Míiuvi xxu myy
tx p ra k se z ají r;ik so
E)1
Iz prakse za prakso
IJDK 681 3 06:930.2.5
Računalniška programa /a poprsovanje .11 skcnn anje gradbenih načrtov in fotografskega arhivskega gradiva
JOaESVHADO[.NIK
V obliko vanje ¡11 končno realizacijo pro gramov /a popisovanje 11 skcmraiijc ibtolcčncga gradiva in načrlov Zgodovinskega arhiva Ljn-bljitnl sem pritegnil modifikalorja !n mikrofilmskega strokovnjaka gospoda Braneta Knehtla iz M ikro li Ima d.0.0. Ljubljana, ki Zgodovinskemu arhivu Ljubljana že sedmo küó nii-Krofilina gradbene načrte na 11 ikrolilmskc kartice. Mikrofilma tudi nekaterim pomembnim večjim ustanovam in upravnim enotam, kol rr.odifikator pa je pravi zanescnjiik.
Skupne značilnosti 111 namen
Programa, nasuda v Accessu. Hth lajno avtorske delo. Naslajala sla več kol lelo Uní ¡11 ju je me■ oče dopoi nje vali oziroma prilagajali. Potrpežljivo sva v zi rajal a in nsklaievala vsak korak ler pretcbiala različne možnosti in poti Slovenskim arliivistom in nekaterim muzealeein :va ju prvič predstavila 15. marca 1999 \ Arhivu Repub ike Slovenije. Zamišljena in .zoh.ikov ina sla hkrati tudi za muzeje in sorodne iršlui eijC LpcšCvala in vključujeta mednarodne arh 'ske (in muzejske) standarde, elemente popLovaiij-i hi dosedanjo arhivistično prakr,o ler jo. pri nenal- z bol utečeno tovrstno muzealsko prakso tlokii-nientiranja naše kulturne dediščine Omogoe.Ua pnkaz. posamičnih faz. korakov, oblikovanji-vzporednih evidenc, izpis ha/ podatkov, izpis kartotek in i 11 venUlmili popisov, iskanji po pogojnikih in spustnikih ^rolojih), pogled in zpis •skenhanega posnetka skeni ranega posnetka / opisom ali osno\ninii podatki V posamezne Ji-ektorije in knjižnicc se vsi«,.a preprosto s klikom na informativna okenca. B.za podatkov sč polni ali .spreminja z enkrat: ini vnosom. Podatki in skeniram posnetki se shranjujejo ali prenašajo s CD-ji
Z omenjenima programoma smo v Zgodo vinskem arhivu Ljubljana želeli doseči dvoje prekinili dosedanjo prakso neposrednega iizienc ga stika z. oheull'í /t 1111 originali, k se z vse vfečjo uporabo pri raziskovalcih in drugih uporab.uk , samo Sc bolj poškodujejo, ter omogočiti hitrejši dosiop do .ikenirancg.i doku meni a. ki jc al tet naliva klasični fotografski reprodukcij' in 7/P°" rednih podatkov. Skenirnnc posnetke lahk;> M 'limo 1a kakovostnejši h CD-ji h in oplicm. dis kili kar jc v tehnološkem smislu naša prihodnost.
Oh upoštevanju nekaterih pripomb, sngcsli. na predstavitvi marca 1999 v Ailiivu Republike Slovenije jc program za popisovanje in ske niranje frtotečnega gradiva dodelan (program za popisovanje in skeniranj^ načrlov pa je šc v vzporedni dodelavi, predvsem zaradi namera vanc opcije skenranja mikrofilmskih nosne 1 kov načrtov). Slovenski arhivski javnosti sva oba programa predstavila na IX. zborovanja Arhivskega društva Slovenije. L oKtobra v Postojni. Vnesene novosti spremembe so predvsem: programska lpčiEv slikovnega to je ske niranih posnetkov in tekstualnega to jc opisnega delu. kar jc možno ločeno zapisali tndi ua CD-jih.
