako ne odločilen vpliv v seda-11.)i vojni. Na vsak način pa utegne priti do tega, da se bo dognalo, kako stališče bodo ? zavzele jugovzhodne države S napram vojni. Dogodek, kate- s Vemu se pripisuje tako važen ^ Pomen, je zborovanje zveze v oaikanskih držav, ki se je otvorilo tukaj ta petek. V to zvezo spadajo Rumu- ni.ia, Jugoslavija, Grčija in n rp n 'urcija m namen zborovanja je brezdvomno ta,da se ustvai- n *"i temelj, na katerem bi lah- v ko te države, katerim bi se Pozneje utegnila pridružiti še ^ Bolgarija, skupno nastopale. 1 Za v naprej pa je dvomljivo, | da 'bi se ta cilj dosegel, kajti ^ Vsaka posamezna članica ima sjvoje lastne interese, ki ima- »6 ud j malo' skupnega. ' 3Vr°žiio je zato, da bo prišlo * sporazuma le v splošnem ff 02it*U, dočim bo rešitev glav-lle točke ostala odprta. Glavna točka za katero tem ^alim državam gre, je ta, kako naj bi se obvarovale, d'a bi ne bile potegnjene v vojni g Vrtinec. V tem pa so, kolikor t s® da ugotoviti, dokaj različ- £ nih mnenj. Prva, Rumunija, ] Pritiska na to, naj bi se iz \ balkanske zveze, ki je imela ( doslej bolj ali manj le politič- ( 115 značaj, ustvarila prava v°jaška zveza, katera naj bi , bila v strah vsaki zun. državi, ( ki bi imela namen, katero od , II jih napasti. Dasi bi bila ta i zveza napeirjena predvsem proti Nemčiji in Rusiji, od katerih se čuti Rumunija ogroženo, vendar bi se to javno ne povedalo. Turčija je z Ru-ftiunijo istega mnenja glede ustvaritve vojaške zveze, ven-dar pa hoče iti korak dalje III priporoča, naj bi se ta zve-Za direktno in javno nasloni-'a na Anglijo in Francijo, s katerima stoji Turčija že zdaj, v medsebojni obrambni zvezi. Na drugi strani pa ste Jugoslavija in Grčija. Nobena njih' se ne čuti, da bi bila točasno direktno ogrožena, in Zato se tudi ne ogrevate za tako zvezo. Čutite namreč, da 1 se ravno z nje ustvaritvijo /j)iala pojaviti nevarnost za n-iu, k e r bi Nemčija gotovo smatrala to zvezo za izziva-llje> zlasti še, ako bi prodrl načrt Turčije. Zato bi ti dve oržavi želeli najbolj, da se podvzame nič takega, kar bl utegnilo ogrožati njuno - Nevtralnost. VpiiVno besedo na konfe-''onci pa ima tudi Italija, da-ni zastopana. Ta pa, kakor v6 ^di, izvaja svoj pritisk na ^goslavijo, naj bi se vendar-Ustvarila neke vrste tesna varZa' da bi se z nj0 ob" ' 0Vala vojne vsa južna Ev- j,- ^ tej zvezi je priprav- na namreč pristopiti tud: AMERIKANSKi SLOVENEC jfegV. (NO.) 24. (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Ricc Burroughs TARZAN IN OGENJ V THORU T^/HfOH sr »^tearrasNsrsa vtux-x UOTT6B I-EATITRB SYNDICATE. UlC. Amerikanski Slovenec in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891, Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CAN Al, 5544 Naročnina: Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta ........................................ 2.S0 Za četrt leta ........t........................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ........................................$6.00 Za pol leta ........................................ 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 Posamezna številka .................................3.c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ....................................$6.00 For half a year ................................ 3.00 For three months ............................ 1.75 Single copy........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko y tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Edini pravi mir snja uči. Dan zmage je za tistega, ki je uspel, dan veselja, hkrati pa dan preizkušnje, ko se duh pravice bori z duhom sile in maščevanja. Odgovorni oslepijo in nočejo več poslušati svarilnega klica človeštva in pravice, ki ga prevpije in zamori nečloveški glas: Gorje premaganim! Naravno je, da sklepi in odločitve, ki pridejo iz takega razpoloženja, niso nič drugega kot s pravico pokrita krivica. Ne — vzklika vrhovni pastir krščanske cerkve — rešitve narodom ni od besede, ki jo je izpregovorila sila meča, ki more postaviti pogoje miru, ne more ga pa ustanoviti. Sile in moči, ki bodo prenovile obličje zemlje, morejo izkliti samo iz notranjosti, iz duha! Res! Zmagovalcu ni težko diktirati. Toda s potlačitvijo enega ali drugega naroda, z golo še tako dalekosež-no premaknitvijo mej, raznimi novimi pogodbami, ki se opirajo na silo, sveta ne bo mogoče izpremeniti, kakor samo v zunanjih črtah, političnih odnosih in diplomatskih obveznostih. Ce bo v evropski politični skupnosti zgolj le zamenjan gospodar, ne bo za njeno ozdravitev in utrditev pa za resnični mir dejansko storjenega ničesar, imeli bomo samo novo "stanje", ki se da vzdržati delj ali manj časa, kolikor časa traja sila, na katero je oprto. Resnični mir pa je po besedah papeževe okrožnice mogoče le nasloniti na "neomajno skalo naravnega prava in božjega razo- sepha Schiarabona, ki je bila družina kupljene lote. — Pokojnik je spadal k enemu slovenskemu društva, katerega člani so ga spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Pogreb njegov je bil velik, kar je pričalo, da je bil poznan in priljubljen med 1 j u d m i. — Dragi brat, počivaj v miru in lahka naj ti 'bo ameriška zemlja. Mi se te pa bomo pominjali v naših molitvah. To ti kliče tvoj brat Frank Koncilja. SLOVENSKA PIONIRKA UMRLA Ely, Minn. V Duluthu je umrla Theresa Scharabon, ki je dočakala siaro3t 69 let. Doma je bila iz Semiča in njeno dekliško ime je bilo Bezek. Bila je omožena tudi v starem kraju, a se je po smrti svojega moža pred 30 leti preselila v Ameriko. Po smirti soproge Jo- Papež Pij XII. je izvajanja svoje znamenite okrožnice, s katero je svetu obrazložil smernice svojega pontifi-kata v enem najbolj temnih trenutkov evropske zgodovine, osredotočil okoli dejstva, da dandanašnji razdor človeške družbe ne izvira iz neukročenih strasti, marveč iz globoke krize duha, ki je zavrgel in izprevrgel vsa zdrava zasebna in javna nravstvena načela. Temeljne zmote, ki ne priznavajo brezpogojne vrednosti in obveznosti nravstvenega zakona, ki je postavljen od samega Stvarnika, ampak so na njegovo mesto posadile samovoljo močnega človeka ali samovlado kolektiva, so potem sprostile nižje gone in strasti človeka, ki, če niso podvržene božjemu redu, ne poznajo nobenih meja in zadržkov. ' ! Kakor hitro je bil sproščen nižji človek, je bil storjen začetek, da se človeška družba razkroji. Le če se priznava vrhovnost nravstvenega zakona, ki vse ljudi in narode ter posamezna občestva med seboj veže po pravicah in dolžnostih, ki so za vse enako veljavne, je mogoča trajna in trdna skupnost vsega človeštva. Taka idealna skupnost se, kakor pravi papež, kajpada po rodni človeški slabosti lahko zamaje, se izrodi v manjša nasprotja ter velike in krvave spore, toda ravnovesje ■.