Koroške vesti. —k— Podjunski krožek »Gorotana« je zboroval dne 25. junija v Pliberku. Mimo raznih drugih zadev, ki se jib je do taknil predsednik v pozdravnem nagovoru ie omenil tudi spremembo v predsedstvu okrajnega šolskega sveta. Šponinil se je nadalje tudi naglo preminulega prcf. Pajka, prijatelja slov. učiteljstva in marljiveKa slovenskega znanstvenika. — Tovaris ki je poročal o položaju, je podal v široko zasnovanem govoru pregled s!ov. učiteljeskega gibanja na Koroškem o njega Početka, o njegovih uspehih, neuspehili, o hudih nasprotstvih, o težavnem položaou s'ov. učiteljstva, o bodočih njegovih na•ogah. Konstatiral je, da se je smer sta^ovske politike, stremeče za tem, da yedno spravi stanovske interese v sklad z ttarodnimi. da se osamosvoji od fraditionejne učiteljske 0olitike in vedno dbsled^Še uveljavlja one interese in ideje, ki s° za učiteljstvo in narod življenskega po^a, bila le učiteljstvu in dobri stvari v Ko'rist in se je vseskozi obnesla. Poudarja Da' ako hočejo slov. koroški učitelji v ?voiem težkem boju za obstoj uspeti, jim Je treba izredne discipliine, najteSnejše Z(iružitve, ideainega, požrtvovalnega toyanštva, solidarnega nastopa, treba pa je U(ii, da sleherni slov. učitelj z največio vestnostjo izvršuie svoj poklic, da v vsa- kem oziru vzorno živi, da se strokovno, politiško in gospodarsko izobražuje iit si pridobi prepotrebne zaslombe v ljudstvu. Končo je še označil stališče v »Gorotanu« organiziranega slov. učiteljstva napram »Lehrerbundu.« Ker ta odločno poudarja svoj neniška-nacionalni značaj, ne more in ne sme biti njegov član noben učitelj, ki je član »Gorotatia«. Slov. učitelji pa tudi ne morejo priznati »Lehrerbundu« značaj stanovske organizacije dotlej, do- kler odreka slov. učiteljem pravico orga- nizirati se na narodni podlagi, ki jo sam poudaija, dotlej da je priganjač nazadnja- ške vladujoče nemške stranke in dotlej pospešuje iTi odcbrava zapostavljanje in zatirantje slov. stanovskih tovarišev. Bolj kot doslej bo »Gorotan« gledal, da bodo njegove vrste čiste. da sprejema le res značaijne tovariše y svojo sredo. »Ne v na- šem stevilu, v naši duševni in moralni su- periornosti je naša moč,« je dejal poro- čevalec ob zaklfučku svojib. izvajani — Poročevalec o kmetijsko-nadaljevalnih te- čajih na ljudskih šolah je uvodoma izva- ial. da je našega žalostnegai narodnega položaja dosti krivo pomanjkanje strokov- ne izobrazbe naše kmetiške mladine. Zato je eno izmed življenskib vprašanj koroških Slovcncev, da organiziramo strokovno izobiaževan;e te miladime. Podal je nato načrt ustroja kmetijsko nadaljevalnih te- čajev ter v debati dodal še razne nasvete glede njih ustanovitve, vodstva in učnih priponročkov. Obrambnemu odseku »Go- rotana« se je poverila naloga, da poskrbi, da pride vprašanie orgaTifeacije strokovne izcbrazbe kmetiške mladine čknprej v pravi tir in da stopi v to svrho v dogovor z merodajnimi činitelii. Ko bo to vprašanje načclno rešeno, bo na§ šolskv program za važno točko bogatejši. Šolski odsek »Go- rot.-^na« si ie namreč stavil nalogo, da iz- deia podroben šolski proKram v smislu refonjmih teženj, nanašujočib se na šol- stvo na kmetih, oziraje se pri tem na po- sebne razmere v posamezniih slovijnskih deželah. Na več seslankih, posebno na ve- likoncLnem sestanku v Celovcu ie prere- šetaval vprašanje reforme ljudske šole in pri.