za iskanje po serijah, motivih, osebah in signal ura h so uvedeni spustili ki - roloji; z;: iskanju vsebi. kj vključujejo več mol i tov, jc ludi uveden sprslmk z oznako več motivov ali različni motivi.
baza podatkov sc poln- z enkratnim in pravilnim vnosom podatkov in omogoča koriščenje vseh cvidcne i izpisov, možnost inedinštiliicionalne izmenjave podat kov evidenc in ske 111 ranega gradiva; možnost pienosa izfloni skcniianih posnetkov na internetnc strani matičnega arhiva. Pred dokonča 11''',m in testiranjem programov sva pričakovala in domnevala možne negativne odzive strokovne javnosti, vendarle pa te niso hiic slabe, bile pa so nekako zadržane, tudi pri inuzcaleili. Ohrabrujoč odmev na 18. /borovanj 11 Arhivskega društva Slovenije v Postojni, ter večje zanimanje arhivislov in tudi muzealcev dajeta dober občutek o sprejemanj 11 potrebnih programov in novosti v arliivističm dejavnosti. Manj ustvarjalna bo fotografska služba pri arhivih.saj j 111 v določenih okoliščinah skenirani posnetki 11 e omogočajo 1 no val i vnosi i, retiiširanja. večjega spreminjanja in eksperimentiranja (kot ga omogoča p~igram Adobe Photo 3hop) pri rcplii. i ranjii oziroma izpisu posnetka. Ske ni ran posnetek je mogoče prenesti v JPG format za obdelavo v Photo Snopu Fototečno gradivo je ske ni rano v optimalni resoluciji za velikost 19.8 x 28/1 cm. Pomanjša ve sken 1 ranega posnetka so možne, povcč.r c pa samo do +10" odstotkov, sicer že ::pi k-kovosl in ostrina posnetka. Obstaja Ud' možnost prenosa digitalnu slike na barvni mikrofilm ali barvni tlim h ica formata.
102
17. prakse'/a praKi.o
arhivi xxn
Zbirka fototeka
Zbirka Fololeka Zgodovinskega arlii /t Ljubljana v veliki meri pokriva naše glavno meslo z bližnjo okoiieo, v manjši men pa jc zastopano tudi slikovno gradivo drugih krajev Slovenije. V zbirki je približno 23 lisoe kosov različnih unr.cnzii (dc A7). Sestavljajo jo večinoma pozilivi (fotografije, razglednice), negativi (fotografske plošče, filmi, diasi) i i tudi nekaj CD-jcv s fotografskim gradivom. Obsega obdobje od okoli 1859 do 1998, Razdeljena jc v tematsko in kronološko zaokrožene serije, O zbirki obstajajo preprosti evidenčni popisi, pravzaprav bolj seznami, inveniarni vp:;;i, delno tudi kartoteka, pa seveda novejši popisi (tnd! računalnisk') nekaterih serij.
Program z;i popisovanje m skeii i m nje fotografskega gradiva
Za skeniranje smo izbrali fototeeno serijo razglednic, ki smo jih v zadnjem obdob.u arln astično tematsko in krorološko uredil, v sklenjene celote in preložili v specialne ¿itn dcrjtvc albume za razglednice Namenoma smo to serijo izbrali zato, ker so razglcdnicc liolj del i kritno tipkano sakovno gradivo z, bolj a Ji manj izrazitim rasterjem, ki gaje opazili tnui na skenirar.i repiiki, posebne pa na povečavah, P.i klasiči.ih fotografijah rastra ne bo, zalo UkJo tudi skenirani posnelk_ bob' kakovosti
Namen arhivskega popisovanja jc .denlifi kaeija, opis in razlaga vsebine fotografskih dokumentov s ciljem olajšanja uporabe Dosežemo ga z natančnimi in razumljivimi popisi ter ustrezno ureditvijo, kar olajša iskanje in z mcnjiivo informacij v arhivskem gradivu, olij.sa izmenjavo standardnih podatkov itr omogoča integracijo popisov različnih arhivov v enoten informacijski sistem Program vključuje in upo.šleva mednarodne standarde /* popisovanje in strokovno obdelavo fotugrafij v fondih i j fotografski l:1 zbirkah,