«©■ vselej upostavi, če je v vseh še živa zavest, da so le ena sama pod Bogom stoječa družina fn da veljavnost nravstvenega zakona nikakor ni prekinjena ali odpravljena, naj so medsebojna trenja narodov še tako velika. Dokler je človeštvo vedelo, kaj je prav in kaj ni, kaj je dovoljeno in kaj ne, je bilo vedno mogoče prekipevajoči strasti zadržati in se kristjanov dostojno in kolikor toliko pravično poravnati. Danes pa se to zdi skoraj nemogoče, zakaj brezbožni nauki z usodno logičnostjo ženejo človeštvo v prepad, ko izpodkopujejo svobodo osebe, svetost družinskega življenja in enakopravnost narodov ter razdirajo osnove mednarodnega sožitja in sodelovanja ter obveznost medsebojnih pogodb. To razboženje javnega življenja pa polagoma izpodjeda počasi ne samo politični red družine narodov, ampak tudi vsa druga območja življenja: socialno vzajemnost stanov m srčno kulturo pa vsa načela in pravila, na katerih je bilo zgrajeno življenje omikanih narodov v soglasju s človeškim dostojanstvom ter osebnim in javnim poštenjem. Poglavar katoliške cerkve pa zaradi tega nikakor ne zdvaja — narobe — strahote vojne, ki se utegne razdivjati v še večji in hujši izmeri, morejo predramiti spečo vest narodov, spametiti posameznike in vse občestvo ter mu odpreti oči tik pred prepadom, saj so prav take katastrofe, kakor je sedanja, v zgodovini človeštva večkrat začetek velikega duhovnega preobrata in nravstvenega pa tudi socialnega preporoda in so v rokah najvišje in vsemogočne Modrosti vedno najučinkovitejše orožje, da se zlu izvije iz rok njega demonična oblast. "Stiske in gorje sedanjega časa" — pravi Pij — "tako pričajo za resnico krščanstva, da mora že samot to duše močneje nagibati k Bogu kot karkoli. Iz goščave zmot in krščanstvu sovražnih gibanj so pognali tako trpki in strupeni sadovi, da so ti sami njihova najhujša obsodba. Ure takih bridkih razočaranj so večkrat tudi ure milosti, mimohod Gospodov, kakor beremo v drugi Mojzesovi knjigi, Čas, ko se na Odrešenikov klic: "Glej, stojim pri vratih in trkam" odpirajo vrata, ki se sicer nikdar ne bi odprla". Prav v takih urih, nadaljuje papež, čutijo vsa plemenita srca v sebi novo, neutešljivo in rešilno hrepenenje po resnici, po pravici in Kristusovem miru. Narodi iščejo miru, pa ga ne morejo najti, državniki oznanjajo, da hočejo po sedanji krvavi vihri zgraditi nov svet in red, toda vse izgleda, da je do pravega in trajnega miru še daleč. Zakaj? Pij XII. kliče svetu in ga opominja v besedah, ki bodo donele še dolgo, dolgo po vojni: "Ali bo bodočnost, ki nam jo obljubljajo tisti, ki imajo v rokah usodo narodov, v resnici Kaj drugačna, kakor je bila preteklost, ali bo boljša? Ali bo novi mir in mednarodni red po koncu te vojne prežet pravice do vseh, ali bo dihal iz njega tisti duh, ki daje svobodo in pomirjen je, ali pa bo ponovitev starih in novih zmot? Pričakovati popolne preusmeritve zgolj od vojne in njenega končnega izida, je prazno upanje, kakor sku- detja", novi red se more zgraditi samo na novem človeštvu, more izhajati le iz njegove verske in nravstvene prero-ditve, novo soživljenje in sodelovanje narodov bo vzklilo samo iz duhovnega preobrata, ki edini jamči za stalnost novega sveta, o katerem je danes toliko govora. Naloga tistih pa, ki jih zablode našega časa niso zajele, je, da v uri hude preizkušnje zvesto sledijo Cerkvi v trdnem zaupanju na moč božje besede in resnice. "Nevesta Kristusova" — pravi Pij — "stopa težkim nevihtam nasproti, toda neustrašena in s trdno vero, da se bodo obljube Gospodove izpolnile. Ve, da ko bo človeštvo, upehano od zablod, okusilo grenke sadove sovraštva in sile, resnica, ki jo Cerkev oznanja, in ljubezen, ki jo uči in v delih izkazuje, nenadomestljiva svetovalka in sodelavka vsem, ki bodo v iskrenem hotenju gradili nov svet na pravici in ljubezni." V zavesti, kako velika in častna je ta naloga, ki pomeni sodelovanje s samim Izveličarjem, da s6 svet reši iz teme zopet v luč evangelija, bodo katoličani imeli pretežni delež pri graditvi novega reda, ko bo prestana težka in trpljenja polna ter s hudimi žrtvami posuta pot. njena sestra, se je preselila v Duluth in se omožila z Mr. J. Scharabonom. Vsi trije, in sicer dve sestri in Jos. Scharabon, počivajo na katoliškem pokopališču v Ely. — Truplo pokojne Mrs. Scharabon je bilo pripeljano v Eiy, kjer je ostalo do časa pogreba v stanovanju njene nečakinje Mrs. Frank Veranth. Od tam se, je vršil 26. januarja pogreb v cerkev sv. Antona, kjer je bila sv. maša za dušo pokojne in molitve, kar je opravil g. župnik Rev. Fr. Mihelčič. — Pokojna zapušča tukaj v Ely brata Peter Bezek, nečakinjo Amalijo Veranth, nečaka Johna Zamuth v Chisholmu in še več drugih sorodnikov. V Duluthu zapušča tudi hčer-pastorko od prvega zakona. — Naj ji sveti večna luč, prizadetim pa naše sožalje. J. J. P. --o- SMRT SLOVENSKEGA PIONIRJA NA ZAPADU Canon City, Colo. Prosim za malo prostora v priljubljenem listu A m e r. Slov. in upam, da ga bom kot večleten naročnik lista tudi dobil. Za sporočati imam žalostno novico. Dne 21. januarja smo bili brzojavno obveščeni iz Trinidad, Colorado, da je umrl moj dragi brat John Koncilia. Umrl je dne 20. januarja c?b 9 uri zvečer v visoki starosti 72 let. Bolehal je že več let. Štirinajst dni pred smrtjo smo ga še šli jaz in moja soproga obiskat. Ta čas je bil zbolel za pljučnico. Ker pa je bil že nekoliko bolj i, nas je brzojavna vest o njegovi smrti še bolj pretresla, ker je pač nismo pričakovali. Podali smo se takoj z družino zopet v Trinidad, da se še enkrat za vedno na tem' svetu i poslovimo od dragega brata,1 švogra in strica. — Žena pq-kojnega je umrla že meseca decembra leta 1928. Od tedaj garet Geri, na Main Street v Trinidadu. Pokojni brat John je prišel v Ameriko leta 1883 in sicer najprej v Crested Butte, Colo. Leta 1900 se je preselil v Ber-vind, Colo., kjer je dobil delo v premogorovu za C.F.J. lcom-panijo. Delal je štirideset let. Zadnja leta je bil upokojen, oziroma je dobival pokojnino od kompanije. — Pokojni zapušča štiri sinove, John Koncilia, Jr., ki je Chairman of the board oil County Commissioners, potem Louis, Frank in Joe; dvtj hčeri Mrs. Margaret Geri in Mrs. Mary Mandich. Vsi razun zadnje, so v Trinidad, Colo., zadnja pa živi v San Pedro, California. Poleg teh zapušča 16 vnukov in vnukinj, dva brata, Frank v Canon City in Jože Koncilja v starem kraju, v Drašči vasi št. 10 na Dolenjskem, potem sestro Terezijo, poročeno Sa-der, tudi v Drašči vasi, št. 22. Pogreb pokojnega se je vršil v torek 23. januarja iz cerkve sv. Trojice na katoli- pa sedaj do svoje smrti je ži- sko pokopališče, kjer ima SPOMINI S POTA East St. Louis, 111. (Konec). — Poročal s e m' že, kako so kaj obratovali premogorovi po Pennsylvani-ji. Tam okolu Hermani niso obratovali nič. Prav tako tudi skoro nič na trdem premogu v Forest City. Na mehkem premogu je veliko,slabše. Rojaki v okolici Irvin, Pa., niso