glasnik glasilo delavcev živilskega kombinata žito ljubljana številka 4 december 1987 Dober stroj omogoča dober izdelek Angelina in Tropikana iz Šumija Šumi je prvi v Jugoslaviji začel proizvajati kvalitetni žele iz naravnega sadnega pektina. Za popestritev ponudbe in da bi čim bolj pritegnili vse zahtevnejšega kupca, se je njegova razvojna služba lotila popolnega preoblikovanja Šumijevega pektinskega želeja pod novo blagovno znamko - Angelina. V programu izstopa novost na jugoslovanskem tržišču -posamično zaviti žele kot bonbon. Ime Angelina je sestavljenka, ki vsebuje besedo geli, to pa je izpeljanka iz besede gel in pomeni v strokovnem smislu žele. Iskali smo nov način zavijanja želejskih proizvodov in zanj tudi ustrezni zavijalni stroj, ki bi lahko zavijal tudi izredno občutljive mehke želejske izdelke. Odločili smo se za nakup stroja pri proizvajalcu strojne opreme GD iz Bologne, ki odlično zavija žele bonbone v obliki dvojne pentlje. Stroj je sodobno zasnovan, ustreza vsem varnostnim predpisom, ima številne prvine za kontrolo pravilnega delovanja in za avtomatično preklapljanje ovojnega papirja brez zaustavljanja stroja. Nadalje stroj omogoča kontrolo in uravnavanje porabe ovojnega papirja pri praznih taktih, ko bonbona ni v zavijalni glavi, ter ima vrsto drugih dobrih- tehničnih oziroma konstrukcijskih rešitev. Stroj zavije do 500 želejskih bonbonov v minuti, kar je za tovrsten občutljivi proizvod odlična proizvodna zmogljivost. Z nakupom omenjenega stroja se je razvil tudi nov proizvod, Angelina 100 gr., v sodobni vrečki, ki vsebuje tri okuse tropskih sadežev: mango, pasijonka in kivi. Prednost tudi posamično zavitega želeja na način dvojne pentlju je v večji higieničnosti uporabe proizvoda, v večji zaščiti proizvoda pred izsuševanjem, majhna teža želejskega bonbona (6 gramov) pa je ravno pravšnja za enkratni grižljaj. Dvojna pentlja ovojnega papirja daje izdelku tudi lepši videz in bogatejše volumensko oziroma prostorninsko paketiranje v vrečki. Prav tako smo popestrili tudi program polnjenih sadnih bonbonov z nakupom novega stroja istega proizvajalca za zavijanje manjših bonbonov, na dvojno pentljo. Stroj ima enake kvalitete kot stroj za zavijanje želeja Angelina, vendar je mnogo večje zmogljivosti - do 800 zavitih bonbonov v minuti. Luč tržišča je tako zagledal novi izdelek Tropikana 100 gr., ki vsebuje polnjene bonbone z okusi tropskih sadežev, enako kot žele. Polnjeni bonboni vsebujejo naravne dodatke, po katerih nosijo ime (mango, kivi, pasijonka). Napori nosilcev priprave in razvoja novih proizvodov se zrcalijo v kvalitetni in produktivni proizvodnji, od Tozda Blagovni promet pa pričakujemo še večjo prodajo in agresivnejši, napadalnejši nastop pri ponujanju Angeline in Tropikane na jugoslovanskem, pa tudi na tujem tržišču. Branko Mihelič Vsem bralcem želimo srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1988! Uredništvo f Poslanica glavnega direktorja Novo leto 1988 Večina novoletnih čestitk se začne in konča z željo po uspehu in seveda tudi zdravju. Na žalost pa živimo v času, ko so ugodne informacije bolj redke in ko se lahko vsak dan manj pohvalimo z delovnimi rezultati. Občutek neuspešnosti, ki se kaže najprej v celoviti stagnaciji ali zaostajanju naše družbe in potem v vse večjih težavah osebnega standarda, je težko breme tar nam pogosto jemlje voljo za nove delovne napore. Vse to pa nam nič ne pomaga; in preostane samo odločitev, da je treba več delati in to na čim bolj radosten način. Poslovodni delavci smo odgovorni za organizacijo o lovni h naporov in za poslovno uspešnost prizade-vanj naših delavcev. Vsi člani kolektiva Živilskega kombinata Žito pa smo odgovorni za delovno razpoloženje in spoštovanje delovne discipline... Za leto 1988 si moramo vsi delavci Žita prizadevati, da Ponovno dosežemo tržne deleže, kakršne smo v preteklosti že imeli. Pri tem moramo tudi zagotoviti ugodne poslovne rezultate. Nadaljevati moramo z razširitvijo izvoza in se vedno bolj zunanjetrgovinsko usPosabljati. In če bomo sledili temu, kar seveda odpira še celo vrsto drugih nalog, bomo tudi pri osebnih dohodkih lahko vodili uspešno politiko. Vse obljube, ki jih lahko dajem v imenu poslovodstva, Pa ne upoštevajo intervencijskih ukrepov, ki nas z vratolomno naglico peljejo v velike izgube. Moja osebna z&lja je, da bi bilo takih neekonomskih pretresov čim manj. Vsi bi namreč radi take gospodarske pogoje Poslovanja, ki omogočajo pošteno tekmo med organizacijami združenega dela. '/se te misli nas ne smejo še bolj onesposobiti za smele akcije. Prepričan sem, da temelji naša delovna organizacija na trdnih temeljih in da imamo pred osta-'m gospodarskim prostorom nesporne prednosti. Srečno 1988! Zunanja trgovina Davek na dodano vrednost Izvoz je podvržen različnim dejavnikom,ki ga pospešujejo ali zavirajo. Naša država se vedno bolj pogreza v zadolženost zaradi posojil v tujini, ki jih je treba vračati z iztržki takega ali drugačnega izvoza. Znano je, kolik delež nacionalnega dohodka bi bilo treba izvoziti, da bi lahko poravnali sprotne obveznosti do tujine, zmanjševali svoj dolg in zagotavljali uvoz za sprotne potrebe proizvodnje. Ob koncu vsakega leta sprejmemo ukrepe tako imenovane gospodarske tekoče politike, s katerimi naj bi krenili na pravo pot, v drugi polovici leta pa že tarnamo, da sprejeti ukrepi niso bili pravi, da izvoz ni zadovoljiv itn. Tako tudi letos! In končno je bil sprejet program protiinflacijskih ukrepov, ki naj bi med drugim tudi vplivali na povečanje izvoza. Zanimanje za izvoz se bo povečalo, ko bo ekonomsko vsaj toliko