FRANQUEO PAGADO Concesion N’ 3159 TARIFA REDUCIDA Concesi6n N’ 1551 REGISTRO NACIONAL INTELECTUAL DE LA PROPTEDAD No. 225027 Redacri6n T Administracijo: & HAMON USTA 5158 T- A. 50 - 5502 U> Aires * S ' K O č N I N \ en«) 1« t-. i H. •• pol Irt. i 5.— f' mst ■ p 2 Dolarje os'"nozna štov. 20 cts. LETO (ANO) I. Ntim. (štev.) 26 BUENOS AIBES, 10 DE OCTUBKE (OKTOBRA) DE 1047 1 L .1 1 O Z E S L O V E X A) N' 1 I ‘l*l I ('<>LE<'TIVIDAD -Id-KNA (VUGOSLAVA) PARA TODA SUD \ MERICA \< KI rONSEJO E S L O V E N O QUE RBPRESENTA TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS Vsa PRIMORSKA je z veličastnimi manifestacijami proslavila svojo priključitev k FLRJ NA ZBOROVANJU V ŠT. PETRU PRI GORICI JE GOVORIL PRED BEDNIK VLADE LRS MIHA MARINKO Št. Peter pri Gorici, 17. sept. — Po vseh krajih Julijske krajine, ki so bili včeraj priključeni k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, so danes veličastna politična zborovanja v proslavo tega zgodovinskega dogdka. V Št. Petru pri Gorici — to je njenem predmestju — se je ob pol enajstih dopoldne pričelo pomembno politično zborovanje, na katerem so govorili predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko, komandant IV armade general-lajtnant Danilo Lekič in član IOOF tov. France Bevk. Zborovanje se je vršilo na velikem odprtem stadionu, ki je bil okrašen s številnimi zastavami, zelenjem in cvetjem. Zborovanja se je udeležilo ljudstvo Šentpetra ter bližnjih goriških vasi, ki pripadajo Jugoslaviji. Razen tega so na to zborovanje prispele tudi delegacije iz posameznih večjih primorskih krajev, kakor tudi delegacija Primorcev, ki so pred fašističnim terorjem med prvo in c^rugo svetovno vojno pobegnili v Jugoslavijo in se nastanili v. Mariboru. Zborovanja se je udeležilo nad deset tisoč ljudi, ki so prihajali v Št. Peter peš in s kolesi, vozovi in kamioni. Zborovalci so v sprevodu, noseč transparente in številne zastave, z godbo na čelu prikorakali na stadion in se med neprestanim petjem in vzklikanjem razvrstili na obsežnem prostoru. Zborovanje je otvoril sekretar odbora OF za goriški okraj tov. Dujc, ki je v uvodu pozdravil prisotne goste: sekretarja IOOF, predsednika vlade LRS tov. Miho Marinka, komandanta IV. armade geenrallajtnanta Danila Lekiča, člana IOOF in predsednika PNO za Slovesko Primorje in Trst tov. Franceta Bevka, komandanta EX. korpusa, ministra za lokalni promet v vladi LRS tov. Jožeta Borštnika in ost a e ter nato predal besedo tov. Mihi Marinku. Burno pozdravljen od vseh zborovalcev je tov. predsednik Miha Marinko imel daljši govor. V uvodu je v imenu vlade LRS, IOOF, KPS in v imenu naših naj višjih predstavnikov z maršalom Titom na čelu pozdravil zborovalce in vse osvobojeno primorsko ljudstvo. Naglasil je, da slavi danes ljudstvo velikega dela Julijske krajine dokončno osvoboditev in zdru žitev v nedeljivo celoto jugoslovanskih narodov, česar se veseli vse delovno ljudstvo Jugoslavije. Govoreč o fašističnem terorju nad slovensko nacionalno manjšino v Italiji, je tovariš Marinko podčrtal, da pomeni ta teror in toleranca italijanskih oblasti pljuvanje na mirovno pogodbo že takoj prvi dan njenega uveljavljenja. Jugoslavija, ki je na vsiljeno mirovno pogodbo pristala v interesu miru, ima vsa moralno pravico z vsemi razpoložljivimi silami boriti se za spoštovanje te pogodbe. Tovariš Marinko je dejal, da imata zvezna vlada in vlada LRS pripravljene že vse ukrepe za vključitev priključenih predelov Julijske krajine v petletni plan. Napovedal je ogromne, blagodejne in pozitivne spremembe, ki se bodo čutile že v prihodnjih tednih in naglasil, da so Primorci kot sijajni borci proti fašizmu dobrodošli novi državljani naše Titove Jugoslavije. Govoru predsednika vlade LRS tov. Mihe Marinka je sledil buren in dolgotrajen aplavz vseh navzočih. Nato pa je spregovoril komandant IV. armade generallajtnant Danilo Lekič. Kot zadnji pa je toplo pozdravljen spregovoril tov. France Bevk, stari bb-rec za svobodo primorskega ljudstva. Ko je govoril o krivični razmejitvi in absurdnosti francoske linije, je dejal: “Mesto je potrebno deželi in dežela je potrebna mestu. Dežela lahko zgradi novo mesto, mesto pa ne more zgraditi nove dežele. Zgradili bomo novo Gorico, toda stari se kljub temu ne La flsarpblea General de las Naciones Unidas ^ _ Se ha vuclto a reunir nuevamente la Asamblea General de las Naciones Biwaa Para oonsiderar importantes problemas intemacionales de indole eco-Mttica, politica y cultural, que esperan una soluci6n m&s o menos rapida * acuerdo a su urgencia. Sa caracteriza el actual periodo por ima serie de ataques reiteradoa al r^ilagio del veto de que dMrutan las grandes potencias que poseen un permanente en el Consejo de Seguridad, y que hasta el momento es fiM k ^n*ca f?arant& de paz estable que posee la Humanidad. Unos dele-han fundamentado su posici6n frente al veto, argumentando que ese Pjlvileg-io menoscaba la autoridad de la UN y coloca en inferioridad de con-jilciones a las naciones p«quenas con respeeto a las grandes potencias. Otros so8tenido que el veto debe eliminarse, pues se ha utilizado en forma Slji^dicial para la UN y solo ha servido para que las gTandes potencias ®‘iandan sus posiciones. Todos estos ataques han sido propiciados —en j solapada— por las grandes naciones capitalistas que buscan por todos ® medio3 extender su dominio sobre las nuevas deanocracias populares euro-y afknzar su posicičn en Europa Occidental, te A1 miiono tiempo 3e ha tenido que renovar dos miembros no permanen-® del Consejo de Seguridad, son estos Brasil y Polonia, siendo elegida en etnplaz0 del primero la Argentina, y estando pendiente de la Asamblea el ^ubramiento del reemplazante del segundo. Hemos visto tambičn iniciarse en el seno de la UN, un movimiento pro r®«ificaci6n o revisičn del Tratado de Paz con Italia, movimiento que ha j^Usado una reacci6n inmediata de parte de Yugoeslavia, nacion que se visto defraudada por el mism-o ya que una teroera parte de Primorje per-^n«ce atin bajo dominio extranjero y su poblacičn sufre el ataque de las Softfia3 neofascistas. El vocero del Ministerio de Relaciones Exteriores Yu pi! a.v° declar6 que “cualquier revisi6n del tratado de paz con Italia exas ^Tf^a los sentimientos imperialistas de los reaccionarios italianos. Yugoesla-ta consentido este tratado a pesar de la injusticia y dureza de algunas <} SUs cUusulas. Por esta razon la dei gacicon Yugoslava a las Naciones Um continuara luchando contra cualquier revisi6n del tratado”. Adem&s el ^cionado vooero ha dejado entrever que el actual estancamiento en las ^^iaciones del tratado de comercio con Italia, se deberia a que el Gobier-aio ^oma no ha tornado medidas para castigar a los oulpables de las agre-a cr-^adanos enlovenon eu i- reg on de Gorzia. u probl ma que hasta el momento ha suscitado m&s controversias es, o^datlements el de Grecia. La actual situacičn interna en ese pais ha ad-do caric ter internacional. Han sido exagerada3 de tal forma las causas tari aotual goerra civil hslena, que se atribuye su origen a la “ayuda presna Por tres paises limitrofes”. . Donds mis se ha puesto de manifiesto la sinceridad de los delegados ^ *ido precisamente al considerar el caso heleno. La delegacičn estadouni-tod3S a° cesado en sus ataques a Albania, Bulgaria y Yugoeslavia, 3obre q °,a esta tiltima, culp&ndolos de intervenir en los asuntos intemos de c’a y pidiendo el establecimiento de una Comisi6n de Oontrol en las ® ti teras de estos tres paiaes oon el mencionado. Los paises inculpados como ^ambien Polonia, Checoslovaquia, la Uni6n Sovietica y algunos otros en 08 que se eneuentran el delegado belga Spaak, no han titubeado er (jantar la s’tuaci6n tal cual es vale decir aue la actual situacičn interna de ^ Cla ha sido provocada por la intervencičn de las tropas britanicas pri-r° y luego de las norteamericanas en los asuntos del aludido pais. Entre las apreciaciones de los delegados Eslavos y las de Spaak hay ^ diferencia: mientras el delegado Yugoeslavo sotuvo que la tiran tez exis-^ te entre Grecia y sus vecinos se debe a que el gobierno reaccionario impues v0 * s°stenido por el imperialismo, aumenta de dia en dia sus actividades pro SUej^Vas con °kjeto de producir una fricci6n que pueda conducir a la *ra. obedeciendo a los designios for4neos de crear las condiciones de una ervenci6n en Albania, Yugoeslavia y Bulgaria, como medio de llevar a p(1l°, l°s proyectos de cercamiento de la Uni6n Sovietica, dicho en otras a~J"as, la realizacičn de la doctrina Truman. cambio Spaak ha sostenido que la intervencičn estadounidense ha 0 oaoeficiosa pues ha tenido como consecuncia el establecimiento de un Gobierno m&s liberal — mas docil a los dictados del exterior, deberia haber dicho. Si Spaak entiende que un Gobierno es beneficioso cuando aumenta el nfimero de los fusilamientos de patriotas, entonces el Gobierno reaccionario Grlego es beneficioso. Pero el hecho que ya no admite dudas, que ha dejado al deseubierto las intenciones imperialistas en los Balcanes, y cuya existencia han coincidido erf afirmar, por supuesto que čada uno con su propia modalidad, los delegados eslavos y el delegado belga Spaak, es que EN GRECIA EXISTE INTER-VENCION ARMADA EXTRANJERA CON MENOSCABO DE LA INDE-PENDENCIA DEL MENCIONADO PAIS Y EN PERJUICIO DE SU PUEBLO. Mucho nos tememos que dicha intervenci6n tenga dos objetivos bien de-finidos, uno el ya mencionado de cercamiento de la Uni6n Sovietica, y el otro el da asegurar la herencia del Imperio Britanico, hecho que el tio Sam considera esencial para llevar a la practica el ‘‘siglo americano”. bomo odrekli.” Govor tov. Franceta Bevka je bil večinoma posvečen zgodovini borbe ljudstva na Slovenskem Primorju za združitev s slovenskim narodom in vsemi narodi Jugoslavije. Veličastno politično zborovanje je zaključil tov. Dujc, ki je predlagal navzočim več resolucij. Vse te resolucije so zborovalci pazno poslušali ter jih z navdušenim ploskanjem sprejeli. Po intoniranju jugoslovanske državne himne so zborovalci z godbo na čelu m.ed neprestanim vzklikanjem in petjem odšli v sprevodu na komaj dobrih dvesto metrov oddaljeni blok na začasni jugoslovansko-italijanski meji. Tisočglava množica si je po dolgih letih suženjstva dala duška v svobodi. Nove errobe kršitve DOLOČB MIROVNE KONFERENCE IN PROVOKATORSKA IZZIVANJA OBMEJNIH INCIDENTOV S STRANI ANGLOAMERIKANCEV, ITALIJANSKE VOJSKE IN FAŠISTIČNIH TOLP Amerikanske okupacijske čete se niso hotele umakniti na določeno črto, italijanske pa so poskušale zasesti se verni kolodvor v Gorici — Ameriški bombarderji so izzivalno preletavali našo mejo. Fašistični pogromi proti slovenskim in italijanskim antifašistom v Gorici in v delu cone A, ki pripada Italiji, so dovolj jasnrt pokazali, kdo nosi odgovornost za ta provokatorska nasilja. Dejstvo, da so ameriške okupatorske oblasti dovolile vkorakanje italijanskih čet dan pred položitvijo ratifikacijskih listin, pa ponovno pri-ča^, da so ameriške okupacijske oblasti namerno izzvale divjanje fašističnih teroristov. Enote Jugoslovanske armade pa so obratno točno izpolnjevale sklepe mirovne konference in v noči od 15. na 16. septembra ob dvanajsti uri mirno in disciplinirano vkorakale v ozemlje, priključeno FLRJ. Najnovejše vesti pa poročajo o na-daljnih grobih kršitvah sklepov mirovne konference ob priliki zasedanja nove državne meje med FLRJ in Italijo-ter STO-jem. Ameriške vojaške enote so na meji med FLRJ in STO-jem zasedle pri vasi Repentabor 300 m ozemlja, ki po odločbah o novi državni meji pripada FLRJ. V zvezi s to kršitvijo je jugoslovanska komisija odšla na lice mesta in protestirala pri ameriških vojaških funkcionarjih zaradi kršitve mednarodnih določb. Ameriški vojaški funkcionarji so obljubili, da bodo takoj zapustili jugoslovansko ozemlje. Dejansko pa so zapovedali svojim četam “strogo pripravljenost” ter zasedli položaje na meji z oddelki, oboroženimi s strojnicami ter s topniškim oddelkom, oboroženim z lahkim pešadijskim topom. S tem svojim ravnanjem so grobo kršili določbe mednarodne pogodbe, po kateri morajo čete mirno zasesti ozemlje, ki jim pripada, in tako hoteli izzvati spopade in nered na meji. Podobno so italijanske edinice kršile mednarodne določbe, ko so 15. t. m. popoldne hotele zasesti celo tisti kolodvor v Gorici, ki po mirovni pogodbi pripada FLRJ. Ko so naše edinice zasedale novo državno mejo, je ob tej priliki kroži- lo v smeri Buje—Koper nad ozemljem STO-ja deset bombnikov. Naslednji dan 17. septemb. pa sot. ri skupine dvomotornih letal preletele v smeri Pu-1 ia čez vas Dolino, ki se nahaja na meji STO-ja Vsaka skupina je štela 12 let.al ter so vse tri nadaljevale pot proti Trstu. Prva skupina je mejo preletela ob 6.10, druga ob 6.20 in tretja ob 6.30 uri v višini 2000 metrov. Prav tako je skupina 12 bombnikov z enim lovcem preletela mejo pri vasi Dolina in se potem vrnila v Trst. Te kršitve meje spominjajo na provokaeijsko preletavanje meje s strani grških monar-hofašističnih sil in njihovega načina izzivanja obmejnih incidentov. Angloameriške vojaške oblasti in italijanske oblasti so prav tako odgovorne za vdor četniških in ustaških tolp v ozemlje cone A, ki je pripadlo Italiji. Po dosedanjih ugotovitvah se še sedaj nahaja skupina oboroženih banditov v vasi Podgora. Oblečeni so v civilne obleke, oboroženi pa z angleškimi strojnicami, puškami in pištolami. Druga skupina teh tolp pa je na sektorju Mirnik—Kožana, tri kilometre severovzhodno od Medane. Neka ustaško-četniška tolpa je pri Krvavem potoku prešla iz italijanskega dela bivše cone A na sektor Rodik—A.rtviže, odkoder so jo pregnale enote Jugoslovanske armade. V noči na 15. september pa so fašisti v oGrici skušali minirati severni kolodvor Goirce, ki pripada FLRJ, vendar so njihove naklepe preprečili slovenski antifašisti. Ti provokatorski incidenti s strani angloameriških in italijanskih sil ter ustaško-kvalunkvističnih tolp so novi poizkusi vojnohujskaških sil, da bi u-stvarili žarišča nemira in torišča za naklepe tujihinter ventov. Obenem pa so grobe kršitve določb mirovne pogodbe in vzbujajo ogorčenje in najostrejše proteste jugoslovanski in vseh naprednih narodov. PROSLAVE PO PRIMORSKEM VELIKO ZBOROVANJE OB PRIKLJUČITVI V SEŽANI Sežana, 17. septembra. — Potem, ko so vasi sežanskega okraja tako prisrčno sprejete svojo vojsko, se je ljudstvo v teku včerajšnjega dne zbiralo po vaseh na zborovanja. Ni se še poleglo veselje nad osvobojenjem, že so se prebivalci sežanskega okraja zbirali na majhnih okrašenih vaških trgih, da se pogovore o novih nalogah, ki jih čakajo sedaj v Jugoslaviji v petletnem planu. V mali vasi Skopo je neroden govornik — sicer z najlepšim