delali skoro nič, enako tudi okolu Brawstow in Avela. Po Pennsylvaniji je sploh veliko rovov, ki nič ne obratujejo. Tako je v Homer City, Spen-gler, Ismandor, Loydel, Dun-lo in drugod zelo veliko ljudi bilo brez dela. Ravno tako je tudi v državi Ohio. Tudi v okolici Indiana, jih je veliko ki ne obratujejo in okolu Big Nail in v bližini Clinton jih je veliko, ki ne obratujejo. Zlasti je veliko rovov po državi Illinois, zlasti okolu Christopher, Sesser, Murphysboro, Belleville, se slabo dela in veliko rovov počiva, tako v Taylor Springs in Taylorville, v Carlinville je rov že več let zaprt. Tudi tja proti Farming-ton se slabo dela in so rojaki zaposleni v večini na reliefnih delih, v jeseni pa nekaj tudi po farmah. Tudi tukaj okolu East St. Louis več tovarn počiva in v Cranes City je že več let več tovarn zaprtih, tako tudi v St. Louisu, po Kansas. Nekdaj precej velika naselbina Sherman in Veirton, ni bilo tedaj nobenega dela. V Virtn je še ena slovenska družina, na Sherman pa dve. Na Mullberry, nekdaj veliko Slovencev, je sedaj še samo šest družin, dela pa nobenega. Dalje nekdaj velika naselbina Breezy Hill, Kansas, je sedaj tam le še kakih deset družin. Pred desetimi leti jih je bilo do trideset. Tudi naselbina Gross se ne bo mogla več dolgo držati, ker skoro ni več nobenega dela. — Ne bom več dalje opisoval nekdaj cvetočih krajev, ki tako žalostno razpadajo. So naselbine po državi Colorado, kjer je do 400 hiš praznih samo v eni naselbini, v drugi pa še več. Veliko slabeje je pa še v New Mexico, tam blizu Davison, kjer so tri naselbine, v nobeni pa veliko ne delajo in v vsaki imajo preko 1000 hiš praznih. — Koliko bi naštel še premo-gorovov po Colorado in Utah, pa bi vzelo preveč časa in v časopisu prostora. — Polja po New Mexico niso veliko vredna. Tam v bližini Maxwell je še nekaj in doli do Springer-ja. Naprej proti Albo Criek pa je zemlja nič vredna. Tam so po največ Francozi in Italijani, le par je hrvaških družin, Slovencev pa ni. Tam redijo po največ svinje in koze, krav ni, kvečjemu če imajo po eno, malokje po dve, ker ne zraste dovoij sena. Pač pa imajo naši rojaki okolu Maxwell lepo, ker lahke namakajo. Rojaki so dobri, kot oni v Colorado, ki imajo tudi dobre naprave za namakanje, zlasti tam okolu Pue-ble, kjer je rojak Centa, Klun in drugi; tudi okolu Salide imajo lepo vrejeno za namakanje in se jim ni treba vselej zanašati na dež, ker 'ga tam ni veliko. — Farme po južnem Missouri ' Se bolj dopadejo, zlasti Neeyles-ville, kjer ni zime in dežja imajo dovolj. Tam so gozdovi in lahko tudi svinje i-ede. Dogodki Med Slovenci po Ameriki Vesti iz Elya Ely, Minn. — Mr. in Mrs. I Frank Sršen sta odpotovala v| Los Angeles, Calif, kjer bota* obiskala svoje znance. —I Zadnji teden so zborovali vi tem mestu glavni uradniki Ju-1 goslov. katoliške jednote. Po! poročilih, ki so jih podali |-glavnih uradniki ima ta orga-| nizacija zaznamovati zopet-uspešno leto v letu 1939. Nov grob v Indiani Clinton, Ind. — Tukaj je pred kratkim umrla rojakinja I Terezija Mohar, v starosti 911 let. Pokojna je bila rojena v! Št. Lambertu nad Savo pri ? Litiji in je živela v Ameriki j 32 let. Zapušča sina, dve hčeri in več vnukov. Kaj je novega na Aurori? Aurora, Minn. — Zadnjo | nedeljo so se v tem mestu se- j stali zastopniki in zastopnice | iz železnega okrožja, ki ima-i jo v oskrbi Jugoslovanske ra- j dio programe. Bili so to: Mr. i Frank L. Tekavec, predsed- j nik, iz Chisholma, Mr. Franki Jenko, podpredsednik, iz Ely, I Mr. Mike Šubat, tajnik iz I liibbinga, Mr. Peler Fugina, S z Aurore kot blagajnik. Iz I Eveletha je bil navzoč Mr. I John Pavčnik in Mr. Matevž Turk iz Aurore. Iz liibbinga J1 so se udeležili kot odborniki in odbornice Mrs. A. Keržina, | kot predsednica lokalnega od-1 bora, potem Mrs. Joe Zaic, Mrs. Mike Subat, Miss Unko-vič in Mrs. Emma Kozak. Po seji se je vršila prosta zabava. Ta organizacija, ki ima v oskrbi jugoslovanske radio programe na železnem okrožju stori veliko dobrega z* Slovence in Jugoslovane na ranču. Tudi gobe rastejo in vince dobro obrodi, da ga boljega ni dobiti. — H koncu še lep pozdrav vsem dobrim rojakom in se jim lepo zahvalim za uslugo, ki so tni jo skaza-li, kadar sem jih obiskal ter za vso postrežbo. Steve Fabjan POSLUŠAJTE rsako nedeljo prvo in naj* starejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. OR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St) Tel Canal S 817, CHICAGO. ILL. Jolietske vesti Joliet, 111. — Zadnji če-1 trtek smo imeli v naši našel- i bini veliko slavnost z banke- j tom. Udeležili so se ga vsi j glavni uradniki K. S. K. Jed-i note, ter častni gostje, ki so | zmagali v lanski kampanji pri 1 pridobivanju novega članstva! za jednoto. Na banketu so | imeli lepe vzpodbudne govore, | ki so vsem segali globoko v I srca. Bil je lep večer, ki bo j ostal vsem v najlepšem spo- f minu. — V bolnišnici se na- \ haja rojak Anton Dornič, z j Raub streeta. — Ptojenice so f se zglasile pri družini Mr. in f Mrs. Jožef Meditz in jim pu-f stile zalo hčerko. Čestitke! ; . -0- Izkupila sta jo. — Dva potepuha gresta mimo njive, na. | kateri je sejal kmet. Hočeta I se iz kmeta ponorčevati in f pravita: "Le delajte, oče, in j; se mučite! Midva bova pa u-1 živala sacl vašega dela." —- jj Kmet: "Prav mogoče. Sejem S namreč konopljo, iz katere I prediva se delajo vrvi za ve-j šala." ■........rSt ! fr 1 "To bo;prccej -zabavno,' ko.se bota bojevala," je rekla na to Athea in takoj že tudi poveljevala: "Bodita pripravljena! . . . Začni Tarzan! . . . Aruk Behgo!" — Takoj po tem povelju se je dvoboj pričel in ko jc divji velikan dvignil svoj strašni - bat . » i ► *i O . 0< (Q a tk? t— ti >-! » M AMERlKANSKl ŠLOVfeNČČ Sobota, 3. februarja 1940 KRALJEVSKA DRUŽINA SE ZABAVA P. Kazimir Zakrajšek PO DVANAJSTIH LETIH Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana-14. dec. 1927. GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave,, Sheboygan, Wisconsin. Tajnica: Josephine Erjavec, 527 'N. Chicago St., Joliet, Illinois. Blagajničarka: Mrs. Josephine Muster, 714 Raub Street, Joliet, 111. Urednica: Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Slovenska Ženska Zveza i je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno za redne članice. Sprejema tudi deklice od 4 do 14 let, katere plačujejo le 10c mesečno. Naselbine; ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici. Organizacija izdaja svoje lastno glasilo (Spomini iz mojega obiska Amerike.) 