Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto VI. — Štev. 4 (105)
UDINE, 16. - 28. FEBRUARJA 1955
Izhaja vsakih 15 dni
Kolikor	znaš,
To je stari slovenski pregovor naših starih, ki še danes prav tako močno velja kot pred sto leti. človeka svet ceni in sodi po dvojem: to je bogastvo in drugič znanje. Toda bogastvo lahko zgine, znanje pa človeku zmeraj ostane. Zato je človek, ki nekaj zna, ki je izobražen, dandanes najbolj veljaven. Takega domačini in tujci spoštujejo, ga vprašajo za svet in se ga ne upajo goljufati.
To velja posebno pri nas, za Beneško Slovenijo.
Po naših dolinah ni še zadosti izobraženih ali vsaj malo šolanih ljudi. Teh razmer smo nekoliko sami krivi, nekaj pa tudi take okoliščine, da nam niso dali domačih šol. Toda to je treba posebej in na dolgo govoriti.
Danes si moramo vprašati vest ali smo zadosti prepričani, da je treba dati nadarjene fante in dekleta v šole, da bomo imeli vsaj nekaj inteligenčnega naraščaja. Včasih se zgodi, da stopi dušni pastir ali kdo bolj pametnih mož v hišo, kjer pozna, da so otroci kaj prida in reče: »Dajte fanta ali punco v šole/« Dostikrat naleti na gluha ušesa. Navadno pri takih družinah, kjer ni ravno revščina, pač pa popolno nerazumevanje, čemu je potrebna za kmečki narod izobrazba. Kolikokrat se sliši neumen odgovor, da saj bo fant tako in tako moral v breg iti kopat ali hči po svetu za deklo in čemu je takim treba bukev in šol. Take bseede so prazne!
Povemo vam en primer: neko naše dekle je moralo iti v Rim za kruhom v boljšo družino. Imela je nekaj strokovnih šol v Gorici, a so jo sprva gledali le postrani kol deklo. Nekega dne pu jo vidi gospa ko prebira »Matajur«. Začudena jo vpraša ali zna več jezikov in če se zanima za časopise in za dogodke po svetu. Ko naša Benečanka pritrdi, jo od tistega dne družina ceni in jo nima več za deklo, ampak bolj za vzgojiteljico otrok. To je samo majhen primer, kako šola tudi v življenju pomaga.
Povemo vam še nekaj: v severnih evropskih državah, na Dankem, švedskem,
*WIII!lll!llllll|]|!l!llll:l:lllll!lll!lllll!l!|!|llllllll:lllll!ll|l|i|l|l|l|!|l|;|, 1.1,1,11111111111
so kmečki gospodarji, ki imajo srednjo šolo ali celo univerzo, pa kljub temu kmetujejo. Take narode vsi prištevajo med izobražene. Vrednost kakšnega naroda se namreč presoja po številu izobraženih oseb in po splošni višini njegove izobrazbe. Zdaj pa poglejmo, kako je z nami. Ko prejme včasih naš človek, kak uraden papir, si ga dostikrat ne zna raztolmačiti; tudi če ima par ljudskih šol. še huje je, če ga kličejo kam v kanclijo v Čedad ali Videm. Kar trese se in si ne zna pomagati.
Kako drugače bi bilo, če bi imeli v vsaki vasi nekaj šolanih domačih ljudi! Ne bi bili odvisni od kakega tujca, ki nevednost in premajhno izobrazbo domačinov izrablja in potem še od zgoraj dol gleda na nas kot na neumne kmetavze.
Nekaj izobrazbe in šolanja je dandanes za vsakega potrebno. Pri večini narodov se že zahteva skoraj za vsako obrt nižja srednja šola, če noče kdo biti samo garač in kopač. Velikega pomena pa je neko gotovo znanje in izobrazba posebno pri
nas v Beneški Sloveniji, ko gre za kake politične ali narodne odločitve. Vse mogoče stranke in plakati nas snubijo in lovijo ob volitvah naše glasove. Marsikdo, ki ni zadosti podkovan in izobražen, kar daje lahko le neka mera šolanja, le pre-rad nasede lepim in sleparskim besedam. Sam ne zna objektivno presoditi kje je resnica, domačih izobraženem je premalo, da bi pravo svetovali, evo, pa se poda za prazne obljube!
Sami pa še najbolje veste, da tisti, ki je napol izobražen in ki nima domačih šol, ni potem ne tič, ne miš; je napol Italijan napol Sloven; pravzaprav nič in se mu celo drugorodec smeje, ko ga porabi le za to, da mu lima kakšne plakate na zid ali cesto pometa.
Iz vseh naštetih vzrokov: da nas bodo drugi zaradi znanja in izobrazbe višje cenili, da se bomo sami znali gospodarsko bolj dvigniti; da ne bomo v kulturnem in političnem življenju neizkušeni slabiči, se moramo vsi zavedati, da je za narod kot celoto neizmerne važnosti izobraževanje in predvsem — šolanje naših otrok, ki bodo postali seme in jedro naše prosvete in kulture.
Kolikor bomo znaii, toliko bomo za svet velja'i!
iiiiiiiintiiiiiiiiiiiriiiiii miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iti,iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,militi
Potek trgovinskih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo
O poteku trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo v Rimu, ki se ujemajo z načrtom za pogajanja, ki je bil objavljen kmalu po paključku finančno-gospo-darskega sporazuma v Beogradu 18. dec. Ne gre saom za obnovitev prejšnjega spo-ic&vfliia,, temveč tudi za razširitev v okviru splošnega gospodarskega sodelovanja. Načrt za italijanske dobave ne obsega samo dobav v okviru proestanka italijanske vojne odškodnine 30 milijonov dolarjev, temveč tudi za dobave izven tega okvira. Italija bi po informacijih italijanskega tiska dobavila Jugoslaviji industrijsko opremo v vrednosti okoli 20 milijonov dolarjev. Precejšnji del tega pojde za dobavo opreme električnih central
in za daljnovode visoke napetosti (okoli 12 milijonov dolarjev). Tri milijone dolarjev bi določili za dobavo opreme na avtomobilskem področju, prav tako 3 za dobavo poljedelskih strojev in gnojil za dvig kmetijske proizvodnje in 1 milijon za opremo tekstilne industrije. Najbolj kočljivo je vprašanje plačila dobaV izven okvira 30 milijonov dolarjev na • račun vojne odškodnine. Poravnava polovice dolga za dobave naj bi se izvršila v obrokih.
Razvoj trgovinskega in splošno gospodarskega sodelovanja med dvema državama bi nadzirala posebna italijansko-jugoslovanska mešana komisija.
m i i t 11 til 11111 in 1111 ; 11111111111111111111111 i i 111 i i 1111111,| | K i j 1,1,1.1.1111111111111111111 ■ 111111111 m | i i 11111111
Pismo našega emigranta iz Kanade
Urad za delo iz Vidma je svoječasno Poslal po vseh občinah Beneške Slovenije obvestila, da je v Vidmu posebna komisija iz Kanade, katera bi rada spravita v to deželo naše delavce. Dosti naših mladih ljudi se je javilo na občinskih Uradih za delo z željo, da bi šli tja služit kruh zase in za svoje družine. Napravili so potrebne dokumente in kmalu potem zapustili dom.
Kako se jim je godilo v tej državi? Na t« vprašanje so nam sami delavci pisali. Tam živijo naši rojaki skupaj z italijanskimi delavci v obupnem stanju. Zanje Pe skrbijo ne italijanske, ne tamkajšnje oblasti. Mnogih naših delavcev je v zad-hjem času pisalo domov, da bi jim domači poslali denar za povratek v domovino. Poslušajte, kaj nam od tam pišejo Paši rojaki.
»Prišli smo v ta naš novi svet z name-n°m, da bi kaj zaslužili zase in za svoje družine, ki čakajo doma naše pomoči. Na žalost pa moramo povedati, da ne morejo pomagati ne domu, ne samim sebi.