šel do povsem pozitivnih zaklju^kov in načrtov. — Tretji referent, ki je imol na- logo rodati sliko in kritiko slovenskih učl- teljskih organizacij in njih stanovske po- litike. ie najprej z višjega vidika pojasnil nalogo in pomen stanovskih in strokov- nili organizacij v sodobnem politiškem življenju, v katerem opažamo očitno ten- denco prehajanja težišča .politiške moči s politiških strarik n.a stanovske, sitrokovne in druge interesne organizacije, ki posta- iajc. činidaJie važnejši činhelj politiške mo- čK kakor nam to n. pr. dokazuje simdiika- listično gibanje. ter potem osvetlil sloven- ske učkefcke razmere (posebno na Kranj- skem) in prišel do zaključka, da je zgolj zahteva politiške zrelosti, da slovensko učitel.istvo stremi po skupni, izvenstran- karski stanovski organizaciji, ki bo edino z uspehom zastopala naše skupne socialne težnje, zabranjevala korupcijo v našib vrstah cd strani vladujočih strank, ter šele omogočiia ločitev duhov na strogo idejni podlagi brez politiškega ozadja in njih organizacrjo v posebnih učiteljskih društvih s kulturno smerjo i-rr načelno podla2.o. Obžaluje, da slov. učiteljstvo ni- ma danes skupne strogo stanovske orga- nizacije na izveri/Strankarskem stališču, ki bi ii vsi koroški slovenski učitelji brez načelnih pomislekov lahko pristopili in v kateri bi našli osamljeni, kakor so, krepko oporo. Izrazila se je želja, da se predava- nje, ki je globoko zamišljeno, objavi. — Prerešetale so se še razne aktualne zade- ve. sklenile nekatere resolucije, ki se po- šljejo načelnrku šol. odseka, da: pottrebno ukrene. Določil se je podroben program za prihpdnji sestanek, na katerega se po- vabijo razni podjunski veljaki in prijatelji slovenskega učiteljstva. Po peturnem po svetovanju je tovariš predsednrk zaključil zborovanje. zahvaljujoč referente za nji- hov trud. Da počastimo na skromen način sponiin prof. Pajka, smo zbrali nekaj kro- nic za obrambna društva. —k— Naše šolstvo. Da koroško šolstvo, ki bi mu gotovo iskal zainan enakega, v popolni meri vrši svoj namen, kakor nra ga 'je določil že svoiečasni deželni šolski nadzornik Gobanc, češ: utrakvistične jsole so najsigurneiše sredstvo za germanizacijo koroških Slovencev, o tem nas je, žal, zadostno poučila vsa minolost, kakor nam to tudi jasno priča dejstvo, da nemški Schulverein ne vzdržuje na Koroškem nki ene privatne šole. zato pa s tera večjo vnemo podpira utrakvistične šole in otroške vrtce v »ogroženih« krajih, nabavlja šolam brezplačno neinške šolske knjižnice, daje nagrade Hčiteljem, podporfe učiteljiščnikom itd. Oglejmo si nekoliko pobliže številke, ki jih posnemamo iz nemških listov: Glasom teh poročil leta 1912. prispeval je Schulverein za šolska poslopja v Brnci, Grebinju, Bilčovsu, Mariji na Zili. za otroške vrtce v Pliberku, Železni Kaplji. Podrožčici, Borovljah, na Bistrici, v Guštanju, na Prevaljah, v Velikovcu in Št. Rupertu prj Celovcu. Nadalje za učila (mladinske knjižnice) 3848 K, za božičnico na 13 šolah 2265 K. nagrade nemškim in nemgkutarskim učiiteljem 3540 K: vsega skupai je izdal Schulverein v tem letu 50.243 K. Ta dejstva nam zadastno ilustrirajo naš demoralizujioči šolski sistem, ki so ga ustvarili Nemci in ga pod pro>tektoratom vlade vzdržujejo z schulvereinskim denarjem. Ležeče jim je edino le na tem, da vrši svoj glavni natnen — geTmanzacijo slovenske mladine. —k— V uradnem Hstu c. kr. deželnega šolskega sveta. »Verordnungsblatt iiir das Herzogtum Karnten« so dolgo pisali: »Des Dienstes entsagt hat...