'ZARJA' ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-gazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane $2.00 letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", 1135 East 71st St., Cleveland, Ohio- i ■■ J Mala otroka na sliki ste dve švedski princezinji. Na desni je njun cče, Gustav A.doif, najstarejši sin prestolonaslednika; na levi je pestunja. dolgovat krožnik in jih potresi s parmezanom ter pokapaj s stopljenim presnim maslom. Ob robu naloži v vencu paradižnike, omako pa polij po makaronih ter daj na mizo. Nadevani rogljiči Dobro zmešaj funt moke, pol funta presnega masla, dve unči sladkorja, dodaj tri rumenjake in unčo kvasa, ki ga v mleku razmehčaj ter ščepec soli. Iz tega napravi testo in ga gnjeti toliko časa, da se izlahka odloči od deske, nakar ga pustiš, da deset minut počiva. Potem razdeliš testo na majhne kepce, katere razvajaj in jih napolni z orehovim nadevom, zvij jih in na obeh koncih zapogni. Rogljiče potem dvakrat namaži z jajcem in jih poča»i peci v pečici. jikarbono zoper zgago in neprijetno želod;čno kislino. Ri-einovo olje kot dobro odvajalno sredstvo. Termometer, s katerim merimo vročino. Druge pripomočke in zdravila naj imajo v domači lekarni le oni, ki so napravili tečaj za prvo pomoč, da ne pride do napačne in kvarne uporabe zdravil. PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Sinačni cmoki Približno dva funta osnaže-ne in dobro oprane spinače prev-ri v slanem kropu, pa takoj odcedi. Ohlajeno dobro ožmi in sesekljaj. D en i v skledo in primešaj male* več kot pol funta drotinic, ono jajce, dve žlici parmezana, sol in poper. To zmešaj v testo, nato izoblikuj cmoke, jih povaljaj v moki in kuhaj v slanem kropu četrt ure. Nato jih odcedi in povaljaj v na masti prepraženih drobtinicah ter malo zapeci v pečici. Na mizo jih lahko daš kot samostojno jod, ali kot prilogo k mesu. PRAKTIČNI NASVET Če se na klobasah in dragih takšnih mesnih izdelkih pokaže plesen, tedaj jih pomaži na površini z gosto slanico. Plesen bo izginila takoj in solni kristali, ki se stvori j o, preprečijo tudi za nadalje, da bi se plesen spet naselila na blago. Z ODLOČNOSTJO SE VSE DOSEŽE Michigan City, Ind. — V kapeli tukajšnje d r ž a v n e kaznilnice je imel jeseni leta 1936 jetniški kaplan pridigo, v kateri je povdaril, da "z odločnostjo lahko skoraj vse dosežeš," ter nadaljeval da,bi z odločnostjo celo jetniška kapela lahko dobila orgle. Te besede si je zapomnil, neki j mlad kaznjenec, po i m e n u Jim Trees. Fant ni imel tedaj niti pojma, kako se orgle delajo, toda z odločnostjo še je pričel najprej učiti, nato pa se je spravil na dejansko graditev. Zadnji torek je bila njegova Odločnost kronana, kajti v kapeli so prvikrat zapele orgle, ki so bile delo njegovih rok in katerih vrednost se računa na $5,000 dc $10,000. Makaroni z nadevanimi paradižniki Dva funta mesnatih enakomerno debelih paradižnikov operi in prerezi vodoravno na polovico, potresi jih z drobno sesekljanim peteršiljem, čebulo in česnom. Položi vse polovice drugo k drugi v primerno kožico, nekoliko popraj in oblij z oljem. Posodo pokrij, ali jo pa postavi v pečico, da se paradižniki počasi dušijo kake pol ure. Medtem skuhaj v slanem kropu funt makaronov, kuhane odcedi, stresi v primerno plitvo skledo ali po- DENARNE POŠILJAT VE se v Jugoslaviji in Italiji doslej še redno dostavljajo Prejemnikom. So pa tu in tam mogoče kake zamude radi Počasnejših zvez preko morja radi vojne v Evropi. Včeraj so bile naše cene: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.4A..........;....... 100 Din Za $ 4.60..................2°0 Din Za $ 6.70.................. 300 Din Za $ 8.80.................. 400 Din Za $10.50.................. 500 Din Za $20.50.................,1000 Din Za $40.00..................2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.05............SO Lir Za $ 5.90............-• 100 Lir Za $ 11.50............-.200 Lir Za $ 17.00................ 300 Lir Za $ 28.00................ S00 Lir Za $ 55.00..........--1000 Lir Za $108.00................2000 Lir Vne poštljatve naslovite na: JOHN JEttICH 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Vsebuje 248 strani in je lepa v platno vezana knjiga. STANE S POŠTNINO VRED Pregleduje oči in predpisaje očala 23 LET IZKUŠNJE | DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST i 1591 So. Ashland Avenu« g Tel. Canal 0523 1 Uradne ure: rsak dan od 9. gj | zjutraj do 8:30 zvečer. %mwmmmmmmwmwMma& Naročite jo od Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois JOLIETSKA PODRUŽNICA ZMAGALA V PRVI MLADINSKI KAMPANJI ružnica obljubljeno od glavne ijnice tudi nagrado, katera bo nela največ novih Članic mla-inskega oddelka ob sklepu kam-anje, je ta čast zopet doletela olietsko podružnico ter je ob tej riliki zopet izročila nagrado odružnici spodaj podpisana. Cakor je razvidno, so kar tri na-rade ostale v Jolietu. Vendar, o ni prva nagrada, katero si je iridobila jolietska podružnica, :ajti pred 11 leti je prejela ve-iko nagrado za največje število lanic, pridobljenih v istem Ča-u, in sicer podr. jih je imela lar 200 za svoj rekord. Omeniti želim tudi o pedruž-licah, katere so se odlikovale v ;ej kampanji in sicer za Jolie-om je dobila največ mladih člane podr. 14 v Nottingham, O., n sicer S3 novih. Danes šteje ta podr. 48 mladinskega oddelka. NTajveč se je za to zmago odlikovala gl. podpredsednica Zveze Vlrs. Frances Rupert. Dalje )odr. 25, Cleveland, O., podr. 10 Collinwood, O., podr. 23, Ely, Minn., podr. 3, Pueblo* Colo., podr. 5, Indianapolis, Intl., podr. 54, Warren, O. ter podr. 89, Oglesby, 111. Tem podružnicam so sledile tudi ostale podružnice, katere so po svoji moči pridobile gotovo število, kar je pripomoglo, da je ta prva kampanja, ki je tako važna za organizacijo, tako lepo in nepričakovano uspela. Toda s tem, da je končana prva mladinska kampanja, še ni rečeno, da je potrebno počivati, kajti takoj na prvi polletni seji glavnega odbora, katera se je vršila dne 18. do 21. januarja, se je sklenilo, da se prične nova velika kampanja za oba oddelka in sicer že takoj s 1. februarjem. Ker je med časom ko je bila mladinska kampanja, prišlo več vprašanj v glavni urad, kedaj se prične kampanja za starejše članice, imajo sedaj lepo priliko pristopiti, ker vstop je prost in nagrade bodo letos zelo lepe. Naprošene so tudi razne naselbine, katere še nimajo v njih sredini podružnice SŽŽ„ naj se to pot zavzamejo in jo ustanovijo, ker mesečnina je tako malenkostna, da je pač težko dobiti pravi izgovor, zakaj še ni enake podružnice tudi v njih naselbini. Torej vse na delo, za večjo in močnejšo Slovensko Žensko Zvezo. Za razna pojasnila, kako u-stanoviti podružnice in drugo, sem vam vedno na razpolago. Lepe pozdrave vsem Slovenkam sirom Amerike, posebno pa članicam SŽZ. JOSEPHINE ERJAVEC, glavna tajnica. Prva mladinska kampanja b. c 2. Zveze, katera se je zaključila t z zadnjim dnem v preteklem le- i tu, je prinesla 291 novih mladih < deklet od štirih do štirinajst let I starosti, pod okrilje SŽZ. Mla- .1 dinski oddelek je istočasno štel I 300 po številu. 