namenom — dejal, da mu je danes ob tako velikem prazniku težko govoriti že o nalogah. Prekinili so ga z vzkliki: Petletni plan je naša prva naloga! — nakar je ljudstvo skandiralo: Petletka, petletka! Ljudstvo je pripravljeno, da so takoj- vključi v delo, hoče nalog. Primer te vasi oziroma mišljenje nje tamkajšnjega prebivalstva je volja vsega okraja. In to ljudstvo bo nalogo izvedlo. Danes pa so že v prvih dopoldanskih urah prihajali peš, na okrašenih kolesih in kamionih s pesmijo na listih v Sežano. Sežana je bila okrašena kot še nikoli. Na stotine zastav je bilo razobcšenih raz hiš. Na velikem slavoloku je bila napisana ena sama beseda: TITO. Ljudstvo je neprestano vzklikalo svojemu voditelju, ki je a svojim umnim vodstvom omogočil priključitev. Vzkliki: In vendar smo pričakali! so bili predmet razgovorv ljudi, ki so čakali na slavnostno zborovanje. Ob 10 se je v sprevodu zgrnila na trg več tisoč glava množica. Šele po desetminutnem ploskanju in vzklikanju je lahko spregovoril okrajni sekretar tov. Petrin, ki je pozdravil ministra za notranje zadeve vlade LRS tov. Borisa Kraigerja, ministra za prosveto vlade LRS tov. Potrča, predstav' nike JA in druge. Prvi je spregovoril minister za prosveto tov. Potrč, ki je v imenu vlade LRS pozdravil vse prisotno prebivalstvo. oPudaril je, kako velik dan, kako zgodovinskega pomena je priključitev Primorske k Jugoslaviij. Za temje govoril član IOOF, minister vlade LRS tov. Boris Kraigher, ki je pozdravil vse ljudstvo v imenu CKPS in IOOF. eDjal je, da je ta praznik rezultat borbe dolžili 28 let in da je zato ta dan največji praznik v zgodovini Primorskega ljudstva. Ta petletni plan za Primorje predvideva velike gradnje za izboljšanje gospodarskega stanja v teku petih let na novo priključenem ozemlju (vzklikanje: Petletni jlan bomo izvedli in in prekoračili!) Predvidena so vsa sredstva in zavedajmo se, da bo samo od našega dela odvisno, koliko bomo znali izkoristili ono, kar nam nudi vlada Jugoslavije. V tem planu se predvideva, dabomo v petih letih zgradili med rugim tudi našo novo Gorico novi center Goriške. Plan predvideva, da bomo zgradili vse tisto, kar je bilo v teku borbe uničeno. Nadalje predvideva plan, ki bodo mo zgradili prometne zveze, ki bodo lahko nadomestile izgubo naših prometnih zvez. Zgradili bomo nove ceste in železnice in obnovili ceste, ki so sedaj v slabem stanju, da bo naše Primorje lahko vzdrževalo stalne zveze z Jugoslavijo. Plan predvideva izgradnjo vseh potrebnih prosvetnih ustanov, ki nam jih je fašizem uničil. Ta plan predvideva pogozdovanje našega Krasa, dalje preskrbo našega Krasa z vsemi potrebnimi življenskimi sredstvi. Dalje predvideva elektrifikacijo Primorja. S tem planom se je pripravila naša vlada in narodi Jugoslavije na dan priključitve Primorja. (Več-klici: Prekoračili bomo plan!) minutna vzklikanja in odobravanje ter Poglejmo, kako so se pripravljali na današnji dan onj, ki so okupirali slovensko zemljo onkrat meja. V Trst, in Gorico niso prišli s kakšnim, gospodarskim planom, niso prišli zato, da bi izvedli, kar so obljubljali. Prišli so zato, da že s prvim dnem pokažejo, kako krivična je pogodba za naše ljudstvo. Že prvi dan so začeli s terorjem in pogromi, že pred prihodom ita-i lijanske vojske v Gorico so prišli tudi fašistični skvadristi, da bi terorizirali naše prebivalstvo. Prišli so zato, da so že prvi dan pogazili vse tisto, kar je bilo sklenjeno v mirovni pogodbi; Taka je njihova obveznost, da bodo ščitili interese slovenskega prebivalstva v Gorici. Mi smo že prej vedeli, kako znajo držati besedo. Vedeli smo takrat, da se bomo morali še boriti in sedaj vidimo, da so na ozemlju onkraj meje res nastopili črni dnevi. Naša dolžnost je, da pomagamo ljudstvu onkraj^ meja,da odločno protestiramo proti provokacijam in proti hujskačem. Naša dolžnost je, da se s tega mesta obvežemo, da bomo ljudstvo onkraj meja podpirali in se'trudili, da tudi njih doleti sreča, ki je doletela nas. • Manifestacijska zborovanja ob priključitvi so bila še po mnogih drugih krajih v Slov. Primorju, posebno veličastna pa so bila še v Anhovem ob Soči, kjer je govoril tov. Miha Marinko; v Kobaridu in Kojskem, kjer so govorili tov. Marjan Brecelj, Lidija Šentjurc in Jaka Avšič. V postojni in Idriji sta na zborovanjih govorila tov. Hribar in Regent, v Ilirski Bistrici tov. Sergej Kraigherin Tomo Brejc, v Komnu pa tov. Borštner in Kimovec. VELIČASTNA ZBOROVANJA PO OSVOBOJENI ISTRI Reka, 17. septembra. Ob končni pri' ključitvi Istre in osvobojenega Pulj* so bila v vseh večjih mestih Istre pril rejena veličastna zborovanja na katerih je lj”dstvo Istre svečano prosi*; vilo. definitivno priključitev k materi domovini — Jugoslaviji. Zborovanj* so bilnv Pazinu, Lubinu, Poreču id drugih mestih Istre. Na Reki je bil prirejen velik miting meščanov Reke in Sušaka, Hrvatov in Italijanov. Velike množice delovaega ljudstv* so z zastavami in godbo na čelu manifestirale ob tem velikem dogodku. N* proslavi so gvoroli prvoborci iz osvo-bilne vojne, predstavniki ljudske o~ blasti Reke in Sušaka, kakor tudi člani mestnega odbora SIAU-a Alfredo Cuomo, ki se je v imenu vseh Italijanov Reke in Istre zahvalil za napor« Jugoslavije pri končni priključitvi. S proslave so bile poslane pozdravne brzojavke maršalu Titu, podpredsedniku Zvezne vlade Edvardu Kardelju. predsedniku prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Ilrvatske Vladimirju Nazorju in mestnemu ljudskemu odboru Pulja. V brzojavki maršalu Titu se ljudstvo Reke in Sušaka zahvaljuje, da j* pod njegovim vodstvom ustvarjen* davna težnja Istranov, da bo njihovo glavno mesto končno priključeno k svoji domovini. • ANGLOAMERIŠKI OKUPATORJI SO ODLI IZ BRD, L.TUDSVO PA JE PREVZELO OBLAST V Brdih, 17. sept. Brda so slovesni* sprejela borce Jugoslovanske armade — Osvoboditeljice. Že dan prej so po vseh vaseh v Brdih, k so priključen* Jugoslaviji, nestrpno pričakovali JA* Vsa pota, križišča, vasi in domovi so bili slovnostno okrašeni z zastavami; zelenjem in venci. Ljudje so se zbiral* pred svojimi domovi in govorili o pr*” stanem gorju pod italijanskim faši*' mom, pod dveletno angloameriško okupacijo, pod nasiljem civilne in vojaške policije ter o svoji bodočnosti skupnf s svojimi brati v Titovi Jugoslaviji Za vse te ljudi se je z današnjim dne** t sp Ur n 8 Dl *ti< N, ilii »Ul o »Si 81 ) , M ili Ur vi * inč '1 •ol •ja končala doba negotovosti in strahn «* njihovo imetje in življenje. Ko so se bližale edinice JA posame*' nim vasem, so ljudje z nepopisnim seljem sprejemali in pozdravljali pr*e borce osvoboditelje. Potrkovali so zvonovi, ljudstvo je prepevalo partizanske pesmi ter obsipavalo borce z -ajd bžosa afuagnpAB^ iousa. ui bivalstva do poslednje vasi v Brdih j* bilo takšno, da ljudje niso pustili jakov JA iz svoje sredine. Objemali jih in jih poljubljali ter jih vabili f svoje domove, kjer so jih postregli 5 j&v sadjem, kruhom, vinom, z vsem, k*r i ^ so imeli najboljšega v svojih domovi®' Po mnogih mestih v Brdih kot i*-! tnlf pr. v Vipolžah so mladinci potem, ^ pMi so anglo-ameriški vojaki zapusti'1 pah blok, prevzeli stražo in vztrajali •mestu do prihoda prvih edinic JA. J* it Na vseh važnejših mestih so ljudjjf takoj po odhodu anglo-ameriške voj' ske prevzeli varstvo javnih zgradb l1t 1 s V aio ‘t, Hi J* «0 , SLOVENSKI 61 a s Str. a naši tffrirHi I Da S> «!!?Vno .pPob,€m vz8°ie naSe mla- <)'l ”^10 nnivlrlltiil« (tnnlr C.. ~ _______ • Poroča in komentira V. čternic. difea . v Poskusili vsak iz sojega vi-*r^ei,n (je.r,n'no smo imeli razne po-Uala^ P°wkuse, da vsaj deloma za-lin ° ?re^tro asimilacijo naSe .J; fiJsmo pa še dodanes uvedli |»ft]7‘?.n° skupno delovanje cele na-i ^ 0,n,ie v tem smislu. ^P^^in°m° ,0' hi strani tudi pri naši mla-('fira,V‘Se Y “rožcah”. V prvi vrsti 8°^cii ° ^ precej volje in še več L PrePotrebno upostavi- ^ |)a . J_ega odbora slovenske mla-sj ; yisino, da bo kos svoji nalogi, °P»J JC za5rtal- ^ de]^?’.^a »e razni mladinski od-8Veha^° .vsa^ P° svoji strani, ni 9 zn^°aije' bi morala vladati, Ufta h h Porna,ukanje discipline. ,e, da najboljši pionirji ^eaio S° zaP°8^eni Pri federaciji. ^ ^laH tem re<^> da tam jih ni tre-IRtajai nastane vprašanje: “Ali bo ce \J\ močna federacija, če poedi-? kot. take hirale vsled po-*lc „ J.a svojih moči ter s tem po-! H>ora?*t*vnef Odbor federacije bi h>. .^Poštevati ter po voljno re- ^a*vu rv ^ , radi zgoraj navedenih vzro-f bj ^ ttr bi lahko dodali še druge ’«a)to °^al Slovenski Svet določiti čeravno na- it ^UtJi]!? oviteljstv° 86 ne dopade nobeno “po-Nl alj' v° ’ ’ — naj si bo pri važnih "^uPouku, da se navadi mladina !2 iBej 111 obenem bi bila nekakšna p^^i* za boljše sodelovanje ‘s teto0*, bi se moralo predvidevat k 0 tlel r»ki mladina veselje in je i a. Privlačnost — organi-bj ta ,• W pevske tečaje v ko-in časa na razpolago. °sti f J katere smo imeli v pre-to • 8,1 ......................... - ®8°v , ,^ezika. Iz gori navedenih 1 j?1 sc moralo ustanoviti ne-i2j.). ’r ali Šolski Svet, ki bi se 2?° hi vi?0 8 te,n problemom. U « V4®* da povssod kjer bi ~ da M oDgtojaJ < »tj r, .----' * ^ V j JI f *? navj? »e Pokazalo, da mladina je **> oh*U a 28 nastope na naših ,?ašej»a ne.’“1. >>e sredstvo, da se va- CT* Od«. sek, ki bi imel v oskrbi svoj okraj, ki bi potem skupno s šolskim Svetom poskrbel vse potrebno za nadaljni razvoj tega mladinskega gibanja * Privlačna stran vsakega časopisa so dopisi, če pa prelistujemo zadnje čase naše glasilo, bodemo takoj opazili pomanjkanje teh. Vzrokov prav gotovo je več. Naš časopis jc za delavce in ravno vsled te^a je prepotrebno, da bi bila poročila iz raznih krajev država. Vsak lahko poroča o delovanju naših naselbin tako kot on vidi. toda zrnerai v skladu napredka in dobrobit skupnosti. Borbo za vsakdanji kruh ime vsak izmed nas, toda zmeraj se dobi kakšno prosto urco. da jo posvetimo dopisovanju. V prejšnjih letih smo imeli več starejših dopisnikov — sedaj so se nam pridružili tudi mladi — ki so dopisovali v naše časopise in revije. Kaj je. vzrok temu molku ? Danes imamo samo en časopis in kot takšen bi moral biti podpiran od vseh bivših pionirjev naše naselbine v terr oziru. Razumemo, da dopisovanje j' kočljiva stvar in da mnogokrat ljudi' napravijo iz komarja slona, toda s ter še ni nobene upravičbe za vreči pušk' v koruzo! Mogoče imamo tudi takšne, ki so opustili dopisovanje, ker je urednik vrgel dopis v koš? Špet so taki, ki so aktivni, toda samo takrat ko oni vozi jo “barko”! Mogoče bo tudi resnica da uredništvo ni priobčilo kakšen do pis, ker ga je bilo treba precej “prede lati”, čeprav bi bilo lahko vse to resnica toda to še ni pravi vzrok z? opustitev sodelovanja pri listu, ker pravi, zavedni dopisnik se ne bo ustrašil vsake male neprilike, na katero naleti, skušal bo odstranit te na vljuden način in šel bo naprej po svoji poti. * Zato je pa naša dolžnost vseli brez razlike, da branimo povsod z besedo in tiskom to novo prerojeno domovino. Pozivamo vse stare in nove dopisnike, da vzamete spet pero v roke ter stopite na delo za naš edini list. Brez malenkostnih osebnih zadevic ali kapric smo dolžni braniti našo kolonijo v smislu bratov v domovini Če pa se je komu zgodila krivica pišite ali pridite osebno na tiskovni odbor in stvar se b<) povoljno rešila, ker danes bolj kot nikoli moramo sodelovati skupno za izboljšanje našega tiska v tujini. STAVBENI PLESKAR IN TAPETAR MARIJ MEDVEŠČEK Oaevara 525 U. T. 54-062* Ob prvi obletnici PRERANO UMRLEMU POKOJNIKU V SPOMIN. nZlJni b°le,t0’ kar se je neke lepe pomladne Hedehe nonoldne naglo širi-nla med našimi liudmi žalostna vest, rrl dr .Viktor Kjuder. Tako nepričakovana, ie bila njegova smrt. da mnogi rojaki kar niso mogli te/ra verjeti, to še posebno, ker je no kojnik še ne dva dni pred svojo smrtjo opravlial svoje posle na poslaništvu. Pokojnik se je v zadnjih tednih svojega življenja čutil nekaj slabega, toda niti on sam, ne njegovi sorodniki m prijatelji, niso smatrali bolezni za tako resno. Temu dejstvu je pripisati, da je opravlial svojo službo takorekoč do svoje smrti. Njegova smrt je bila predvsem posledica prezaposlenosti: v zadniih par letih je bil namreč silno preobložen z delom. V snlošne^n ie Hilo rnejrnvo živlie nje en sam dolg delavni in skrbi polni dan. Bil je sin tržaške delavske družine. Po končani Hudski šoli i° 0b^i™ val najprvo goriško gimnazijo, nadaljeval je potem šolanje v Trstu in po vojni v Kranju. Po napravljeni maturi se ie vpisal na tržaško visoko šolo (Revoltelo). katero je z uspehom dovršil 1. 1929., ko je bil promoviran za doktorja gospodarskih ved. Pokojni doktor ie imel že v mladih letih veliko veselje do društvenega, delovanja in ie bil zvest in delovni član druženja Slov. Srednješolcev v Italiji, dijaškega društva “Balkan” in “Nico lo Tomaseo” in ie tudi v tržaški Mladinski Zvezi sodeloval kot organizator, igralec, režiser, pevec itd. V ča-sourednika pri tržaški “Edinosti” in kler ni fašizem zatrl naša glasila na “Novicah”, pri katerih je deloval do-Primorskem. Zraven pa je pridno dopisoval v liubliannko “.Tnt.ro”: kli”v strogim fašistovskim ukrepom ie tako spretno spravljal svoie dopise čez mejo, da so bili v Ljubljani boljše obveščeni o tržaških dogodkih kot v Tr stu. RADIČ Izdelovanje novih aparatov ter vsakovrstna popravila uvrSuje JAKOB KREBELI CESPEDES 3783 (vogal Avda. Forest Tel. čtev. 54 . 