zanimivo za izvoznika, kot je zanimiva prodaja doma ali pa še bolj. Devalvacija dinarja ob začasni ukinitvi ali zmanjšanju stimulacij prav gotovo ni zadostna spodbuda za smelejše planiranje izvoza... Zanemarjena davčna politika Program protiinflacijskih ukrepov je prinesel tudi idejo o spremembi davčne politike. Davčna politika je v Jugoslaviji iz leta v leto bolj zanemarjena, saj ob razvoju pomembnejšega privatnega gospodarstva in ob istočasnemu siromašenju družbenega gospodarstva ni prišlo do ustreznega obdavčenja prelahke akumulativnosti v določenih dejavnostih zasebnega sektorja. Davčna politika seje razvijala le premočrtno, v smeri pokrivanja proračunskih potreb, ne pa hkrati tudi kot odgovarjajoč urejevalec gospodarskih tokov. Med takšnimi davki je tudi prometni davek, ki se je v preteklosti pri nas razvijal povsem drugače, kot se je razvijal v drugih državah, zlasti zahodnega sveta. Kaj je davek na dodano vrednost? Program protiinflacijskih ukrepov prinaša novosti tudi v davčni politiki in predvideva nadomestilo sedanjega prometnega davka z davkom na dodano vrednost. Bistvo predloga je obračunavanje prometnega davka na vseh stopnjah dodajanja nove vrednosti in se tako prometni davek sešteva do prehoda v široko potrošnjo. Po drugi strani pa je - nasprotno - mogoče ta davek izločiti, če neko blago ne gre v široko potrošnjo doma, ampak gre v izvoz. Na ta način se proizvajalca za izvoz oziroma izvoznika neposredno oprosti plačila vseh dajatev - prometnega davka, ki blago bremenijo na domačem trgu. Izvoženo blago prizadenejo namreč tovrstne dajatve na uvozni strani - poleg drugih -in je tako prometni davek obračunan le enkrat, kar pospešuje izvoz. Kot vsaka druga radikalnejša pobuda pri nas je tudi predlog -za uvedbo davka na dodano vrednost naletel na stotisoč »za« in »proti«. Zato pač, ker je bil pri nas izvoz vedno nezadostno spodbujen v primerjavi s prodajo na domačem tržišču in ker je izvoznik večinoma le izgubljal, ob kvalitetnejšem delu kot proizvajalec za domači trg tudi zaradi bremen domačih davščin. Kaj pa pri nas, v Žitu? Živilski kombinat Žito se v proizvodnji za izvoz močno otepa z njegovo nerentabil-nostjo. Dopustna je trditev, da je proizvodnja za izvoz sicer pomembno vplivala na dvig produktivnosti in kvali- tete proizvodnje, vendar pa v domačih cenovnih pogojih za nabavo surovin ne more rentabilno poslovati, če so proizvodi podvrženi dvakratni obremenitvi - doma in v uvozni državi. Zakaj tako? Pri nas še vedno uporabljamo dve ceni za isti proizvod namesto le eno, kajti proizvajalca bi moralo blago stati enako -seveda, če gre za enakovreden oziroma isti proizvod -ne glede na to, na katerem trgu bo prodano. Zaenkrat pa ni tako. Našemu dobavitelju surovin se bolj izplača prodati blago za dinarje kot za devize. In tako na koncu tudi nam. Mnenje dr. Toneta Krašovca... V prispevku Davek na dodano vrednost ni čarobna palica (Gospodarski vestnik št. 47 od 4.11.1987) piše dr. Tone Krašovec o smiselnosti uporabe davka na dodano vrednost in pri tem opozarja, da se bo treba na to dobro pripraviti, da zopet ne bi dosegla nasprotnega učinka od pričakovanega kot se je to že večkrat zgodilo s preura-njenimi odločitvami. Gotovo velja poudariti, da način obračunavanja prometnega davka, ki so ga razvile in Nadaljevanje na 2. strani Davek na dodatno vrednost Nadaljevanje s 1. strani izpolnile razvite države v obliki davka na dodano vrednost, pomeni sestavni del njihovega gospodarskega napredka in uspeha. In če govorimo o našem tehnološkem približevanju zahodni Evropi, je treba tudi v naš gospodarski sistem vgrajevati tamkajšnja načela gospodarjenja; vendar le takšna, ki ne rušijo osnovnih načel našega političnega sistema. Kako ocenjuje dr. Krašovec vpliv davka na dodano vrednost v naš davčni sistem? »Preprosta zamenjava obstoječega enofaznega prometnega davka z davkom na dodano vrednost ne bi zagotovila spodbujanja izvoza, če hkrati ne bi izvedli pre-struktuiranja davčnih prihodkov - znižanje deleža neposrednih davkov. Šele s tem bi ustvarili možnost, da čim višji znesek davka vključi v ceno in pozneje odšteje oziroma vrne ob izvozu. Naj dodamo, da bi ta učinek lahko dosegli tudi s prestruktuiranjem davčnih prihodkov v korist sedanjega prometnega davka. Vendar pa je nesprejemljivo, da bi delež tega davka v javnih prihodkih še povečevali. Uvedba davka na dodano vrednost bi nedvomno pripeljala do zvišanja cen blaga, namenjenega domači porabi. Ustvarili bi tudi pomembne razlike v teroitorialni pripadnosti med sedanjim prometnim davkom in davkom na dodano vrednost. Konec koncev bi nas privedle h kompenzacijam med republikami in pokrajinama in v njihovem okviru po območjih. Naslednji pogoj za uvedbo oblike obdavčenja prometa-relativno trajno stabilen gospodarski položaj, prav tako ni izpolnjen. Končno je ena izmed značilnosti davka na dodano vrednost centralizacija njegovih prihodkov. To pa je nezdružljivo z našo družbeno ureditvijo, ki z novo ustavo teži ravno v nasprotni smeri. Čeprav priznavamo davku na dodano vrednost številne pozitivne lastnosti v primerjavi z našim prometnim davkom, po našem mnenju ne morejo prevagati nad težavami, ki bi se pojavile v Jugoslaviji z uvedbo nove oblike obdavčenja prometa. Za to niso izpolnjeni nekateri najpomembnejši pogoji. Vendar pa moramo poudariti, da bi bila uvedba davka na dodano vrednost koristna zaradi tega, da bi bil naš davčni sistem bolj sinhroniziran z davčnimi sistemi držav EGS in EFTA. Te se vedno bolj povezujejo v Evropo proste trgovine.