«. dokler jih ni opozoril neki slovensik učitelj, da to n\ nemško, ampak da se mora glasiti: »Dem Dienste entsagt...« Zdaj pišejo: »Ernannt wurdeir: Der Lebrer N. in B. zm Lehrer in C«, tako da se človek ne spozna od samih »in«,. Ali gospodje na c. kr. deželnem šolskem svetu ne vedo, da je imenovan »der Lehrer vn B. zum Lehrer fiir C«, ker ni imienovan za staro mesto, ampak za noyo?! Slovenci morajo učiti Nemce — nemščine. Toliko let obiskujejo nemške šole, pa ne znajo pravilno sv.ojega jezika, Slovenci pa naj bi se kar brez šol naučfli pravilno svojega jezika, češ: _sa.i se o*rok doma uči slovenščine! Ali je to loigika — kaj ne?!! —k— Freie Schule — predavanje v Volšperku. V soboto se je vršilo v Volšperku predavanje. ki ga ie priredilo društvo »Freie Schule«. Predavanje je bilo razmeroma za ta kraj izredno dobro1 obiskano. Posebno častno so bili zastopani šolski krogi. Predaval je dr. Bernhard1 z Dunaja, in sicer o predmetu: »Prosta šola in klerikalizem«. Govornik je v navdušenem1 govoru poudarjal predvsem sptošno šolstvo v Avstriji, pri čemer je omenil, da je Avstrrja pod plaščem ustave vendarle policiijska in duhovniška država. Cerkev pa ne postavlja nikakih pozitivnih naukov, marveč samo negativne. To je dobro premišljeno in zvijačno. Posebno je poudarjal za razvoj narodov. bodisi duševni kakor materialni. najbolj po^ubonosno delq redovnikov. posebno jezuitov, ki so prišli že celo med ljudstvom v pregovor: »Hinavski in zvit kot jezuit«. Končno je poudarjal, da morajo biti učitelji popolnoma prosti. da se jim ne sme vsiljevati obene prisiljene metode in da naj uče to, kar lahko zagovarjajo pred svetom in pred svojo pošteno vestjo. Govornik je žel za svoja temeljita izvajania viharna odobravania, in videlo se je, da njegova prepričevalna, tako resna in dosledna izvajanja ne ostanejo brez uspeha. —k— Iz Sovč pri Podkloštru poročajo: Preteklo soboto je šolska mladina iz Rateč na Gorenjskem poletela v našo vas. Izlet so napravili otroci pod vodstvom učiteljstva čez Rateško planino na vrh Petelitijeka (1547). Od tu je leo razgled po Zilski dolini in dolini1 Drave. Nasprotl dviguje svoj greben naš Dobrač. Vidijo se jezera, kakor: Blaško, del Vrbskega in del Osojskega. V Sovčah so imeli odmor in kosilo. Sliišalli smo narodne in tudi umetne popevčice, in milo nam je bilo pri srcu. ko smo pomislili, da v naših šolah ne smejo otroci slovensko niti govoriti, še manj pa peti. Popoldan so odšli na vlak v Podklošter do Trbiža. Tu so še obiskali tesni Žlice. Lepo je bilo gledati deklice v narodni noši, dečke pa opremljene z gorskirni palicami. Vsi pa so bili odičeni z »ravšjem«. Učiteljstvo kraniskih šoJ pa vabimo, naj često prireja izlete s svojo šolsko mladino v tožni Koratan. —k— Volčja črešnja. V Rožni dolini ie jedla petletna hčerka posestnice Pavline Sternatove, Antoniia, volčje črešnje, ki jih je našla na kupu, na katerem se je iirrala. Dekle ie drugi dan zaradi zastrupIjenja umrlo.