smo bili doma reveži, smo tukaj siro-te- Ko smo se izkrcali v Kanadi, je bil redkokdo tako srečen, da je dobil delo. stotine in stotine delavcev so se spra-na »Zbiralni urad«. Tam so nam kuhali enkrat dnevno pokvarjeno hrano, ki je ni mogel nihče jesti. Dan za dnem *° nam obljubljali delo, a dela ni bilo. Tako so minevali dnevi, tedni in meseci. Trpeli smo lakoto, toda nikogar ni bilo, r!a bi bil spregovoril besedo v našo ko-’ist- Številni delavci, ki so bili pogumnej-»o zapustili taborišče; šli so sl iskat dela sami. Romati so od vasi do vasi, od Atesta do m e s	po gozdovih in pušča-
vah, a zaman. Dela nikjer. Vrniti so se morali izčrpani, lačni in obupani. Dosti se jih je vrnilo zopet v Italijo, drugi pa čakamo »božjega odrešenja«.«
»Jaz in še trije moji tovariši — nam piše dalje naš delavec — potem, ko smo preživeli že tri mesece v taborišču, smo si deli v glavo, da moramo dobiti delo. šli smo k italijanskemu konzulu v Toronto. Toronto je mesto oddaljeno 200 km od taborišča. Vso to pot smo napravili peš s kovčki v rokah. Ko smo prišli pred konzula, smo mu povedali, kaj želimo. Odgovoril nam je ironično, češ, da on nima dela. Nazadnje se nas je vendarle usmilil. Dal nam je vsakemu po tri dolarje in naslov nekega podjetnika, ki je bil od tu oddaljen drugih dvesto kilometrov. Šli smo do tega podjetnika. Ko smo prišli tja in mu rekli, da iščemo dela, nam je rekel: »Kdo je tisti neumnež, ki vas je poslal sem, jaz nimam dela. Tudi tiste, ki so zaposleni, moram odpustiti«.«
»Nazaj peš v taborišče. Nismo imeli več denarja. Lačni smo bili. Nismo znali jezika, nismo poznali ljudi, šli smo naprej in le naprej. Prišli smo v neki gozd. Bila je noč. Legli smo na trda tla. Nismo imeli odej. želodec je protestiral. Preklinjali smo oblast in tistega, ki je bil kriv naše strašne usode, molili smo in se jokali. Bili smo obupani. Skoraj nič nismo spali tisto noč. Drugi dan je bilo jasno, a pred očmi se nam je delala tema. Nismo mogli stati pokonci. Eden od nas je znal nekaj francoščine. V neki hiši je prosil za hrano zase in za nas. Niso imeli za vse. Dali so nekaj samo njemu. Žalosten se je vrnil. Ko se je vračal k nam, je naletel na njivo krompirja. Začel ga je kopati. Je-
del je sam in prinesel tudi nam. Devet dni in devet noči smo se hranili s surovim krompirjem, da nismo poginili od lakote. Potem sem jaz našel delo. Sedaj je že zopet en mesec, odkar ne delam zaradi mraza in snega, toda hvala Bogu, zaslužil sem toliko, da se lahko preživim do spomladi, čeprav ne bom delal. V takem položaju kot sem bil in sem sedaj, je na stotine in stotine italijanskih in beneških slovenskih delavcev.«
»Poglejte dragi prijatelji, — nam piše v pismu — kakšna je pravica v Italiji, ki pošilja delavce iz svoje dežele samo zato, da zmanjša število brezposelnih v državi, ne da bi jim zagotovila delo v inozemstvu. Italijansko vlado nič ne briga življenje emigrantov v inozemstvu.«
Tako pismo, kakršno smo prejeli, dobivajo vsak dan starši in bratje emigrantov v Beneški Sloveniji, človeku, kadar to čita, morajo priti solze v oči. V Beneški Sloveniji ni dela, ne kruha. Časopisje o tem molči, toda resnice ni mogoče skriti. Naši delavci so navezani na nas, ki se borimo za boljše življenje naše dežele. Mi smo slišali njihov glas, ki nas kliče na pomoč. Radevolje jim vsi prihitimo na pomoč. Možnost nam je dana. In borili se bomo in storili vse, kar bo v naših močeh, da bodo tudi naši delavci v Kar nadi dosegli človeške pravice, pravice, ki jih uživajo delavci po drugih državah sveta. Prepričani smo, da nam bodo v borbi v korist naših nesrečnih emigrantov pomagali tudi italijanski delavci, ker so tudi njihovi bratje, ki tam trpijo, da nam bo v tej pravični borbi pomagala vsa javnost.
L’autonomia regionale speciale e le minoranze linguistiche
Non è da oggi, in verità, che noi ci battiamo per il riconoscimento dei diritti della nostra minoranza etnica : si può dire, infatti, che questa è la ragione della nostra stessa esistenza e della nostra attività sul terreno di un confronto e di una competizione delle opinioni, che in tanto valgono, in quanto effettivamente il costume democratico di un paese, prima ancora che il diritto vigente, consenta e riconosca a queste opinioni democraticamente espresse il ruolo e la funzione che storicamente competono alle forme classiche di espressione dei bisogni e delle esigenze di una parte più o meno rilevante della popolazione.
Confronto libero, competizione civile nel più vasto e nel più completo significato dei termini: perchè altra possibilità di sopravvivere, altra causa di profonda giustificazione non v’ha per un reggimento democratico che non voglia rinegare i principii sui quali si regge, nè abdicare alle ragioni prime ed ultime delia sua esistenza.
Troppo spesso, come abbiamo avuto occasione più volte di rilevare, e, naturalmente, di deplorare, uomini ed organi di stampa, indipendente o meno, non sanno resistere alla tentazione di venir meno alle dette ragioni essenziali di ogni vivere civile, pur di conseguire e segnare qualche punto a proprio vantaggio nella polemica che travaglia noi e loro.
Tutto ciò ci può addolorare, perchè, ben ci rendiamo conto, ne va di mezzo il progresso democratico di un paese, intendiamo il progresso materiale e morale che può trarre giovamento ed alimento soltanto da una lotta leale, nella quale i colpi proibiti restino »colpi proibiti«, e dove gli obiettivi che onestamente si possono porre non siano trascurati e posposti ad altri, forse più suggestivi, ma certamente diversi, estranei, e, con tutta probabilità, profondamente contrari ed antitetici ai precedenti.
Ora, la constatazione pessimistica di cui ora dicevamo non ci esime dall’obbli-go di continuare la nostra buona battaglia, nonostante le alterne vicende, spesso non liete, che la contraddistinguono, tutt’altro: semmai, ciò che va contro le nostre aspirazioni ci sprona a far meglio, a far sentire la nostra voce al di sopra dei clamori incomposti, al di sopra e al di là di capziose argomentazioni che della serietà appena, e molto sgraziatamente, scimmiottano le esterne apparenze, senza raggiungere quella forma e quella sostanza persuasiva che è della verità la quale non ha bisogno di orpelli sofistici, nè di argomenti grossolani per mostrarsi nella sua nuda evidenza e per raccomandarsi agli spiriti obiettivi e sereni. Vogliamo anche essere indulgenti, considerando che le nuove generazioni, educate nel ventennio fascista a coltivare il culto della forma, anzi della violenza, in ispre-gio ad ogni valore umano, durano fatica ad orientarsi secondo i principii di una vita rispettosa dei diritti, comunque si chiamino, a chiunque spettino, qualunque contenuto essi abbiano: indulgenza che sino ad un certo punto può giustificarsi per l’attesa certamente legittima che la ragione trionfi, e che un bel giorno si faccia posto ad una doverosa rivalutazione degli ideali prima calpestati e dei diritti che vi sono connessi.
Ma questa indulgenza sarebbe mal collocata e male spesa per tutti gli altri che vantano primogeniture democratiche, che protestano la loro fede cristallina, anche quando nessuno ce li richiede.
Male spesa e mal collocata, abbiamo detto e ripetiamo:	qui	l’indulgenza non
c’entra, essendo la malafede di tutta evidenza, non solo perchè ciò risulta da una serie di atti (scritti, discorsi, attività politica) sui quali non è più lecito illudersi, ma anche perchè, per dar forza agli argomenti, si è costretti a far esibizione di cinismo, che, beati loro, dovrebbe chiamarsi »realismo«, di un cinismo
che non si saprebbe dire se più ingenuo o più spudorato.
E veniamo al... quia:	davvero l’on.
Tessitori si crede di essere uno statista, per essersi »romanizzato« a tal punto, dopo essere stato un ardente autonomista; per vedere e giudicare tutte le questioni da un punto di vista »romano«. E noi non ce ne meravigliamo, perchè comprendiamo bene che non si possono servire onestamente due padroni nello stesso tempo. Ma non creda il senatore Tessitori che la sua azione possa intimamente convincerci.
Prima di ogni altra cosa, è già sospetta la sua concordanza di vedute con il Centro romano in merito all’autonomia regionale a statuto speciale o meglio al tipo di autonomia che si dovrebbe dare al Friuli in cambio di quella promessa dalla Costituzione.
Nè il sullodato senatore si illuderà che il pubblico più serio non abbia avvertito la stranezza di questa concordanza di vedute a Roma, memore com’è degli ostacoli, delle remore, del boicottaggio che la burocrazia romana ha saputo, dalle sue posizioni di dominio nello Stato, opporre alle istanze delle regioni speciali già esistenti !
Il coro dei consensi che la stampa ufficiosa ha cercato di intonare in questi giorni — »Gazzettino« di Venezia in testa! — non convince che chi ha voglia-di farsi convincere: inutile la grancassa intorno al nome del Tessitori, riteniamo, primo candidato al seggio di Presidente regionale (per precisare:	della Giunta
che è l’organo esecutivo, ma che nelle regioni ha il primo posto), inutile perchè pensiamo, per usare una frase abusata, che nel Friuli non tutti abbiano portato il cervello all’ammasso; inutile che il Tessitori, al corrente della circostanza che di autonomia si interessano anche altri autonomisti, che non hanno ancora stretto »patti di non agressione« con Roma; inutile, ripetiamo, che dall’alto del suo scranno di sottosegretario sputi sentenze sul come si tutelino più efficacemente le istanze autonomistiche, se come fanno gli altri, agitando, cioè, i temi vitali dell’autonomia, o, invece, come far rebbe lui, affrontando i problemi »da uomo responsabile«.
Questa stolida pretesa di trattare come irresponsabili tutti coloro che non siedono comodamente su di una poltrona ministeriale dovevamo sentirla da un Tessitori, un Tessitori che, prima di diventare quello che ora è, era pure un »irresponsabile« come noi, allo stesso titolo di noi: un po’ più di misura e di equilibrio non farebbe male nemmeno ad un sottosegretario di Stato; vorremo dire che ad un vice-ministro proprio questo gli si addice e non altro. Che differenza ci sarebbe altrimenti, da lui e gli altri? A meno che l’autonomia *on l’abia inventata lui — nessuno se ne era accorto — e che lui l’abbia... (rovinata: questo lo diciamo noi se è vero che egli ha patrocinato la soluzione passata al Senato in questi giorni!).
Che vuol dire attuare la disposizione dell’art. 116 della Costituzione? Vuol dire emanare una legge costituzionale che abbia per oggetto e contenuto lo Statuto speciale dal quale la regione speciale sarà retta.
Qual’è la prassi degli Statuti speciali?
Primo: forma e contenuto dello Statuto vengono discussi democraticamente da tutti i partiti, da tutti gli studiosi, da ogni gruppo che abbia da dire qualche cosa; beninteso anche dalle minoranze linguistiche o etniche che siano!