4650 TRGOVINA JESTVIN Oton Turel ANDRES LAMAS 1265 U. T. 59-1892 Za slovenske izobražence na Primorskem pa so bili takrat zelo težki časi. Mnogi naši najboljši možje so sedeli za prazen nič po raznih ječah, še več jih je pa moralo hirati na zloglasnih otokih, ki niso marali v snoparsko stranko, so bili pod stalnim policijskim nadzorstvom ter so mnogokrat “prenočevali” na kvesturi. Tudi pokojni doktor Kjuder je moral marsikatero noč prebiti na policijski stražnici. Ob neki priliki je zloglasni komisar v via Brunner dejal pok. dr. Kju-dru, da mu treba zamenjati zrak. Po tej grožnji se je pokojnik brž odločil za izseljeništvo ter je prišel za Veliko Noč leta 1931. sem v Argentino. Dve leti po svojem prihodu je začel izdajati “Novi List”, katerega je sam urejeval, dokler se ta ni združil s “Slovenskim tednikom” v “Slovenski list’’. obeh listih je dokazal svoje časnikarske sposobnosti. * a} je ir izdajanje lista med nami združeno z ogromnimi žrtvami, kar je bilo za pok. doktorja težko breme in mu je delalo nune skrbi. aZnimal se je za '■lejnvnnie naših tukajšnjih društev. PoVoinik je na društvenem polju odlogi o*’-sodelovanje v takratnem “Taboru” ir. je v tem društvu spravil skupaj vneto igralsko družino, s katero nam je podal nekaj tako posrečenih iger, ka kor jih ne podajo vedno niti poklicni igralci. Pripravil nam je na oder tudi krasno otroško spevoigro “V kraljestvu palčkov”, za kar ga ohranijo sedaj ze dorasli fantje, dekleta ali žene, tudi v hvaležnem spominu. Sodeloval je še kot pevec, pevovodja, ime’ je razna predavan ja, itd. Po združitvi “Tabora” in “Prosvete” v “Slovenski Dom” je tudi v poslednjem še sodeloval. Veljko ie t,udi deloval p~; propagandi za naše Primorje, kjer je imel še največ uspeha in kjer ga danes zelo občutno pogrešamo. Ko je pred desetimi leti prišel sem minister Cankar, ga je vzel za svojega osebnega tajnika ter ga je namestil na poslaništvu. In s tem so začeli za pokojnika nekoliko lepši dnevi. Par let na to se je poročil ter si ie začel graditi svoj lastni dom. Toda le kratka je bila ta zakonska sreča, ki je trajala le komaj sedem let. Umrl je ko je bil svoji družini — ženi in trema otrokoma — naibolj potreben. Na poslaništvu je bil vesten in nedosegljiv uradnik. Tekom delovanja na poslaništvu in posebno še v zadnjih dveh letih službovania, ko je sam vodil ta urad. si je pokojnik pridobil med tukajšnjim diplomatskim zborom, mnogo znancev in tudi prijateljev, kar bi bilo v sedanjih časih velike važnosti. Zat,n ie b’H njegova prerana smrt zelo težek udarec. S svojim delovanjem si je pridobil pokojnik med nami mnogo občudovalcev, a imel je radi tega tudi mnogo nasprotnikov in po njegovi smrti je bilo slišati vsakovrstnih, med terni tudi bedastih govoric. Vsi, ki smo pokojnika bolje poznali, vemo, da je bil ne samo zvest soprog in skrben oče svojim otrookm, nego tudi najboljši družabnik v njemu prijetni družbi; vemo, da je bil izreden uradnik, ki je požrtvovalno delov stavke stotisočev vsakdanji pojav, kričijo preživeli fašisti na goriških cestah in uprizarjajo doslei še nevidene pogrome nad prebivalstvom. Te ljudi zgodovina ni ničesar naučila, niti sramotni, uničuiočiporaz i Mussolinijevih vojska na vseh frontah, kjerkoli so se pojavile. Ne, danes izzivajo znova, državna meia pomeni zanje sredstvo za provokaciie. Vnebovpijoč primer noriških pogromov ne bo pozabljen. Goričani so kruto prevarani in razočarani, čeprav so večina izmed njih pomagali na&m fantom, ki so mesto dvakrat osvobodili: deloma v 1. 1943 ter v maju 1945. s težkimi žrtvami. Požigi, ropi, umori nad Slovenci — to ie današnja slika v Gorici za vse številne žrtve v osvobodilni borbi. Ob navzočnosti italijanske vojske in oblasti požigaio slovenske knjige, brutalno uničujejo napise s slovenskim besedilom, oskru-njajo slovenske kulturne domove. Ti dogodki prav nič ne zaostajajo od dogodkov, ko so Mussolinijeve bande pri- Go "li Ju M si, Ud V>a’a.le na oblast,, ftelo presecaio iih! Gorica, ni osamljen primer. V*tiw. Furlani i a, del Brd, vasi'med-Gori^J mrvrtem. ki so ostale v meia,h Itti nud’jo podnbno sliVo. M°dtem fl®, s° v zasmehu oiavili v ftnrici 16**, katerih vsebina, rtom eni vi š«V h1*!^ ne in licemerstva Na let,a kih ie * pIts sledeče vsebine: Vsem onim. J® viio na nacionalnem ozemlju ,( Ha Italija, mati civilizacije, pravico’ varnost, j Tako torej na ozemlju De Gasp ' jeve Itabie. * niSt 11 No. radost Jugoslaviji _ prikliciLj, pokra,iin ie tolika, da sicer ne 1,1 prezreti goriških dogodkov, ye”, razpoloženi e naših Kraševcev, li" ^ Posočja. rudartev iz Idriie I«tr . Slovencev in Hrvatov ie tolikšrfl- ^ ne morejo premagovati svoijh in goreče n ozdravi ia, j o svoie svoje voiake, rešitelie. Trelia ie -ti to liudstvo, matere s črnimi na, glavi oli noo-orelih sndovili h^š, ko pričakuiejo iugoslova.nsko , sko, ko z žuliavo roko st.iskaio drage ter s solzami radosti pozdrov jo svoje brate, mladenke, ki i slavloke. čistijo vasi, mesta, malfi ' nirie, ki mahaio z zastavicami. P° f, cvetje, nasmejanost, tudi solze J poimliive sreče. ™ In to ni vse. že takoj prvi danj Šimo plasove o delu, o petletnem jj, tu. Primorci nočejo zaostaiati. , li so se v boju in tudi sedai hočei°, prinašati k skupnosti — to pot z ® kovitim delom. Delavci v znani tarni v Anhovem ob Soči, so stroie.da jih niso izvozili fašisti^1 ^ spodarji v Italijo, idriiski rudar’1. ^ za dnem vztrajno zvišuieio de,,‘-' storitev, kam eniti Kras bodo ^ roke pogozdile, Vinavska doli"9 postala vrt za vso Sloveni i o in ta Postoinska jama bo sprejemala ^ ^ ke množice in jim razkazovala 5 ^ Secaon VUG OE SLA V A Atendida por experto personal de esfa nacionalidad. 9 TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Familiar a Vugoeslavio. 9 CAJA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos magnfpcos Servicios a disposicion de la ColecHvidad Yugoeslava. © SECCION DESCUENIOS. El Ban co olendere de inmedialo su Solicitud de Credifo. CONSULTENOS PERS O NALMENTE O POR E SC RITO Kadar po^iljato zavoje v domovino in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevliev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonično do: tlrfitov KEMEBl CENTENERA 1140 U. T. 60-0176 BUENOS AIRES Z« > De; Rii ste čare. Delovni duh in polet jugo«*0 skih narodov že odmeva v novo ključenih krajih, ki se obvezuie’^. bodo zgradili lepšo skupno don}0^ s' h N PIZZERIA EMIL LAVRENČIČ A vda. Pco. Beir6 5;{15 T. A. 50-3525 .....'Ni j, [IERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Scgurola 1G08-14 U. T. 67 - 6250 Buenos Aires F. HRADILAK Puesto No. PIAM I1BEBIA „15a: Mercacdo ‘‘Las Magdalenas Fco. Beiro 527« — T. A. 50-0 Dr. SANTIAGO DOMIN ZARICH Kirrugični zdravnik H h >' .,y lij 'tž 10] 3 • Notranje bolezni za ženske in I R O S A R I O C6rdoba 0217 otf5' T. A. Restavracija A. BENULIČ & KUSEBI^ ★ Izborna hrana Zmeri'e CHORROARIN 596' • ■ Pol let i v ta >0c 6] ‘Ot m \ e ■ ■oh iui K Director: LADISLAO ŠKOF — Admiriistrador: METOD KRALJ PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA ?sPodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. DevOto: Simbron 5148. U. T. 64-1609 Lii,jn, Cankar’’: Ramallo -4962 •—• Saavedra. JwS|* Oder: Corpnel Ramoij Lista 5158. U. T. 50-5502. SicmsKi Propietario: CONSEJO ESLOVENO CORONEL RAMON LISTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502 uder: (Jorpnei Kamoij Jjista dado. u. i. —-------------- *°Vansko Društvo Samopomoč Slovencev: Gentenera 224J. U. i. bi-i/ui. Ud7?sk.i Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667. ^zenje 'Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: 'Av. Fr. Beir6 4J16, T. A. jO - 5j.,1 ZASTOPNIKI: grdobo id' - ,S2a 2a BUra°bo 'n okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. «°sario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y IIorqueta. Za Vm?0 Negro in o'kolico: Golobič Marko. 2- Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Florea, V. Calzad;i _ii Zq j~aballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires. - w°ntevideo: Vera m Milka Ogrizek — Rectificacidn Laranaga 2235. ^aavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962. Vesti iz O ig IliZuC j 1 12. OKTOBER -SLOVENSKE VSI NA OTVORITEV SKUPNE I PROSI Kakor smo že v zadnji številki poročali se bo v nedeljo 12. oktobra ob 4 uri pop. slovesno otvorila knjižnica Slovenskega Sveta v uredniških prostorih Slovenskega Glasa— ulica O. R. iLsta 5158. KULTURNI DAN NASELBINE KNJIŽNICE IN PREŠERNOVO •AVO Po otvoritvi knaižmee bomo proslavili našega slavnega pesnika Franceta Prtšsma. Proslava se bo vršila v prostorih G.P.D.S. — ulica Simbr6n 5148. * '®uos Aires, 10 de Octubre de 1947. No. 26 Tuji Dneuni Tisk o Procesih u Domouini PiC - NIC Slovenski Svet priredi velik PIC-NIC, kateri se bo vršil dne 23. NOVEMliltA 1947 v Restaurante y ltecreo ‘‘LA ARMO-NIA” v ulici Jos6 C. Paz280i), v OLIVOS, T. A. 711 - 243, Vabimo vse rojake na ta izlet in razvedrilo v prosti naravi. m naše \ oba čitamo v tukajšnjih dnevnikih poročila o raznih procesih "i v°jnih zločincev in med temi poročili najdemo tudi one iz n„_- nefl0vilie F. L. R. Jugoslavije* oMrali bi mi o takih procesih in sodbah obšir-poročati, ker pa omejen prostor našega- glasila nam to ne dopušča, obja-11, y f>odbe in imena obtožencev. Podrobnejši podatki o procesih dospejo ■ l prP roke zel° Pozno in večkrat tudi nepooplni. Priznavamo, da bi bilo ^ thBi'ptrebr,° obširnejše poročati v našem listu o procesih, da bi na ta način T T na®i izseljenci jasno sliko, kako se danes vršijo procesi in sodbo v \ d«! ‘J- Izvedeli bi tudi o neštetih zločinih, ki ravno tekom procesov pri->P°»adan. . 1i Ds letimo še na rojake, ki so mnenja, naj bi o sodbah iz naše domovine s, |fJ!oročali) češ, da to povzroča vedno večjo mrznjo in vzbuja maščevanje. °i Witrc1^0 nekateri, da je nemogoče, da se najde ravno v Jugoslaviji največje o Uo Vojnih zločincev. io-, Kdo pa so oni zločinci, ki so danes sojeni v F. L. R. Jugoslaviji? izia n biljem procesu v Ljubljani je državni tožilec v zaključnem govoru " Pro» ' “Narodi Jugoslavije so zaključili svojo narodno osvobodilno borbo ftj1 °kupat°rju. Miljon 700 tisoč ljudi je dalo svoje življenje za svete cilje 8tv. e osvoboditve, neodvisnosti in srečne bodočnosti vsega delovnega ljud- • Tem žrtvam smo dolžni priznanje in iskreno hvaležnost.” )Ql °anes je v Jugoslaviji ustvarjena skupnost, je država novega tipa, ki je iJjS. Sovjetske Zveze vzor vsem velikim in malim narodom, ftovo zgrajena l v'Matična Jugoslavija si želi mirnega razvoja in bratskega sodelovanja tmi državami, ki imajo poštene namene. L .kletni plan odpira odlične perspektive ražVoju narodnega gospodarstva ta kulturne ravni množic. Delovno ljudstvo iz veliko vnemo izvršuje Plan, •oclifri vršit vi tega pa je treba paziti na sovražnike in sabotažo. Po osvo te _____________^____________________________ in nadaljujejo svoja, vohunska in zločinska dejanja, liajde se tu pa mo1' y Hek V1 niso odnehali protiljudski elementi s svojim zločinskim delovanjem. l0w ,ri so kot vojni zločincci zbežali iz domovine, drugi so se pa potuhnili v ta^°v^u in nadaljujejo svoja, vohunska in zločinska dejanja, ftajde se tu pa riti lle^ica ljudi, ki se .hočejo upreti in zrušiti današnjo ureditev in odpra-l%nVfe Pridobitve narodno osvobodilne borbe. Prodati hočejo neodvisnost ;ih < iJe zapadnim velesilam prav tako, kakor so brez sramu med okupa-Ca,jJ;°delovali z okupatorjem ter tako vzpostaviti tudi v Jugoslaviji stanje, vlada v Grčiji, oziroma zapadnih demokracijah. %?Vadnjem procesu v Ljubljani se je dokazalo, da obtožencci so bili člani ijj . s*e crganizcije. Ta organizacija je spravljala čez mejo osebe, ki so >e> JuSoslovanske oblasti zaradi njihovih kaznivih dejanj zasledovale in ose-,v [lijj1 Pobegnile v inozemstvo z namenom,’ da se priključijo delovanju iu na-itjkvojnih zločincev. Ščuvali so in ščuvajo na oboroženo intervencijo tujih gospodarsko vojno proti F.L.R.J. Širijo v svet vesti, da vlada v foLi ■ teror. nasilje, ropanje, brezpravnost, versko preganjanje in na-’ 'Ofiodk° hiranje, škodovali so ugledu F.L.R.J. v času sklepanja mednarodnih 'tlni b> oviraii pri zahtevanju pravičnih mej in tako* tudi ovirali priključitev oiske s Trstom in Gorico k Jugoslaviji, le v ^veštvo je in bo obsojalo vohunstvo kot najbolj nizkotno dejanje. Zato 'Ob®«* državi pazi in vse vohune zasleduje. 'Največkrat1 se, najdejo med auj^1 tisti ljudje, ki se nazivajo kot izobraženci, ki pa njihova zločinska de-_ ififtd^ejo vsako upravičenost do tega naziva, djj. °3Ui gločincci, ki so jih jugoslovanske oblasti zasledovale in ki se jih rgj Zahteva,-nadaljujejo svoja zločinska dejanja v inozemstvu. Kdor pa Op °>ustvo v lastni domoymi, prej ali slej mora kot zločinec na zatožno ga aoleti pravična in stroga kazen za njegova zločinska dejanja. Ud s° V demokratični Jugoslaviji postavljena ljudska sodišča, kjer ima v° svojo besedo, ki toži. in obsoja zločince. iiH0 udi mi iz tujine obsojamo vohune za njihova škodljiva dejanja in nn i fta je potrebno, da ves svet izve o kazni, ki so jo bili ti deležni ,tf°! J i..» V nedeljo, dne 28. septembra je ženski meddruštveni odbor, pripravil izvrsten ‘asado” v prostorih G.P.D.S. Zbralo se je še precej naših r()jakov, kipa vkljub lepi udeležbi smo pogrešali več naših pridnih aktivistov. Pripomniti moramo, da je bil čisti dobiček za počo jugoslovanskim sirotam. * Isti dan se je tudi vršila tekma na keglje, katero je organiziral Slovenski Svet. Vršila se je ta tudi v prostorih G.P.D.S. 10 zanimanje za prvenstvo. Prve nagrade Nagrade so bile lepe in zato je tudi vladaje bil deležen tov. Vincenc Suban, druge tov. Franc čoha. Ostale nagrade pa so dobili ostali najboljši igralci. * V soboto, dne4. t. m. je Združenje Svobodna Jugoslavija, Slov. odbor, svojo prireditev v dvorani Lasalle. Kakor je že v navadi se je spored pričel s precejšnjo zamudo. Nastopil je skupni naš zbor pod vodstvom tov. Samca, ik je prav izborno zapel par pesmi. Izmed raznih točk sporeda je najbolj ugajal dvospev, tov. Angel Hrovatin in Ana Maria Frontera. Zapela sta duete iz Verdijeve opere Traviata. Občinstvo jo z burnimi aplavzi priznalo sposobnost pevca in pevke. Ponovila se je tudi igra ‘‘Partizanska špijonka”, v kateri so senaši diletanti še precej dobro izkazali. Prireditve se je udeležil tudi Polno-močni iMnister gen. major Francč Pirc. Uedležba zelo številna. * Napovedana prireditev Koordinacijskega odbora za pomoč Jugoslaviji dne 5. t. m. se ni vršila. Dovoljenje od strani oblasti je bilo izdano, pač pa so oblasti dvorani prepovedali, češ da se prireditev ne more vršiti ker oder je v slabem stanjd in ne odgovarja. * .JUGOSLOVANSKO DRUŠTVO “SAMOPOMOČ SLOVENCEV” Centeema 224» Vabi na prvi POMADANSLICI DRUŽINSKI PLES,ki sebo vršil v soobto 18. oktobra ob 9 uri zvečer do trehzjutraj. Kot vedno bo društveni bufet preskrbljen z vsem potrebnim. Igral bo Slovenski orkester. Vabljeni ste vsi slovenski rojaki in rojakinje s svojimi družinami, prijatelji in znanci, da se v veseli družbi po domače razvedrite. Odbor. (Opomba: Vslučaju slabega vremena;'se vrši ples soboto pozneje). *. UDRUŽENJE SVOBODNA JUGO: LAVI — Slovenski Odbor — Slovenski Odbor Zdru.enja S/ob; Jugoslavije jeizročil Slov. Svetu svoto 6.900 pesov, katera je izkupiček prodanih bonov za rekonstrukcijo Jugoslavije. Blagajnik Vinko Batagelj. * VELIKA KINO-PIIEDSTAVA ki jo priredi Združenje Svob. Jugoslavija, pododbor v Saavedri s sodelovanjem društva ‘‘Ivan Cankar” in pod pokroviteljstvom Koordinacijskega Odbora za Pomoč Jugoslaviji sevrši v Petek 24. oktobra ob 20 uri v Kinu ‘‘Mascota”, Avda. Maipu 350 (Florida F.C.C.A.). Spored: Noticioso. — Cuando los hijoa se van — Asi se forj6 el acero — La my-chcacha 217. čisti dobiček gre za poomč jugoslovan-skinv sirotam. Vstopnina $ 1.—. * URDUŽENJE SVOBODNA JUGOSLAVIJA l*( »druži n ca v PifiejTO. — ŽENSKI ODSEK — Vabi vse člane in prijatelje na LUNCH, ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. oktobra ob 4 uri popoldan v društvenih prostorih ulica Tuyutf 824, 4 DE JUNIO — LanUs Oeste. čisti dobiček je namenjen v pomoč jugoslovanskim sirotam. Vabi ženski odsek. * ZA TISKOVNI SKLAD Naši rojaki so na “lunchu” Z. S. J. v Villa Scasso nabralilepo svoto $ 61.