1 Ker je vsaka nova stvar težav- 1 na, na videz vsako početje ne- l izpeljivo, vendar so bile podruž- 1 nice naše organizacije, katere so 1 šle pridno na delo, ter ugotovile 1 napredek in rast mladinskega 1 oddelka. ' Izmed vseh podružnic se je • najbolj potrudila jolietska po- ! družnica štev. "20 v tej prvi in tako. važni kampanji ter si pri- ' dobila v tej kampanji 53 novih članic. Njen mladinski oddelek danes šteje 55 članic. Da je jolietska podružnica dosegla tak rekord, je pa bila zasluga glavne blagajničarke S. Ž. Z. Mrs. Josephine Muster in pa katera je obenem tudi tajnica te podružnice. Mrs. Muster je sa-' ma pridobila 41 članic. Naj ob tej priliki tudi dodam, da zmagati v Jolietu je dvojno težavno. Tu, pred nami imeti več slovenskih organizacij, katere enako delujejo za pomnožitev članstva, toda kljub temu, kakor nam zgodovina pove, je bil Joliet na društvenih poljih še vedno zmagovalec, pa najsibo ene ali druge organizacije. Da se je ta zmaga za j olietsko podružnico proslavila, je bil na dnevnem redu posebni program in pa "party" na počast zmagovalki Mrs. Muster dne 21. januarja po seji iste podružnice in ob tem času so se ponrudile tu in počastile s svojo navzočnostjo glavne uradnice in sicer glavna predsednica Mrs. Marie Pris-. land, urednica Zarje Mrs. Albina Novak, ter nadzornica Mrs. Mary Lenich. Vse te imenovane so se mudile na glavnem uradu ob priliki polletnega zborovanja ; in pa revizije knjig. Sicer sta se udeležile te seje tudi gl. nadž. : Mrs. Mary Tomazin in Mrs. Ma-i ry Otonicar, toda radi važnega opravka doma, jima je bilo ne- 1 mogoče biti pričujoče na prosla-. vi podružnice štev. 20. To je bil 2 prvi slučaj, da so bile pričujoče i omenjene glavne uradnice na se-a ji in na to na zabavi podružnic« a štev. 20. Na tej prireditvi je glavna' predsednica Mrs. Pris-- land izročila prvo nagrado naj-o bolj agilni glavni uradnici Mrs i- Josephine Muster; Mrs. Lenich o pa najbolj agilni članici Mrs 1 Anna Berry. Ker je imela pa po- ZA NAŠE GOSPODINJE SPRETNA KUHARICA. Praktična gospodinja ima I i v okrLi tudi domačo lekarno Doma bi morali biti vselej ' pripravljeni, da nudimo prvo : pomoč, če se ta ali oni izmed domačih kaj poškoduje, ali če nenadoma oboli.Zato mora biti v hiši domača lekarna, v kateri naj bodo najpotrebnejši pripomočki, ki se smejo uporabljati brez zdravnikove odredbe. Najbolje je, da za domačo lekarno nabavimo velik pločevinast ali lesen zaboj, po možnosti s predali, v katere ne more priti prah. Zaboj naj bo postavljen v kraju, ki je najbolj pri roki, toda ne dela napotja. Paziti pa moramo, da otroci ne morejo do njega. Lekarna mora biti vedno v redu in čista ter se mora stalno dopolnjevati. Vsaka stvar naj bo na svojem določenem mestu. Vsebuje naj tudi seznam stvari in zdravil ter navodila za uporabo. Nikoli se ne zanašaj na to, da se samo edjen domačih spozna na lekarno in prvo pomoč, ker lahko tudi ta zboli. Poudarjamo pa, da moramo pri vseh resnejših poškodbah in boleznih poklicati zdravnika, sami pa smemo, dokler zdravnika ni, ukreniti le tisto, kar je res nujno in bolniku ali ponesrečencu ne bo škodovalo. Težko je navesti seznam stvari, ki naj bi jih vsebovala domača lekarna. Vse je odvisno od tega, ali so lastniki o uporabi zdravil zadostno poučeni, tako, da je sleherna zamenjava nemogoča, V domači lekarni naj bodo predvsem tile pripomočki in zdravila: Sterilna gaza, vata,', obveze, leukoplast, .škarjice, pinceta, varnostne zaponke, laneno olje in borova vazelina za opekline. Galun, s katerim ustavimo kri, z njim odprav-. ljamo tudi ozebline. Glicerin , za razpokano kožo. Jod. tink-! tura, s katero namažemo sa- - m o manjše rane; kapljica jo- - da v mleku ali vodi prepreči - nahod. — Aspirin, ki ga za-) užijemo, kadar nas boli gla-} va, kadar nas trese mrzlica - ali pa če, se hočemo spotitf. - Borovnice, ki ustavljajo dri- - sko, če jih jemo suhe ali pa 3 če pijemo čaj iz njih. Bljuval-3 na sol, pripomoček za bljuvanje. — Bezgov in lipov ča.; za izpiranje ust, kadar si da rao izdreti zob, za obkladkc j in za izpiranje oči, blaži pi ' tudi bolečine v trebuhu. Soch l, -i lo brez Slovencev, da so vo i- dili vse priprave isti ljudje i- kot vse druge dosedanje, di z bo tor,ej naša udeležba n; n newyorski razstavi narejen; i- po stari šabloni. (Dalje) (Dalje) J' 1 pred par leti je bilo to g očvirje, same luže. Newyor-e smeti so tja vozili. Ne- t Irav kraj, kotišče milijarde »marjev in drugega mrčesa, s je bil že prava nadloga ce- v okolice, kilometre na okoli, v a bi kdo to razstavo obhodil r še misliti ni! Da bi kdo k del celo razstavo, vse oddel-!> saj površno, bi potreboval s le tedne. Ceste ni bilo tod j imo nobene. Nobene želez- n ce. Danes prihajajo tu sem l ogočni bulevardi od vseh s rani. Sem vozi nadcestna, s podcestna železnica in vse ž !čje železnice. Sem dirja ne- r eto busov. Vse to je nareje-> samo v nekoliko letih pri- I 'ave. Da, neverjetno in ven- s lr resnično. Človek, kako t ogočen si v svoji volji, če se ;sa lotiš z odločno voljo in z r )volj sredstvi! Zanimivo je c ldi, da nosijo te ceste napi- r 1 z "WPA," kar pomenja^da i 1 jih naredili brezposelni de- c vci, katere je vlada podpi- s lla s tem, da jim je dala pri- \ ko zaslužka. Zopet čisto 5 tteriško. g Ko smo "karo" srečno spra- \ li na neko dvorišče, katero 1 ; lastnik priredil v zasilno 1 ?arage-o," smo odšli k vb o- 1 11, kjer je P. Edvard kupil i 1 vse tri vstopnice in svetov- s a razstava nas je sprejela s Jse, kar pa je bilo isto, ka- 1 °r če bi tri mravlje prišle v i 'ogočno mravljišče in se vto- i He v množico drugih nešte- . h mravelj, ki hite sem in a po mravljišču. 6. Na svetovni razstavi v New Yorku. Ali naj sedaj opišem svetno razstavo, to mogočno liko mogočnega človeškega človeške roke in člo-eške marljivosti? Ne! To bi e reklo, da hočem z malo izprazniti morje. Morje e strašno veliko, žlica maj-lna, in pa kam naj ga izli-ei*i? Razstava je kot morje 'lomila, moje poznanje vseh '^h ogromnih iznajdb je ma-a žlica, prostor, ki mi ga ho-e dati na razpolago g. ured-pa tako majhen. Zato re-eiri ameriškim Slovencem1 sa-tole: Ako bo razstava dru->° leto še odprta, če le malo fto'res, ne zamudi prilike, da 0 ogledaš. Taka prilika v ta-sijajni meri in obliki pride ' življenju samo enkrat. Če si se pa odločil, da jo 'biščeš, kupi nekoliko dni, ^eje ali "Official Guide Jook. New York World's "air," ki je za povprečnega ^Mskovalca najboljša, a 1 i 'Views of the New York World's Fair odi "The Expo-5ition Souvenir Corporation" Ali "Views New York World's ^ir," izdane od "Quality Art Novelty Co." Ako si preje ne 'zbereš stvari, katere je vred-videti, katere te najbolj ^nimajo, da si jih želiš ogle-^ati, boš obiskal razstavo, vi-clel morda ravno tisto, kar te ,lajmanj zanima, pa razoča-ran odšel in zastonj clenar za la-zstavo potrošil, kar je pa v°jna škoda denarja za raz-stavo in užitka, ki ti ga lahko J'udi. Celo življenje pa ne boš 1'Ozabil tega, kar si videl, ako ^gledaš vse zanimivosti. Ce-življenje ti bo pa žal, če si j^i razstave ogledal v njeni ve-ifcini in zanimivosti, ko ti bo-■ 0 drugi pripovedovali, kar Ko videli, pa ti nisi videl. . j la moj prvi obisk razstave vj bll samo površen. Kot pri-^ ec.a iz Jugoslavije me je v P IV) «.j. j . , . - "isti zanimal Jugoslovan-1 Paviljon. Že doma sem pri- ^omu?6 Stike 2 njim- 2c Ha .i 1 predlanskim je ne- C i a prižcl iz Amerike p It u f i" rn0'' stari prijatelj g ue Trošt. Kar nenadoma s* 3 pojavu v zupniscu v i^ezi-radu Ljubljane. "Kaj pa vi tako nenadoma x, gospod Trošt?" "L. 1939. bo v New Yorku ^etovna razstava. Prišel sem Jugoslavijo, cla opozorim se merodajne kroge na to azstavo, da ne bo zopet ka-e polomije,da nas bo sram!" "Sijajno, gospod Trošt!" em ga pohvalil in razvil se e dolg pogovor o tem in o aših jugoslovanskih udelež-ah na drugih svetovnih raz-tavah, ki niso bile to, kar bi i jugoslovanski državljani eleli, temveč ravno nasprot-10. Gospodi Trošt je odšel v »eograd. Nič več se ni ogla-il, da bi mi poročal, kako so am njegovo misijo sprejeli. V jeseni lansko leto sem ;apisal članek o razstavi in pozarjal tiste, ki imajo to v okah, da naj pazijo, da bo ideležba naše države taka, la bo dosegla svoj namen zlati s tem, da bo naše jugoslovanske izseljence navdušila :a svojo državo, da bodo v vojem paviljonu videli raz-roj svoje države v taki oblici, da bodo ponosni na pavi-jon in na državo. Naša ude-ežba na newyorški svetovni azstavi mora sloneti na dejstvu, da imamo v tej državi ikoraj milijon svojih držaV-janov. Razstava se mora predvsem ozirati nanje. Poleg ega je Amerika tista, ki nam ie dala svobodo in državo. Wilson je bil, katerega so jugoslovanski izseljenci pridobili za to, da je v svojih ihi-rovnih točkah zahteval svobodo Jugoslavije z mejami, ostro začrtanimi po narodnosti. Udeležba na razstavi naj pokaže USA hvaležnost Jugoslovanov. Nekako novembra je sklicala gospa Sarcova- posvetovanje raznih organizacij, na katerem smo sklepali o slovenski udjeležbi. Žalibog, da je sklicala to posvetovanje lavno gospa, ki ni bila v javnosti močna dovolj, da bi vzbudila javno zanimanje za razstavo. "Slovenec" in "Jutro" sta priobčila vsak primeren uvodnik, kjer sta podčrtala važnost naše udeležbe na razstavi. G. ravnatelj "Zveze za Tujski Promet,' dr. Žižek in jaz sva bila izvoljena, da sva nesla posebno spomenico g. banu dr Marku Natlačenu v tej zade vi. Vendar smo bili vsi pfe pričanja, da tu privatna ini cijativa ne more ničesar, di je država kot taka edina moč na dovolj, da more tu ka uspešnega doseči. Načrti go spe Šarcove so bili sicer do bri. Vendar pa niso bili dobr njeni načini, kako financirat slovensko udeležbo. Zato sm< svetovali, naj kr. bansk: uprava opozori trgovsko mi nistrstvo, v čegar področj spadajo državne udeležbe n; raznih svetovnih razstavah na važnost, da razstava n bo srbska, temveč jugoslovan ska, t. j. da bodo vsi trije na rodi, pa tucli vse tri pokraj ne pravilno in enakopravn zastopane. V tem smislu j tudi Družba sv. Rafaela nan dila svojo vlogo in stavila sve je predloge, kjer je zlasti k seljenski moment razstav povdarila. Nato smo na vs pozabili. 6. januarja letos pa je skl cal g. dr. Gargaševič iz trgo-skega 'ministrstva v L j ubij a sestanek raznih organizaci ■ ki bi prišle v poštev pri ra ■ stavi, ki so zainteresirane p : naši udeležbi. V daljšem g ■ voru je pojasnil razvoj pi ; prav in pa način udeležbe. . vsega njegovega govora se i takoj razvidel, da se je del VSI KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE V CHIGAGI vabljeni, da pristopite k prvemu in najstarejšemu društvu v naselbini, Dr. sv. Štefana ŠTEV. 1, K. S. K. J. Smrtninska zavarovalnina—podpora v bolezni preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Odbor za leto 1939: JOSEPH OBLAK, ml. predsednik, JOHN PRAH, tajnik, ANTON KREMESEC, blagajnik. Pisano polje J. M. Trunk S.P.D. sv. Mohorja Jstanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS. Odbor za leto 1940: Predsednik: Jos. ZicherI, 2001 W. 19th Street Podpredsednik: John Mlakar, 1925 W. 22nd Place. Tajnik: Jos. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Jos. Oblak, Jr., 2313 So. Winchester Ave. Zapisnikar: Karolina Pichman, 2326 So. Wolcott Avenue Duhovni vodja: Rev. Edward Gabrenja, OFM., 1852 W. 22iu.l Pl. Nadzorniki: John Densa, 2730 Arthington Ave. — Theresa Chernich, 2024 W. Coulter St. — Frank Dolenc, 2015 W. Coulter St. Porotniki: Peter Coff, 1830 W. Cermak Road, - Math Hajdinjak, 2017 W. 21st Place. — Leo Mladic, 1941, W. Cermak Rd. Družbena zdravnika: Dr. Jos. E. Ursich, 1901 W. Cermak Rd. in Dr. Frank Grill, 1858 W. Cermak Rd. Vratar: Frank Roblek, 1833 W. 22nd Place. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedelji} v mesecu ob 2. uri v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 6. do 45. leta starosti. Pristop v Družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po $1.00 na mesec mesečnine, in nič v slučaju, ako član umrje. To je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede Družbe in njenega poslovanja se obrnite na družbenega tajnika ali pa predsednika. SETI BRAT Spisal Jos. Jurčič IZVIREN ROMAN IZ URADA SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA CHICAGO, ILL. Vabljeni ste, da se vdeležite naše prihodnje redne mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo dne 4. februarja 1940 točno ob dveh popoldan v cerkveni dvorani sv. Štefana. Dolžnost vsakega člana je, da se redno vdeleži sej, zatoraj pridite v velikem številu. Ako ste zaostali s svojim asesmentom ste prošeni, da vaš dolg gotovo poravnate in to brez posebnega opomina. Toraj na svidenje v nedeljo na seji. Z sobratskim pozdravom, Jos. J. Kobal, tajnik. POVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere ima v zalogi naša knjigama: .a Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd, Chicago, Iffinoi« Phone Canal 4611 BBhmMH NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI — Najboljši automobili ?a pogrebe, krsta In ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. —- Cene zmerne. 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po................................ 80c ZMISEL SMRTI, P. Bourget. Broš. 157 str. Zelo poučna povest iz francoščine ...................... 