Elementi - sestavine popisa na popisnem kartonu (stran A in Ii),
«ignatiirii zbirke oz, fonda (npr IJII - 342 Fololeka);
tehnična .enota (npr, G 1, G 2, \ 5); zaporedna številka fotografije (npr 009 D48, prva označuje motivno skupino, druga pa za poredno številko);
naziv zbirke o/, seri c in podscrric, k), že vključuje slopnjo popisovania popisne enote (npr, zbirka fotogiaiij, serija albumi, Aškerčev album);
naslov oz motiv, vydiina fotografije (s starejšimi imenovanji v oklepaju); - lokacija motiva (s starejšimi imenovanji v oklcpaiu);
op i:, motiva (sicer krnlck vendar s ključnimi zgodovinskimi n drugimi podatki);
-	tehnika izdelave (fotografske in grafične tehnike, npr. dagerolipija, biografija, tisk, nc gativ, pozitiv);
-	čas jiaslanka (v obliK datuma, letnice, časovnega obdobja - npr, okoli, pred. po);
kraj nastanki* fotografije (npr, Ljubljana);
-	avtor fotografije (npr. Krema Ludvik, Ljubi lana);
-	založnik, tiskar (npi, Pcilrieie Vaso, Ljn-pijana);
način pridobitve (npr. odkup, darilo, izločeno i/ neke lastne zbirke oz, fonda);
-	datum prjdobitve (napišemo datum pogodbe o oukupn, podani vi);
izročilelj (npr. Dcržaj Matjaž, Ljubljana, Pokra inski arh.v Maribor); po veza ya /. akcc.;i j o. kjer se vpisuje dolok novega gradiva (kot arhivski pripomoček, ki daje mtormarijc o arh. gradivu popisnem enote, iahko je tuu: aktesi^ska številka fo-lolckc);
-	povezava s provenicnco. če je iotcgrafiia vzela iz drugega londa (npr Zbirka Sajn, razgl, in fotografije Ljubljane 18i15-1953); prejšnje sigi-aturc fnpi, zbirke Šajn - F 3, 751);
skeniran posnetek fotografija, v običajni legi (mogoče gaje povečevali, obračali in natisi ui / rcprodueirali samostojno), pod njim jc izpis oz. identifikacija arhiva. k: hrani dokument,
-	povezava z, negativom, če ga fotografija ima (npr NEG lil, 608);
kc:,taktna kopica. če obstaja (navedemo fond, zbirko, serijo ali podserijo, številko popisne enote);
elikost oz. lbrmat (dolžina in višina); barvn ton, če jc fotografija niansirana, kolo rirana (tu je lahko še izhodiščna oznaka č/b, harvna);
ohranjen, s t oz, materialno stanje dokumenta (npr odlična, slaba, rcslavri rana, potrebna restavriianja ali konserviranja, poškodovana, vrsta poškodbe);
-	lokacija v skladišču z navedbe omare, predala (npr. C!M Vil/ 10, 3);
dostopnost (navedemo razmere, ki omejujejo ah vplivajo na dostopnost fotografij, časovni lok zapore iti datiuri, ko bo gradivo dostopno za unorabo);
deskriplor fizičnih .oseb ima posebno, razširjeno kolono, v katero vpisujemo osebe na fotografij, s priimkom in imenom, nazivom oz, poklicem in krajem (npr, Rozman Stane komandant, Ljubljana); ■ (Lskriptor pravnih oseh (npr, TV Slovenija prevzela, jc ustvarjalce in mia avtor, piavice),
-	(Inskriptor stvarna gc.da (npr, stavba, knjiž niča. NUK; dom, Narodni, Ljubljana: ul ef Tavčarjeva; trg, Prešernov);
deskriptor kraja;
-	o po m be (navedemo pcimctnbne dodatne informacije, povezavo s sorodnimi popisnim,
MíHiVl XXU 1909
1 >. prakse 7¿i p. ikr 3
10.1
enotami, -obstoj kopij in njihovo lokac-jo; pomembne vsebine naslovnika in pošiljatelja na hrbtni stran t razglednic).