— za tiskovni sklad Slovenskega Glasa. Prispevali so: J^sip Brišček $ 5.—, Emil Čeh 6.—, Josip Mučič 5.—, Ivan Klarič 5.—, Aloj A-lojz Kozlovič 5.—, Ivan Žbogar 5.—, Pavel Klarič 2.—, Franc Žiberna 2.—, Josip Pezdirc 2.—, Anton Vičič 2.—, Stanko švagelj 2.—, Franc Gomilšček 2.—, Alojz Vičič 2.—, Friderik Ferfolja 2.—, Ivan Buezacki 1.—, Dominik Lisjak 2.—, Peter tin Pahor 5.—. Pagonich 2.—, irkoM Pertot 5.—, Valen- Skupaj $ 61.—. Prejšnja svota $ 164.—, Skupaj $ 225.—. ZA OBLETNICO SMRTI Odbor in članstvo Slovenskega Doma so sklenili, da se na dostojen način spomnijo svojih pokojnih članov ob prvi obletnici njihove smrti. V ta namen se bodo na njihovih grobovih na čakariti postavile spominske plošče dne 26. oktobra ob 10 uri zjutraj pokojnima požrtvoalnima članoma Dr. Viktorju Kjudru in Francetu Trebse-tu. Popoldne istega dne ob 17 uri pa se bo vršila spominska slovesnost v prostorih blov. Doma, ban Bias itlbl, namenjena obema pokojnikoma. Vabimo vse člane in prijatelje, da se teh spominskih slovesnosti vaeleže, V prihodnji številki slov. taasa, objavimo iiai,aačnujšj sporočilo. Odbor Siov. i)onxa. SMRT FAŠIZMU ****** Mladinski Glas SVOBODA NARODO' PROBLEMAS DE NUESTRA ORGAN IZACION I. — Generalidades La experiencia que hemos recogido f“n varios meses de actividad — ya hace seis meses que lia sido constituida •nuestra Comision Juvenil Central Es-lovena — nos permite bacer on breve analisis de los exitos y fracasos que hemos tenido como asi tambien eebar las bases de nuestra futura labor, apro vechando precisamente las observaeio-ties que hemos hecho en ese breve lai>-so de tiempo. Se bace čada vez mas evidente que :as comisiones juveniles eslovenas ban creido que el establecimiento por par-1e de nuestra Pederaeion Juvenil Yu-goeklava, de nuestra Central Eslovena, para el deseaipcno de las tareas que rede realizaciones basado en el acuerdo miitno de los organismos participan-tes, conduciria automaticamente al exi to de todo lo qne la Central decidiera. Pero ha oeurrido que cuando se so-licito de las comisiones que enviaran los j6veneš que se hacian necesarios para el desempeo de las tareas que re-queria una actividad cultural como la programada por la Central, como asi tambien para la preparacion del curso de ensenanza, y de diversos ac-tos y festivales que se cumplirian con-juntamente con las comisiones juveniles, eada comision parecia confiar en que las demas aportarian lo neeesario para bacer efectivos nuestros propo-sitos, y que la Central marcharia lo i mismo si alguna de las comisiones se j encontraba debil, pero Uegado (‘I mo- j conforme con lo que el dia de la Asamblea liabia apoyado y comprometido a cumplir. Indudablemente, no hemos ti-tubeado en atribuir esas manifestaeio-nes a la influencia de personas coin-pletamente ajen-as a la juventud e in-teresadas en provocar divisiones en nuestra colectividad para mejor ser-vir los intereses de los derrotistas. Pero lo mas comico del caso — di-gamos comico para no aplicar el t£r-mino que corresponde — es que cuando se ponen de manifiesto nuestras protestas por seniejante aetitud de sa-botaje — que dudamos se vuelva a re-petir — nos encontramos con que nos-otros, los que defendemos lo resuelto en la Asamblea por unanimidad. somos los que estamos en contravencion, y los unicos pasibles de criticas por... jna-da menos rometidos no aparecen, ; Se hace, al mismo tiempo, eada vez v por lo tanto las tareas se ven entor- evidente la necesidad de fusionar pecidas en su realizacion. Este ha sido ia las Comisiones Juveniles en un solo un defeeto que ban demostrado tener todas nuestras comisiones juveniles. Otras demostraciones de poca com-•prension de nuestros propositos — polno aplicar el termino que corresponde (liga m os “poca eomprenskm de nues-tros propositos — La hemos tenido en oportunidad de fijar nuestra .luventnd su posicion frente a la union material de nuestras Sociedades. Resulta que hecha la publicaci6n de la declaraci6n adoptada un&nimemente por todas las comisiones juveniles en Asamblea General, nos encontramos con que una j organismo con sus subeomisiones por ; barrios, como medio de llegar a tener j el contaeto m As estrecho posible con nuestros asociados, tratando de evitar a los mismos toda perd;da ib* +i'<>iruv en viajes inutiles que solo eontribuyen a que ellos coneurran lo menos posible a comisi6n juvenil manifiesta estar RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam n« dom nuestras sociedades Y lo que es mas importante, no de-[ hemos cesar en nuestra educacion de i los jovenes, indieandoles que no solo 1 la actividad fisica es la que llena las j aspiraciones de un joven, sino muy al contrario, — sin despreciar a los de- zato pristoja, da mladina praznuje prihod pomladi. Pozabiti na vsakdanje dolžnosti, in se zateči v prosto naravo iskati veselja in razvedrila. No pa poglejmo kako je jugoslovanska mladina iz Buenos Airesa in okolice praznovala prvi letošnji pomladanski dan. Že v zgodnjih jutranjih urah se je mladina zbrala v posameznih društvih, zasedla vozila in se odpeljala do določenega zbirališča. Prvi, ki so dospeli na to mesto šobili tov. iz Dock Suda dalje iz Vicente Lopez podr. “Tito”, katerim so sledili še razni drugi Od tu je odšla cela karavana vozil natlačenih naše mladine, ki so v smehu in petju prispeli na določeno mesto v Punto Laro blizu La Plate. Na določenem mestu je že čakala j mladina iz Berissa in pozneje so pri-I speli tudi oni iz La Plate. Zbrala se | je torej naša mladina iz Boke, Dock nues I Suda, Vicente Lopez, Paternala, Viha Devoto, Saavedre, Centenere in večje število tudi iz raznih drugih krajev. Takoj je bo zvokih radio-viktrole pričela plesna zabava v prosti naravi in razne igre. Prvi so vlekli vrv mladeniči iz Dock Suda s tovariši podr. “Tito”; prvenstvo tfo odnesli prvi. Sledile so mladenke Dock Suda in G. P. 1). S. izmed katerih so se odlikovale prve. Vlekli so vrv še med drugimi raznimi odseki, katerim zmagovalcem so potem razdelili nagrade. Vršile so se tudi tekme v vrečah in nagrade teh so odnesli od podružnice “Tito”. Tako je minulo jutro, prišel je poldan in treba je bilo okrepčati prazne želodce Mesto, da bi mladina na to vzela kratek počitek so spet pričele razne zabave in tekme. Pričele so priprave za volitev kralja in kraljice. Za to kampanjo se je posebno pripravi.a mladina iz Dock Suda, ker predstavili so enega samega kandidata in za katerega so izvrstno propagandirali. Sledila je med tem plesna in še razne druge zabave. Smeha in veselja ni manjkalo. Prišlo zi se je vršilo kronaje kralja in ce, katerim so izročili takoj doloC' nagrade in sta tudi zaključila s F skočno polko plesno zabavo. _ ^ Prišla je ura in pripraviti se jf lo treba na povratek. J Omeniti moramo, da se je izleta “ , ležilo največje število mladine iz Ig, Suda, za pripravepa se je odliko' ; mladina iz Berissa. J Lahko častitamo naši mladini w I po in dostojno vedenje, ki je r',' mi vladalo, kakor se to spodobi ® diai kulturnega naroda. Mnenje vseh udeležencev je, d* 21. september ostal vsem v sporo'5' MIZARSKA DELAVNIC* “LA PRIMERA” Lastnik: PETER JONKE S« izdeluje vsa v to stroko spadajo™ dela. PASOS LOS ANDE3 — RIO CEBALL°3 CORDOBA ..................... =S?I £DINA A N SLOVENSKA ESTAVBE^ V SAAVEDRI D R E J BOŽIC in Stf Tehnična konstruktorja 7IH1 Ruti Huidobro 4554-58 V. T. Beredia 477 U. T. 51-71 «-'* Vsak, ki pridobi 5 novih naročnikov pride omenjen v tem seznamu, vsi ostali pa pridejo vključeni pod "razni''. KJOSKO "EDUARDITO" Prodaja časopisov, revij, cikaret in slaščic-Avda. F. Belr6 5709 Colocacioh de Vidrina, Cristal< r< y MOiSES GERBIE2 Nazca 65)5 (planta baja) U. T. 63-771 di*- jportistas — creemos que un joven sin una integridad moral v una compren-si6n verdadera de la mision que cum ple en la sociedad, no deja de ser sine una maquina humana que obedece eie-gamente los dictados de su instinto. Solo educando a los jovenes en este sentido conseguiremos encauzar su actividad en nuestra colectividad, para que cumplan el papel cultural que como a jovenes yugoeslavos les corresponde. E11 numeros proximos tomaremos čada uno de los aspeetos por separado para agotar el presente tema. Silvano B. KOMAVLI se f#r. .1. Kirnehbaum fr a. Maria Kirschbaum ZOBOZDRAVNIKA d'K !>(■' VRIJA SIR? O. T. SO-7S8’ 1. Pl VARNA — Kroglišče in Kegl* PODGORNIK FRANC iVarnes 21 IS L« TOVARNA POHISTv VINKO ROGELJ, HI.ANCO ENCALADA 249-2«* VILLA ESCASO U. T. II E K B E R I A 1> E OB» HUMAR y MAKUC A». Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T. 741-^ K [(jacnica Stanislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 22642 T. A. 1232 HnSTAURACljA P K I ŠKODNIKU" Kro*li8ce in KeglisŽe Škodnik Anasco ?6.S2 U. T. 59-899* F A R M A C 1 A * Servieto noetutno Avtja, fco. Belro 4W4 ‘ S O L E Vi de Urgencia U. T. 50-2078 ^i-UVLNSKA BABICA vilompna ttonei de ttilrl IMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Afre- MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA ’illn Real 140. J. tntfettiefos. tl. T. 7S7-84’ JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V muhbo JANKO POLIAK Ug?4it»g<5 4?67 MUNRi RESTAVRACIJA IN Peter Benčič Lastnik. INDUPENDJBNCIA 4202 BAR BUENOS Amrfl ......... NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar - J. Lisjak Oalle RAMON LISTA B568 T. A. 64 . 1&0« Za kalkulacije, Proračune in Firmo obrtiit-e s® do novega koustruktoiJ RUDOLFA STREHA — Zasebno: Oftlle VirKUio 2M1 Novi Uspehi Mladinskih Brigad Na cesti CELJE—št peter in DOURNIKA Dan za dnem naraščajo uspehi de-18 naše mladine pri gradnji gozdnih P°ti na cesti Celje—Št. Peter, pri regulaciji goriškega Lijaka in reke Pes-nice, pri gradnji tovarne “Titan” ter v borbi proti koloradskemu hrošču. Pri ^eh teh akcijah je sedaj zaposlenih . mladinskih brigad s 3.3i0 mladinci ^ mladinkami. V brigadah je delav-® a> kmečka, srednješolska in študen-ovska mladina, ki se bo po končanem j zopet vrnila v svoje obrate in šo-e ter bo še s podvojenimi silami de-j.aja in se učila. Le mladina,ki gra-® tovarno “Titan” v Kamniku bo ostala na delu. Mladi delavci se bodo za zidarje, tesarje in železo-kons-_ruktorje ter bodo po določeni učni dobi položili tudi pomočniške izpite cesti (želje—št. Peter in v Ravnah sta formirani tudi dve brigadi, v ka-Radi, v katerih so dijaki s popravami izpiti. Ti imajo poleg dela dovolj t-asa za učenje, pri katerem jim po-lllaRajo njihovi profesorji. Na cesti Celje—št. Peter dela sedaj mladinskih brigad z 672 mladinci in ?‘&dinkami. Trenutno je najboljša vajeniška brigada “Joca Zagrnika” iz Maribora, ki je od 1. do 10. avgusta 8 167 mladinci dosegla naslednje uspehe : , ^kopali so 1300 kub. metrov mate-fmla raznih kategorij, splanirali 6096 kv- metrov cestišča, nabili 1827 kub. metrov materiala, s samokolnicami in 'aRonfki pa 400 kub. metrov peska ter izkopali in podrli 13 štorov. V debetih dneh so prekoračili določeno nor-In° za 89,5%. Razen tega se brigadirji a«tivno udejstvujejo tudi v kulturno-Pposvetnem in fizkuturnem življenju. . ®rigada "Franca Rožmana”, ki šte-161 mladincev in mladink, je v zad-Wi desetih dneh izkopala in premedla 2446 kub. metrov zemlje, splanira- I v- metrov ruše in posekala 54 dreves. 3 9050 kv met rov terena, prevozila "3 kub. metrov materiala, premetala " kub. metrov kamenja, na cesto na-«^*a 283 kub. metrov gramoza, nabila k v. metrov gramoza, nabila 291 ? * kv. metrov cestišča, izkopala 1670 kv ves. metrov ruše in posekala 54 dre- celjska brigada “Dušana Finž- ki šteje 58 brigadirjev je v m času izkopala 242 kub. metrov mahala,, izravnala 348 profilov preine-205 kub. metrov materiala prejela pa 76 kub metro/, splanirala Pr i m orski nevesti zdaj solza v očeh ti leskeče, 11 toater predrago objemaj ljubeče. Src« Ker c® tl veselja adaj v prsih drhti, učakala željne BVobodne si dni. _prejela te mati kot hferko zgubljeno, Pr«Jela te je," kot last dragoceno, °8ltl odtebe si več ne želi. p04 so dolga tl bila trpljenja, tujcem, ki grenil je tvoje življenje. ^ 8tue In ne bo več teptal te nikdo, . ®r združena trdno si z bratsko vezjo; p Bolnce žarko po tvojih dolinah, ® KOrah, gajih In krasnih planinah, gC| a mnogim »pet sije p-nko. 8las do neba nas sedaj ne razlega, ^ t slellerni eln Primorske prisega, ^»daj tebi grozil bovojni vihar, la .bra,li^ bomo te zveBto vsakdar, v skupno z ljubeznijo vneto, y Iiar&tia blagor, korist ln prosveto, tvjcu fught te tfe' ecemo nikdar. \ F. SioW»r. PRI REGULACIJI GORIŠKEGA HU- LIJAKA *- 440 kv. metrov terena, nabila 52 kub. metrov materiala in posekala 8 dreves. Tečajna brigada je s 155 brigadirji in brigadirkami dosegla naslednje: izkopali so 738 kub. metrov materiala, premetali 798 kub. metrov zemlje in kamenja, splanirali 1584 kv. metrov terena. presejali 6 kub. metrov peska, zbrazdali 11 kub. metrov cestišča in ga nabili 188 kv. metrov, izkopali 17 kv. metrov ruše. Brigadirji imajo namesto dnevnega kulturnega in fizkul-turnega dela določen čas za pripravo na popravne izpite. 20. t. m bodo brigadirji zapustili delo ter odšli na svoje domove, kjer se bodo še temeljiteje pripravili za izpite. Brigada “Edvarda Kardelja”, ki šteje 176 brigadirjev in brigadirk, je v zadnjih desetih dneh dosegla naslednje: Izkopali so 1135 kub. metrov zemlje, splanirali 10.012 kv. metrov terena, premetali 788 kub. metrov materiala, prevozili pa 484 kub. metrov, odstranili 1119 k v. metrov ruše, nabili 3654 kv. metrov cestišča, izdelali 134 kub. metrov profila in posekali 14 dreves. Brigada “Ivanke Uranjek” šteje 80 brigadirjev Z delom so pričeli 7. t. m. in dosegli naslednje: Izkopali so 552 kub. metrov zemlje, prevozili 34 kub. metrov materiala, premetali 266 materiala, z gramozom posuli 155 kv. metrov ceste, splanirali 439 kg. metrov terena. Tudi brigada “Lidije šentjurc” v kateri je 65 brigadirjev, je začela z delom šele 7. t. m. in je do 10. t. m. dosegla naslednje uspehe: Izkopali so 142 kub metrov materiala, przevozili 229 kub. metrov materiala, premetali 6 kub. metrov zemlje, posuli 6 kub. metrov gramoza, splanirali 230 kv. metrov cestišča iti v cesto nabili 270 kub metrov materiala. Pri regulaciji goriškega I.ijaka delajo 4 mladinske brigade. Dosedaj je dosegla najboljše rezultate brigada “Antona Šibelj-Stjenka”, ki šteje 104 brigadirje in je od 30. VII. do 5. Vlil. dosegla naslednje uspehe. Izkopali so 704 kub. metrov kamenja in zemlje, imeli so 31 različnih predavanj, organizirali so 12 različnih prireditev ter sodelujejo tud v fizkulturnem življenju. Na goriškem Lijaku dela tudi brigada “Srečka oKsovela”, ki šteje 100 brigadirjev V zadnjih desetih dneh so izkopali 438 kub. metrov zemlje in kamenja, splanirali 900 kv. metrov terena in stlakovali 300 kv. metrov struge. Brigadirji se udejstvujejo tudi v kulturno-prosvetnem in fizkulturnem življenju. 