75c Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road -:- Chicago, Illinois "Na Balkanu se bliska.. ." Se ni tako hudo, ampak nekaj oblakov se zbira. Hitler in Stalin skupaj, za Mussolinija se še zmenila nista, svetu je vzelo sapo. Pri Poljski je šlo kakor bi s prsti počil. Ampak od zapada je zapihalo, in Stalin je šel na Finsko, in na zapadli je blokado za Hitlera, na Finskem pa je že zda.j vse zmrznjeno za Stalina. Takoj se je oglasil na plotu Mussolini, Mažari so se spomnili nekdanje slave, in prsteni Rumuni nočejo biti zid. Gre za Balkan, ker Iiitleru ne gre tako, kakor je pričakoval,Stalinu pa gre trenotno, da se mu že ves svet smeji. Lah in Ma-žar sta skupaj, z Romuncem bo že kako, Balkan pa je njih, in menda je Slovane na Balkanu toča potolkla, o Srbih, Bolgarih, da ne govorim o Hrvatih in morda Slovencih nihče ne govotri. Hitler vzdihuje po balkanskem kruhu, v Moskvi so se menda vzbudili stari spomini carske Rusije na Balkan, med Bolgari je pokazalo ugodno na rusko vreme. Politično vreme pa je postalo aprilovo. Na zapadu poročajo, da so prvega Angleža vje-li in še ta je umrl, na Finskem pa mori Ruse zima in finska muha, da jih skoroda že zmanjkuje, in vigredi jih bo morilo močvirje. Mussoliniju se je prikazal rimski imperij vsaj na Balkanu. Mažar naj malo pomaga, in Rumun tudi, drugih Balkancev pa sploh ni, ali so le kaki slovanski sužnji, ki nimajo besede, in na Balkan nihče ne sme. Kaj poreče k temu Hitler, ako tega leta premaga Anglijo, o tem naj Mussolini sam misli, Stalinu se pa tako že pri Fincih ves svet v pest smeji. Jaz pa mislim, da bo na Balkanu malo drugače udarilo, ne samo bliskalo tako, da raste tam korajža, kjer so prej trepetali na plotu. Izgleda, kakor bi ne bilo nobenih balkanskih Slovanov* ampak ti bodo udarili, na Finskem samole mrzel veter veje. * Ako je res. To je danes treba pristaviti vsaki vesti, naj bo potem vest odkoderkoli. Mnoge vesti se pojavijo brez namena. Kako ? Je uganka. 'Župnika Trunka so ustrelili,' sem sam čital. Odkod vest? Danes je doba propagande. Lažejo kakoir bi orehe grizel. Žal. Pomoči za enkrat ni, vsega pa nihče sam ne morn kontrolirati. Dostikrat me boli glava. Rad bi verjel to in ono vest. Pa pride kdo jutri in trdi, da je gola laž, in tretji trdi zopet, da je ta laž naga laž. Hudo. Bodite prividni vsaj, da vas ne bo bolela glava. Poljaki imajo neko "vlado" blizu Pariza. Polni so upov, vse se mora poskusiti. Ampak ta vlada očita prejšnji poljski vladi, da je bila na vsi črti nesposobna. Kakšna Poljska je toraj to bila? Sicer je pa tako očitanje in brcanje mrtvega le začetek novih ptrepirov, in Po/ljska bi j. zopet šla rakom- žvižgat, ako bi kdaj nastala, ker poljski prepiri ne bodo zlahka nehali. * Jaroslavsky, glava ruskih brezbožnikov, se je pohvalil) da gre brezbožniška roba v pridobljenih pokrajinah kakor bi bilo vse z lojem namazano. Cerkve in sinagoge zapirajo, v kratkem izgine vsa in vsaka vera. Well, Goethe je rekel, da materialist (brez-božnik) zna le Boga preklinjati (tajiti) in blato povzdigovati. Vojaško ali militarič-no so boljševiki le marširali> vojaško je opravil Nemec, kal' je bilo treba opraviti. Pri pre-, klinjevanju Boga so boljšeji junaki. .Zoper Fince pa nekaj ni nobenih junakov, ujetniki se Fincem smilijo, taki reveži so. Jaroslavsky pravi, da gre brezbožna roba gladko ko žajfa v mestih. Tu je nad polovico in še. v.pA Judovske prebivalstva. Posebno ukrajin ska mladina bo juckala, k sliši, da ni nobenega Boga, i' tudi — blata se bo spomnil3 in gazila v moralnem blatu da bo smrdelo do neba. Stavim pa, da bo judovska mladina previdna pri blatu i'1 gnilobi, drugi naj pa zgnijejo-Res sem hudo omejen, ko zasanjam včasih o kake'm panslavizmu. Zgniti ljudje. Katoličani so tako močnii kakor je močno njihovo katoliško časopisje. TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Džunglo. To je niialjeviliv«. povest iste. Tu citate, kaj se je z Tarzanom godilo pozneje ---------------------------$1.25 TARZANOVE ŽIVALI, E. Bur-'^'»kovezane, 274 str. N to pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju,. Ta .reman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu.. 95c V PETROGRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice .......... 75c VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest ....... ............................... 25c V TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest iz češkega življenja .................... 95c VZORI IN BOJI, j. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je prav zanimiv ................................................$1.50 riHO JEZERO. Povest za slov. ZAGORSKI ZVONOVI, Reim- mladinu ..........-................................ 75c michl. Brošura 234 str. Knjiga, Mehkovezane .......................... 95c ki se z velikim zanimanjem čita 75c rATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samo-obtoženca ........................................ 75c TATENBAH. — Zanimiv zgodovinski roman, ki pove, kako so habsburški vladarji zatirali in izdajali jugoslovanske narode. Vsebuje 293 strani........................ 80c TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja 80; TESTAMENT, J. Krsnik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki ............................................ 85c TUNEL, B. Kellerm&n. Mehkove-zana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler ga ne prečita ............................... 80c TROJE ANGELSKIH ČE-ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz slovenskega življenja......................................... 35c TRENUTKI ODDIHA. Več za- nimivih- povesti v eni knjigi........ 50c TROJNO GORJE. — Nadvse in-teresanfna ljudska povest o trojnem! gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. Spisal Januš Goleč. Vsebuj? 181 strani............ 50c TOLMINCI, I. Pregelj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in njihovem življenju.... 95c UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zanimiva slovenska povest .............................................. 55c VENEC SLOVANSKIH POVE-STIJ. Broš. 270 st. 6. knjiga. — Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi ........................................ 60e ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine ........................................$1.00 ZA MILIJONI,.. A. K. Green. Trdovezana 253 str. Zelo napet in zanimiv roman ........................ 75c ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja in njih borbe proti tlačiteljem........$1.25 ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar Broš. 184 str. Vclezanimiva povest iz češkega življenja, ki bi jo moral čitati vsak naš človek.... 50c ZADNJI DNEVI V OGLEJU. Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str... 85c ZADNJI DNEVI VELIKEGA MUČENIKA, M. Bambič. Broš. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja v Ameriki 45c ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak del ....................................................$1.25 ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK, J, P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi zvezek. Vsak po .......................................... 40c ŠTIRI LETA V RUSKEM U-JETNIŠTVU, J. Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika $2.00 ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU, H. Wells. Broš. 120 str. Vrlo napeta in zanimiva povest .............................................. 