« Glede na povedano bo vseeno še potrebno počakati na stabilnejše gospodarske razmere in pogoje, v katerih bi prišle do izvoza prednosti tovrstnega obdavčenja. Spremenjen sistem stanovanjskega varčevanja in kreditiranja stanovanjske gradnje Časi poceni posojil so minili... Za dosedanji sistem stanovanjskega varčevanja, zbiranja od predračunske vrednosti in združevanja tovrstnih sredstev ter sistem kreditiranja oziroma končne cene, upo-stanovanjske gradnje velja poudariti, da ni bil spodbuden števajoč standardno stano-za varčevanje. Vsi tisti, ki so varčevali oziroma združevali vanjsko površino, ki je lahko denar, so izgubljali na vrednosti privarčevanih sredstev, za stanovanje in stanovanj-saj so bile obresti za tako zbrana sredstva samo dvood- sko hišo največ 90 kvadratnih stotne. Bil pa je zelo spodbuden za najemanje stanovanj- metrov, skih posojil, saj so bile obrestne mere s samo petimi odstotki globoko realno negativne. Posledica takšne politike varčevanja in kreditiranja so se kazale v izredno velikem povpraševanju po kreditih, sistem varčevanja pa je bil v bistvu prisilne narave, ekonomsko nemotoviran. Služil je le kot vstopnica za pridobivanje posojil v organizacijah združenega dela, v samoupravnih stanovanjskih skupnostih in v bankah. Zaradi sedanjih gospodarskih pogojev je bilo nujno treba preiti tudi na revalorizacijo ali prevrednotenje stanovanjskih sredstev in posojil v stanovanjskem gospodarstvu, da bi na ta način zagotovili potreben obseg sredstev za načrtovano stanovanjsko gradnjo. S sprejetjem zakona o celotnem prihodku in dohodku, ki velja od 1. januarja 1987, so banke zavezane v celoti revalorizirati posojila, odobrena po 1. aprilu letos, ne velja pa to za posojila, odobrena in porabljena v preteklem obdobju. Ta obveznost pa ne velja za organizacije združenega dela, ki so dajale posojila iz sredstev sklada skupne porabe. Seveda bo smotrno tudi v organizacijah združenega dela preiti na revalorizacijo kreditov, saj bo treba sicer namenjati stanovanjski gradnji še več denarja ob manjših možnostih za urejanje stanovanjskih problemov zaposlenih. Novi pogoji varčevanja in kreditiranja v bankah Banka je že v maju letos sprejela nove pogoje poslovanja s sredstvi stanovanjskega dela sklada skupne porabe ter pogoje za pridobivanje posojil, namenjenih nakupu, gradnji in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš. Te novosti veljajo za občane in za tako imenovane uporabnike družbenih sredstev (delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti in druge). Vrsta in višina možnega posojila je odvisna od izpolnjevanja pogojev poslovnega sodelovanja posamezne delovne organizacije. ŽK Žito kot podpisnik sporazuma o ustanovitvi LB-Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana izpolnjuje vse pogoje poslovnega sodelovanja. To nam omogoča, da najemamo posojila pod ugodnejšimi pogoji,vendar po načelu revalorizacije posojila. Vsa posojila se revalorizirajo in obrestujejo po 5-odstotni obrestni meri. Revalorizacijo posojil se opravlja po načelu revalorizacije glavnice, tako da se v obračunskih obdobjih obračuna revalorizacijo z uporabo veljavnih letnih stopenj. Ravalorizacijo se med letom obračunava od minimalnega stanja posojila in ob koncu koledarskega leta pripiše glavnici. Varčevanje delavcev in občanov •Delavec lahko dobi za zadovoljevanje stanovanjskih potreb posbjilo na podlagi namenskega varčevanja. Delavec, ki namensko varčuje dinarska sredstva, dobi po končani varčevalni7 dobi posojila, izražena v odstotkih od privarčevanega zneska, kakor jih kaže tabela 1! Delavec lahko najame posojila, katerih mesečne anuitete ali vračilni obroki ne presegajo neobremnjene ene tretjine njegovega osebnega dohodka. Če predvidene mesečne anuitete skupaj presegajo delavčevo kreditno sposobnost, lahko del obveznosti prevzamejo njegovi ožji družinski člani, kot so starši, sestre in bratje. Očitno je, da so minili časi poceni najetih posojil za urejanje stanovanjskih težav. Zaenkrat lahko torej poceni posojila ponudijo le organizacije združenega dela za svoje delavce, vendar le ob zavestnem zmanjševanju realnih vrednosti sredstev, namenjenih reševanju stanovanjskih vprašanj. V zaostrenih gospodarskih razmerah pa bi bila takšna rešitev zelo kratkoročna... Tabela 1: Privarčevana sredstva v odstotnih deležih Varčevalna doba let Z rednimi mesečnimi pologi Z enkratnim pologom 2 180 220 3 230 280 4 300 350 5 370 430 • Prav tako lahko dobi delavec sredstva za reševanje stanovanjskih potreb na podlagi vezave srestev ali dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz. Na tak način dobi delavec med 220 in 250 odstotki posojila. Tudi pri tej vrsti posojila banka uveljavlja revalorizacijo posojila. •Tretja možnost so združena vzajemnostna sredstva, ki jih razpisujejo samoupravne stanovanjske skupnosti. Revalorizacija teh posojil ni obvezna; za uvedbo tega so potrebni posebni sklepi pristojnih organov stanovanjskih skupnosti. •Sredstva za urejanje stanovanjskih problemov lahko delavci naposled dobijo tudi iz sredstev sklada skupne porabe delovne organizacije, s katerimi lahko opravlja poslovanje po pooblastilu organizacije banka ali pa to opravi organizacija združenega dela sama. Dovoljena višina posojil in kreditna sposobnost delavcev Če dobi delavec za isti namen več posojil, je lahko najvišja možna vsota teh posojil pri: - nakupu stanovanja - 80 odstotkov, - združni stanovanjski graditvi - 75 odstotkov, - graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti izven združene stanovanjske graditve - 60 odstotkov Aktualna tema Pri Milanu Mavru izposojena karikatura... Kako poslovati