134 mladincev in mladink ljubljanske študentske brigade “Rado Pešel” je od 30. VIL do 5. VIII. izkopalo 131 kub. metrov materiala. Polega tega so organizirali 3 kulturno-prosvetne prireditve. Tudi 45 učiteljev-tečajnikov Lackove čete je v štirih dneh izkopalo 416 kub. metrov zemlje in kamenja. Pri regulaciji Lijaka dela tudi Ro-gova-novomeška mladinska brigada, ki šteje 222 brigadirjev in brigadirk in je z delom začela šele 5 t. m. (“Ljudska Pravica”) Slovesen sprejem Ministra V MENDOZI SO NAŠI ROJAKI PRIPRAVILI VELIČASTEN SPREJEM NAŠEMU POSLANIKU GENERAL MAJORJU FRANCETU PIRCU LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA, GEC 25 de Mayo 2806 CORDOBA V petek, dne 19. septembra je odpotoval v Mendozo polnoinoqni iMnister F.L.R.J. v Argentini general major France Pirc. Spremljali so ministra tov. Dalibor Jakaša, tajnic Bogdan Popovič in delegat Jugoslovanskega Sveta tov. Boris Košuta. Vlak je prispel v Mendozo ob 23 uri in na kolodvoru je pričakovalo goste mnogo Jugoslovanov iz Mendoze in okolice. Bili so tudi prisotni časnikarski zastopniki listov ‘‘La Liber-tad” in “Ultimas Noticias”, kateri so že par dni prej z velikimi naslovi po-roqali o prihodu našega Ministra. Ko je vlak ustavil se je iz tega pokazal gen. major iPrc, ki je bil od prisotnih navdušeno pozdravljen. Takoj mu je deklica Paulina Pahor poklonila v pozdrav krasen šop cvetja ter ga nato tudi pozdravil tov. Matija Kristiq, •predsednik Jugoslovanskega društva “Slavij,a”. Minister Pirc se je vsem prisotnim srčno zahvalil za lep sprejem. Naslednji dan so Minister in komiti-va obiskali spomenik “Ejercito de los Andes” v “Cerro la Gloria” in ob enajsti uri so poselili guvernerja Pro-vincije g. Faustina Picallo, kateri jih je sprejel v salonu “De la Bandera de los Andes”, kjer so imeli priliko videti zastavo, pod katero je Gral. San Martin peljal svojo vojsko preko Andov. General je pozdravil guvernerja in izrazil svoje zadovoljstvo, da se nahaja v Mendozi. Zvečer se je vršila velika prireditev v dvorani Francoskega društva, katere se je udeležilo nad 500 Jugoslovanov iz Mendoze in okolice. Pozdravil je Ministra predsednik društva “Sla- vi je” tov. Matej Kristič in je nato dal besedo tajniku tov. Jovanu Buljigovi-ču, ki je v svojem govoru naglasil, da je ta dan ostal nepozabljen za jugoslovansko naselbino v Mendozi ter da se .je prvič zgodilo, da imajo čast pozdraviti svoje predstavnike. Tildi tov. Boris Košuta, kot zastopnik .Jugoslovanskega Sveta je pozdravil navzoqe in povdaril o potrebi skupnega delovanja med Jugoslovanskimi izseljenci v tujini Nato je imel svoj govor Francoski Konzul g. A. Bach, ki je na kratko opisal herojsko borbo jugoslovanskega naroda in koliko življenj je dal za svobodo svoje domovine. Apeliral je na vse Jugoslovane naj se tesno zgr-nijo krog svojega predstavnika gen. majorja Pirca. Nato je stopil, da govori gen. major Pirc, katerega je navzoče občinstvo pozdravilo z burnimi aplavzi. Gospod Minister je takoj rekel, da se čuti srečen in vesel, da pozdravi naše naseljence v Mendozi in San Juanu v imenu našega naroda, naše vlade in tov. Tita. Zahvalil se je tudi argentinskim oblastim za gostoljuben sprejem. Govor Ministra je bil večkrat pretrgan z navdušenimi klici in aplavzi. Sledila je še plesna zabava, ki je trajala do jutra. V nedeljo ob 12 uri je Minister Pirc položil krasni venec, z našo narodno R 'zastavo zloženo s cvetjem, na spomenik velikega argentinskega osvoboditelja Generala Jose de San Martin.a Tudi ob tej priliki se je zbralo na trgu veliko število naših rojakov. Vršil se je nato v francoski dvorani banket v čast g Ministru, kateremu so prisostvovali in sedeli pri častni mizi tajnik poslanske zbornice v Mendozi g. J. Beral, kateri je tudi nadome-stoval guvernerja; francoski konzul g. A. Bach, podšef policije g. A. Ca-cault, tov. I). Jakaša, tajnik Popovič, tov. Kristič in razni predsatvniki jug. organizaij. Prisotnih je bilo na banketu okrog 170 oseb. General Pire se je ponovno zahvalil oblastim za vse ono kar so storili v prid naših izseljencev. Tudi g. Be-rol je imel jedrnat govor v katerem je • podčrtal marljivost in napredek jugosl rojakov v izseljenstvu, ki so mnogo doprinesli k napredku provin-cije v kulturnem in ekonomskem oziru. Govorili so še razni drugi predstavniki. Treba je tudi pripomniti, da je tamkajšnje časopisje obširno poročalo o posetu našega Ministra v eMndozi. V popoldanskih urah je Minister sprejel razne delegacije in misije ter se z njimi prijazno razgovarjal. V pondeljek zjutraj pa je general major Pirc s spremstvom odpotoval v Buenos Aires. RESTAURANT MIRO MERKUŽA LORIA 472 TRGOVINA JESTVIN "TRST" S. C. MIHELJ Charcas 3120 U. T. 72-4957 Recreo “Europa” Pripraven za nedeljske izlete v Tigre. Prevoz s postaje Tigre FCCA. do Re-crea in nazaj: Lastnika BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — T. A. 749 - 589 Rio Carapachay Krojačnicn 'Hioriea” Franc Leban WARNES 2191 Buenos Aire* > Naproti postaje La Paternal RESTAVRACIJA in BAR BABUDER in MLJAČ lastnika, j Ulica FRAGA 1042 ADIOTEHNIK AVGUST COTIČ Bxcelsior 1500 U. T. 757-301 Saenz Pefia, F. C. P. ..................................... ^........................... —--*nnn~riririnnnjuuu- Rojami v Rosario in Prov. Santa Fe Če potrebujete Uradne prevode vaših krstnih, poročnih in dvugih listin, obrnite se na našega prevajalca (Traductor Publico Judicial) SAN LORENZO 937 ROSARIO .t..*..*..«..«.#,.«..«..*..«..*..«..«.*., MEDNARODNE VESTI FRANCIJA Francoska vlada je namenjena kupiti od Sovjetske Rusije miljon in pol ton žita, v Argentina pa sto tisoč ton žita in ravno toliko koruze. * Izvrševalni odbor Socialistične stranke okraja Lolra je enoglasno odobril resolucijo za izključitev Ramadler-ja iz stranke, radi nediscipline. * Dopisniku francoskega kom. časopisa ‘•L'Humanit6” ni bilo dovoljeno prisostvovati drugi konferenci organizirani po ONTJ. * GTUSUA Vojaško sodišče je obsodilo na smrt 53 komunistov med njimi tudi eno žensko, druge štiri pa na dosmrtno ječo. * KITAJSKA Dne 21. oktobra se bodo vršile prve splošne volitve, katerih kot se predvideva se bo udeležilo okrog 250 miljonov vo-lilcev. Koncem meseca decembra se bo sestal parlament, kateri na podlagi nove ustave bo določil predsednika in podpredsednika. * EGIPT Advokat Ahmed Hussein, predsednik Mladinske etranke je izjavil v svojem javnem govoru med drugim1 sledeče: “V slučaju enega oboroženega spopada med Sovjetsko Rusijo in eni strani in Angleško in Severno Ameriko nad rugi strani, Egipt je dolžan pomagati Sovjetski Rusiji. OGRSKA * Dno 24. septembra je položila prisega novoizvoljena vlada, katere prvi minister je ahos Dinnyes, pristaš stranke malih posestnikov. * SOV. RUSIJA Na podlagi sedanjega petletnega načrta se bo porabilo 9.000 miljonov rubljev v novem konstrukcijskem načrtu mesta Moskve. * David Zaslavsky sovjetski komentarist političnih zadev je označil Trumana in Marshalla kot voditelja mednarodne reakcije, katera jet oliko nevarna kakor je bila Hitlerjeva. Meščansko časopisje je v odgovor Zaslavskemu posvetilo cele stolpce. * IT ALU A Po velikih protestnih manifestacijah, ki so se vršile po celi Italiji proti sedanji vladi, katera se ne zavzame za preprečiti naraščajočo draginjo življenskih potrebščin, je pričelo zborovanje zastopnikov vseh strank. Zastopniki kom. in socijall-stlžne stranke zahtevajo sestavo nove vlade v kateri morajo biti zastopani tudi komunisti. tPietro Nenni je Izrazil med drugim, da Severna Amerika vsiljuje Italiji njeno politiko; nadalje je zahteval, da v novi vladi morajo biti zastopani socijalisti in komunisti, brez katerih ni mogoče vladati. * Milan. — Bivši italijanski fašistični voditelj Mario Lisi jebil te dni izpuščen na Hvobodo. To po sklepu dekreta pomilošče-nja. Lisi je bil eden izmed oinh, ki so ukradli trupio Mussolinija. Glede raznih sedanjih dOgrodkov Je izjavil: “Demokratična FuMetbVeka Stranka seja?! v Sevbrnl Itali-jt. Vsi p^zkilslpolltiJe, da bi se uničilo to glDanJe, bodo zaman.’* Znano Je torej, da v Italiji ni še fašizem zatrt etr da De Gasperijeva vlada ne postopa napram fašlatovsklm voditeljem, ki so daaeš $TObwIiiI> ZEDINJENE DRŽAVE Lake Succes. — Konferenca nadaljuje z raznimi razpravami, katerih problemi so raznovrstni, vsaj tako izgleda na prvi pogled iz poročil, ki od tam prihajajo, toda v bistvu stvar mora 'biti drugačna, ker v nasprotnem slučaju bi bilo manj diskusij in več pozitivnih sklepov. Naj bo karkoli hoče, za razumeti kaj se tam dogaja nam je dovolj, da se ozremo na sklepe, katere so napravili o mejah na naši zemlji. Da so novo potegnjene meje krivične za naš narod to zanmo najbolj mi, ki smob ili tam rojeni, toad razno “demokratično” časopisje trobi v svet obratno. Vkljub temu mi, in z nami vse pravo demokratično ljudstvo zna, da pri določitvi novih mej na Primorskem je bila izvršena nad našim narodotr.' nova velika krivica. Za časa Pariške konference, na kateri se je razpravljalo o naši zemlji smo slučajno naleteli na pogovor s Slovencem, mimogrede bodi povedano, da omenjeni je hud nasprotnik Federativne Jugoslavije in vnet pristaš Truman-Marshallove politike. Na vprašanje kaj misli o Trstu in Gorici, nam je odgovoril: Da Trst in Gorico bodo dali Italiji, zato ker Severna Amerika bo imela večji interes od 5 0 miljonskega italijanskega naroda kakor pa od 15 mi-1 jonske Jugoslavije. Sorazmerno, glede na politični položaj je res tako, toda vzemimo za slučaj, da bi Italija imela eno vlado kot je današnja Jugoslovanska in ne tako kot je današnja De Gasparijeva, potem pa bodimo prav prepričani, da mi bi imeli Trst in Gorico. Se razume imeli bi Trst in Gorico,toda ne bi imeli F. L. R. Jugoslavije. Imajoč to pred očmi nam je vsaka diskusija sedanje konference že v naprej jasna. slopje za hidrocentralo mora biti zgrajeno še letos. * Beograd: Nedavno je bil dograjen daljnovod Leskovec-Belo polje, ki bo velikega pomena za Srbijo, zakaj Leskovec je enonajpomembnejših mest v Srbiji, saj je v ujem okrog 200 tovaren. Elektrarna v Leskovcu ni mogla dajati dovolj električnega toka vsem tem industrijskim podjetjem, zato so morali zgraditi daljnovod v dolžini 4 7 km. da zdaj prejemajo električni tok iz Belega polja. * Split : Nad (JO 00 turistov iz tujine je potovalo v tej sezoni skozi Reko. Večina jih je obiskala Opatijo, Rab, Crikvenico in Novi, nekaj se jih je zadržalo tudi na Reki. Največ. gostov je prispelo iz Češkoslovaške, in sicer v šestih skupinah okrog 3900. * ' Celje: Na dvorišču okrožnih zaporov je bil 9. t. m. to je ob peti obletnici streljanja talcev, na mestu streljanja odkrit lep spomenik. Buje (Istra): V avgustu je mestni od- bor sindikatov zadal v načrtu trimesečnega tekmovanja nalogo, da bo s svojin'.’! člani napravil 12.000 prostovoljnih ur in zbral 190.000 lir. * Postojna: Svečano je bila sprejeta mladinske proge IV. Primorska MDB ‘‘Rudija Maliniča-Brkine”. Na Titovem trgu, kamor je prikorakala brigada s številnimi napisi in s savskim mostom v minjaturi, se je zbrala velika množica ljudi. Med vzkliki štirikrat udarni in štirikrat pohvaljeni brigadi so brigado pozdravili zastopniki množičnih organizacij, ter za zastopniki vojske. Brigada ima v svoji sredi 800 udarnikov. * Beograd: Na podlagi pogodbe o medsebojni dobavi blaga med Sovetsko zvezo in RLR Jugoslavije in pred dnevi prispela j)rva pošiljka sovjetskih avtomobilov (Zavod Imena Stalina), v kratkem bo dospeia še druga pošiljka teh avtomobilov, kakor tudi avtomobilov imena “Pobeda”. Novi avtomobili so pri vožnji skozi Beograd izzvali največje zanimanje prebivalstva. Avtomobili tipa ZIS so najmodernejši in dosežejo brzino 140 km. na uro. * Beležke z dežele KRATKE VESTI IZ JUGOSLAVIJE Maribor: Pred dnevi je šla na pot iz Maribora 47članska eksperimentalna skupina tovarne avtomobilov v Teznem na dveh prvih tovornih avtomohillih, ki so jih izdelali. Napotili so se v Ljubljano, da bi pokazali svoj izdelek predsedstvu vlade LRS, mimogrede pa tudi vsemu slovenskemu ljudstvu, ki je na ta uspeh delovnega oklektiva tezenske tovarne upravičeno zelo ponosno. * Ljubljana: Meseca avgusta se je konča- lo II. zvezno tekmovanje letalskih modelov na ljubljanskem letališču. Tudi zadnji dan tekme se je na letališču zbralo precej mladine, ki je z živim zanimanjem in navdušenjem opazovala spuščanje letalskih modelov, ki so drug za drugim poletavali v višine in se izgubljali v njih ali pa se v elegantnih lokih spet spuščali na zemljo. Letos se je med vsemi tekmovalci najbolj izkazala modelarska ekipa iz LR Srbije, ki je zasedla prvo mesto z velikim1 naskokom točk pred ostalimi ekipami. Končni izid modelarskih ekip je bil sledeči: 1) ekipa LR Srbije 22.212,5 točk. 2) ekipa mladinske proge 27.290 točk 3) ekipa LR Hrvatske 19.259 točk 4) ekipa LR Slovenije 17.358 točk 5) ekipa Bosne in Herc. 3.606 točk. Nagrado je prejel med drugimi tudi Slovenec Jože Perhavc. Bitolj: Na gori Prister bodo zgradili hidrocentralo, ki bo naj višja v Jugoslaviji. Na planinskih tleh kopljejo prekope za pranje vode od planinskih potokov in jezera ter gratfijo jez za velik bazea. Po- Ko sem prečital dolg' članek o “novi ruski vladi” ustanovljeni v zamejstvu ali begunstvu, katere “vodja” je neki carističrii stotnik! — sem se spomnil na onega ruskega stotnika, ki je branil Sebastopol in ki, predno je padel, je pisal svoji mladi ženi sledeče pismo: “Da, Anka, videla se ne bodeva več. Pred eno uro so me poklicali in rekli: ‘‘Zaupamo v Vas, da boste tukaj umrl. Nočemo Vas strašiti, a tudi ne prikrivati resnice. Treba je prepeljati ranjence v Kersoneso. Branite jih. Branite do zadnje pedi, do zadnjega zdihljaja . . . Lahko se temu odrečete, ne bomo Vas ustrelili. Vi ste se tukaj vedel krasno. Nisem rekel niti besede. Hotel sem odreči, toda nisem mogel. Kakor se mi navadno pred napadi dogaja, nisem mogel takoj urediti mojih idej in začel sem prvikrat razmišljati kaj se mi bo zgodilo. Toda pri vsem obračanju nisem mogel predvidevati momenta ne kraja moje smrti, niti spoznati roke mojega ubijalca . . . Bil je neki učenjak, ki je rekel: “nevednost je najboljši lek za onega, ki gre umreti.” Toda jaz vem kaj se mi bo zgodilo in grem. Nisem nobeden junak, ti to veš... Kako in zakaj bom to napravil? In medtem ko čakam moj polk in preudarjam, najdem odgovor: Tukaj v tej vojni, najbolj krasna dejanja se vršijo, ne samo zato, ker so ljudje veliki po duhu, marveč zato, ker so se navadili automatično ubogati, in to