Inventurno poročilo (inventarni popis) lbntl;i oz, zbirke, serije focHine
-	MgnaUir" države in sjgnaHiro arhiva (npr. SI -ZAL. MA (Mestni arhiv));
-	iznako in naziv zbirke oz. fonda (npr LJU 342 Folotcka)
-	naslov oz. naziv zhirke (npr Zbirka razglednic);
-	oznako in pa&iv serii^ (npr. Razglednice Ljubljane);
-	Hinično enoto (npr. O I);
-	ca1,ovni razpon_gradiva fonda, serije (ker
serija še ni popisana, lega podatka ni ■;
-	lokacijo moliva, s številčenjem od strani do si rani in sumarno šlevilo moliva;
-	skiipno Šlevilo pnpisnih sjial (pHi'-vskib enolV.
-	datum izpisa;
-	hisloriq| ¿i:uvarjalca oz, biografsko podatke o ustvarjalcu gradiva (ustvarjalcev je navadno več. lahko so anonimni, veliko fotografij je b.lo darovanih, naključno najdeni Ii. posredovanih in pri takih ustvarjalce ni znan, kar otežuje aH onemogoča pisanje luslorrata);
-	historial serije oz. fonda (navedemo lad, podatke v zvezi s spremembami lastništva in hranjenja enote popisa);
-	dopolnitve serije oz. fonda (.nožne spremembe obsega popisne enote);
-	sistcn]_urcdilve (navedemo poglavitne značilnosti notranje strukture in ureditve gradiva serije, fo.ida);
-	aviorsk- pravice ir. po ¡une ya re producirán ir-(navedemo pogoje, ki vpliwijO ua uporabe ah reprodukeijo. ali pa jo omejujejo, potem ko je omogočena dostopnost);
-	arhivski prjpnmočkc -za iskanje (nr vedemo podatke, ki d::jcjo informacije o arhiivsk gradivu popisne enote, indeksih, vodnikih, regest ¡h);
pedalke o publictranjf (navedemo podatke o publikaciji, ki |C nastala na podlag" upcÚabc, študija a analize fotografij
^birkn Načrti
Zbirko Načrti Zgodovinskega njiva Ljubljana sestavljajo gradbeni načrti boli in nian: Pomembnih ljubljanskih objektov, trgov, pr>rkov, nabrežn. mostov, cest. spomenikov, situaoijski in rcgulaeijski načrti, načrti ljiibljansk'1. projek • vnih birojev ter nekaj nel\ib''iuiskih pač rio v. Kazdcljcm so v tcmalsko in kronolosk) -zaokrožene serije Podzbirka Načrlo" .so Rcslav-frani in konzerviram načrti. Nastajati ie začeia pred leti, ko smo sc načrtno pripravili m začel izvajati rc.itnvri ra nje in kon servirá nje kakor koli Poškodovanih načrlov. ne glede na lond \ ARS; Celotna zbirka vscb'ije p.ibližno deset tisoe
načrtov različnih formatov (od A4 do A0 in celo večje) in zajema čas od 1739-1995. Mitcro-fdinanih jc približno tretjina načrtov (delovna in varnostna kopija) le zbirke m približno 3200 načrlov fondov Mesta Ljubljane, splošna mestna registra! ura. in Mesta Ljubljane, gradbena rcgislralura, k. vsebujeta se spisovno gradivo. Mikrofilmskih posnetkov vseh načrlov skupaj jc 6800. Dinamika m.krofilmanjn načrtov se jc v zadnjih Uvch letih prccei zmanjšala, med drugim ludi zaradi razmišljanja o skeniranju in računalniškem popisovanju ter koriščenju lako dobljene baze prxlatkov /a različne namene.