po uveljavitvi intervencijskih ukrepih na področju cen? Sprejeti intervencijski ukrepi na področju cen, kot prvi paket uveljavljanja protiinflacijskega programa, imajo usodne posledice za večino naših proizvodnih programov. Njihov vpliv ima namreč dvojni negativni učinek: administrativno povečevanje cen vhodni materialov, energije in storitev ter zniževanje cen končnih pr oizvodov je povzročilo takšen izpad dohodka, da v vsakodnevnem poslovanju nastajajo izgube. Edini izjemi, za kateri ta ugotovitev ne velja, sta mlinarstvo in proizvodnja kruha, saj so se zanju razmere le neznatno poslabšale! Najbolj kritična je proizvodnja testenin in industrijskega peciva, v kateri vhodne surovine skupno s porabljeno energijo, amortizacijo in revalorizacijo presegajo ustvarjeni celotni prihodek. Nič boljši ni položaj v ostalem konditorskem programu, za katerega ocenjujemo, da dosega mesečna izguba pri proizvodnji bonbonob 45 milijonov dinarjev, pri proizvodnji čokolade in žvečilne gume pa pokrivamo le osebne dohodke, kar pomeni poslovanje z motnjami. Ob predpostavki o enakem obsegu proizvodnje in prodaje (kar pa je ob intenzivnem vplivu cen na življenjski standard vprašljivo) - nastaja pri naštetih proizvodnih programih skupna mesečna izguba kakšnih 200 milijonov dinarjev. Razvrednotenje dinarja v odnosu na druge valute (devalvacija) nam tudi v izvozu ni prinesla obljubljenih pozitivnih učinkov. Devalvacijsko povečana realizacija oziroma prodaja je bila namreč presežena s cenovno povečanimi vložki, kar nam kljub ugodnemu razmerju med izvozom in uvozom daje v izvozu enak, nespremenjen ekonomski učinek. O resnosti nastalega položaja smo obvestili vse pristojne organe v občinah in republiki, od zveznega sekretariata za tržišče in splošne gospodarske zadeve pa smo v osebnih in pisnih stikih zahtevali takojšnjo odpravo administrativno pogojenih cenovnih nesorazmerij. Naš predlog vsebuje zahtevo, naj se cene bonbonov, žvečilne gume, čokolade, industrijskega peciva, testenin in mok iz drugih žitaric oblikuje ne ravni 15. novembra z možnostjo za 8,5-odstotno povečanje. Neodvisno od tega zahtevka pa nas intervencijski ukrepi nedvomno usmerjajo v iskanje notranjih rezerv, kar naj bi se odrazilo v boljšem izkoriščanju razpoložljivih zmogljivosti, večji produktivnosti ter v splošnem varčevanju... R.K. Kadrovska novica Tozd Triglav-Gorenjka je dobil novega direktorja Z decemnbrom 1987 je nastopil delo direktorja Temeljne organizacije Trigla-Gorenjka Matjaž Gmajnar, dosedanji vršilec dolžnosti Jože Vidic pa je ponovno prevzel delo direktorjevega svetovalca v tozdu. Matjaž Gmajnar je star 39 let, po poklicu je diplomirani ekonomist. Doslej si je nabral že precej delovnh izkušenj, saj je bil najprej zaposlen v zunanji in notranji trgovini Hmezada v Žalcu, od leta 1979 pa je opravljal osem let dolžnosti direktorja tozda Trgovina v tovarni športne opreme Elan v Begunjah. Prve dni po nastopu dolžnosti je novi direktor spoznaval razmere v kolektivu in seveda o svojih načrtih še ni mogel spregovoriti. Povedal je le, da je načelno tržno usmerjen, kar na kratko pomeni, da mora biti proizvodnja kar se da prilagojena zadovoljevanju potreb potrošnikov. Več bo treba storiti za rast kvalitete proizvodov °b sprotnem spremljanju kazalcev o uspešnosti poslovanja. ■; Vi Trak za proizvodnjo riževih kock po vgraditvi predlagane inovacije Franca Ažmana Inovativna dejavnost vendarle ni povsem zamrla... Za zgled: Franc Ažman V zadnjem času smo v delovni organizaciji namenili precej pozornosti spodbujanju inovativne dejavnosti, ki je letos praktično zamrla. Da inovacij vendarle nismo povsem zanemarili, govori naslednji primer iz tozda Triglav-Gorenjka! Do nedavnega je bila proizvodnja riževih kock sestav- ljena iz več ločenih procesov, saj se je najprej posebej oblikovalo kocke, nato so delavke prelagale kocke na oblivno linijo, na koncu pa so s čokolado oblite riževe kocke še paketirale. Z inovacijo, katere avtor je Franc Ažman, po poklicu ključavničar, sicer pa vzdrževalec v tozdu, poteka sedaj proizvodnja riževih kock Ob praznovanju dneva republike je sindikat tozda Mlini povabil na letno srečanje tudi svoje upokojence. Ob tej priložnosti so nekdanjim sodelavcem razkazali nove proizvode in jim v prijetnem pogovoru predstavili razmere v temeljni organizaciji in njeno poslovanje ter gospodarjenje. Upokojence so seveda tudi primerno pogostili in jim ob slovesu izročili paket z Žitovimi proizvodi ter koledar za prihodnje leto. Upokojenci so zadovoljni zapuščali prostore temeljne organizacije ob povabilu predstavnikov sindikata, naj se prihodnje leto, če že ne prej, za 29. november spet zberejo v svojem nekdanjem kolektivu. neprekinjeno od oblikovanja kock prek oblivanja do pakiranja končnih izdelkov. Omenjena inovacija omogoča velike prihranke na izdelavnem času, kot v sami težavnosti dela. Čim bodo poznani vsi izračuni prihrankov in ko bo zbrana vsa potrebna dokumentacija, bo inovacija predložena samoupravnim organom delovne organizacije, da bodo določili avtorju višino nagrade. Franc Ažman že precej časa sodeluje v podobnih akcijah za predlaganje tehničnih izboljšav In inovacij, zato ga dajemo za zgled vsem tistim, ki menijo, da se tovrstna aktivnost ne izplača. Naj še zapišemo, da se v tozdu Triglav-Gorenjka dobro zavedajo pomena inovativne dejavnosti, saj so predlagali, naj bi letošnje in prihodnje leto poimenovali za leti inovacij in tehničnih izboljšav; vse s ciljem, da bi povečali produktivnost dela s strojno opremo ter s tem znižali prooizvodne stroške. Delavski svet tozda je pred kratkim