Secondo: una commissione ad hoc prepara uno schema di statuto sulla base del lavoro precedente.
Terzo: il Parlamento delibera sul progetto presentato, a ragion veduta, dopo aver vagliato tutte le raccomandazioni, tutte le osservazioni di principio. Lo Sta-( Nadaljevanje na 2. strani J
k //M/&/ i « «
GORJANI
STRJELA NE UDARILA TU CJERKU
Preteklo nedejo, kar ne divjala huda snježna ura, te oku 9 ure ponoči trješčilo tu ejerku Sv. Helene an ne se užgala sa-krestija. škoda ne bà zlo velika, zak ne sekrestija pohorjela škuažej usa an so se pokuarile električne naprave an telefon tu usej vasi. če so bé parèli pompjerji tu pravem času, bi lahnó salvali sekre-stijo, a tezjelé njeso morii priti ta na puošt sobét, zak’ e se pompjerski kam-jon muoru ustaviti med potjo zavoj zametu. Pot so potem nardili naprej z nekim drugim kamjonom, ki so jim ga dali karabinjerji iz Humina. S pomočjo do-mačinou so pompjerji pruotem zjutru usé ugasnili, a od sekrestije so restale škuažej koj mažerje.
Tu tjem zadnjem numerju našega žor-nalja smo pisali pod Tipajski kumun, kako to bi tjelo ljepo stati, če bi tu usar ki večji vasi oré ložli suojo pompjersko stacjon. Dostikrat to bi se tjelo zadušiti sobeto hònj, bal no blé pompjerske par-prave an naučeni judje u pravem času na kraju honjà. Naj bi še tu Gorjani začeli pensati o tej reči, zak te use zadibant zuoniti zuone potém k’ ne hiša pohorjela,
PODBONESEC
VELIK PADEC GOVEJE ŽIVINE U LJETU 1953
Iz štetja živine, ki so ga nardili lansko ljeto decembra mjesca, je bluó ugotovljeno, de je u našem kamunu padlo število goveje živine za 172 glau u primjer-javi z Ijetom 1953. Računano je bluó decembra mjesca ljeta 1953 1614 glau, lansko ljeto pa samo 1442.
S tjem, de se je takuó znižalo število živine, je velika škoda za naše gospodarstvo, ker u naših krajih parnaša prti ži-
tuto che riceve forma costituzionale rappresenta, in ultima analisi, l’incontro di una volontà regionale — non democristiana o liberale o socialista o comunista, perchè può bene ipotizzarsi una volontà regionale in qualche punto anche essenziale divergente dalTindirizzo del partito di maggioranza regionale, essendo altra la sfera degli interessi da considerare — con la volontà statale.
E’ questo incontro che ha importanza sul piano costituzionale, poiché, una volta ammessi gli »interessi regionali«, la volontà dello Stato si autolimita e per ciò stesso rinuncia a far valere la sua superiorità, dando ingresso giuridicamente valido ad una volontà regionale (che dev’essere non la volontà del Tessitori o del D’Aronco, ma quella che risulterà obiettivamente essere la volontà della popolazione tutta, ivi compresi gli Sloveni del Friuli) : questa volontà, però, non è un dato immutabile, come certi democratici di nuovo conio (tipo D’Aronco o Tessitori, per fare dei nomi noti) vorrebbero farci intendere, ma è la risultante, volta per volta, di aspirazioni democraticamente espresse in ordine a precisi problemi (regionali, non provinciali; regionali e non politici di grande orientamento — Patto Atlantico o non Patto Atlantico; regionali e cioè discussi al livello della regione e non dal solo ... »Gazzettino» di Venezia — non lo diciamo per dispregio! — sia pure confortato dal potente soccorso delle interviste Tessitori!).
Ora, tutti sanno che l’incontro non solo non c’è stato, ma, se si dovessero realizzare i sogni (noi ci ostiniamo a pensare che solo di sogni, e brutti per giunta, brutti per noi s’intende, si tratti) i sogni di un Tessitori quell’incontro non ci sarà.
La dimostrazione di questo asserto è quanto mai facile: i consiglieri provinciali eleggeranno, secondo le recenti decisioni del Senato e che, però, la Camera non ha ancora confermato, un Consiglio regionale. Prima violazione dell’art. 48 della Costituzione. Quindi i consiglieri provinciali di Gorizia eleggeranno un numero quasi pari di consiglieri regionali a quello di Udine. Seconda violazione dell’art. 48. E vi saranno estranei quelli di Pordenone. Terza violazione, questa volta solo politica, ma non meno grave in un regime democratico! Tutto ciò si farà in base ad una legge ordinaria, come se si trattasse di una regione qualsiasi e non della regione »speciale« Friuli - Venezia Giulia. Violazione sostanziale dell’art. 116 della Costituzione. Infine, il Consiglio regionale cosi costituito, dovrebbe deliberare uno Statuto, ma quale?
vinoreja največ soudu. Ne moremo za-stopit kaj je temu uržuh, saj sena ne manka par nas, ker ga usako ljeto prodamo dosti. Morebit so dauki na živino preveč visoki, de strašijo ljudi redit živino. če se bo ta padec živine ponavjau še par ljet, bo naš kamun ostu brez živine.
SV. LENART SLOVENOV
PROMETNA NESREČA Pretekli tjedan so muorli pejati u če-dadski špitau Simac Nelo iz Ošnjega, ker jo je povozu nek motorist iz špjetra. Par tej nesreči se je naša vaščanka zlo udarila u glavo an se bo muorala zdravit najmanj en mjesac. Vozač pa je dobiu le lažje poškodbe po nogah.
GRMEK
SREČA U NESREČI Dne 12. febrarja je 18 ljetni Loščak Renato — po domače Martinku šu s svojini vaščani spuščat darvà na Brjezo. Zgodilo se je, de ku je mladenič parvezovau mah na nit, se je pošuknu z rokami po ledeni niti za kajšnih 30 metru. Ostù je obješen na niti, a za malo časa; opustile so ga moči, pustu je nit an padu med skalovje 30 metru globokó. Vaščani, ki so bili z njim an ki so videli tisti dramatični prizor so mislili, de je ubogi Renato ost.u martu na mjestu. Njeso imjeli skoraj korajže, de bi šli šobit do njega.
E come potrà funzionare una regione speciale prima che sia emanato lo Statuto speciale? Ma il sen. Tessitori, quasi a fugare i dubbi e le perplessità dei suoi amici, ci viene a dire che intanto si fa la regione, poco importa se speciale o non speciale, pur che sia separata da Trieste — ecco la grande trovata, che nel 1947 lui ed altri dimenticarono di far valere! — e senza la molesta ipoteca di una preliminare discussione con questi Sloveni petulanti, paleoslavi, che in fondo sarebbero Italiani, non di cittadinanza perchè questo nessuno lo mette in dubbio, ma di sentimenti (???) come se il sentimento di lealtà verso lo Stato facesse venir meno la reatà di un dato umano e storico!
Se è cosi che il democratico Tessitori e i suoi amici friulani trattano i problemi di nua minoranza etnica, di cui persino le statistiche ufficiali attestano l’esistenza, c’è veramente di che rimaner trasecolati sol che si ricordi che questi stessi signori si sono tanto sbracciati, non tanti anni fa, ad invocare anche il motivo della lingua friulana per giustificare la richiesta di un’autonomia speciale per questa regione.
Incocrenza maggiore non potrebbesi immaginare: ma loro, diritti per la strada, insensibili ad ogni richiamo di ragione, diritti alla ... mèta, ma non nudi, come voleva... il duce buon’anima.
Una conclusione? Potremmo ometterla, tanto essa si fa chiara a quanti ci hanno seguiti nella dura e ingrata fatica di richiamare gli uni e gli altri ad un più soddisfacente uso della ragione, e ad un giusto trattamento delle minoranze etniche che hanno pur diritto di vivere così come sono.
Dopo di che, non ci resta che confermare il nostro proposito di continuare la buona battaglia per l'integrale e pieno rispetto dei diritti di tutte le collettività sociali e nazionali, tra le quali non ultima la nostra, e di richiamare instancabilmente e pazientemente gli immemori al principio sancito dall’articolo 6 della Costituzione che è sul piano storico il coronamento di una lotta che le nazionalità oppresse e misconosciute nella loro individualità han condotto da un secolo e mezzo ad oggi, e non solo la consacrazione giuridica di un principio che non può mancare negli ordinamenti veramente democratici.
Per ricordare a tutti, democratici o non, grandi e piccoli uomini che siano, che quel principio e quella norma non sono entrate nel sistema giuridico della Repubblica, soltanto per far comodo ai rètori, sempre pronti, in difetto di buona coscienza, a vantare i due milenni della civiltà latina.
Selé potem, kar so videli, de se je na tleh preobraču so zastopil, de je še žiu. Pobrali so ga an nesli u vas an potlé ga odpeljali u čedadski špitau. Na srečo puob ni dobiu hudih poškodb kot se je u začetku mislilo, an se je čez par dni vamu darnu.
SLAVOPIK — 5. febrarja se je poročila naša vaščanka 24 ljetna Marija Gus-Ga-jacova z Skubla Emiljem iz Subida. Mlademu paru želimo puno sreče an veseià u njihovem skupnem živenju.