Program za popisovanje in .-vkcnirnnjc načrtov
Program naslaja predvsem zaradi praktične potrebe pc hitrejšem in enkrainem zapisu najpomembnejših podatkov na microlilimko kartico. Vedeti jc treba. dr. se isti zapis vsaj Še eakral ponovi na varnostni kopiji, oz da se isti podatki pn večknl vpisujejo na več kartic, ko gre /n mikrofilmanje v sekcijah pri površinsko večjih načrtih. Ob enkratnem vnosu podatkov oz. popisu posameznega načrta se sočasno polni tudi baza podatkov za izpis popisnih kartonov oz. kartoteke načrtov. Program ima enako značilnosti kot program za popisovanje in skeniranic fotografskega «radiva, le da shranjuje in pomna skeniran načrt, v izpisu do formata A4.
Flcmcnti • sestavine popbn na popisnem kartonu (in na mikrofilmski kartici); signatura zbirke oz. fondn (npr LJU 334);
-	naziv, ime fonda, zhirke ali pod/birk^ (npr Načrli, Reslavriram in konservirani načrti);
-	tehnična enota oz. številk- ¿crjjc fnpr 17/3);
-	arhivska ^nota:
številka načrla. zarl^v" (redki so v zb:rki originalno štcvilčcni, številko zadeve dosledno vpisujemo v registra tu rmb iondih);
-	leto izdelave načrta, časovni razpon:
-	katastrski občina (npr, Ljubljana mesto, Kapucinsko predmestje);
-	parcelna Številka nz, slavhnn š'"vilkn:
-	naziv objekta inpr Novo magistralno poslopje s tržnicami);
naslov objekta (npr Vodnikov trg 1);
-	vrsta rishf (nnr fasadn na Krek i v trg. tloris prillieja. prerez, detajli);
-	vrsta gradbene dejavnosti (npr. adaptacija, gradnja, n^izvtdeni osnutek, natečaju osnutek};
-	jnveslitor (npr Mestna občina ljubljanska);
-	projeki.-ml (ipi arh. Plečnik Jože. Ljubljana); projcklanlska onnrii-/;iqjp (npr. Slovcnija-projckl. Ljubljana);
;i:ivhc.].iiK (r,nr. Curk Matko. Ljubljana);
-	format. (dolžina in višina);
-	mcnlo (starejša merila bi bilo treba preračunati v metrski sistem);
jpombe (npr koloriran načrt, mntriea, kopiia,
] 04
Iz prakse za )ira k so
AR ilVl XXI) 1999
napišemo ludí ohranjenost, nialcrialno stanje dokumenta in vrsto poŠkodhc, npr poškodovan, rcslavrir.'.n/konsorvinm, plesen);
-	skenirani posnetek načrla (trenutne jc mogoče sken.rali načrte do fórmala A 4, večjih, in u prcvlr.dujcjo. pa ne - za te predvidevamo :;kc:iiran posnelek mikrofilma, kai bolj kakovoslno, ali sestavljen skeniran oosnetek);
-	datum izpisa:
-	način pridobitve fnpr odknp, darilo, izločeno iz nekega laslnega fonda);
-	datum pridobitve (napišemo dalum pogodbe o odkupu, podanlvi);
-	izročil I j (npr. arh. Suhadcle Matija, Ljubljana);
-	povezava z. akccsijo fsem se vpiMijc dotok novega gradiva);
-	povezava s provunicnco (če je bil načrt vzet iz drugega tonda);
prejšnje .¡ipnaUire (ki jih jc imel načrt iz drugega londa);
-	lokacij;1 v skladišču (npr. ski. VII, omara 3, predal 5);
-	dostopnost (navedemo pogoic, ki oni cjmčjo ah vplivajo na dostopnost načrta, časovn. rok zapore in datum, ko bo načrt dostopen za uporabo);
-	deskriptor ujice, 1 rga. nabrežja:
-	d .skriplor kraja.