tudi razpisal natečaj za inovacijo, ki naj bi omogočila ureditev proizvodnje riževih tablic. V natečaju lahko sodeluje seveda vsakdo, ki si želi, da bi izboljšali delovne pogoje! Kakšen plan za leto 1988? Nejasnosti ukrepov protiinflacijskega programa in sporne opredelitve v resoluciji narekujejo odločitev stroke, da se bo plane za prihodnje leto sprejemalo kasneje kot običajno. Obstoječe značilnosti zahtevajo nekatera drugačna izhodišča. Katera? Ocena uresničevanja srednjeročnega in letnih planov Gibanja poglavitnih gospodarskih tokov in rezultati gospodarjenja, ki se iz preteklega leta nadaljujejo v letošnjem letu, kažejo, da se nekatere ključne naloge ne uresničujejo skladno s pričakovanji in objektivno danimi razvojnimi možnostmi. Z gotovostjo lahko trdimo, da je delno vzrok za to tudi ustvarjanje takšne gospodarske politike, ki ni omogočala primernih pogojev za uresničitev razvojnih ciljev na vseh področjih notranjega kot tudi zunanjega poslovanja. Zaradi tega tudi nasploh slabi gospodarska aktivnost. Splošna gospodarska rast je v Sloveniji v letošnjem letu nižja, kot je bila v preteklem, in je nižja od načrtovane. Obračunski sitem, ki je bil vpeljan v letošnjem letu, je kljub obilo pomanjkljivostim v določeni meri odpravil inflacijsko napihnjen dohodek in zajedanje sprotne porabe v samo premoženje. Istočasno pa je kot pre- malo premišljen vrsti dejavnosti povzročil nepremostljive ovire. S katerimi opredelitvami v leto 1988? V planu Žita smo na podlagi optimistične napovedi republiške resolucije na področju rasti končne potrošnje in gibanja realnih dohodkov predvidevali pomembne premike v proizvodnji. Predvidevali pa smo tudi slabitev razmeroma ugodnih cenovnih gibanj in skozi ta vidik ustvarjanje dohodka. Predvidevali smo tudi, da bomo ob kompenzaciji obeh na resoluciji temelje-nih predvidevanj dosegli ugodne deleže akumulacije v dohodku. Načelno se v letošnjih prvih devetih mesecih nobeno od osnovnih predvidevanj ni uresničilo. Kljub temu pa smo ob ugodnih cenovnih razmerjih dosegli visoko stopnjo akumulativne sposobnosti. V novembru pa so sprejeti protiinflacijski ukrepi (področje administrativnega urejanja cen) vzpostavili cenovna nesorazmerja, ki so nasprotna skrajnost situacije, značilne za prvih devet mesecev. Z istočasnim intenzivnim vplivom na življenjski standard pa je na kratki rok onemogočeno vsako tržno prilagajanje novem razmeram, kar bo ob koncu leta vsekakor imelo negativne posledice na rezultate poslovanja. Značilnosti gospodarskih gibanj v prvih devetih mesecih so vsekakor imele svoj vpliv na izpolnitev količinskega dela plana za leto 1987. Realizacija oziroma prodaja manjših količin, kot so bile plansko predvidene, ter celo manjših, kot so bile dosežene v letu 1986, je bila sicer splošna značilnost. Vendar pa istočasno analiza tržnega nastopanja konkurence kaže, da smo na večini področij izgubili določen tržni delež (mlevski izdelki, testenine, bomboni, žvečilna guma; za čokolado pa podatki niso primerljivi). Ker menimo, da je vzdrževanje oziroma večanje tržnih deležev ob upoštevanju strukturnih premikov in v pogojih gospodarjenja, kot jih predvidevajo intervencijski ukrepi na področju cen (neglede na morebitne spremembe) izredna pomembna opredelitev, je to tudi osnovno izhodišče v našem planu za prihodnje leto. Pri tem bomo izhajali iz nekaterih predpostavk strateškega marketinškega planiranja, ki so opredeljene v študiji Analiza situacije in opredelitev možnih dolgoročnih strateških izhodišč DO Žito (Studio marketing Delo). Ti postavljeni programsko tržni cilji, ki so načelno že bili sprejeti potrjeni, bodo osnova za izvedbo planov posameznih poslovnih funkcij s posebnim poudarkom na razvoju, investicijah, prodaji, pospeševanju prodaje, kadrih, stroških in tako dalje... R.K. Za nami so občni zbori sindikatov... Plodoviti ne samo v tozdu Šumi! Izvoz naših izdelkov je stalno usmerjen na konvertibilno območje in ga vsako leto, povečanega po planskih aktih, uresničujemo. Da smo v preteklih dveh letih dobro gospodarili, je gotovo tudi rezultat dobrega planiranja. Sindikat je dejavno sodeloval pri oblikovanju planskih dokumentov. Na sestankih izvršnega odbora smo spremljali uresničevanje začrtanih nalog ter spremljali ustrezne sklepe za nadaljnje delo. Obravnavali smo življenjske razmere delavcev, njihovo varstvo pri delu in zdravstveno varstvo, saj to gotovoprecej vpliva na kvaliteto dela. Osebni dohodki so se izboljšali; uresničujemo dogovor rta ravni delovne organizacije Žito in branžni sporazum. Kljub temu pa le s težavo dohajamo stalne podražitve življenjakih potrebščin, kar pomeni upadanje življenjskega standarda. Nekaj naših delavcev je Marcipan - za obzorju v Žitu Marcipan, visoko cenjen konditorski proizvod, ima pestro in dolgo zgodovino... Prvič se je to ime pojavilo že leta 1407 v Kroniki mesta Lubecka z naslednjo vsebino: »Poletje 1407. leta je bilo poznano po strašnem mrazu. Vsi zemeljski plodovi so nedozoreli, tako da so bili ljudje prisiljeni jesti celo travo in seno. Iz suhih mandeljev in sladkorja so si zato začeli delati hlebčke in jih imenovali po S. Markušu. Od tedaj dalje naj bi takim hlebčkom podobne proizvode imenovali Marcipan.