Kdo ne pozna riamandola, če ne drugače vsaj iz zemljevida ali iz pripovedovanja ljubiteljev narave? Ta priljubljena vasica Beneške Slovenije leži kakih tri-četrt ure hoda vzhodno od čente (Tar-cento) na pobočju vinorodnih gričev. Semkaj zahajajo že od nekdaj izletniki zelo radi, pomladi, ker tu brsti prej kot kjerkoli drugje prvo pomladansko cvetje, v poletnem času je tu prijetna senca, v jeseni in pozimi se pa pokuša sladko ramandolsko vino. Pa še nekaj interesantnega je v Ramandolu: cerkvica iz XV. stoletja, ki je postala narodni spomenik. Zaradi tega prihajajo semkaj tudi iz oddaljenih krajev razni umetniki in zgodovinarji. Oltar je iz leta 1512, na njem je kip Matere božje z Jezusom, Janez Krstnik, sv. Rok, sv. Sebastjan, sv. Elizabeta in sv. Brigida. Ta cerkvica je zgodovinsko važna zato, ker njena arhi-
Tud ljetos je Inšpektorat za kmetijstvo (Ispettorato dell’Agricoltura) dau prem je tistim kmetom, ki so u preteklem ljetu po-strojil al na novo nardil hljeve ali gnojišča. Tega natečaja (konkors) se je udeležilo 201 kmetou naše provincije an od tj eh jih je 56 iz Beneške Slovenije. Usota premjeu za use konkorente je bila
7.200.000 lir an od tega je bilo danih našim kmetom 1,125.000 lir.
Podajamo seznam kmetou iz Beneške Slovenije, ki so bili prem i ani an kulko premja so jim dali:
GORJANI Meniš Ivan pok. Jakoba iz Sv. Helene,
40.000 lir; Ermacora Rino pok. Ivana iz
10.000 lir.
BRDO
Lovo Viljem pok. Antona iz Zavrha
80.000 lir; Kramar Santo pok. Antona iz Podbrda 50.000 ilr; Molaro Izolina pok. Alojza iz Tera 50.000 lir; Pec Jožef pok. Leonarda iz Njivice 40.000 lir.
TIPANA
Sedola Gino sin Cezarja iz Platišč
80.000 lir; Zussino Ermenegildo pok. Ivana iz Brezej 80.000 lir; Bera Virgilij pok. Matije iz Tipane 60.000 lir; Filipič Jožef pok. Jožefa iz Prosnida 40.000 lir; Bera Angel pok. Valentina 40.000 lir; Sabotič Lio pok. Alojza iz Tipane 40.000 lir; Tomažin Evgen pok. Ivana iz Brezej
15.000 lir.
NEME
Piccogna Anton pok Jožefa iz Gorenje
SEUCE’ — Dne 29. ženarja se je poročila naša vaščanka 27 ljetna Elsa Paule-tič z Morrà Battistom iz Brescie. Mlademu paru želimo use narbuojše.
SV. PETER SLOVENOV
SMRTNA KOSA Dne 22. febrarja je umrla u starosti 70 ljet naša vaščanka Marija Koren por. Strazzolini, mati oštjerja »Al Giardino«. Možu, sinu an hčeri izrekamo naše sožalje.
tektura in niene freske ne oJražaio italijanske ali furlanske umetnosti tiste dobe, ampak so odraz sloga, ki je bil v običaju v tisti dobi na Koroškem in po Sloveniji.
Kakor smo preje povedali, prihaja v Ramandol največ ljudi na pomlad. Ra-mandolčani niso zaspani, znajo lepo organizirati »sagre« in privabiti ljudi med se. Tudi letos bo drugo nedeljo v marcu »sagra« sv. Sebastjana in bo ob tej priliki zelo prijetno. Pripravili bodo jajca, pomladanski radiò, sode polne sladkega ra-mandolskega vina in zavrteli se bodo ob poskočnih zvokih harirfonike. Vsi ljubitelji vesele družbe in proste narave so vabljeni na to tradicionalno »sagro«. Torej kar brž se pripravite in 13. marca pridite v Ramandol, kjer se boste lahko otresli vsakdanjih skrbi, si nabrali pomladnega cvetja in dobre volje.
Crneje 60.000 lir; Kapitan Jakob pok. Antona iz Gorenje črneje 40.000 lir; Dri Gino pok. Jožefa iz Romandola 40.000 lir; Tubetti Anton pok. Ivana iz Val 30.000 lir; Vizzutti Valentin pok. Dominika iz Gorenje Crneje 30.000 lir; Bressani Ivan sin Antona iz Val 30.000; Skubla Marija por. Šturma iz Torlana 10.000 lir; Vizr zutti Ermakora pok. Petra iz Torlana
10.000 lir; Komel Peter pok. Filipa iz Val
10.000 lir; Komel Jožef pok. Valentina iz Val 10.000 lir.
AHTEN
Komel Jožef sin Leona iz Rekluža
30.000 lir; Leonarduzzi Arbeno pok. Petra iz Partištanja 40.000 lir.
FOJDA
Lorenzini Marija hči Petra iz Cenebole
40.000 lir; Kont Peter pok. Ivana iz Cenebole 40.000 lir; Succo Matilda pok. Emila iz Cenebole 40.000 lir; Bassi Elio sin Angela iz Gradišča 40.000 lir; Cerne-jac Aleksander sin Evgena iz Podvrat
10.000 lir.
PODBONESEC
Birtič Viktor sin Angela iz Gorenjega Ronca 80.000 lir; Costaperaria Anton pok. Antona iz špinjona 15.000 lir. SOVODNJE Jelina Antonija pok. Ivana iz Mašer
15.000 lir.
SV. PETER SLOVENOV Cernoja Guido pok. Jakoba iz Koste
60.000 lir; Birtič Fauštin iz Mečane 60.000 lir; Pinatto Battisti pok Jožefa iz Dole-
REZ1JA S seje občinskega sveta
Na zadnjem zasedanju občinske seje se je obravnavalo največ o javnih delih, ki se bodo izvršila v tekočem letu. Za javna dela so namenili potrošiti 56 milijonov lir. Ti stroški bodo kriti delno od posojil, delno pa od izkupička sečenj občinskih gozdov.
Odbrili so načrt za uporabo fondov, ki jih je dala na razpolago uprava za gradnjo ljudskih hiš, ki znaša 1,215.000 lir. Bili so potrjeni načrti in pooblaščeno izvar janje sledečih del : popravilo in razširitev vodovoda v Osojanih lir 1,300.000; ograje šolskih poslopij v Koritah lir 497.000, v Njivi lir 556.000, v Liščecah lir 348.793; popravilo občinskega sedeža lir 500.000, ureditev stavbe bivše šole v Ravenci lir 4,000.000; ureditev trga in ceste v Ravenci lir 4,000.000.
Na občinski seji so potrdili, da je Treu Andrej imenovan za občinskega tehnika. Za preglednike računov za leto 1954 so bili imenovani tile občinski svetniki: Co-petti, Madotto in Pugnetti. Za člane komisije prve instance za prizive proti občinskim davkom za leto 1955-56 so bili imenovani: Chinese Alojz pok. Alojzija, Chinese Alojz pok. Ivana, Pjelik Marčel, Giusti Odorik, Di Biasio Isidor, Tosoni Felecit, Miceli Regina, Pugnetti Marija, Tosoni Anton in Chinese Ivan pok. Gašperja. Za člane trgovinske komisije za leta 1955-56-57 so bili imenovani Pugnetti Alojz kot županov odposlanec, dr. Farina in Di Biasio Izidor. Za zastopnike Zveze trgovcev so bili predlagani Maroncelli Lazzaro in Copetti Rihard. Za člane upravnega sveta za šolski patronat pa sta bila določena Paletti Iva.n in dr. But-tolo Alojz.
SREDNJE Orožje so ušafali
Pred nekaj dnevi so financarji ušafali u Gnidovci med listjem skrito mitro znamke »Breda«. Ker je bilo orožje u dobrem stanju, so karabinerji mišljenja, de ga je kajšen tam skriu an de ni dougo časa, de je tam, ker ni nič zarjeveno. Zavoj tega karabinerji hodijo okuole an poizvedujejo za odkriti kriuca.
U naših krajih se dostikrat ušafa skrito orožje an se ne vje čigavo je. Zavoj tega bi bilo preu, de bi oblasti izsledile tiste, ki imajo orožje an kar so ga naveličani, ga kar varžejo proč, ali skrijejo. Tuo je sevjede zlo nagobarno za otroke, ker teli pobjerajo rade voje tajšne reči, ki so jim prepovjedane an zavoj tega pride do nesreč. Potrjebno bi bilo, de bi oblasti pregledale usò našo okuolico an de bi uprašale tudi tiste ljudi, ki so nosili orožje pred ljeti, kam so ga oddali.
TIPANA
ROKO E SE USJEKU
Kar e sjeku daruà u hosti e se močno urjezu s sekjero u čampno roko Saltari-ni Sergio, star 24 ljet iz Debeleža. O če mjeti 'dan mjesac ščepanja. Znanci no mu augurajo, k’ o preče oščepej.
njega Barnasa 40.000 lir; Koredič Anton pok. Antona iz Klen j à 30.000 lir. GRMEK
Pauletič Vincenc pok. Antona iz Seu-cà 50.000 lir; Kanalac Alojz pok. Ivana iz Kanalca 15.000 lir; Trušnjak Jožef sin Jožefa iz Rukina 60.000 lir; Guš Franc pok. Jožefa iz Slapovika 60.000 lir.
SREDNJE
Hvalica Valentin pok. Ivana iz Gorenjega Tarbijà 40.000 lir; Hvalica Andrej sin Alojza iz Police 40.000 lir; Černetič Anton pok. Štefana iz Černetičev 30.000 lir; Hvalica Valentin pok. Ivana iz Gorenjega Tarbijà 30.000 lir; štulin Anton pok. Ivana iz Gorenjega Tarbijà 15.000 lir; Durjavič Anton pok. Valentina >z Dolenjega Tarbijà 10.000 lir; Predan Mario pok. Antona iz Raunega 30.000 lir. SV. LENART SLOVENOV
Majon Ciril pok. Antona iz Černiče
80.000	lir; Trušnjak Mihael pok. Petra iz Dolenjega 60.000 lir; Tomazetič Jožef sin Jožefa iz Robje 50.000 lir; Matelič Emil sin Antona iz Jagnjeda 40.000 lir; Primožič Ivan pok. Ermenegilda iz Po-štaka 10.000 lir.