35c ZGODBE KRALJEVIČA MARKA, F. Milčinski. Trdovez. 59 str. Zanimiva knjiga .......,............ 60c VERA, O. Waldova. Trdovezana 154 str. Interesantan roman iz ruščivie ........................................ 75c V LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C. Doyle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave .................................... 60c ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, A. C. Doyle. Napet in zanimiv roman iz francoskih časov. Trdovez. 388 str.............$1.50 ZLOČIN V ORCIVALU, E. Ga- borian. Trdovez. 246 str. Zelo napet roman in zanimiv ............$1.25 PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI i izdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! "No, gospod Kvas!" spregovori graš-čak, ko je prebral Lovrova spričevala in priporočilno pismo od svojega nekdanjega prijatelja in Kvasovega profesorja, "iz vsega vidim, da je resnično, kar sem že prej o vas slišal, predno sem vas poznal. Preverjen sem, da če je komu mogoče našemu Balčku glavico zdramiti, boste jo vi. Gledite in prizadenite si, da vam bo vsaj malo podoben nekdaj, in prepričali se boste, da bova s seboj zadovoljna." "Glavo ima dobro." pristavi mati in lju-beznjivo pogleda na svojega ljubljenca, "lahko se bo učil, samo--"hotela je reči: malo razposajen je včasi; ali ko je sinček za obleko cukal in proseče ozrl se vanjo, naj ga ne zatoži, nasmejala se je in ni končala stavka. "Jaz si bom gotovo prizadeval na vso moč, da storim svojo dolžnost, in ker ima moj gojenec, kakor milostljiva gospa pravijo, dobro glavo in vem, da bo priden, imam najboljše upanje, da bova v dveh letih precej daleč prišla," reče Kvas. "Samo clve leti ste namenjeni pri nas ostati?" vpraša gospa. "Da dve leti, potem bi rad šel na višje šole, kar bi že zdaj storil, ko ne bi bil imel nekih ovir, ali da naravnost povem, materialnega pomanjkanja in malo slabotnega telesnega zdravja." "To ie zato, ker ste bili vedno v ozidju in ste se morda preveč trudili z ukom in poukom, kar seveda ne tekne zmerom tako telesu kakor duhu," dejal je gospodar. "Ali tu pri nas na deželi imamo ves drug zrak kakor v mestu, zato boste pri nas zdravi ko riba, in ker ste mladi, ne odide vam univerza, tudi če se pogodimo s časom še za dalje." "Boste videli, gospod učenik," spregovori Manica, "da pri nas ni tako dolgočasim življenje, kakor s}.Tp.Qrf|» mislite in kakor se vam je na prvi pogled zdelo. So-sebno ker ste po noči prišli, niste videli, kako lepo okolico imamo. Tukaj pri nas se boste učili lahko naravo in ljudi spoznavati; zakaj po mojih mislih je malokje toliko originalnih, nevsakdanjih značajev, ko v našem okrožju. Ce Bog da, privadili se boste tako našega življenja, da ostanete tudi več ko dve leti." "Beži no, Manica!" dejal je Marijan, ki je bil med tem kakor doma veliko pipo izvlekel in tobak napravil, ne vprašaje za nikako dovoljenje, in vstal, "misliš, da je gospod Kvas — tako se menda pišete, če sera prav razumel — ravno tak ko ti, da se mu bo ljubilo cele ure poslušati neumnega brnjavsa desetega brata ali pa Kr-j avl j a tiste prazne kvasiti ali tiste nore pesmi peti ali kamenoseka Matijca ogledovati, kako v leščevju sedi in nič ne govori, beži! Midva bova rajša hodila rakov lovit, zajcev gonit, lisjaka čakat. Pa se bomo že še zmenili, deset je ura. Lahko noč!" Rekši odide Marijan. Lovre je iz vsega predomačega obnašanja mladeničeve-ga sodil, da je najbrž Maničin ženin, dasi-ravno se je čudil, kako nasprotno mišljenje se vidi med njima. Ni si mogel reči, da bi mu bil mladenič povšeči, zato tudi precej za prvega ni imel pravega sočutja do gospa vprašala, kako mu kaj sosed do-njega. Bil je malo v zadregi, ko ga je pada. Govorica se je pletla še nekaj časa o raznih rečeh. Po večerji pak, katero je bila njegova gospodinja hitro zanj pripravila, razšla se je družina spat in Lovre je dobil prijazno sobo z razgledom na vrt. Svoje reči je našel že tam. Dasiravno truden, vendar ni šel popred spat, preden ni uredil in razložil knjig in obleke, katerega vsega blaga žalibog ni imel veliko. Izbica in pohištvo je bilo preprosto, ali Lovre še v svojem življenju ni imel tako prijaznega stanovanja. Premišljevaje razne skušnje in dogodke današnjega dneva, uleže se v mehko posteljo s sladkim občutkom trudnega človeka, ki je dan preživel popolnoma zadovoljen z njegovim koncem. Komaj nekaj ur popred so ga še obhajale bridke misli, tožil je nad svojo usodo, ki mu ni dala veliko več ko revščino, ki ga je dre-vila že blizu od praga njegovih želja k tujim 1 judjem, — in zdaj je bil srečen, kajti vedel je, da so ti ljudje dobri. Že davno je bil opravil svojo kratko večerno molitev, pa zaspati ni mogel, težko ga je stalo misliti nocoj na milo svojo staro mamico in na Boga; razne podobe, katere je po dnevi imel pred očmi, vrstile so se mu v spominu. Zdravnik Vencelj, posamezni udje grajske družine, milogla-sne besede Manične, prelepa njena podoba — ah, kako srečen mora biti ta Marijan, ki je menda ženin njen — čudna prikazen deseti brat, njegove proročne besede — vse se je mladeniču' čudno čudno vrtlo po glavi, in ko je naposled zadremal, vezale so se te misli v čudne, sladke sanje. Ko se je Lovre drugo jutro zbudil, bil je velik dan. Solnce je prijazno sijalo skoz njegovo okno. Čudil se je, kako da je tako .trdno in dolgo spal, kar ni bila sicer njegova navada. "Ljudje si bodo mislili, da sem Bog ve kak zaspanec in nemar-než," dejal je in naglo na noge skočil. Ura,, je bila že osem. Obleko je našel očenjeno in pripravljeno. Hitro se opravi in odpre okno. Zdaj šele je mogel natančneje ogledati kraj in lego gradu, svojega novega stanovanja. Slemenice so stale na nizki višini. Vrt z gostim sadjem prerasel, katerega je snoči le napol videl, razprostiral se je po rebri posebno lepo na južno stran. Precej za vrtom pa se je začel travnik ob o-beh plateh malega potoka, ki se je daleč })o vedno ožji dolini med vrbovimi grmi vil in bleščal v jutranjem solncu. Tudi velika samota lipa, ki je ponosno na samem raztezala široko razrasle veje, dala se je s strani zapaziti. Konci dolgega žleba se je potok nalival v širok ribnjak, ki je bil malemu jezeru podoben. Na obe plati ribnjaka pa se je vzdigovala strmina, na desni strani gosto prerasla, na levi pa gola, kamenita tja do vasice, ki se je, na vzvišenim stoječa, okolici kaj lepo podajala. Med gradom in vasjo je bila majhna podružna cerkvica z ograjenim pokopališčem, katero so bili nekdanji sle-meniški gospodje postavili. Proti vzho- | du čez vrt in čez travnik pak je Kvas videl posamno večje domovje; vendar ker je stalo tik hoste in se ni videlo veliko iz drevja, zato ni mogel razsoditi, ali je hiša premožnega kmečkega moža ali pa gradič. Visoki mecesni in redko nasajene lipe so kazale na gradič. To je bil Polesek.