« Po drugem izročilu naj bi imenu »Marci panis« botroval italijanski samostanski kuhar Marco in ne Sv. Markuš ob podobni priložnosti. Zgodovina pa omenja poreklo marcipana celo iz arabskega sveta in to že v 12. stoletju. Naj bo kakor koli, marcipan so izdelovali konec 18. stoletja in v začetku 19. stoletja že na nekakšen industrijski način kot kombinacijo sladkorja in mandeljev. In to v velikih količinah. Na podoben način se ga proizvaja še dandanes. No, in ker bomo v začetku prehoda iz 20. v 21. stoletje začeli pripravljati marcipanske izdelke tudi v Žitu, nekaj besed o surovi in obdelani marcipanski masi! Tri skupine Glede na način proizvodnje in na uporabljene surovine ločimo v glavnem tri skupine: emehke mase tipa marcipan e mehke mase tipa percipan •mehke mase tipa nugat. Glavne sestavine teh mas so sladkor in cela vrsta jedra-stega sadja ali različna mastna semena. Najbolj uporabna sta mandelj in lešnik. Seveda pa lahko kot nadomestki nastopajo tudi koščice marelic, breskev in celo sliv. Redkeje pa se uporablja arašide, orehe, pistacije, kešju, pinjol in podobno. V najnovejšem času so kot zamenjavo za izdelavo teh mas začeli uporabljati tudi sojo zaradi zlasti na beljakovinah bogatega semena leguminoz. Kaj je marcipan? Nas seveda najbolj zanima prva skupina - marcipan. To je sestavljenka iz besed marci + pane, torej bi poslovenjeno lahko rekli mandeljev kruh. Marcipanske mase so lahko surove in obdelane. Surovo marcipansko maso se izdeluje iz oluščenega, vlažnega, zmletega sladkega mandelja in sladkorja, kar vse se rahlo praži. Taka masa naj ne bi imela manj kot 17 odstotkov vlage, ne višjega dodatka sladkorja kot 35 odstotkov, medtem ko naj bi bilo maščobe vsaj 28 odstotkov. Zaradi različne kvalitete sladkega mandelja, ki se ga uporablja za proizvodnjo, se lahko naredi marcipanske mase različnih kakovosti. Sladki mandelj normalno vsebuje od 2 do 5 odstotkov (včasih tudi veliko več) grenkega mandelja. Čim večji je ta odstotek, tem slabša je kakovost marcipanske mase. Pridobivanje surove marcipanske mase Natančnejše poteka pridobivanje surove marcipanske mase takole: Olupljeni mandelj se najprej namaka 20 minut v 60°C v vroči vodi, dokler se povrhnjica ne začne luščiti od jedra. • Možne so seveda tudi višje temperature vode in krajši časi namakanja (90°C in 3 - 6 minut), vendar potem lahko mandelj porumeni, beljakovine pa se denaturirajo, zaradi česar se olje izloči iz tkiva, ker se beljakovine ne vežejo več. Masa postane zato rumena in oljna. Pravilno namočeni mandelj se nato spušča skozi stroj s paro in z gumijastimi valjčki, ki dokončno oluščijo mandelj, tako da se ne poškoduje jedro. Ker se vse to dogaja v vodi, mandelj nabreka, zato po tem postopku vsebuje jedro od 32 do 35 odstotkov vlage. Nato se jedra grobo zmelje ter v melanžerju oziroma v mešalniku pomeša s kristalnim sladkorjem (od 45 do 47 delov sladkorja na 100 delov vlažne mase mandeljevih jeder).Ovlažene beljakovine nabrekajo, pri čemer se količina olja fino razporedi - zato tudi ne sme beljakovina, kot že zapisano denaturirati, olje pa se ne sme izločati iz mase. Zaradi tega je, seveda, pom-mebno, da drobljenje mandelja ni premočno. Tako homogenizirana masa se v nadaljevanju postopno obdeluje na trivaljih ali pete-rovaljih, vendar ne tako drobno, kot na primer masa za čokolado ali nugat (lešnik). Valjčki imajo normalno hrapavo površino, zato se masa tare in riba, delčki pa lomijo in drobijo. Delčki mandeljevih jeder morajo biti večji od zdrobljenih kristalov sladkorja, da se čim dlje ohrani njihov značilni okus. Sočasno z valjanjem mandeljev in slad' korja se tudi aroma mnog0 bolje veže na zdrobljen6 vlažne sladkorne delčki poleg tega pa delčki slad' korja ustvarjajo bolj grob0 maso. Po končanem valjanju (st0 marcipanska masa. Se nato meša in mesi. Mep rT,ešanjem se posto-do dp|d?daia s,adkor v prahu *ahte 6Ža oziroma meje, ki jo Va zaželena receptura. Su<5|jj'Panske mase so zelo jo, Zg|e’ tlitro torej dehidrira-siadu ° se *im P°9osto Pdeg drug r,a v Prahu dodaja še giavn-, dodatke, katerih rriarcj nal°ga je, da obdržijo viažnnPansko maso svežo in čajnQ cim daljši čas. Obi-s|adkr,Zat° dodaiai° invertni °dstmu V obliki 70 d0 80 nameno°V Sirupa' z istim 6hcim in81 se lahko dodaja diščeni Vertaz°. ki med skla-^0, ’? delui® na saha-^Ldi .Vori 'nvertni sladkor, dodatek škrobnega sirupa (do 3,5%) deluje na ohranjanje marcipanove svežine. V zadnjem času pa vse pogosteje dodajajo sorbit, da je marcipan mehkejši. Dokazano je namreč, da sorbit preprečuje njegovo izsuševanje vsaj tako dolgo kot invertni sladkor. In še težave! Razpoke, ki se zelo rade pojavijo na proizvodih iz marcipana, dajo slutiti na pojav vrenja. Najpogostejši vzroki teh nezaželenih težav so nečistoča pri delu, nepravilno - slabo praženje, razne sekundarne : lekcije in tako dalje. Da bi se izognili takim pojavom, je pri proizvodnji marcipana predvsem nujna absolutna čistoča delavcev in strojev pa tudi prostorov. Eden izmed »inhibitornih« ukrepov je tudi pravilen proizvodni proces. Priporočljivo je dodajati marcipanski masi tudi male koilčine alkohola ali dodatke, ki vsebujejo alkohol. V nekaterih državah je dovoljeno dodajati marcipanski masi tudi določene konzervanse. Uporaba marcipana... Iz obdelanega marcipana se lahko oblikuje različen dekor, proizvode različnih oblik, razne figure, ki so lahko tudi obarvane. Vi ti izudelki so lahko naravni ali obliti s čokolado. V Žitu bodo imeli prvi marcipanski proizvodi oblike različnih sadežev (hrušk, citrone, pomaranče, jagode, banane, fige itn.), proizvajali pa bomo tudi miniature različnih živali in figurice. Izdelki bodo v začetku samostojno paketi-rani (butigue), sadje pa bo celo v malo večjih ličnih lesenih gajbicah. Seveda je paleta marcipan-skih proizvodov neizčrpno obsežna in bogata, odvisna pač od idej proizvajalca! V naslednji izdaji Glasnika bomo objavili še nekaj besed o pripravi marcipanski masi podobne, vendar pa po svoje