DREKA
Tomazetič Paulin pok. Antona iz Obe-nijega 30.000 lir; Zufferli Jožef pok. M»" ti j e iz Krasa 30.000 lir.
PRAPOTNO
Magnan Anton pok. Avgusta iz Kladreč Izole, 10.000 lir.
milllllllllllll II II I II III lil ll'l Hill II I H I M'l'l'|lli|ili|l|ll!l I Hill Ml M II 11 I I 11 11 11 II II II 11 MIH 11111 il II I II I lllll-l III l li
I. autonomia regionale speciale e le minoranze lingoisliche
(Nadaljevanje s 1. strani)
NEME
Ramandol vas vabi na „sagro" jajc, radica in sladkega vina
'	•	«V	'	•	<	Uy.	*	'V	'	-	’
; v ••
i—•* -v,	•	\jH,
* • A- ? v w
mimi imi iiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n 1111 ni ii ii iiriii mi 111 riiit.iiiiiiiii 11 iti 11 iiiii i ii rniii hiiiiiii 1111 iiii iiiiii ii mili
KMETJE, KI SO BILI PREMJANI ker so postrojil al naròil nov hljeu ali gnojišče
SLOVENSKA PISANA BESEDA
              ...........................
V Franciji se je že zdavnaj prelila revolucijska pesem v Napoleonovo evropsko osvajanje; genialni vojskovodja pa je zaključil svoje kraljevanje na prav majhnem otočku, kamor so ga poslali evropski monarhi, združeni v »Sveti zvezi«. To Združenje vladarjev Rusije, Prusije, Avstrije, Anglije si ni zaman izbralo takšno ime. Njen glavni tajnik je bil avstrijski policijski minister Metternich. Osnovna naloga »Svete zveze« je bila za Vsako ceno zatreti revolucionarna gibanja v Evropi. V tem času je bila celo Ljubljana osrečena, da je lahko sprejela nazadnjaške vladarje in njih bleščeče spremstvo.
Ce bi lahko prispodobili fevdalni sistem z zmajem premnogih glav, ki je kačje trdožive narave, bi lahko ugotovili, da so s »Sveto zvezo« zrasle zmaju nove in nove, že odsekane glave. Zverina je spuščala tokrat še bolj strupene sline Preko vse Evrope. Bourbonski debelušasti kralj se je vrnil v Francijo, z ,njim po Vsej Evropi raztepeni plemiči. V Španiji je krotila Zveza demokratično gibanje, v Italiji preganjala Karbonarje, v Rusiji obračunala z dekabristi. Na Evropo je Pritiskalo moreče vzdušje preganjalcev najmanjše svobodne misli.
Evropski človek je bil razklan in nekaj Podobnega bi lahko zapazili v novem duhovnem gibanju — v romantiki. Ime smo lahko zasledili že mnogo pred časom Splošne veljavnosti. Izšlo je iz nasprotja med starimi in novimi pesniki in pisatelji. Stare bi poiskali med grškimi in rimskimi, s skupnim imenom antičnimi pesniki. K novim bi lahko prišteli vse tiste, ki so pisali po času, odkar so Evropo Izpremešali novi narodi, ki so se preselili Iz vzhodnih domovin.
Pesniki romantiki so zato zavračali stare (antične) vzglede, oblike njih pesništva, njih strogo natančnost in dognanost — klasičnost. Sami so se ozirali v srednji vek, v viteške vrline, v viteško pesništvo, ker pa je bilo to obdobje mračno, polno skrivnosti —- je marsikaj tega prevzela tudi nova umetniška struja.
Vendar tudi ta smer ni bila brez novih Pogledov, kajti vsekakor se je v nji izrabil nov odnos, ki ga je evropski človek že našel do narave. Iz vsega tega bi si lahko razlagali «nenavadno večno hrepenenje Po nedosegljivem«, kar je bilo do neke niere pogojeno z razrvanostjo dobe.
Nadalje moramo opozoriti, da so se ljudje v tem času še posebej vračali v narodovo preteklost, v njegovo prvotno Umetniško ustvarjalnost, v ljudsko pesnico in pripovedništvo; vzporedno s tem Pa se je vzgajal v ljudeh narondi ponos.
To je bilo vsekakor nekaj novega in Uovo je lahko prinesla osebnost, ki jo je Zaviralo staro; novo se je zato porajalo v uporu in tej osebnosti je zato bilo tre-zagotoviti veljavo — od tu boj za veljavo pesniške osebnosti.
Poglavje je bogato in obširno. Le nekaj Imen; Anglež Byron, ni bil začetnik, čeprav se je gibanje začelo v njegovi domovini; Goethe ni bil povsem romantik, ve-Ija pa za največjega nemškega pesnika *U Je preživel vso dobo; Hugo se je v Franciji razrastel v voditelja romantikov, P°Vzročil je pravi škandal z uprizoritvijo
svoje drame; Puškin je s svojo nemirnostjo izval monarhične ruske vrhove; Prešeren pa je bil preklet od vladajoče birokracije kot »freigeist«.
Našteli bi sicer lahko popolnoma drugo zvrst skrajno nazadnjaško usmerjenih romantikov — toda velikani književnosti so bili taki, kakor smo jih označili.
Metternichov režim se je opiral na fevdalce in na svojo birokracijo. Na naši vasi so se že ločili veliki, srednji in mali kmetje — podložniki; ti zadnji so zahtevali že zemljiško odvezo brez odkupnine. Del našega meščanstva je bil nasproten tujcem in tak je bil trgovec Andrej Smole, Prešernov prijatelj. Le redki naši izobraženci so bili nasprotni nemški birokraciji. Del meščanov, podložni kmetje in redki izobraženci so se znašli v skupni fronti. Deželica je bila, če bi jo primerjali z Evropo, z upoštevanjem industrije in gospodarstva, še posebej zaostala. Izraz tega stanja je bila meščanska večina. Ni slučaj, če se je povezovala torej z avstrijskimi fevdalci in birokracijo.
V tem ozračju se je razvila slovenska romantika, najprej le v znanstveno smer. Njen osrednji delavec Jernej Kopitar je pripravil Slovencem prvo znanstveno pisano slovnico. Ob njem bi navedli le še Matevža Ravnikarja, pravega purista (natančnega izbiralca slovenske besede).
Prv tako v tem času smo s »Srečo v nesreči« Janeza Ciglerja dobili tudi prvo slovensko povest, ki jo je pohvalil kasneje celo strogi Levstik.
šele mlajši rod, krog čbeličarjev, z jezikoslovcem Čopom, je izluščil iz svoje srede največjega pesnika-genija slovenstva Franceta Prešerna.
Pesnik balad, romanc, elegij, sršenov, sonetov, venca, gazel in pesnitve Krsta pri Savici je bil rojen v Vrbi blizu Bleda.
Ta kmečki sin je dosegel z gmotno pomočjo svojih stricev in predvsem z lastno močjo visokošolsko, posvetno izobrazbo.
Prešeren si je ha Dunaju razširil obzorje, ko se je vrnil v dolgo vas — Ljubljano, je bil neprijetno prizadet od neugodnih razmer, kajti bile so pravo nasprotje sredine, ki bi lahko vzpodbujala mladega svobodomiselnega človeka.
Pesnik se je kot svobodoljuben slovenski izobraženec težko uveljavljal celo na področju svojega poklica. Šele tik pred smrtjo je dosegel imenovanje za odvetnika v Kranju.
Še bolj boleče je poglavje, ki bi osvetlilo njegovo osebno življenje. Med slovenskim izobražencem kmetskega porekla in ljubljansko meščanko je zijal prepad razrednih predsodkov in zato ga dekle, ki si jo je zaželel, ni uslišalo.
Položaj pesnika je bil enak stiskam njegovega naroda in zato se je zlila Prešernova ljubezenska pesem z domovinsko. Slovenci smo z njo doživeli veliko žalo-stinko takratne dobe, tako nadarjeno, evropsko izobraženo, da zveni in odmeva v nas še danes.
In če se le za trenutek ustavimo ob Magistralu, petnajstem in zaključnem sonetu njegovega venca, lahko občudujemo mojstra, ki je zmogel iz takrat še nerodne, nerazvite domače besede — ustvariti umetnino. Prepletel je s tanko, zlato nitko svojih čustev in zvezal vseh petnajst pesmi tako, da je vsak začeten stih vtkan tudi v zadnjo pesem, vsak končni pa v začetek naslednjega soneta.