Inventurno poročilo (inventurni popis) londa
oz. zbirke, serije vsebuje*
-	signalnro države in sjgnatnro arhiva (npr. SI -ZAL M A);
-	ozpako Zbifk ! oz. fonda fnpr LJU/134);
-	naslov, naziv zbirko oz. fonda (npr. N.ičrb);
-	oznako in naziv serije (npr. Zavetišča za otroke in onemogle);
-	tehnično enolo i'npr 12/1);
-	čjisovjv razpon gradiva serije, zbirke oz. fonda:
-	skupno število popisnih enot (arhivskih enot);
-	lokacijo motiva /	s Številčenjem in snmarnim številom določenega motiva / ulice - ah naslovom objekta, vrsto risbe, projektantom in lctnico načrta;
-	historial ustvarjalca oz. biografske podatke o ustvarjalcu gradj"a (ustvarjalcev jc navadno več, khko so anonimni, vel.ko načrtov jc bilo naključno najdenih, posredovanih ni pri niih ustvarjalce pi znan);
-	h'i,;toriat seriji oz, funda (navedemo tuu no dalke v zvezi s spremembam1 lastništva in hranjenj."; enote popisal;
-	dopolnitve serija oz. _Fonda (možne spre ■ membe obsega scr.je);
avtorske pravice in pogoje za reproducirá nje (navedemo pogoje, kt vplivajo na uporabe m reprodukcijo áli jo ome_,ajejo, potem ko jc do slopnost omogočena);
-	arhivske pripomočke za iskanje (navedemo
podalkc, ki dajcjo inforniacije o arnivskirm gradivn popisne cnote, indeksth, vodnikih);
-	podalke o pnbliciranjn (navedemo podalkc o pr.bhkaciji, ki je na^lala na podlag uporabc, studija ali anabzc nacrtov);
-	dal urn iz.p'tsa.
ZUSAMMIINI-'ASSUNC
HB COM PUTER I'ROURAM Ml- ZUM KRI-'A.S.SHN UND SCANNEN VON UAUPLÄNf-N UND PIlOTOC-RAPHl.SCHbM ARCHIVGUT
In seinem iiciliag stellt (Irr Autor zwei neue Co inputcrprog ramme zum Erfassen und Scannen von Bauplänen mid ptiolographischem Arclnvgut vor. 1h bandctl sich um die ersten derartigen Programme (Access) in Slowenien, die m Zusammenarbeit zwischen dein liisiorischen Archiv Ljubljana (Zgodovinski arliiv Ljubljana) und der Firma Mikrofilm d.o.o. Ijuhlimw entstanden sind. Sie gründen auf den internationalen Archiv- und Muscumsstandards, auf den lilcmcnicn der Erfassung sowie auf der bisherigen Arcniv- und Muscumspraxic der Aufzeichnung von Kulturerbe. Mit den beiden Programmen wird die Absicht vcrlolgt. mit der bisherigen Praxis des unmittelbaren physischcn Kontakts mit arcbivischcm und muscaliscl.cm Gut zn brechcn. Ah Alternative b.cten b/w ermöglichen sie sctinettc Einsicht und Sichten von empfind liehen Origmalarchivalien und von Angaben sowie einen Computerausdruck von scaimicrten Autn.ihnien. .Sic sind für Forschung urd anderweitige Nutzung bestimmt
Das Programm /um lirfasscn und .Scannen wird im Hinblick auf künftiges Scannen von Mikrofilnipliincu und - karten zur Zeit ergänzt.
SUMMARY
COMPUTER PROGRAMMES I:OR DESCRIWN'G AND SCANNING TH1* CONSTRUCTION PLANS AND PHOTOGRAPHIC MATERKL Kr.PT IN THF ARCHTVES
In this article, the author presents iwo nnw computer programs for describing and scanning ihc consiruciion plans and photographic material in tlic archives. Tne programs arc the first of their kird (written in Microsoft Access) in Slovenia and were produced by the Historical Archives of Ljubljana in cooperation with ihe Mikrofilm d.o.o. Ljubljana company. Tin* programs includc the international archival and .museum standards and elements of description, as well as all other features required by the most contemporary methods of archival and museum documentation of cultural heritage. The aim of the programs is to do away with the current praclicc of direct physical contaci with the archival and museum documents bv providing rapid access to, onscreen view ing and computer printouts of sensitive, original rtocti-mcnls and data for researches and othei archivc users.
Additional features for onscrecn viewing nf plans and blueprints stored on microfilm are currently being added to the programme.