specifični percipanski masi. Arzenij Kuret zavarovanja povrne zavarovalna skupnost upravičencu po predloženih dokazilih do vsote, ki je navedena v zavarovalni polici. Za nezgodo se šteje vsak nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno invalidnost, prehodno nesposobnost za delo ali okvaro zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč. Kot sklenitelj zavarovanja nastopa tozd oziroma delovna skupnost skupnih služb,ki sklene kombinirano kolektivno zavarovanje delavcev ne glede na to, ali plačuje premije (zavarovalne zneske) iz sredstev tozda ali jih odteguje delavcem od njihovih osebnih dohodkv po plačilnem seznamu, tako da podpiše z zavarovalno skupnostjo polico. Na njej je označen dan začetka zavarovanja in traja permanentno, dokler ga katera od strank ne odpove. Vsaka stranka lahko zavarovanje z nedoločenim časom odpove (pisno, najmanj tri mesece pred potekom tekočega zavarovalnega leta). Pri zavarovanjih, za katera se premija odteguje zavarovancem iz osebnega dohodka, lahko sklenitelj odpove zavarovanje samo s predhodnim dovoljenjem zavarovalnih delavcev. vrščene v različne nevarnostne razrede (od I do III) glede na dejavnost, ki jo opravljajo. To pomeni, da so pri isti mesečni premiji različne zavarovalne vsote, od obeh pa je odvisna tudi višina odškodnine v posameznem nezgodnem primeru, ki jo povrne zavarovalna skupnost. Po podatkih računovodstva delovne skupnosti so se v temeljnih organizacijah dogovorili za različne zavarovalne vsote oziroma mesečne premije za posameznega delavca, kot tudi način plačevanja kolektivnega zavarovanja. V tozdu Imperial plačujejo premije le iz sklada skupne porabe, v drugih pa tudi iz osebnih dohodkov delavcev. Podrobnejši pregled ponuja tabela 1! Prijava zavarovalnega primera Zavarovanec, ki je poškodovan zaradi nezgode, je dolžan storiti: 1. Da gre po možnosti takoj k zdravniku, oziroma, da pokliče zdravnika zaradi pregleda in nudenja pomoči, da nemudoma ukrene vse potrebno za zdravljenje ter da se glede načina zdravljenja ravna po zdravnikovih nasvetih. 2. Da zavarovalni skupnosti pisno prijavi nezgodo, brž ko mu zdravstveno stanje to čenča ali od katerekoli druge pravne ali fizične osebe tudi naknadna pojasnila. Izplačilo zavarovalne vsote Zavarovalna skupnost je dolžna plačati dogovorjeno zavarovalno vsoto oziroma povračilo samo, če je nezgoda nastala med trajanjem zavarovanja in če so bile posledice nezgode, predvidene v splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje oseb (7. člen), medicinsko ugotovljene v enem letu po nezgodi. Zavarovalna skupnost izplača zavarovalno vsoto oziroma njen ustrezni delež ali dogovorjeno povračilo zavarovancu oziroma upravičencu v 14 dneh po prejemu dokazov o obstoju in višini svoje obveznosti. Če zavarovalna skupnost ne izplača povračila v navedenem roku, ima upravičenec pravico do zamudnih obresti. Namesto sklepa... Menimo, da delavci premalo uveljavljajo odškodnino od zavarovalne skupnosti, kar je verjetno posledica neinformiranosti in neutečenih poti za uveljavljanje te možnosti delavcev v nekaterih temeljnih organizacijah. Za vsa navodila v zvezi z uveljavljanjem kolektivnega zavarovanja so na voljo kadrovske službe tozdov. Biserka Davidovič Kadrovske službe so sporočile... Kdo so letošnji jubilanti v Žitu? Majda PLANKAR Milena POŽUN Boža RAČIČ Helena ROGIČ Jože VALENČAK Jože ZAJC Štefka ZUPAN Ema Zvar •20 let: Alojzija HRIBERŠEK Jože KORITNIK Majda KOZJEK Terezija PIPIC •30 let: Anica BEVC Milka KUNŠEK Pavla OMERZEL Tozd Pekarna Krško • 10let: Bojan PLEŠEC Vinko PINTARIČ Darinka SREČKOVIČ • 20 let: Jože KATIČ Albina KOS Kristina KUKOVIČ Mile MILAKOVIČ Tozd Pekarna Vrhnika • 10 let: Olga KUCLER Nada NAGODE Olga NOVAK Anica GORNIK Damjan LUKANČIČ Ana JURJEVIČ •20let: Anton JERINA Andrej KOŠAK •30let: Jože PLEŠKO Tozd Maloprodaja Ljubljana • 10 let: Demka MUSLIMOVIČ Majda PUGELJ Anica HLEBEC •20 let: Dragica BOKAVŠEK Majda KEBER Tatjana ROGELJ Marta SIMONIČ Zdenka SCHVVEIGER •30 let: Nedeljko KISIN Terezija MARIČIČ Tozd Pekarna Dolenjska • 10 let: Mihaela KOLBEZEN •20 let: Vlado MARTINČIČ Jožefa KOŠAK •30 let: Pepca JUGOVIČ Tilka ZUPANČIČ Tozd Pekarna Kranj •10 let: Stanko GERIČ Milan MARKELJ Srečo JENSTERLE Branko PRAVHAR •20let: Slavko VINČIČ Jagica KOVAČIČ •30 let: Anton GORJANC Čestitamo! Podelitev jubilejnih priznanj v tozdu Pekarna Vrhnika. Pavla Škrbič je prejela priznanje za dvajsetletno delovno dobo. Posnetek je s slovesnosti v tozdu Mlini. Ob koncu vsakega koledarskega leta se v temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb naše delovne organizacije vrstijo slovesnoti, na katerih dobijo naši sodelavci za 10,20 ali 30 let delovne dobe jubilejna priznanja in nagrade. Naš časopis Glasnik nameni sodelavcem - jubilantom vedno nekaj pozornosti, takšno tradicijo nadaljuje tudi tokrat. Fotografski aparat je tokrat zabeležil podelitve priznanj v tozdih Pekarna Vrhnika, Šumi in Mlini. Seveda pa tudi tokrat objavljamo spisek vseh Žitovih jubilantov v letu 1987 za skupno delovno dobo. V letu 1987 so 10,20 ali 30 let skupne delovne dobe dopolnili naši naslednji sodelavci: Tozd Mlini •20 let: Jože KASTELIC Darinka KRANČAN Pava ŠKRBIČ •30 let: Ernest FELC Mili MRZLIKAR Marjeta PETRIČ Martina MEDVEŠEK DE Domžale • 10 let: Ludvik KOLBL •30 let: Ivana MIKLAVČIČ DE Mlin Vrhnika •30 let: Marija ZEMLJIČ Tozd Pekarstvo in testeninarstvo DE Ljubljana • 10 let: Nada DANILOVIČ Zlato DORDEVIČ Mitar JOVIČ Antonija KOS Fadil KARAJKOVIČ Nada LAZENDIČ Franc MALAVAŠIČ Miro RADOJKOVIČ Bajro RIZVIČ Nada TEŽAK •20 let: Jelena BABIČ Hasan HASIČ Mihela PLEMENIČ Budimir POPOVIČ •30 let: Franc ANŽLIN Janez KORELC Nada PENGOV Jože VRABELJ DE Center Pero MITROVIČ Miran OBROVNIK Fikret PARATUŠIČ Dragica PETROVIČ Andreja SOVIČ Soferinka AVRAMOVIČ •30 let: Jože ERČULJ Franc VESEL DE Bežigrad • 10 let: Nikola BOŽIČEVIČ Rasema BEČIČ Abzudin MEHIČ Franc ZUPANC Marko MARJETIC •20let: Sadik SPAHIJA •lože TAVČAR •30 let: Alojz COF Ignac ČUČEK Martin KRAMBERGER DE Pekatete • 10 let: Rajko GRBIČ Jelena VIDEKIČ DE Kamnik • 10 let: Marjan RESNIK •20 let: Julka SUŠNIK Ana ZLATNAR •30 let: Jože GLAZER Alojz MIKLAVČIČ DE Kočevje • 10 let: Jože NOVAK •20 let: Dušan TOŠAJ •30 let: Franc KOCH DE Trbovlje •20 let: Alojz MEDVED •30 let:Jože JANČAR Marija VUKELIČ Tozd Blagovni promet • 10 let: Dragica ERPIČ Leonida KECMAN Nada OBLAK Dušan MAMULA •20 let: Silvo GROFF •30 let: Alojz ŠČAP Mira TOMEC Vinko LEVSTEK Mihael MAROVT DSSS • 10 let: Biserka DAVIDOVIČ-PRIMO-ŽIČ Joža MLINARIČ Poldka ŽURAVLJEV Iztok PURIČ •20let: Marija CENCELJ Doroteja GRMEK Cirila JENKO Tanja KOVAČ •30 let: Tončka BAJEC Ana GERŽELJ Bojan RAK Marija STENKO Polona POTOČNIK Tozd Šumi • 10 let: Andrej GORJANC Milica ANIČIČ Rosa ČIČIČ Jelena DOMJANIČ Snežana MILAKU Staniča MILADINOVIČ Ljubica MRDŽA Edita MIKUŽ Dosta MILETIČ Ljubica PAVLOVIČ Anka SOFRENIČ Bogomira STRANJAK Gordana TOMIČ Mojca ZAVAŠNIK Janez URBAS Jožef CIBER Nevenka MIJATOVIČ •20 let: Dana MARKOVIČ Draga MILENKOVIČ Ljubo MLINAR Alojzija Senica Marija SUDANEC Olga VALENČIČ •30 let: Antonija KONČAR Karolina MIKLAVČIČ Frančiška SETNIKAR Alenka ŠKULJ Angela ŠVIGELJ Igor ŠKULJ Tozd Triglav-Gorenjka • 10 let: Hatidža AVDIČ Marko STOLNI K Martina ROBIČ Rbija PERVIČ Biserka MAJDANČEVIČ Marta BEDENIK Rahima HADŽIČ Sulejman MEHANOVIČ Radoljka PETROVIČ Darko TROKAR Ado KAVČIČ Sebiha SILIČ Vajka TODOROVIČ Bojan MANDELJC Franc KOTNIK Ivnka ŠINKOVEC •20 let: Marko STOLNIK Marija GOLOB Janez FERJAN •30 let: Jelka ŠMID Cecilija KELBL Antonija MUŽAN Marija POLC Franc AŽMAN Anton ŽVAN Pavla PLEMELJ Marija VVALAND Tozd Imperial Krško • 1 Olet: Jožica BAN Marija BOŽIČ Darinka CIZERLE Ljubica FLORJANČIČ Azemina FORIČ Bernarda GABRIČ Majda IVANŠEK Franc LEVSTIK Marjeta LEVIČAR Anica MEŽIČ Bogo NOVAK Majda PETELIN To so letošnji iubilantie iz tozda Šumi! • 10 let: Božica BARAT Slavko KARLICA Srečko LAHARNAR DE Tehnični obrati •10 let: Bojan GODEC Dragan MINEV Tozd Pekarna Vrhnika (Na žalost) bolj zares kot za šalo... Prisrčno z upokojenci Slovesno, prijetno, zabavno - s temi besedami bi lahko na poskrbel, da ne bi bilo niko-najkrajši način zaisali, kako je potekalo srečanje delavcev mur dolgčas. Zabavne igrice tozda Pekarna Vrhnika ob skupnem proslavlajnju dneva so se kar vrstile, in najbolj republike. Na srečanju z upokojenci so predstavniki sindikalne organizacije po uvodnem pozdravu vseh prisotnih slovesno podelili jubilejne plakete sodelavcem za 10,20 ali 30 let delovne dobe. Posebej bučen aplavz je bil namenjen direktorju temeljne organizacije Andreju Košaku, ki je ... v __ dobil poleg priznanja za 20- Judi za dobro domačo vinsko načm - s Pomočjo tlačilke za vneti so se med seboj pome-zvrstili še: predstavnik vrhni- r'k v spretnosti hoje po ope-ške občine, dolgoletni direk- kah, s prstom in z zavezanimi tor delovne organizacije Žito očmi so ciljali v tarče, plesali Franc Puterle in najstarejši 50 pomarančni ples v stilu upokojenec pekarne. V nadaljevanju srečanja so se udeleženci srečanja dodobra okrepčali z okusnimi jedmi, pripravljenimi oziroma spečenimi v pekarskih pečeh. letnico delovne dobe še Posebno priznanje za prispe-vek k razvoju tozda Pekarna yrhnika in kot vzpodbudo za še nadaljnje uspešno delo. Direktor se je zahvalil za dodeljeno priznanje, na kratko opisal tozdovo pot in Predstavil zbranim nadaljnje razvojne načrte, še posebej Programa tortnega dekorja. V uradnem delu slovesnosti So se pred mikrofonom Sindikat ni pozabil na svoje nekdanje, že upokojene sodelavce, al so vse navzoče lepo obdarili... kapljico je bilo poskrbljeno. Za vedro razpoloženje je poskrbela Zdenka Šibonja s svojo harmoniko in s svojim glasom, zato ni čudno, če je bilo vseskozi veliko plesalcev Sindikat je organiziral tudi na plesišču. Njen repertoar srečelov, katerega poseb-pesmi je bil zares širok in nost je bila, da je prav vsaka večkrat je uspela spodbuditi srečka zadela. Nagrade, ki so tudi občinstvo, da so ji pri jih sindikalisti zbrali z vseh petju sledili. vetrov in ob pomoči drugih Prizadevni sindikat vrhniške delovnih organizacij, so bile pekarne je za vse prisotne raznovrstne, z večjo ali manjšo uporabno vrednos- Prihodnje leto bomo pa varčevali! Kraj dogajanja: dnevna soba družine Zapravljivec. Prisotni: oče, mati, hči in sin. Tema pogovora: varčevanje. »povšter tanca«, z zavezanimi očmi so poskušali z jogurtom nahraniti sodelavca, zakonski par pa se je potrudil z napihovanjem balona na posebej zahteven gumijaste blazine. In še bi lahko naštevali. Smeha in dobre volje ob takšnem programu zares ni moglo zmanjkati. merah živimo: vozimo se s Sin: »Ja, ata. To je že res, starim avtom, štedilnik skoraj ampak pozabljaš pa, da vsak teden štrajka, omare se aprila poteče registracija naši bodo vsak čas sesule. Sicer stoenki. Stric Tone je pa pa, kaj bi našteval?« že lani rekel, da boš moral Sin: »Me pa res zanima, kaj si zamenjati blatnike, vsaj pred-pogruntal. Saj vidiš, da drugi nje, pa tudi v podnu je luknja, ne živijo nič bolje kot mi. Le Na aprilsko plačo nikar ne kako misliš v teh časih kaj pri- računaj.« hraniti?« Mati: »In maja moraš nabaviti Oče: »Ne segajte mi kar kurjavo za zimo, da se ne bo ,,G