(Se nadaljuje)
m
z
X
E
E
L
0
Kakuò se djela žvepleno - japneno brozgo
Za parpravo žvepleno-japnene brozge muorate imjeti: žvepleni cvet ali zmljeto žveplo an neugasnjeno japno, ki muora biti čisto (brez kamenčku) an ne preveč staro. Nuca se lahko tudi ugasnjeno japno, a muora bit mastno an ne preveč staro. Zvepleno-japneno brozgo se kuha u željeznem kotlu, ne pa u bakrenem (ramo vim) ali aluminjastem, kjer tuo žvepleno-j apnena brozga razjeda. Imjet muorate tudi 1 do 1,5 m dougo kuhaunico. Za parpravit brozgo se nuca: 24 kg žvepla, 12 kg neugasnjenega japna an 100 litru vode. Namjesto neugasnjenega japna lahko uzamete dvje an pou do trikrat večjo kuantiteto ugasnjenega japna (30 do 36 kg). Kuhajte na tole vižo:	u
kotlu ulijte najparvo eno petino do ene tretjine kuantiteto vode (20 do 30 litru), dodajte še kuantiteto japna, ki smo prej povjedal. Kar se japno ugasne, dodajte počasi žveplo an nimar mješajte, de razvijete use grudice (barhajóne), de ušafate zmjes ku močnik. Potlé dodajte še ostalo kuantiteto vode do 100 litru an senjaj-te na kotlu, do kjé pride tekočina (li-kuid). Potlé kuhajte an nimar mješajte, de se ne bi žveplo an japno parjelo na dnu kotla. Kuhajte 50 do 80 minut, ki muorate fačunat začetek že takrat, ku je začelo vreti. Kar kuhate voda izhlapeva (evaporò), zatuó jo muorate dodajati počasi, de se vrenje ne ustavi, a tarkaj, de bo nazadnje 100 litru likuida (do senja, ki ste ga nardili). Likuid postane par
I I 1:1 I I lil I lili I I III lil i 111 I I I 111111111111 III 1111111 lllllll V
koncu kuhanja temno ardeč an čist. Kar je brozga kuhana, jo ohladite an pustite, de pade usedlina na dno. Potlé pa previdno odlijte. Gostota tajšne brozge je okuol 24 stopinj (gradu) Baumeja, Tuo je takuóimenovana koncentrirana žveple-no-japnena brozga, ki se jo tajšno ne nuca za škropljenje, kjer je premočna. Za škropljenje jo je trjeba razrjedčiti an tuo zavesi od tega kadà se škropi. Za zimsko škropljenje se uzame na 1 liter bro-
zge za 4 litre vode. Brozga pa buojš dje-luje, če se ji doda na 100 litru razrjed-čene brozge 1 kg ušenične moke, ki se jo parpravi na tole vižo: 1 kg presejane ušenične moke pomješajte u malo hladne vode an potlé tuo ulijte u 5 litru vode an kuhate 20 minut an nimar mješate. Kar se ohladi, dodajte malo parpravlje-ne žvepleno-japnene brozge za razrjedče-nje an Selé tadà ulijte med stalnim mje-šanjem u posodo z brozgo.
žvepleno-j apneno brozgo lahko pomje-šate z bordoško brozgo, kar pa u venč-part premjeru njé potrjebno, kjer že sama žvepleno-j apnena brozga nadomesti bordoško.
i ■ m i 111 m i:iii:i n m 11111111111 n 11111 m n n 11 n m in i 1 n u t 1 im i unni lin m-itiu 1111111111111111111111111111
Živo težo živine ugotovimo z mierjenjem
Skarben gospodar računa nimar kulko ima dohodku an strošku (entrate an uscite). Dobar gospodar pa ne računa samo z denarnim valorjem, ampà tudi kulko je pardobiu par živini. Kar pa prodaja živino ima velike skarbi; boji se, de ga ne bi ogajufali mešetarji. Zavoj tega nimar prašuje kajšne so cene (kup). Narbuj težkuo par kupovanju al prodaji je za gospodarja, de ne vjé, kulko živau vaga. Nekatjeri kmetje zvagajo vole al krave, prej ku jih prodajo, de njeso potlé ogajufani od mešetarjeu. Usak kmet pa tega ne more, kjer so javne vage (pesa pubblica) samo u venčih krajih.
Povjemo pa vam, de se živo težo živine lahko žvjč brez vaganja, s samim mjer-jenjem, z mjerjenjem čez prsa.
živau, za katjero čete vjedit težo, postavite na ravan prastór. Z metrom, ki ga
1111 iniijiiiiiiiiiiiiii'iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiijiiri:!,
Ce prašič žre blato an Ijes
če prašič žre blato an Ijes je tuó znak (senjo), de mu manjka u fuotru mineralnih soli an zatuó jih muorate dat posebej. Kupite klajnega japna an kostne moke an pomješajte med fuotar. Dobro je tud ribje olje, katjerega dajte usak dan po eno žlico. Zlo dobar je tud zdrobljen zidni omet (u katjerem je japno), katjeremu dodajte še dvje pesti stoučene-ga ljesnega uóglja. Use kupe dajte u kot u svinjak, de bo prašič lahko lizu.
Pruot nalezljivim boleznim
Zvjedali smo ljepo novico: governo je nakazu našemu kumunu 80.000 lir za pro-filakso pruot nalezljivim boleznim (malattie contaggiose), posebno pruot polio-melite (paralisi infantile). Jušto te, k’ so se nahordali še za naš kumun, k’ to se preokupà za naše zdravje, posebno otruók, k’ so radi poduarženi nalezljivim boleznim.
ednaka kuar.titeta vode.
Na svetu pojedo ljudje ljetno več kot 500 taužent ton rib, kar bi tjelo rejči 1 milijon an pou debelih krau.
Vrvi so dosti buj močne, če jih namakate tri dni u raztopini galuna (allume).
En kg stoučenih orjehu ima u sebi tarkaj beljakovin (albumine), kakor en kg govejega mesa.
Kamela uzdarži pozimi do 25, poljeti do 6 dni brez vode.
Avstralija ima več kot 100 milijonu ovac.
Na Groenlandiji zraste krompir komaj takuó debù kakor so golobje jajca.
Drobne zanimivosti
Kadar pada snjeh, pride na zemljo okuol 150 raznovrstnih snežink.
Platina je 21 krat, zlato 19 krat, srebro 10 krat, željezo pa 7 krat buj težko ku
Ljudski pregovori
Ge jebrarja mačica na soncu leži,
u marcu spet rada na peč parbježi.
* * *
Parvikrat, ki garmi u Ijete,
naj mož plune u takuin,
žena pa u borseto,
de ne parmankajo soudi.
* * »
Če je jebrarja lepuó,
bo cjelo Ijeto garduó.
* * *
Valentin ima ključe od koreMn.
nuca j o Žnidarji, zmjerite živau glih za sprednjimi nogami okuol prsi. S pomočjo te prsne mjere lahko izračunate približno težo živali, če njemate par rokah žnidarskega metra, lahko nucate špago, ki jo potlé prenderete zraunano z navadnim metrom.
Težo se računa na podlagi prsne mjere takuó, de to mjero u centimetrih pomnožite (moltiplikate) med sabo, ušafani zmnožek (risultato) pa še enkrat s persno mjero. Ušafani zmnožek pa pomnožite par teletih še z numerjem 95, par juncih an telicah z 90, par bakih z 80, par kravah z 80—85 an par volih s 75—80, glede na to, kakuó so rejeni. U zmnožku povjedó parvi tri numerji od leve na desno težo u kilogramih. Sevjede takuó zračunana živa teža njé prii natančna, a se lahko raunà par kupčiji po njej. Računanje pa njé potrjebno, če imate par rokah preglednico (tabelo) s podatki, ki so zračunani že unaprej. Trjeba je samo premjerit živau čez prsi, potlé pa pogledat, kulko kilogramu žive teže je zračunano za tisto mjero.
Prsna	Prsna
mjera živa teža	mjera	živa teža
u cm	kg	u cm kg
75 ........... 40	160	  350
80 ........... 50	165	  375
85 ........... 60	170	  400
90 ........... 70	175	  430
95 ..... 82	180	  470
100 ........... 95	185	  510
105 .......... 110	190	  550
110 .......... 125	195	  600
115 .......... 140	200	  650
120 .......... 160	205	  700
125 .......... 180	210	  750
130 .......... 200	215	  800
135 .......... 225	220	  850
140 .......... 250	225	  910
145 .......... 275	230	  975
150 5ÒÓ	235	... . 1050
155 .......... 325
Par ugotavljanju žive teže živali z mjerjenjem pa je trjeba nimar gledati, al je rejena,	srjednje	rejena,	al	shujšana.
Kaduór ima	parlučžnost, se	lahko potlé
z vaga njem na javni vagi prepriča kaj-šna je razlika (diferenca) med ušafano težo z mjerjenjem an tisto z vaganjem.
pRANCE BEVK:
Grivarjevi otroci
8.
8.
Med vsemi se je že najbolje godilo Ližetu. Ta ni tako živo kot Tinče in Tlitka občutil izgube matere in očeta.
Sil
je še premajhen, da bi vse razu-
r>le'- Kadar mu ni bilo kaj prav, se je j^žjokal, a že se je spet zasmejal. In je lo vse pozabljeno. j^a je imel le Tono! Ta mu je bila vse.
0 sedel v njenem košu, se mu je U110. da plava v devetih nebesih. Sporca se je bal, da bo padel, a se je (;;'alu privadil. Tako lepo ga je ujčkalo ?‘ibalo. ! Ob stezi, po kateri sta hodila, °° se mu odpirali čisto novi kraji. crni breg sta prispela še pred veče-■ Tona se je ves čas bala, da Jakoba , najde doma. Stal ie pred kočo. Na-<1	1 !e velik koš oglja,, da ga naslednji
^ °dnese naprodaj po vaseh.
Za/ ° 'f> zaSledaI sestro in Blažeta, se je udil in razveselil.
»Hej 1« je vzkliknil. »Raca na vodi ! Koga vidim? Ali sta me prišla obiskat? Prav, pravi«
»Ne samo obiskat,« je rekla Tona.
Jakob je šele tedaj opazil njen resni obraz. In culo, ki jo je držala v roki. Tudi v dnu koša je bila obleka.
»Kaj se je zgodilo?« je vprašal.
Blažeta je vzel iz koša in ga postavil na tla. Tona je odložila breme.
»Jernej je umrl,« je povedala. »Danes smo ga pokopali.«
»Nihče mi tega ni povedal, sicer bi bil prišel k pogrebu,« je dejal oglar. »A kako, da prihajaš z vsem?«
»čakaj, da ti povem!« je rekla Tona.
Povedala mu je, kako se je zgodilo, od začetka do konca.