je velika moč. Od discipline do junaštva pa je samo en korak, če si hočemo ustvariti eno idejo kaj je bojevnik, moramo najprvo smatrati nekoga, ki izvršuje povelja IMekoga, ki razume, da je \ principu zvest naši domovini. Je čudno: niti umreti ne more eden brez nekoliko filozofije. Ko sem rekel: ‘ ‘ Dobro, moj general, ta star častnik iz caristične armade, se mi je približal, položil roko na ramo ter mi rekel: “Vam ne ukazujemo, zakaj v tem času je važno, da si zna človek sam sebi ukazovati. So Nemci, ki gredo v smrt tako prostovoljno, kakor greste Vi, So in izvrše naloge izvrstno, včasih bolje kakor mi. Toda njih dejanja niso junaška, marveč ošabnost navadnih zločincev, ki se hočejo polastiti tuje zemlje. Vam čestitam. Vam, da boste svojo nalogo izvršil. Vzemite moje odlikovanje. Stare svetinje mladeničem zelo lepo pristojajo.” Nisem hotel sprejeti, toda general v I svojih dvainšestdesetih letih, je vzel svoj Red Zastave, ga poljubil in sledeč tradiciji stare garde, mi je rekel: '“Pripravite se, stotnik. Jaz bom z Vami.” Ti pišem vse natančno kakor so mi rekli. Bolje je da veš vse, da ne boš Tvoje življenje vničila s praznim upanjem in čakanjem. Kako neumna sva bila ker nisva imela otrok, življenje bi v njih nadaljevalo. Zato nadaljevanje se borimo in umremo boljši kod vemo in znamo. Tisočkrat bolje bi zame bi- lo, ko bi vedel, da ob Tvoji strani raste naslednik mojega duha in mojih čustev. Tako je smrt razumljiva kakor je rojstvo . . . Draga moja, tudi v naj hujših momentih bi Te ne prepustil drugim . . • Vem, da me ljubiš. Vem, da ko bom že mrtev, bom zate še živel ... Ko se bo Sebastopol ponovno dvigal iz razvalin, pridi in vsadi cvetje na grob. Nič ne de če ne bo to moj grob, druga roka je bo na mojem vsadila . , . Zbogom Anka!... * Ko sem ob prvi obletnici konca vojne poslušal vujlio kako je govornik slavil zavezniške državo in borce, ki so skupno premagali naci-fašizem, je v celoti prečital tudi pismo zgoraj omenjenega stotnika, kot sijajen vzgled ruskega junaštva. Od takrat pa do danes je minulo komaj dobro leto in kakšne spremembe smo doživeli! Šest miljonov Rusov j? padlo, brez prištevati žrtve drugih narodov. Čitaj: šest miljonov! Brez te grmade človeških lobanj in potokov krvi, človeštvo bi bilo danes pogreznjeno v črno sužnost. To so še včeraj mnogi vedeli, a danes jih ne briga več. Zaslepljeni po propagandi onih, ki jim je vojna sredstvo in posel, se že navdušenje jo. za novo klanje, novo vojno. Sebastopol se ponovno dviga iz razvalin. Kje se danes nahaja oni nemški bahaški letalec, ki je na do smrti izmučeno rusko četo, metal staro železo, in pa papirčke z napisi: “Kako se vam godi!” Morda tudi onega ruskega vojaka ni več med živimi, ki je je dvignil pest rekoč: “Čakaj svinja, boš že še videl kako se nam godi!” Toda nekaj je gotovo: duh padlega ruskega stotnika živi in bo živel dokler bo živel slovanski rod. B. Golobov. GORIŠKA OKOLICA, BRDA IN SOŠKA DOLINA so s slavoloki in radostnimi srci snrejeli Titove borce Ajdovščina, 17. sopt. — Vso slovenske primorsko vasi in mesteca v coni B Prav posebno pa š° naselia cone A, ki So r>o sklenili pariške konference nri-parlln Titovi Jueoslavii. so se svečnno Popravila na zoodovinski dan nrikliu-^Vf>' Staro in mlado je srradilo slavolo *e in jih opletlo v zelenic ter okrasilo s trakovi v narodnih barvah. Slavoloki So zgrajeni v raznih inačicah trielav-s^erra znaka V hl’ž'vn O »vice in «h>v'' Jok z betonskim podstavkom kot dn bi •Judie hoteli povedati, da ie naiholi čvrsta oblast tista,, ki temelii na 1 hiški ii. Pri Li.jakn končnieio ogromno tribuno za nedeliski festival Primor* Rke. ki bo nai večji praznik v zgodovini Slovenske Primorske. To slavie ho oh hudourniku, ki so era reguliralo mla finske hriVade. Nič no bo ponlavlieno ^akaj obsežno ozemlje temveč bo listalo plodno, kot iso plodni najboljši Predeli okoli Vi n,n v<> in Govico. Na Plokn jo živahno. Tik polog ie APEL SVETOVNI DEMOKRATIČNI JAVNOSTI, OZN, SVETU MINISTROV ŠTIRJH VT.ADAM DEMOKRATIČNIH DRŽAV, MEDNARODNIM DEMOKRATIČNIM USTANOVAM SLOVANSKTM ODBOROM IN VSESLOVANSKEMU ODBORU mestjih, po predstavi so slovensko občinstvo napadali skvadristični pretepa- Italijanski šovinisti in fašisti so v Trstu, na Primorskem in v Istri uničili in požgali vse slovenske šole in kulturne ustanove. Hoteli so iztrebiti slovansko ljudstvo tega ozemlia. S požiganjem, ubiianiem in strahovanjem je poskušal fašizem ukloniti Slovence in Hrvate. Tiste pa, ki bi ušli smrti, so hoteli nasilno potuičiti. Toda te zločinske naklepe so Slovani s petindvajsetletno neizprosno borbo proti fašizmu in s herojskim uporom v osvobodilni vojni preprečil; vse ljudstvo se je kot en mož pridružilo združenem narodom v borbi proti na-cifašizinu in v tej borbi tudi zmagalo nad svoiimi zatiralci in krvniki. Zaveznikom v voini so zaunali upravo Trsta in velikega dela Primorske Toda nekdanji zavezniki so zavreli na,-j čela, za katera so se nekoč borili oni in za katere je slovansko ljudstvo krvavelo. Anglo-amoriška vojaška zased- Posta.vlien slavolok in z n.ieora blesti kena oVast ie kršila načela o narodni potohraka zvozda. Okrog Gorico, v enakoprvnosti in demokratičnih pratikami, Anhovem Plnv»b K mol", n-' vioa)1 narodov Dobro Kojskem in po vseh sončnih Brdih so vijeio z oken hiš slovenske in j n trosi o Vanske zaslavo s petokrako zvezdo Hiše so. poslikane z jugoslovanskimi zastavami in popisane s parolami. Na Pročeljih hiš in med zelenjem na slavolokih so Stalinovo sliko, slike Tita in Kardelja. Glavna cesta v Soško dolino .ie popisana na gosto z gosli Jugoslovanski armadi. Titu in drugim voditeljem tor z prešli o petletnem planu. Okolica Gorico. Soške dolino in P.'''1 kaze sledove partizanske borbe. Ljudje iz Brd so častno vztrajali, kakor so eastno vztraiali v vsem času fašističnega nasilja. O lom pričajo in bodo pi*i-cali spomeniki padlim partizanom na *\ajzapad ne.jšem robu slovenske zem-.16, na Dobravi, o tem pričaio številni Napisi na Goriškem 1n in onstran Soče. Od Solkana proti alvnalu stoje hiše P°d cesto nad temnozeleno Sočo. Zastave se nc bi videle, če hi .jih razobesili. Zato so jih dvignili visoko na Rogove, da plapolajo sporočajo vsem Mimoidočim prihod svobode. Zlasli Praznična so Brda. Niz zastav se vrsti Preko ulic briških vasi. Okrašene so tihotno hiše, okrašene so Medana. Košana, Vipolže. Kojsko, Šmartno, Kum, Podsabotin, Fojana in druge vasi na Poljanski ravnini. Nedavno so Brici s dvr'1 zičnost je ostala na pairiu. slovele šole so zapostavliali, le neradi so iskali zanje primernih poslopij, vsiljevali so nam za učitelie kolaboracioniste, demokratično učiteljstvo pa so preganjali. eTSlovar.ie prosv^+ni^ “ či in razgraiači. Novi gospodarji so očitno podpirali stare in nove fašiste, zapirali in obsojali pa demokrate in protifašiste. Slovansko ljudstvo se je v celoti odzvalo klicu združenih narodov v borbi za demokracijo. Anglo-ameriška vojaška uprava pa, ki bi morala dati slovenskemu ljudstvu enakopravnost, je gazila in teptala niegove pravice, zapirala niegove otroke, zavirala svoboden razvoj njegove kulture in fašistični tiran je s tujo pomočjo znova navalil nanj. Odbor za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču po šilia ta anel svetovni demokratični javnosti, OZN. Svetu ministrov štirih vbadam demokratičnih držav, mednarodnim dom okra ti onim- ustanovam, vsem slovanskim odborom in Vseslovanskemu odboru. Zahtevamo da se OZN zavzame za pravično st.var slovenskega in hrva.tskega prebivalstva na STO-ju. Svetovno demokratično iavnost in demokratične ustanove vseh narodov pa pozivamo, da zastavijo ves svoj vpliv, da se slovanskemu prebivalstvu prizna Polna ena- •’ ,, v. •„:0.r-VrJ< Velemon: pomočio omogočijo slovanskemu pre-,iali so potuho n-w, . ' adih bivalstvu. da si zgradi trdne in neunič- r»Can*‘1roSTeto ’'stoveS n!l , Ijive »voj, talttre. sSSšS ie mornlo Rotiti sin ! ODBOR ZA ZGRADITEV NOVIH vensko umetnost po mračnih in tesnih I ZIDOV NA SLOVANSKEM KUL- dvoranah v predmestjih, po predsta- TURNEM POGORIŠČU fašističnega terorja. Zato so ob odobravanju vsega prebivalstva prihiteli v središče mesta ter očistili ulice fašističnih razgrajačev. Pregnali so tudi napadalce, ki so hoteli pred očmi civilne policije napasti kulturni krožek “Tomažič”. Uro pozneje so vrgli v ulici Orispi ročno bombo, ki je zadela več delavcev. V neposredni bližini sta bili vrženi še dve bombi. Skupina antifašistov, ki je opazila enega izmed napadalcev, ga je prijela in izročila policiji. Izkazalo se je da je aretiranec znani razgrajač in pristaš “Lege na-zionale”. Malo pred 17. uro je neki neofašist vrgel še eno bombo na trgu pred bolnico. Tam so bili precej težko ranjeni. Karl Bole od Sv. Sobote in nekaj policistov. Do 23. ure se je zateklo v bolnico na zdravljenje 53 ranjencev. Pet minut pozneje io hotel 19 letni študent Conestabo Albin vreči bombo na mimoidoči sprevod antifašistov. Roka se mu je nekam zatiknila, tako da mu je bomba eksplodirala v rokah. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu zatem umrl. Tudi pri tem napadalcu se je ugotovilo, da je bil član “Lege nazionale” in da se je udeleževal vseh terorističnih podvigov proti demokratičnemu prebivalstvu Trsta. Policiia jo na splošno — menda po navodilih od zgoraj — zelo milo postopala proti fašističnim demonstrantom, in izvršila le malo aretacij. Neki policijski inšpektor je priznal, da sp prejli na policiji več telefonskih pozivov, naj izpuste aretirance in naj ne aretirajo šovinistov. Zanimiv je primer,, ko je civilni policist aretiral v drevoredu XX. Septembra, nekega italijanskega šovinista, ki je imel pri sebi velik nož, in ga odpeljal na policijo. Na policiji pa je službujoči podinš-pektor šovinista takoj izpustil in namesto njega zaprl poliicsta, ki je are*' tiral vročekrvnega prenapeteža. PRISTAŠI “LEGE NAZIONALE” V TRSTU Z BOMBAMT NAPADAJO ANTIFAŠISTE IN TERORIZIRAJO PREBIVALSTVO Verigi provokacij in zločinov, ki so jih fašistični izzivači v Trstu zagrešili nad demokratičnim prebivalstvom v dneh priključitve Slovenskega Primorja in Istre k FLRJ, sc pridružujejo vedno nova in nova ogabna grozodejstva tudi v Trstu. Demokristjan Bet-tioli je že lani izjavil v Parizu: “Sprožili bomo val iredentizma, tak val, da ne bo miru”. Tega gesla so se oprijela vsa glasila tržaškega CLN-a, ki so bolela prepričati svet. dn na odločitev Prostovolnnm delom ponravili st mio | mirovne konference Italijani nc more-?esto, ki jih veže preko Soče z Ajdov- j0 odgovoriti drugače kakor z odpo- 8«no in jih bo vezala z Ljubljano. Šc Pred priključitvijo so se lotili dela v skupii'o korist v duhu petletke. Velika cementarna v Bukovcu ob Soči dela dalje. Postalo je zvezno podjetje, eno največjih te vrste v Ju gosi a-yiji. Prevzem so je že izvršil. Tovarnice stavbe so okrašene. 'Delavci se s Ponosom in radostjo zavedajo, da so Sedaj vključeni v veliki plan graditve s°cija)istične državo, zato so ob vhodu v tovarno napisali: ‘‘S Titom v borbi, 8 Titom v svobodi” prav tako, kakor 3e na skupnem slavoloku nad Furlanijo napis “Izpolnitev petletnega, plana je najhujši udarec mednarodni reakciji!” rom. Od bomb, ki so bile vržene na zavedne antifašiste že poprej pa do zadnjih pogromov in ubojev, med njimi 11 letne deklice Milke Vrabec, povsod je čutiti v ozadju isto reakcionarno kliko, isti reakcionarni tisk, isti' agitatorje. Toda delovno ljudstvo se jc tudi zadnje dni, kot že večkrat pore j v času 9 in pol letne angloameriške okupa- G. JERKIČ & P. ROIC “HOTEL ALPINA” Nasproti postaje “Huerta Grande" SIERRAS DE CORDOBA .Med gorami v višini 1000 m. ODPRT CELO LETO, cije, strnilo okoli svoje politične organizacije SIAU in Enotnih sindikatov. Na zadnje fašistične provokacije so delavci v Trstu odgovorili v ponedeljek z enourno splošno stavko. Šli so na ulice ter razgnali fašistične izzi-vače, ki se jim je zahotelo novih nemirov in novih žrtev. S tržaškimi delavci so se solidarizirali tudi dolavc’ z ostalih prodlov, ki bodo pripadli Svobodnemu tržaškemu ozemlju iz istrskega okrožja. Koprščine in Bujščine. V ponedeljek okrog 10 ure dopoldne se je zbralo v Trstu okrog 100 pobalinov, ki so z italijanskim zastavami okrog vratu krenili proti Sv. Justu, kjer naj bi imeli mašo. Ob 12.10 so napadli šovinisti člane jugoslovanske komisje za prevzem poslov na Osvobojenem ozemlju. Kljub temu, da je bilo prisotnih okrog 20 civilnih policistov na motorjih, so napadalci razbili šipe na avtomobilu in začeli metati kamenje na komisijo. Delavci tržaških tovarn, ki se zavedajo, da je treba končno urediti razmere na Svobodnem, tržaškem ozemlju, so sklenil, da ne bodo več trpeli 150.00e ANTIFAŠISTOV SE JE V TRSTU POSLOVILO OD TOVARIŠICE MTLKE VRABEO — 11-T.^.TNB ŽRTVE FAŠISTIČNIH ZLOČINCEV Trst, 17. septembra. — V torek bil v Trstu veličasten pogreb 11 leine deklice Milke Vrabec, ki jo je podrla krogla fašističnih provokatorjev, ko se je skupno s svojimi tovarišicami mirno zabavala v krožku "Vojka Smuč . Pogreb, ki se ga je udeležilo loO.OO<> Tržačanov, ki je ponovno pokaza . na čigavi strani so čustva tržaškega ljudstva nad zločini fašističnih napadalcev. Že mnogo pred 10. uro so se zgrinjale v Vicolo Ospedale Militare množise 6'RAN FESTIVAL ARTJSTICO' DANZANTE PRO FONDOS REVISTA PRIMER CONGRESO JUVENIL A realizarsc el dia 18 del cte. mes a las 20 hs. en el salon “HOGAR VUGOESLAVO” sito en la calle J. M Nunez 1751, Dock Sud, Avella-neda con la participacion de las comisiones juveniles que presentaran un variado programa artistico seguido de un Gran Baile amenizado por la Orquesta Caracteristica aue dirige el maestro Jose Samec. Es deber de todos los companeros asistir a este gran aeto para con-tribuir a la financicion de la revista de nuestro Primer Congreso y tambien para disfrutar de unos momentos agradables y de sana alegria juvenil. ____ ________ ljudstva in v kratkem so bile napol- njene vse bližnje ulice. Sprevod so otvorili delavci Strojmn tovarn, ki so mogočno korakali po ulicah s svojo zastavo na čelu. Za njinn t»o nosile razne organizacije preko 60 vencev med katerimi so bili venci raznih odsekov SIAU, KP, prosvetnih krožkov, delavcev raznih tovarn, ZPP, Zveze primorskih političnih preganjancev itd. PISALNE IN RAČUNSKE STROJE Prodajam, kujujem ter izvršujem vsakovrstno popravljanje v tej stroki. ANTON VOGRIČ Esmeralda 633 . III n. O. T. A, 31 - 1774 Zobozdravnika 0ra. Samoiloviti Btr. Feliks Falicov Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 Kako je v No Naš Naš rojak in naročnik Slov. Glasa nam je poslal dopis, katerega mu je poslal iz Ljubljane njegov bratranec Stanko Kerševan in ki ga v celoti objavljamo: ' * Ljubljana, dne 10. 9. 