Erozija verodostojnosti V letošnjih Šlevi lkah Gozdarskega vestnika so trije tnoj i prispevki povzročili od zi v bra [cev. Na vsebinski ravni nisem videl razlogov za oglašanje, saj sem iz načina odmevanja ugotoviL da tega pravzaprav nihče ne pričakuje. Avtorji se namreč niso posvedli vsebinski razpravi, ampak so predvsem izražali svoja stališča, ki jih bom v nadaljevanju analiziral z vidika vero- dostojnosti. Najprej se je oglasil diplomirani inženir gozdarstva Alojz Pucko (Rezultati anke1e o poznavanju gozdov in gozdarstva v javnosti, GozdV, 3, 1998). Odgovoril je na moje pripombe na njegov prispevek o rezultatih ankete o poznavanju gozdov in gozdarstva v javnosti. V svojem odmevu sem namreč pokazal na metodoh~ke napake pri izvedbi javnomnenjske ankete, ki jo je Pucko vodil in zaradi katerih so rezultati in zaključki skoraj neuporabni. Tudi napačni rabi pojmov in spor- nemu navajanju zakonodaje se v svoji kritiki nisem mogel izogniti. Kolega Pucko ni polemiziral z mojimi vsebinskimi ugotovitvami, ampak je odgovor!l, da so se pomanjkljiv osti e ), ki sem jih omenil' za ved ali že pred izvedbo ankete, vendar so po njegovem mnenju z anketo dosegli svoj namen, saj so z objavami v časopisu in radiu 'razburkal[' laične javnost. Nekoliko nena- vadno je, da državni uslužbenci zavestno 'razburka jo' la ično javnost s podatki, ki so jih dobili z vnaprej znano nepravilno rabo metod. Malo manj prizanesljivi mediji bi to ravnanje lahko celo imenovali zavajanje javDosti. Na srečo je bila Puckova akcija v tedaDjem času poli- tično vsečna (polemika o vračanju cerkvenih gozdov), pa so jo (dokaj pristranski) mediji hvaležno nekritično uporabili. V seka kor pa se ob Puckovi h stališčih poraja najmanj vprašanje o razumevanju vloge stroke v nje- govem delovnem okolju. Jn s tem seveda verodostoj- nosti stroke in kar je lahko še pomembneje, organiza- cije, ki je akcijo izpel_ia\a. Drugi oclmev je prispeval magister Franc Ferlin (Uspesnost novega sistema sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, GozdV. 4, 1998). Oglasil se je na mojo kritiko njegovega članka o oceni uspešnosti novega sistema sonaravnega gospoda~jenja z gozdovi v Sloveniji. V svojem prispevku sem utemeljil vrsto metodoloških pomanjkljivosti in napačno rabo pojmov, ki zelo omejujejo uporabno vrednost prispevka. V svo- jem odgovoru je magister Ferlin navedel vrsto stališč, med kar.erimi je za opis njegovega razumevanja razis- Goz.dV56(1998) 10 Stališča in odmevi kovalnega dela najpomembnejše tisto, ki se nanaša na moje pripombe o sporni rabi vzročno -posledičnih zvez. Vprašal se je, ali bi mordLl morali zaradi more- bitnih togih kriterijev strokovno-znansn~ene analitike v obravnavi prezreti ekološki del (pri katerem so vzroč­ no posledične zveze najmanj razisbne). Namesto tega naj bi premišljeno (!) uporabljali podatke, ki so na voljo. Zdaj se lahko tudi mi vprašamo, katere metode uporabljajo raziskovalci, ki niso zavezani uporabi 'to- gih' raziskovalnih metod, ki po definiciji opredeljujejo raziskovalno dejavnost. V medicini imenujejo del me- dicine, ki zavrača 'toge' znanstvene metode (ortodoks- ne, uradne) medicine alternativna medicina. Imamo torej v Sloveniji alternativno gozdarsko raziskovalno dejavnost, ki ne priznava meril znanosti kot svojih edinih meril? Kak~naje verodostojnost 'alternativnih' raziskovalcev v gozdarstvu? In stroke, ki bi uporabljala njihove izsledke. Tretji odmev, ki sem ga bil deležen, je prispevek diplomiranega inženi1ja gozdarstva Boštjana Pihle1ja (Pismo poglavarja Seattla in okoljska etika, GozdV, 5- 6, 1998). Oglasi 1 se je v zvezi z moj im prispevkom, v katerem sem pokazal, kako okoljevarstveni ki zlorab- ljajo tradicijo in kulturo severnoameriških Indijancev za manipuliranje z ljudmi in doseganje svojih ciljev. Zdi se, da ga niso motile trditve, da domnevno pismo indijanskega poglavaJja ni avtentično. Naspromo, z vprašan jem je cel o iz razi 1 s ta !išče, da ni nič narobe, če z razširjen imi robmi sprejemamo indijanske misli. In pri tem je v podkrepitev svojih stališč, meni nič tebi nič, celo navedel misel iz izmišljenega pisma indijan- skega poglava1jll. Očitno je, da mu dejstva niso po- membna. Spri:lšujcmo se, illi bodo okoljevarstveniki (gozdarski strokovnjaki?) začeli navajati misli, ki jih je svojim Indijancem v usta položil Karl May, če se bodo le vključevale v 1.1strezne projekte? Ali modrosti staroselcev z Ljubljanskega barja. ki jih je v Bobrih upodobil Janez Ja!en'J In spet se srečamo z vprašanjem verodostojnosti avtolja in dejavnosti, ki sprejme tak pristop. Trikrat smo se srecali s pojmom verodostojnosti. ki je opredeljena (Nastran Ule, M., Temelji socialne psihologije, !997) kot lastnost posredovalca infonnacij (komunikatorja), ki mu jo podeljuj ejo prejemniki spo- ročil zaradi prepričanja o resnico[jubn.o..s.t.i., dobri in for- miranosti in zanesljivosti njegovih virov infonnacij. 481 Stališča in oclrne\ri Prejemniki in fonnJc ij pričakuj ejo od verodos tajnega komunikatorja '.fa.ir.arg.u.Dllil.le ·pri predstavljanju sta- lišč. Komunikatorji posredujejo infonnacije. ker pri- čakujejo določen učinek. Uspešen komuniklltor pri- pravi prejemnike svojih sporočil, da mu sledijo in s tem spreminja družbeno ali fi zi čno okolje, k ar je enll izmed osnovnih opredelitev dejavnosti politike. Vero- dostojnost pa ni edina značilnost uspešnega komuni- katOJja, nrnpak so to še privlačnost, jasnosr njegovih namer in soci