Blaže se je medtem ves začuden ogledoval okoli sebe. Kar mu je neslo oko, sama drevesa, in velike skale. Ako je pogledal kvišku, skoraj ni videl lleba. Skozi
žeta posedel na kolena. Pel mu je in ga ujčkal, da bi ga razvedril. Tudi on je postal molčeč, spomnil se je doma.
»Hej, na nekaj sem pozabil,« je stric nenadoma vzkliknil in stopil k steni. »Nekaj sem ti naredil. Glej!«
Z žeblja je snel nekaj lesenega. Nekaj, česar Blaže še nikoli ni videl. Bila je hre-stalica. Takšna, kakršne rabijo na veliki petek namesto zvonov. Le da je bila ta prav majhna. Take si pastirji izrezljavajo na paši... Stric Jakob jo je zavrtel v rokah, naredila je : krrr... krrr ...
Blaže jo je gledal kot čudo.
»Na!«
»Ali je moja?«	t
»Tvoja. Zate sem jo izrezljal. Le vzemi!«
Blaže kar ni mogel verjeti. S tresočimi se ročicami je vzel hrestalico. Poskusil jo je zavrteti, da je naredilo krrr... In se je zasmejal. Vsakokrat, kadar je hrestal-nica naredila: krrr— se je zasmejal.
Medtem se je vedno bolj gostil mrak in silil v kočo. Nastala je noč. Od plamenov na ognjišču se je svetilo po stenah. Jakob je prižgal brlevko in jo postavil na mizo. Zunaj je bilo vse tiho. Le kdaj pa kdaj je rahlo zašumelo v drevju.
goste veje je padalo le malo sončnih žarkov. Oglarjeva koča je stala v rupi med dvema bregovoma. Bila je lesena in zelo majhna. Poleg nje je bila koliba, v kateri je hranil oglje. V bližini je pel studenček.
Dečku je bilo vse novo, ai obenem divje, grozo vzbujajoče. Ako bi bil sam, bi zajokal od strahu.
Tona je nehala pripovedovati. Jakob se je ozrl po Blažetu.
»Gledaš, kaj?« mu je rekel in ga pobral s tal. »Tu je drugače kot pri vas. Pojdimo v kočo, saj bo kmalu noč. Tona, ti pa skuhaj večerjo.«
Koča je imela en sam prostor. Ta je bil kuhinja, veža in izba obenem. Peči ni bilo, v kotu je stalo ognjišče. A v drugem kotu velika skrinja, v tretjem miza s klopmi. In še postelja. Drugega ni bilo v koči.
Tona je zakurila in v loncu pristavila vode. Bila je zelo tiha. Stožilo se ji je po Tinčetu in po Mretki. Jakob pa je Bla-
/
MILE KLOPČIČ:	v
I£>©1TIMINM
(Po Maršaku)
V naši šoli ni lenuhov, len je le Tonač Lapuhov. Če sploh v šoli kdaj sedi, zlekne se in že zaspi.
S potepini le se brati, tri dni kdo ve kod se klali, dan četrti zamudi, peti dan doma smrči, šesti dan pouk ovira, sedmi dan krompir izbira, osmi dan se nekam skrije, dan deveti žogo bije, dan deseti gre k zdravniku. Potlej se je spet potikal
in prespal dvanajsti dan, a potem šestnajsti dan bil iz šole je izgnan.
Žabarji. Tudi pesem smo zložili o njih, a je taka, da je raje ne bom ponavljal. Zmerjali pa smo jih le takrat, kadar nas niso slišali. Imeli so dva mlina, dve krčmi in dve prodajalni, pri nas pa nič. Prevečkrat smo morali k njim v dolino in bi nam bila lahko huda predla, če bi se bili razjezili.
Vpraša me kak znanec, odkod ima Hu-dajužina to čudno ime. Rad mu povem in obrazložim, kakor vem in znam. Drugi me vpraša isto in tudi njemu vljudno povem. Vpraša me tretji... Veste kaj, ne bom tega razlagal vsakemu posebej. Napišem enkrat za vselej. Če me še kdo vpraša, mu porečem: pojdi in preberi.
Pri nas je že od nekdaj taka navada, da opoldne jemo največkrat kislo zelje in žgance. Vsako posebej, najprej kislo zelje, a nato žgance. Temu pravimo juži-na, ne kosilo in ne obed.
Porečete: kaj pa ima to opraviti s čudnim imenom vasi? Ne bodite neučakani, zdaj pride! To je bil samo kratek uvod.
Rilo je nekoč v davnih časih, ko so vaščani pravkar sedli k južini. Ne da bi bili slutili kaj hudega, so mirno zajemali kislo zelje. Žganci pa so čakali na peči. Da povem mimogrede: takrat po Baški grapi še ni bilo ceste kot dandanes. Od Mosta do Podbrda je peljal kolovoz, zdaj
krive sablje. Turki so se razkropili po hišah in jih dolgo ni bilo na spregled. Jedli so žgance in hvalili vaščane, ki so jim pripravili tako dobro kosilo. Bili so tako dobre volje, da jim še vasi niso zažgali, ko so siti odhajali naprej proti Podbrdu.
Lahko si mislite, kako je bilo vrlim vaščanom hudo za žgance. Strašno jih je peklilo, ko so se vrnili v vas in našli prazne sklede. Takoj so se zbrali na pomenek, kaj naj naredijo, da se jim v prihodnje kaj takega več ne primeri. In ker so bili med njimi tudi modri možje, so takoj pravo uganili. Sklenili so, da bodo odslej južinali najprej žgance, nato kislo zelje. Le naj še pridejo Turki, odšli bodo z dolgim nosom, ker bodo našli samo kisal.
Povedal sem, kakor sem slišal od deda in babice, pa naj mi kdo verjame ali ne. Kar je res, je res : še za moje mladosti so pri njih najprej prišli žganci na mizo. Če se še danes držijo te navade, ne vem. Pas pa so poslej imenovali po »hudi ju-žini«, ki so jo doživeli.
Naj mi Hudajužinarji ne zamerijo, če sem odkril delček njihove zgodovine. Ce oni vedo kako zabavno o moji rojstni vasi Zakojci, naj jo kar povedo. Se bomo pa Zakojčani smejali.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric»
Dovoljenje videnskega sodišča št. 47 Autorizzaz. del Tribunale di Udine N. 47-
FRANCE BEVK:
To menda že veste, da je suha južina droben pajek z zelo dolgimi nogami. Pri nas mu pravijo tudi pajek matija — ne vem, zakaj. Hudajužna pa ni pajek, temveč vas v najbližji soseščini mojega rojstnega kraja. Leži v Baški grapi, tam, kjer sta Sleme in Obloška gora druga drugi stopili na prste. V dnu doline je komaj prostora za. Bačo in za cesto poleg nje. Hiše, ki stojijo v dolgi visti, pa so potisnjene v breg. če so hoteli v drugem bregu zgraditi železnico, so morali izvrtati luknjo v hrib.
Hudajužinarje smo včasih zmerjali z
-"ST-"",
navkreber zdaj niz brdo, kakor se je izogibal velikim čerem. Toda še tako slaba pot ni zadržala Turkov, ki so bili takrat v deželi.
Vaščani so pravkar pospravili zelje, ko se je raznesel glas, da prihajajo hudi Turki. Milo so pogledali na peč, kjer so jih čakali žganci. Niso jih utegnili jesti. In nikomur ni prišlo na misel, da bi jih vzel s seboj. Izgnali so živino iz hlevov, popadli otroke pa v strmino nad vasjo, kar so jih nesle pete.
Zadnji čas — zakaj v grapi so se že pokazali rdeči turbani in se zabliskale
Zajec in zemlja
Črnska basen.
Nekoč je zajee rekel zemlji: »Ali se ti nikdar ne premakneš? Ali si vedno na istem mestu?«
»Motiš se,« je rekla zemlja, »jaz se gibljem več kakor ti.«
rt '	~~\-J
»Bomo videli,« je odgovoril zajec in se spustil v tek. Dolgo časa je tekel in tekel in naposled se je ustavil. Bil je prepričan, da je zmagal ; tedaj je opazil, da je zemlja še vedno pod njegovimi nogami.
Spet je začel teči in je tekel, dokler se ni izčrpal in umrl.
Za kratek čas
Marico, ki je bla parvikrat u šuoli, i:praša mati: »No, Marica, kakuó je bluó u šuoli, al ti se kaj dopade?«
»Pru nič, ker smo dvakrat molil an nobedankrat jedli«
Mihove te parve suzè
(U nediškem narečju)
Ne puomnem vič al’ je biu gor z Dreke al gor s Kravarja Miha Maglin, s katje-rim srna bila velika parjateija u kasarni Alpinou u Čedadu, u času te parve oj-ské, ljeta 1915. Vjem pa, de takuó bard-kegà, poštenega an pametnega puóba, ku k’ je biu on, ga njesam najdu par suda-dih.
U kasarni nas je bilo puno Slovjenju, smo se im j eli radi an kadar smo guórili med sabo, se nam je zdjelo, de smo ku ta doma. Miha an jest pa, srna se imje-la rada ku brata, zmjeram srna bil kupe.
Oficijali so bli brumni an so nas im j eli še buj rad ku Lahe. Je biu med njimi pa tudi adàn tenente Slovjenj iz naših kra-jeu, ki je biu takuó preuzetan zastran tistih dvjeh srebarnih traku gor na kapi, de ga je bilo Spot bit Slovjenj an njé ni-kul spreguóriu še ’dné besjede po sle-vjensko z nami an če njé muoru, nam njé paršu blizu. Kadar je muoru bit med nami zavoj službe, je daržu gor uha an se je napenju, ku de b’ biu kajšan general ; kadar pa je biu med drugimi oficijali, je stau ponižno ku an čjuk, nimar u strahu, de mu ne porečejo »šklaf«.