1947. Dragi Ivan! želite vedeti resničen položaj in stanje v sedanji novi Titovi Jugoslaviji. Zelo rad ustrežem Vaši želji in Vab bom na kratko opisal kako je tu pri nas. V naši resnično neodvisni Jugoslaviji se stanje iz dneva v dan izboljšuje, to pa zato, ker se dela. Do sedaj se je že toliko popravilo kar jebilo porušenega, požganega in uničenega, da bi v stari Jugoslaviji potrebovali ni manj kot deset let. Jugoslavija je bila zelo poškodovana Vsi večji in mangi železniški in cestni mostovi so bili porušeni, kakor tudi druge naprave tako, da je bil promet skoro nemogoč, nismo imeli vagonov ne lokomotiv ip ne avtomobilov ter drugih prevoznih sredstev. Vse to je bilo treba obnoviti. In večina je že obnovljena, skmo tanv kjer so uničene in požgane cele vasi ali pa je potrebno, da se napravijo načrti po katerih se bo to obnovilo tam delo, deloma radi pomanjkanja materijala in drugih reči, še čaka. In ne da se samo staro obnavlja, še reč, gradijo se nove in moderne ceste, letos novembra bo dograjena že druga po osvoboditvi mladinska proga, katera je dolga L270 km, proga šamac—Sarajevo v Bosni, kjer ležijo bogati rudniki železa in drugih rud. Do sedaj je bila tam samo ozkotirna železnila, katera pa ni zmogla prevažati v stari Jugoslaviji nakopane rude in premoga, kaj šele sedaj, ko se pri nus dela po veliekm petletnem gospodarskem — za neodvisnost Jugoslavije — načrtu. kateri bo prav gotovo uresničen in to predčasno. Tovarna LITOSTROJ v Ljubljani Nadalje se gradijo razne tovarne za vsiportavitev težke industrije katera nas bo rešila odvisnosti od drugih držav predvsem' Anglije in Amerike. Gradijo se nove hidro, kakor tudi kalorične električne centrala katere bodo dajale električno energijo novim tovarnam in mestom ter vasen. električno luč. Ravno 1. septembra Je začel obratovati en oddelek velike tovarne strojev v Ljubljani livarna “LITOSTROJ" in aktera se bo gradila pet let in tako bo postopoma oddelek za oddelkom začel obratovatiin na koncu petletke bo to^rna poolnoma dograjena in bo tudi že takoj obratovala. Ne gradi se pa samo v Sloveniji, gradi se po celi državi in nihče nima tu prednosti,kjer je potrebno in koristno za celoto tam se tudi objekt postavi in kjer so dani vsi pogoji. V stari Jugoslaviji so vse kar je bilo kaj vrednega In koristnega odvlekli v Srbijo ter se niso brigali in ozirali an potrebe drugi« narodov danes smo vsi enakopravni in enakovredni državljani, zato se tudi povsod dela. Bilanca prvega polletja prve petletke je dobro pokazala rezultate dela Da so rezultati dela odbri ni to zasluga posameznikov ampak večine, kjer večina delovnega ljudstva se zaveda kaj pomeni vzpostaviit težko industrijo in elektrificirati državo, zato se tudi ne straši dela truda in naporov, ki jih ima in so neizbežni pri izpolnjevanju našega petletnega gospodarskega načrta. Za izvedbo tega načrta se zavzema staro, triado moški in ženske ter daje vse svoje sile za uresničenje tega. Veliko k temu pripomore prostovoljno in brezplačno delo za katerega se obvezuje delovno ljudstvo storiti v korist skupnosti. 2e v miljone gre to prostovoljno in brezplačno izvršene ne ure s katerimi se je pospešila izvršitev obnove in nove izgraditve države in v milijarde gre vrednost teh izvršenih ur z katerimi je bil ta denar prihranjen državi. Pri tem prostovoljnem delu se ne gre toliko za prihranek v denarju, kot pa zato, ker primanjkuje deloven sne. /i Jugoslaviji Mladinska proga Samae—Sarajevo Proga Samac—Sarajevo se bo zgradila samo z prostovoljnim delom, to delo izvršuje mladina za katero se je obvezala. Na tej progi se gradi tudi bratstvo in edin-stvo narodov Jugoslavije in vse demokratične mladine sveta. Na tej progi se je znašla demokratična mladina skoro vsega sveta, da vidi kako naša mladina dela in da pridobljene izkušnje izkoristi doma. Od naše mladine in ostalega delovnega ljudstva se učijo in dobivajo zgled vsi še ne osvobojeni narodi sveta kateri ječijo pod kapitalističnim režimom. Agrarna reforma Kakor imamo uspehe tako imamo tudi težave, ker se je organizacija države začela poolnoma na novo. Potrebno Je bilo izvršiti agrarno reformo in odvzeti zemljo veleposestnikom in jo razdeliti med delavce in kmete, ki so jo imeli dosedaj premalo ali nič ter so delali tlako tem veleposestnkom, od katerih so prejemali namesto plačila, miloščino. Iz agrarne reforme so zrastle kmečke obdelovalne zadruge, katere dobro uspevajo, nastala so tudi večja državna posestva na katerih se poleg drugega preizkušajo rastline katere boljše uspevajo, gojijo se razne plemenske vrste žiivne, tako da bomo imeli čisto pasmo. Kmetijstvo se tudi mehanizira in obdeluje z stroji,da bomo tako dobili delovno silo ki jo bomo potrebovali v naših tvarnah. Potrebno je bilo podržaviti tudi tovarne, da se odvzame možnost izkoriščanja delavstva od strani kapitalistov in dda se napravi enoten načrt za proizvodnjo in za kritje potreb prebivalstva in države.če bi bilo to v privatnih rokah bi bilo to nemogoče, ker pi ti ljudje ovirali in se upirali izvedbi kjerkoli bi mogli. Gradijo se tovarne in nas zavidajo, ravno sedaj bi nam Lila pomoč najbolj potrebna od strani naših bivših zaveznikov Angloamerikancev, ne toliko v denarju, kot v raznih strojih in drugem ma- Gradi in obnavlja se po celi državi in terjalu, ki ga potrebujemo za gradnjo te ke industrije. Oni bi nam vse to dali če bi jim mi dali v zameno naše rudnike, železnice, tovarne in sploh bogastvo naše zemlje da bi oni izkoriščali in želi velike dobičke, kateri bi se stekali v žepe teh kapitalistov in bi mi bili odvisni od njih in tako bi narodi Jugoslavije zopet delali za Interese drugih in bi bilo naše gospodarstvo odvisno od nijh. Zato jim ni všeč nova Jugoslavija in režim, ki ga imamo in zato nam tudi oporekajo pravico do Trsta, Slovenskega Primorja in Koroške, zato nam tudi nočejo vrniti vojnih zločincev, kateri imajo krvave roke od zločinov, ki so jih zagrešili nad narodi Jugoslavije. In ne samo to: oni jih še celo podpirajo, da napadajo in delajo nemire na naših mejah, Ni dolgo od tega, ko se je vršil v Ljubljani proces in na zatožni klopi so sedeli ne delavci ampak izobraženci! hlapci tujih imperialistov, kateri so delali za tuje interese in ta proces je točno ugotovil kdo so tl ki jih podpirajo, to sb Angloamerlške okupacijske oblasti v Avstriji, Italiji in Grčiji itd. Anglija in Amerika želita zopet vzpostavitev velike Nemčije proti Sovjetski Zvezi in ostalim slovanskim narodom. Ni pa to želja delov-' nega ljudstva teh dežel, ki je ravno tako brezpravno in odvisno od svojih kapitalistov. Mi, nova Jugoslavija, smo tem narodom za vzgled in od nas se narodi učijo kako se je treba boriti proti lastnim in tujim izkoriščevalcem. Kot sem že omenil, da je začela obratovati livarna v ‘litostroju”,tako že obratuje nova sladkorna tovarna, dve tovarni avtomobilov, teksllne in druge tovarne, ki izdelujejo take izdelke, ki smo jih morali prej uvažati in drago plačevati. Tako da pri nas bo skoro vsaki dan kaj novega, kar do sedaj nismo imeli. In skoro povsod kjer se kaj dogradi ali pa stavi ,v pogon se pojavi j in je navzoč naš Maršal in vodja Jugo-I slavije tov. Tito, ki se osebno zahvali de-j lovnim kolektivom, posebno na Izumlte-| ljem in udarnikom, ki so vložili ves svoj I trud zaboljše pogoje življenja delovnega I ljudstva. Kdo ni v Jugoslaviji zadovoljen Sedaj pa še nekaj, kdo ni *a lovci jen z stanjem v novi Jugoslaviji? Predvsem tisti, ki jim je bilo imetje — misli n,- tovarne, večje strojne delavnice itd. nacionalizirano za skupnost, zato so ali pa bodo prejeli odplačilo za svoje inieiie, po tem pa tisti, ki so sodelovali okupatorjem, tem pa je bilo imetje zaplenjeno v korist skupnosti, ti ,ie dobijo nobene odškodnine, ker ravno ti so veliko krivi in so pripomogli, da je imel naš narod toliko trpljenja inžrtev, ker so vohunili in izdajali ali pa delali za okupatorja, da si je ta s tem opomogel. še največ, krivde za tako strašno stanje pri nas pa nosi ravno tisti sloj, ki bi moral najbolj pomirjevalno vplivati na narod to je duhovščina z najvišjimi cerkvenimi predstavniki, ki so hujskali narod in ustanavljali razne oborožene formacije Za boj proti narodno osvobodilnemu gibanju — Partizanom in oninv, ki so v tem gibanju sodelovali. In še danes ne mirujejo t.er hujskajo podeželsko kmečko ljudstvo proti sedanji oblasti in k neizvajanju naredb in zakonov, ki imajo namen ščititi splošne interese naroda. Vsaki dan imamo priliko Citati, da so naše oblasti odkrile kašno organizacijo ki je delala v tujo korist in v katero so vpleteni tudi duhovniki in celo kot vodje teh skupin. Ai’ pred zakonom smo vsi enaki in nihče nima prednosti in nai zavzema kakršen ko- li položaj in stan in zato je bilo že veC duhovnikov pred sodiščem in so bili tudi obsojeni, ampak ne kot duhovniki, a"i-pak zato, ker so šokdljivci naroda. Za*o ti ljudje najbolj, govore.kakšen teror da vlada v Jugoslaviji, zato ker jim zakon in ustava branita delati proti narodu in državi. Vera je pri nas svobodna če hoče' izvrševat svoje verske dolžnosti, ti jih nihče ne brani še celo več. če bi te kde motil ali oviral se kaznuje in niti ena cerkev ni zaprta ali marsikdo ne gre več v cerkev, ravno radi protinarodnega delovanja duhovščine, narod se je v tej vojni prekalil in izučil in ne veruje več farizejem, zato pa je tudi taki krik v svetu o terorju ki da vlada pri nas. Naša oblas* je zelo popustljiva, nvnogo je takih, ki bi morali delati pokoro zato ker so se pregrešili zoper narod, pa se prosto In neovi rano gibljejo na svobodi ter jim je dana možnost, da se popravijo in se vključijo v vrste narodne celote. «e eni slični tem. ki tudi govore o te-rorjju so trgovci. Špekulanti in črnoborzijanci. ki jim Je rabranjeno izžemanje in odiranje kmeta ln delavca na katerega račun bi radi udobno in brez dela živeli. Naša oblast skrbi za delovnega Človeka in zato se je danes pristopilo k načrtnemu urejanju države, prvi tak načrt Je napravljen za dobo 5 let in po katerem se gradi naše gospodarstvo in s tem tudi naša ne- odvisnosto d svetovnih imperialistov ter s tem tudi pogoji za boljše življenje delovnega ljudstva. V domovino »e vračajo. V domovino se je vrnilo že večje število izseljencev, kiso šli v svet za kru- hom, katerega jim prejšnja domovina ni mogla dati. Vrnili so se tudi naši izseljenci iz Kanade, ravno te dni se je od tam vrnila druga skupina, pripravljajo se za vrnitev v domovino tudi izseljenci iz Avstralije in drugod kjer so dosedaj delali za tuje koristi, sedaj pa hočejo delati in dati vse svoje znanje in izkušnje, katere so si pridobili v tujini, svoji domovini, ki jih hvaležno sprejmea, da tako pripomorejo k čimprejšnji in boljši bodočnosti nove Jugoslavije. Mnogi od teh so imeli svoje imetje, katero so prodali in z ten. denarjem' nakupili raznovrstno orodje in stroje iD so pripeljali s seboj in je vse to odkupila država — seveda je vse to organizirano in po pismu sodeč vidim, d» nameravaš se tudi Ti vrniti in ako M vrneš daj se dobro Informirati, kaj in kakšno orodje ali stroje boš nakupil z denarjem, ki ga prejmeš za prodano imetje. Seveda če ga imaš? Denarja ni treba nositi s s^boj, bolj nam bodo koristili stroji in orodje, katerega z denarjem v drugih državah ni mogoče kupiti. Dela ln zasluž' ka bo dovolj za vse, ker nam primanjkuje delovne sile posebno pa kvalificiranih strokovnih delavcev. Delavci so deležni dopust« Da se za delovnega človeka časi boljšajo povem, da Ti to pišem ravno ko se nahajam na 14 dnevnem plačanem dopustu, katerega je deležen vsak vajenec, delavec, uradnik in drugi, ki je zaposlen v enett” podjetju 11 mesecev, in še razne druge Ugodnosti ima delavstvo, katerih v stari Jugoslaviji ni imelo. Nahajam se v Dalmaciji v mestu Biograd n/M. v sinldkai-nem počitniškem domu, sončim se in kopam v morju in primerjam razliko stare in nove Jugoslavije, kjer sl kaj takega ni mogel privoščiti drugi kot izkoriščevalci naroda. iNii še tu vse urejeno ali vendar je že toliko, da lahko mirno gledamo v bodočnost nove Jugoslavije in v boljše življenje delovnega ljudstva. Upam, da boš moje pisn o razumel ln napravi po svoji uvidevnosti, ker kar sem Ti napisal je resnica in če kdo trdi nasprotno ga mirne duše zavrneš, ker laže. Prejmi moje pozdrave. Tvoj bratranec STANKO Opomba: To kar sem Ti napisal velja samo za Jugoslavijo ne pa za našo ožjo domovino Primorsko, tam je stanje skoro tako kot pod Mussolinijem, še vedno imajo moč fašistični elementi, in Se vedno terorizirajo naše ljudstvo, tam se tudi nič ne dela in obnavlja kot se to dela pri nas z malo izjem, to je v tisten:1 delu Primorske ki je okupiran po Angloamerikancih in tako imenovana cona “A”. V coni “B”, ki .je pod upravo Jugoslovanske Armade, tam je isto kot pri nas. Pričakujemo, da bo v kratkem priključitev Primorske k Jugoslaviji, to je tisti del, ki nam pripada po sporazumu mirovne pogodbe z Italijo. Zato TI mama piše kako je tam slabo, da ni za se vračati. INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andres Fereyra 3965 U. T. G1-22M Buenos Aires Corporacidn M6dica ^SUIPACIIA” ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Directores: Dr. A. Izaguirre, Dr. H. J. Duran y Dr. L. V. De La Puente Sprejem: pop. od 15 — 20 Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski SUIPACHA 28 I | Franc Može ? Tehnični konstruktor • ( !TOVARNA MOZAIKA i I TLLA A. GIARDINO Est. Th*a \ HUERTA GRANDE — T. A. 43 I Nekdaj in danes borba za prvenstvo med narodi IN SLOVANI! Ena najbolj vidnih ovir pri dosedanjih mirovnih pogajanjih in drugih Prvenstvo, oziroma borba za vodstvo Vseh narodov na svetu. Ta borba je Postala odkrita takoj po dovršenih v°jnih operacijah in se bije predvsem ®ed Rusijo ter Sev. Ameriko. Tej bor-1)1 je pripisati pokveko, kakršna je n. Pr- razmejitev naše Primorske, ki je *akšna diplomatska spaka, da nima Primere. V Evropi je bila skoraj vedno kak-s,'a vodilna država, ki je večkrat prevladovala tudi drugod po svetu. Po r?zpadu razmeroma dobro urejene riInske države, je imela nekaj časa j-«rkev vodilno mesto. Toda cerkev ni politična sila, oziroma ni imela Jojaštva, zato se je kmalu pojavila Irancoska država, ki je gospodovala vsej srednji, južni in zapadni Ev-r°Pi. Iz te frankovske države sta navali pozneje Francija ter Nemčija, in Eniški cesarji so imeli nekakšno vodstvo nad večjim delom Evrope skozi f''rune S t e k a r Stavbinski podjetnik Ram6n L. Falc6n 6371 U. T. 64-3084 Kroja£ni<;a Leopold mj & as Ly Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-84 U. T. 50-4542 VILLA DEVOTO Or. Hinko tialpcrn Speeijalist notranjih bolezni ^rdinira vsak dan od 16 do 20 ur« San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829 KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Itdeluje po najmodernejšem kroju Danijel kosic ^•Ideron 3098 - Deroto - Buenos Air*« T. A. 50 - 6228 TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča Albert Beltram DONATO ALVAREZ 2288 _■ Buenos Aire3 ves srednji vek, To nemško vodstvo pa nibilo vedno najboljše, saj so se takrat sprehajali po Evropi Madžari, Tatari ter še razna druga roparska ljudstva, in pozneje so prišli še Turki, ki so gospdoovali nekaj časa prav do Dunaja. V času tridesetletne vojne so Nemci zelo oslabeli in nemški cesarji so izgubili svoj vpliv. Odkritje Amerike je že, prej dvignilo druge sile na površje, Angleži, ki so bili že prej dobri računarji in trgovci, so izvrstno izrabili odkritje Amerike za svojo trgovino, s katero so kmahi prevladovali po vsem svetu, in ker se je na Angleškem razvila tudi prva večja industrija, je samo po sebi umevno, da so imeli v mednarodnih zadevah prvo besedo tekom par stoletij. Temu angleškemu vodstvu se je brez uspeha upi ral Napoleon. Sto let kasneje, to je v začetku sedanjega stoletja se je angleškemu prvenstvu uprla Nemčija ter si je hotela pridobithi spet vodstvo v Evropi in drugod po svetu. Nemci niso dosegli svojega namena, a dosegli pa so, da je Angleška prišla ob prvenstvo, čeprav je bila zmagovalka v obeh velikih zadnjih vojnah. Že po prvi svetovni vojni je bilo opaziti silen dvig Sev. Amerike, katera si lasti sedaj tisto mesto in še mnogo več, kot ga je imela v prejšnjih časih Angleška. Iz Evrope je tako prešlo vodstvo v Ameriko, ki si je pridobila to mesto s svojim ogromnim bogastvom ter s svojo mogočno industrijo, a ne toliko z vojno, kakor so hoteli to doseči Nemci. V novejši dobi pa se je dvignila tudi Sovjetska Rusija, ki je mnogo večja od Amerike in kjer je dobiti vsakovrstnega naravnega bogastva v neizmernih množinah — še več kot v Ameriki in zato se ta poslednja že boji močnega in nevarnega tekmeca, in boji se predvsem za svetovni trg. Radi te bojazni, ki prehaja že v nervnoznost, je nastal Marshalov načrt za gospodarsko obnovo Evrope. Bivši ital. min. predsednik Nitti, ki je ve-ščak v gospodarskih vprašanjih, je dejal, da to mogoče sploh ni noben načrt in iz tega vzroka se vršijo še razne druge konference po svetu. Značilno je še predvsem sedanje zborovanje Varnostnega Sveta (UN), kjer ni težko dognati, da je nesoglasje med Sovjeti in Sev. Ameriko vedno večje in da nastopajo predvsem vse amerikanske države proti Rusiji. Ta diplomatska borba bo trajala mogoče še desetletja in danes še ne vemo kakšne bodo v splošnem posledice tega nesoglasja. Vemo pa, da so vse slovanske države na strani Rusije. Mo-nakovo in sedanja vojna, dovolj jasno dokazujeta, kaj bi razne evropske države počenjale, z manjšimi slovanskimi narodi, ako bi ti ne imeli trdne zaslombe v eni močni slovanski državi. In izmed vseh Slovanov smo Slovenci najbolj izpostavljeni sovražniku, zato bi bilo naravnost veleizdaja nad narodom se ozirati na zapad. Pariški mir DVA KMETA IVAN POTRČ Ne zamerite—ali to je docela preprosta zgodba. Skoro bi rekel, da se ne izplača pripovedovati, take stvari došidite danes vsepovsod v vsaki vasi bi lahko zapisal. Tako na Štajerskem kakor na Gorenjskem. V Klancu sta na priliko živela dva kmeta, bila sta soseda. Jurij Žamp in Martin Klanfar. Takrat je bila stara Jugoslavija, kakor pravimo — in oba kmeta sta bila enih misli. Oba sta preklinjala. “Vrag poberi Jugoslavijo!” Garal je Jurij Žamp in ni imel nič Martin Klanfar. Zato je preklinjal Ju-irij Žamp in je preklinjal Martin Klanfar. Oba kmeta sta bila enakih misli in enakih besed. Bila sta kmeta. Tedaj so prišli Nemci. Minila je noč, prišlo je jutro in stare Jugoslavije ni bilo nikjer več. “‘Vrag jo odnesi!” je rekel; Jurij Žamp. “Vrag jo odnesi!” je rekel Martin Klanfar. Obema je bilo lahko pri srcu, preje jima je bilo težko kakor pa lahko. Oba sta zapustila svoji vojaški enoti, stare jugoslovanske oficirje, ki so jih pusti- li na cedilu in odšla na svoj dom. Nista se pustila ujeti in odpeljati v Nemčijo. Pač pa sta doma skrbno zakopala svoji puški. Nikomur več nista verjela, verjela sta še samo sebi — in svojima puškama. Ali — takrat so začeli Nemci streljati. Streljali so komunistične bandite, kakor so pisali po plakatih. Ko pa so malo zatem ustrelili Mlinarjevega Franca in Kojčevega Petra, sta kmeta obstala sredi dela. Naslonila sta se na kosi in se zagledala v prazno proti mestu, kjer so streljali. “Kajčev Peter ni bil bandit”, je reje rekel urij Žamp. “KajčeJv eter ni bil bandit”, je rekel Martin Žamp. “Kmete so začeli streljati", je potrdil Martin Klanfar. Oba kmeta sta se zgrozila. Ko sta se vračala na večer z dela, nista sprearo-vala sta. Imela sta kaj za premixlje.-vorila nobena besede. Molčala sta. Pre- Verdinand Cotič Trgovina t ieleinino Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 po prvi svetovni vojni je odtrgal od Slovenije našo Primorsko; pariški mirovni dogovori po sedanji vojni so pa našo deželo tako razmrcvarili, da sploh ni več Primorska, a vse to po prizadevanju zapadnih velesil. In sedaj prihaja Amerika s svojim Marshaloviin načrtom, ki naj bi bil tudi nekakšna podlaga bodočih zedinjenih evropskih držav — seveda pod vodstvom Sev. Amerike. V takšni politični formaciji bi Slovenci — in najbrž še drugi slovanski narodi — kaj kmalu izginili. ^ Marsikak naš človek se ozira še vedno na zapad ter pričakuje ne vem kakšnih dobrot od tam — v politiki je včasih sicer pametno se ozirati na več strani. Toda od zapada smo dobivali dosedaj le mnogo obljub, kadar so nas tam potrebovali za svoje namene, a od tudi toliko krivic, da je kar bedasto, če še kdo verjame takšnim vabam. FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiale« de conntruccl6n \vda. Feo. Beiro 5671 U. T. 50-5311 j L O V E N S K A GOSTILNA ALEKSU TREBŠE Avda. San Martin 6470 U T. 50-5 i TISKARNA Bludolf tivvc SARMIENTO 40 t a,.-. T. A. 757 (Santo« Lugarea) 1101 Dr. CONSTANTINO VELJANOVICh Sala espccial para tratamientos del reumatismo ^ sala de Cirngiia Aticned: Lunes - Mižrcoles y Vieroea Pedir hora por telefono U. T. 34-5319 Stavbinska Kovača G. STA V AR & K. KALUŽA Laprida 2443 Florida. FCCA RUDOLF KLARIČ INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV JOSE BONIFAaO 663 BUENOS AIRES Casa “VILLA REAL” — SEPELIOS DE CAUDAD — LUJOSOS AUTOS PARA CASAMEENTOS. — de — Victor M. Herrera Consulte: Avda. FCO. BEIRO 5000 esq. Bermudez U. T. 59 - 4791 LA VOZ ESLOVENA EDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO POR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS misije vati. Imela sta kaj za premišljevati. V mestu so začeli Nemci streljati kmete. , Oba to nož nista zatisnila očesa. Zatisnil ga ni Jurij žamp, zatisnil ga ni Matin Klančar. Tudi ženi nista spali. Žampova žena vedela za puško in je nadlegovala moža zaradi puške. Bala se je, da ne bi še njega streljali kakor Mlinarjevega. Tudi Klanfarjeva žena je vedela za puško in tudi ona se je bala, da ji ne bi Nemei ustrelili moža, kakor so ga ustrelili Kojčcvi. To je bila težka noč. Jurij žamp je mislil na puško, a mislil je tudi na ženo, na otroke in na domačijo Martin Klanfar je mislil na puško, a mislil je tudi na ženo, na otroke in na domačijo. Tako so minile tri noči, tri težke noči in trije težki dnevi, za Žampa in za njegove in za Klanfarja in njegove. Potem je prišla noč, ko je odšel Žamp za hišo, izkopal puško ter odšel z njo, na skrivaj, za plotovi, da ga ne bi opazil sosed — na nemško žandar-merijo. Imel je otroke, ženo in domačijo. Isto noč je odšel tudi Klanfar za hišo. Izkopal je puško ter odšel z njo — v goščo. Doma je pustil otroke, ženo in kmetijo. Tudi on je odšel na skrivaj, za plotovi, da ga ne bi kdo videl, da ne bi Nemci prizadejali njegovim nič hudega. Tako se je vsa zadeva začela. Martin Klanfar je zaklel v gošči, ko so mu povedali, kaj je storil Žamp. “Izdal nas je, prekleti izdajalec!” je preklinjal in se jezil. “Brez pušk smo, on pa jo je odnesel Nemcem.” eMd kmetoma je zazijal prepad. Ta prepad se je potem z vsakim dnem večal. Postajal je vedno bolj nepremostljiv. Prišli so Nemci, odgnali Klanfarje-vo ženo in otroke — samo najstarejše mu se je posrečilo pobegniti v goščo — ter požgali domačijo. ‘'Izdal nas je, prekleti izdajalec!' jo Klanfar znova preklinjal ter se jezi na Žampa: “Žamp je kriv vse naše nesreče.” V vasi ni ostalo ljudem nič prikrito Vas je vedela vse. Tudi Žamp je zvedel za Klanfarjeve besede in za njegove jezo. Klanfarjevo preklinjanje ga j< bolelo. On vendar ni bil izdajalec. Sa mo puško je dal Nemcem. Pripovedoval je to ljudem, sovaščanom. Poslu šali so ga, rekel pa ni nobeden nobene Molče so odhajali od njega in ga puščali samega. Žampa je postalo strah Iznenada je bil sam v vasi. On je bil na eni strani, vas je bila na drugi. Prihajali so Nemci ter se oglašali pri njem. To se je dogajalo podnevi. Ponoči pa so začeli prihajati partizani Tudi ti so se oglašali pri njem. Odpeljali so mu zdaj živino, zdaj moko, zdaj vino. Njemu pa so rekli: “Molči, izdajalec! Če imaš vino za Nemce, ga boš imel tudi še za nas.” ■ Žamp je moral molčati. To je bil Klanfar jev glas. Neko nQČ potem je zgorela tudi Klanfarjeva domačija. Prepad med Žampom in Klanfarjem je postal nepremostljiv. Žamp se je moral odseliti iz vasi. Odselil se je z ženo in otroci, Šel je v postojanko. Vpostojanki so Nemci sinove mobilizirali ter napravili iz njih belogardiste. Nemci so dali sinovom puške in jim rekli: t :“Branite svoje domove in vero! Pobijte komunistične bandite v gošči!” Tako so naščuvali Nemci soseda proti sosedu. Naščuvali so jih tor si meli na tihem roke. Ali tudi Nemci so delali račun brea krčmarja. Tudi nje je vzel vrag. Ponoči so zapustili postojanko, z njimi pa so odšli Žamppovi sinovi—razen enega, ki je padel. V postojanki so pustili tudi Žampa in družino. Ni bilo samo enkrat, da mu je Klanfar v gošči obljubil maščevanje. Ko je prišel iz gošče, je Klanfar obljubo tudi izpolnil. Žampa so zaprli, zaprli so tudi Žampovo družin«. “Pravica je zmagala 1” je povedal Klanfar, vsa vas mu je pritrdila. Žampa so obsodili. Obsodili so tudi ženo in otroke. Na stene Žampovega pogorišča pa so napisali: "‘Smrt izdajalcem 1 ’ ’ Takrat je prišla amnestija. Izpustili so žampa, vrnili so se otroci. Klanfar je divjal. Preklinjal je in se skliceval na sina. “Ali je zato padel moj sini” se j* izpraševal. “V grobu se bo obrnil.” Klanfar je videl samo sebe, videl je samo svojo osebno bolečino. Ta bolečina ni bila majhna. Štiri leta ga je bolela. Domačiji pa. sta bili opustošeni Zemljo je bilo treba obdelati. Bližala se jezima. Treba je bilo potegniti streho'nad glavo. Domovina je klicala vse svoje sinove, da ji pomagajo. Pomagati je moral Klanfar, da bi pokazal svojo' ljubezen do opustošene in uničene domovine, pomagati bi moral tuch J^amn da bi pokazal svojo ljubeezn do opustošene in uničene domovine. _ Potem je prišla noč, ko Klanfar m spal ni zatisnil očesa. Na odbora so mu naročili, da mora k Žampu. Tudi žamp, da bi pokazal svojo ljubezen do opustošene in uničene domovine. Potem je prišla noč, ko Klanfar n spal ni zatisnil očesa. Na odboru L naročili, da mora k Žarngujudi Žamp mora pomagati, so rekli na boru. _ . • To ie bila težka pot. Klanfar j bi nikoli napravil, če bi šlo samo za- žira Ali šlo je » ne što ie m opustoSeno domačijo, šlo je » opustošeno domačijo. Šlo je *ato, d“ Ogradimo novo, lepše življenje oDbila sta se na požgani domačiji Žamp si je postavil medtem bajto lesk, tako za silo. Skraja ^ mo^la spregovon ^ Nič Jima ni za Tiskarna "Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela VSAKOVRSTNE TRGOVSKE TISKOVINE • KNJIGE, BROŠURE, REVIJE, ČASOPISI, KOLEDARJI • PROPAGANDNI LETAKI IN LEPAKI • VSAKOVRSTNA VABILA — VIZITKE, itd. • GUMIJASTI PEČATI ZA PODJETJA IN DRUŠTVA. • KNJIGO VEZTV O BUENOS AIRES T. A. 50 - 3036 Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Manin Gutenberg 3360 Ugodna prevozna zveza: Tramvaj Lacroze in Subterraneo Lacroze Omnibus 66, Tramvaj štev. 85 in 86, Kolektivi 5, 8, 20, in 108. M E R C A D O "Las Mngdalenns” CARNICERIA - RAVBAR 1’uestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beir6 527'» Queseria y Fiambrerla "LA IBERICA" de Cuenro y Ferndndez Avda. Fco. Beir6 5399 — U. T. 50 - 856.1 ii in uničeni domo\ini. Nazadnje je Klanfar rekel: “Zdaj bomo morali vsi prijeti delo.” . “Vsi. Tudi jaz pravim tako , je rekel Žamp. Oba kmeta sta obmolknila. Razgledala sta se po svoji zemljL Domačije so bile opustošene. Ali zdaj nista videla tam na požganih domačijah samo razvalin. Pred njunimi očmi je rasla nova vas. Vse drugače je bilo kakor nekdaj. Klanfar je moral reči: “Nemci so krivi. Vsega so krivi Nemci.” “Aj, če bi Nemcev ne bilo!” je vzdihnil j amp. Bil je sreečn. Lnhko je podal roko Klanfarju, ko sta se poslovila. Tudi Klanfarju je bilo lažje pri srcu. Šele zdaj, ko se je vračal, se mu je zazdelo, da je doumel, zakaj je bilo prav, da se je oglasil pri sosedu. Nič več ni preklinjal amnestije. Bil je srečen, da je tudi on pomagal, da se more danes odpuščati. To življenje je delalo iz njega novega človeka/c, . » U"!' TALLER MEC ANICO DE PRECISION J. STRASAK — CARDONA y DANEK Especialidad ©n matrices, embutidos, mdsearas, tornerla, soldadura aut6gena, etc. ASUNCION 5210 VIUA DEVOTO ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE Bratov Komel ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655 U. T. 67-14U UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ \vda. de los Incas 5021 U. T. 51-518* KROJACN1CA J. R. BOŽEGLAV Triunvirato 2891 U. T. 54-26t> BAZAR “ D A N U BI O“ D. UGLESS1CH V vda. San Martin 2902 U. T. 59-083* RESTAVRANT “ČAVEN’ IVAN LEBAN Lop« de Vej?« 2931 Bs. Air*' STAVBENI KOVAČ FRANC COHA ld. r..i. 2779 U. T. 50-66* SPLOSNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Krpana 558 — J. Ingimieros.— F. C. I U. T. 757 - San Iti t Lugares - 271 Movt-nska Cvetličarna “LOS A I. I’ E' FInnhtr Anion viratr. 1223 IT. T Sl »T’ SLOVENSKA JURIDIČNA PISARNA Odškodnina, Odslovitve, Nezgodo, Dedščine in vse Sodni)ske Tramitaci;« Urardns ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Pino 8 Escrltorlo 823 (Nasproti Obelisku) T. A. 35 - 6243 Buenos Aires MIZARSKA DELAVNICA Izdelava pohištva IGNAC K O š E R Gnido Spano 655 Munro, F. C. ^ Prevozno Podjetje "GORICA 1,0 j h Franc VUlarroe! 1476 U. T. 54-5172 TRGOVINA JESTVIN "PRI ČERNIČU" C. Ram6n Lista 5G50 - U. T. 64-150° “ALMACEN” PETER CUClč Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Sienz P*w Reinaldo Wa»serman MEDICO Nazca 2381 U. T. 50-28 »s Foto - Ari.© M AR€OS Najpopularnejša na Dock Budu Facundo Quiroga 1X25 U. T. 22-8327 F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Barorco «425 D. T. 50-8*1’