Za bit buj brdak an za buj pokrit njega slovjenstvo, je biu z nami močnuo ostar an narbuj je biu veséu, kadar je
mogu dat kajšno »puniejon« kajšnemu Slovjenju.
Zastran tegà, de se je takuó daržu an de ga je bilo špot bit kar je biu, je biu ostuden Slovjenjom an Lahom; mi smo mu pravli »pavon« al pa »smrkovac«, Lahi pa »kel pantalon di šklaf«. Mene an Miha nas je garduó gledu na posebno vižo, zatuó kjer se njesma tresla od strahu pred njim an srna mu se posmjehala odzad. Kjer njekšan dan njesma zadost hitro skočila na nogé za mu narest’ »saluto«, te smrkovac nama je biu dau usakemu po pet dni »konsenje«, an takuó, zavojo njegà preuzetnosti, sma muorla ostat’ zaparta u kosarni pet dni. Sevjede sma zmolila marsikajšan »oče-naš« pruot njemu, kadar nas njé čii, an če b’ ga bila imjela u kajšnem patoku gor za Taurjano b’ ga bla pošteno ocabala.
U tistih petih dneh »puniejona« sma si z Mihom tarkaj povjedala, de bi jih bluó za dvje velike bukve.
Narbuj s sarcan sem se muoru posmejat’, kadar mi je Miha pravu, de kadà so se mu parvikrat u življenju ulile suzé.
»Moje dni,« je pravu Miha, »se njesem razjoku; nobedan njé nikul vidu suzé u muojih očeh. še kadar mi je mama nategovala uha al pa oča mi jih basu gor po r ... njesem teu dat’ gušta deb’ me vi-dli jokat’. Kadar je začela uoskà an sem jim dajàu rokó za slovuó, sta tjela. muoj oča an moja mati cagat od žalosti an sta jokala na glas, de so jih čuli po usi vsi. še buj moènuó je tulila moja jubca, ki sam jo imeu poročit o puste. Se vjé, de se mi je tajilo sarcé od žalosti, pa usednó sem zadaržu suzé. Kadar pa sem stopnu tjé na vrata od hljeva za pogledat še enkrat našo »Lisko«, me je tala takuó milo pogledala an je takuó milo zabukala za slovuó, de se mi je takuó usmilila, de so se mi ulile suzé, an buj se jih obrisavu, buj so mi tekle.«
»Al njé čudno tuo,« je šu naprej Miha, »de kar njesta mogla ne oča ne mati, kar njé moglà jubca, tuo je dosegla naša »Liska«. Nespametna krava mi je ta parva zderla suzé! Zarjes de, Buoh mi da gnado se povarnit’ damù po uojski, me bo špot priti pred muoje vasnike, tarkaj buj ki, kadar sem se razjoku, je bilo puno čeč’ tam na puot, pred katje-rimi sem se hualu, de ne znam jokat.«
Poslali so nas na fronto, Miha je biu preložen u drug bataljon an se njesma vidla vič. Selé po uojski sem zvjedu, de vasniki njeso mogli oponašati Mihu »kravjih suzé«, kjer, seruóta, je padti gor na Trentinskem frontu.	Perinac
Jedli so močnik. Blaže je zajemal z veliko leseno žlico. Hrestalce tudi med večerjo ni dal iz levice. Tona in Jakob sta govorila o rajnkem Jerneju.
Po večerji so še nekoliko posedeli. Tedaj se je razlegnil strašen krik. Blaže se je tako prestrašil, da se je kar stresnil. Tudi Tona je ^-estrašena pogledala v okno.
»Kaj pa je?« je vprašala.
»Počakajta!« je rekel Jakob. »Tiho bodita in pri miru!«
Odprl je okno. Potem ie stopil v kot, kjer je pod poveznjenim lončkom hranil košček mesa. Položil ga je na okno in zopet sedel. Pogledal je Tono in Blažeta in del prst na usta.
»Pst!«
Bili so tiho vsi trije, čakali so.
Znova je zakričalo. To pot bliže kot prej. Potem je rahlo zašurm-lo, na okno je priletela velika ptica, ki je bila v glavo podobna mački. Pogledala je z velikimi, svetlimi očmi. Nato je s kljunom popadla košček mesa in tiho odletela.
Blaže je gledal, niti sopel ni. Tako velike in čudne ptice še svoj živ dan ni Vide! Bil je začuden, nekoliko ga je bilo tudi strah. Pogledal je Tono, nato Jako-
ba. Ko ptice ni bilo več, je zaploskal z ročicama.
»Vrana!« je zakričal. »Vrana! Vrana!«
»Skovir je to, ne vrana,« je rekel stric.
Iz gozda se je oglasil nov krik.
»Smrt kliče!« je rekla Tona.
»Ne bodi vražjeverna!« je dejal Jakob nejevoljno. »To je zelo pametna žival. Na pol se je udomačila. Vsak večer me pride obiskat.«
Blaže je s prstom kazal skozi okno in blebetal nekaj neumljivega. Ptice ni mogel pozabiti. Slednjič je utihnil in zakin-kal z glavo. Premagoval ga je spanec.
Tona mu je postlala. Hotela ga je položiti v posteljo.
»Ne tu!« je rekel. »Domov! Domov!«
»Zdaj si tu doma,« mu je prigovarjala Tona. »Le lezi in zaspi!«
Blaže ni mogel razumeti. Tu doma? Branil se je na vse pretege, da bi legel v tujo posteljo, še nikoli ni prenočeval v kaki tuji koči. Je že prav, da sta s teto obiskala strica Jakoba, a zdaj hoče domov. Obšlo ga je neutolažljivo hrepenenje po Tinčetu, Mretki in po domači koči.
»čakaj, Blaže, da ti povem!« mu je govorila Tona. »Nekoliko zaspiš, potem poj-
deva domov. Zdaj ne moreva, ker je noč.«
Prigovarjal mu je še Jakob, da sta ga utolažila. Slednjič so se mu od prevelike utrujenosti same od sebe zaprle veke. Zaspal je. V spanju je hrestalico privijal na prsi.
Tona je bila izmučena.
»Križ bo z njim,« je vzdihnila.
»Se bo že privadil,« je rekel Jakob.
Odšla sta pred kočo in sedla na klop. Bila je mehka pomladna noč. Skozi goste vrhove so se svetlikale le redke zve-de. V vejah je kdaj pa kdaj zašumelo. Ali pa je v dnu gozda hrestnilo ni zastokalo. Zdelo se je, da hodijo po njem nevidna bitja. Morda živali. Videti ni bilo ničesar, ker je bila trda tema.
Brat in sestra sta dolgo molčala. Bila sta zatopljena vsak v svoje misli.
»Tona,« se je slednjič oglasil Jakob. »Mislim, da nisi prav storila.«
Tona je dvignila glavo.
»Ker sem vzela Blažeta?« je vprašala,
»Ne. Ker si šla od koče.«
»Ali naj bi vse mirno požrla, kar mi rečejo?«
»Eh, človek mora marsikaj potrpeti. Bog varuj, ako bi se na vse oziral!«
»Jaz pa ne morem,« je dejala Tona. »Sicer pa še ni izrečena zadnja beseda.«
»Zdaj bo težko kaj drugače,« je menil Jakob. »Sama si odšla, nihče ne bo letal za teboj in te prosil. Posebno ne, ker se drugi ponujajo, še Blažeta boš morala vrniti. Videla boš, da bo tako.«
Tona je molčala. Bila je razburjena. Jezilo jo je, da ji brat ponavlja, kar si je že sama dovolj očitala. Liza se bo oprijela koče kot klop kože. Nihče več je ne bo mogel odtrgati od nje. Košan se ji bo bal zameriti, ker je njegova sorodnica. Blažeta bodo zahtevali nazaj kot ukradeno blago. Morala ga bo dati. To ji je najhujše delo. Jakobu pa najbrž ni po volji, ker mu je z otrokom prišla na ramena.
»Blažeta ne dam!« je rekla odločno. »Ako sem tebi v napotje, pa pojdeva drugam. Ga bom že kako preredila.«
Jakob je bil začuden in užaljen.
»Tona, kaj pa govoriš?« je dejal očitajoče. »Ali sem te mar podil? Zaradi mene lahko ostaneta za vedno.«
»Saj vem,« je rekla Tona mehko; bilo ji je žal izgovorjenih besed. »Saj vem, da si dober ... O, bog pomagaj 1«
Sklenila je roke, ustnice so ji trepetal« v pridržanem joku.
9.
Ko je Tinče vstal, je bila njegova prv® misel — beg. V spanju ni bil na to P0-zabil. Toda ob pogledu na Lovreta in na Lizo ga je obšla bojazen. Zdelo se mu je> da bereta še njegovo skrito misel, tak° čudno sta ga gledala. Pri vsem tem P® ni pozabil na uro.
Med zajtrkom je še vedno visela n® steni. Tekla je. Kdo jo je navil? Morda Lovre. Deček se je bal, da jo mož vzam« s seboj, ko odide z doma. Neprestano je pazil. Toda Lovre je odšel, a ura je ostala. Vsi so ga spremili pred kočo, tud* Mretka. Tinče je sam ostal v izbi.
Stopil je do stene in se postavil ti* pred uro. Z utripajočim srcem jo je opa' zoval nekaj trenutkov. Previdno se )e ozrl v vrata in v okno. Nikogar ni bilO’ ki bi ga lahko videl. Dotaknil se je verižice, da je narahlo zarožljala. Uma^ je roko, kakor da se je spekel. A ga ie znova zgrabila skušnjava. Popadel je ut0 tako naglo, da bi mu bila skoraj zletel® na tla. Vtaknil jo je v hlačni žep.
(Se nadaljuje)