SUŠA V LETU 1983 V SLOVENIJI (Z 8 SLIKAMI IN 12 TABELAMI MED BESEDILOM) T H E D R O U G H T IN SLOVENIA IN 1983 (WITH 8 FIGURES AND 12 TABLES IN TEXT) KAREL NATEK SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 6. DECEMBRA 1984 Uredniški odbor Svetozar Ilešič (predsednik), Ivan Gams (namestnik predsednika), Drago Meze, Milan Orožen Adamič in Milan Šifrer UREDILA IVAN GAMS in DRAGO MEZE IZVLEČEK UDK 556.167 (497.12) »1983« Suša v letu 1983 v Sloveniji Študija obravnava problem sušnosti v Sloveniji, pojavljanje in značilnosti preteklih suš, predvsem pa meteorološke in hidrološke značilnosti suše v letu 1983 ter njene posledice v kmetijstvu, vodnem gospodarstvu in energetiki. ABSTRACT UDC 556.167 (497.12) »1983« The drought in Slovenia in 1983 The study deals with the problem of droughts, its occurence and characteristics in Slovenia, and especially with meteorological and hydrological characteristics of the drought in 1983 and its effects in agriculture, water management and electricity production. Naslov — Address Mag. Karel Natek, raziskovalni sodelavec Znanstvenoraziskovalni center SAZU Geografski inštitut Antona Melika Novi trg 4 61000 Ljubljana Jugoslavija 1. U V O D Dolgotrajna suša, ki je v presledkih trajala od sredine februarja do srede decembra 1983, je povzročila veliko gospodarsko škodo in težave v oskrbi z vodo. Za sušo je značil- no, da ni »senzacionalnih« posledic, marveč se njene posledice posredno odražajo v manjši kmetijski in vodnoenergetski proizvodnji ter kot težave pri oskrbi prebivalstva in industri- je z vodo. Zato niti ne preseneča, da družbeni dogovor o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč ( U r a d n i l i s t SRS 29/75) sploh ne navaja suše kot naravno nesrečo. Nasploh je suša zelo zapleten pojav, ki ga je težko enotno definirati, obenem pa relativno blage suše v zadnjih desetletjih niso vzpodbujale k podrobnejšemu proučevanju posameznih vidikov suše znotraj panog, ki bi se morale bolj ukvarjati z njo (meteorologija, klimatologija, hidrologija, geografija, idr.), niti k interdisciplinarnemu proučevanju, kakršnega je sprožil katastrofalni potres v Furla- niji, Julijski krajini in Posočju v letu 1976. Proučevanje suše ter njenih raznovrstnih posledic še vedno ni doseglo zaželjenega ob- sega in vse kaže, da tudi suša v letu 1983 ni napravila dovolj škode, da bi se sistematično lotili te naravne ujme. V tem sestavku poskušam predstaviti značilnosti in posledice suše na podlagi podatkov, ki sem jih zbral iz najrazličnejših virov, obenem pa izkoriščam prilo- žnost za natančnejšo opredelitev suše kot naravne nesreče in ogroženosti Slovenije zaradi nje. Seveda ostajajo številna vprašanja v zvezi s sušo še vedno odprta, zlasti intenzivnost stoletne suše, ki je suša 1983 ni dosegla, zakonitosti pojavljanja suš v Sloveniji, vodne bi- lance, mnogi neposredni in posredni učinki suše, itd. Na nekatera nisem mogel odgovoriti, ker ležijo meteorološki, hidrološki in drugi podatki še vedno neobdelani po arhivih, na mnoga pa bodo morali odgovoriti strokovnjaki drugih strok. Pri zbiranju podatkov in z nasveti so mi pomagale naslednje ustanove in posamezniki, za kar se jim najlepše zahvaljujem: Republiški štab za civilno zaščito (B. Ušeničnik, M. Puppis in A. Bauman), Hidrometeorološki zavod SRS, Meteorološki oddelek (J. Pristov, M. Dolinar-Lešnik, D. Košir, B. Zupančič in S. Rink), Hidrološki oddelek (M. Kolbezen, G. Gorkič), Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora (D. Mirtič), Republi- ški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (J. Dular), Republiška veterinarska uprava (M. Kopitar), Zavod SRS za statistiko (M. Zupan), Zavod SRS za ribištvo (M. Povž), Zavod SRS za zdravstveno varstvo, oddelek za epidemiologijo (A. Kraigher), S O Z D Hmezad Žalec (A. Natek, M. Kranjc), študenta geografije N. Pole in M. Tepeš, idr. 2. PREGLED DOSEDANJEGA PROUČEVANJA V slovenski znanstveni literaturi ni bila doslej v celoti proučena še nobena suša kot je bila npr. obdelana suša v letu 1950 v hrvaški (R u b i č, 1952) in srbski literaturi (O b u- 1 j e n, 1950), ali pa suša 1975—1976 v angleški literaturi ( D o o r n k a m p - G r e g o r y - B u r n , 1980). Izjema na tem področju je Bogičeva študija o posledicah suše v letu 1959 v slovenskem elektrogospodarstvu (1965), ki pa se omejuje samo na gospodarske težave zaradi premajhne proizvodnje električne energije v hidroelektrarnah, do katerih je prišlo zaradi zelo nizkih pretokov Drave, Save in Soče. S pojavljanjem in spremljanjem suš so se še največ ukvarjali meteorologi, klimatologi in agronomi. Prvi so se najprej usmerili v statistično obdelavo zbranih meteoroloških po- datkov in v svojih delih navajali ekstremna odstopanja od povprečnih množin padavin ter izjemno dolga sušna obdobja (S e i d 1, 1902; M a z e 11 e, 1908; K l e i n , 1909; C o n - r a d , 1913; M a n o h i n, 1945; G r a d n i k , 1960; G a m s , 1962), statistično obdelo- vali sušna in vlažna obdobja (R e y a, 1940; F u r 1 a n, 1959, 1961; J u r č e c-J u r a s, 1976; P u č n i k , 1980) in proučevali vremenske pogoje za pojavljanje sušnih obdobij v Sloveniji ( P u č n i k , 1957; B o r k o , 1957, 1959). Obsežna je klimatološka literatura, ki opredeljuje pojavljanje sušnih obdobij kot eno od podnebnih značilnosti Slovenije (R e- y a, 1930; F u r l a n , 1960, 1961, 1963; I l e š i č , 1970; G a m s , 1972, 1973, 1976, 1978). Mnogi so se ukvarjali s problemom evapotranspiracije kot pokazateljem sušnosti ne- kega kraja, ki so po svetu in pri nas poskušali s pomočjo evapotranspiracije ugotoviti zve- zo med klimatsko sušnostjo (le-ta se kaže v pogostnosti, trajanju in času pojavljanja sušnih obdobij, množini in razporeditvi padavin, itd.) in vodno bilanco tal, od katere je neposre- dno odvisna kmetijska proizvodnja, deloma pa tudi oskrba z vodo (tuja literatura, ki obra- vnava tudi problem sušnosti: T h o r n t h w a i t e , 1948; U h 1 i g, 1954, 1956; A l - b r e h t , 1962; B a r r y - C h o r l e y , 1968; S e 1 b y, 1971; W a r d, 1971; B a k a l o - w i c z - O b e r 1 i n, 1972; P e g g - W a r d, 1972; M c G u i n n e s s , 1974; H y l e k a - rn a, 1975; L e c a r p e n t i e r , 1975; C i m p a, 1976; B 1 ü t h g e n-W e i s c h e t, 1980; O l e c h n o w i c z -B o b r o w s k a , 1980, itd.; domača literatura: R e y a, 1959, 1962; Ž g u r, 1957, 1958; F u r l a n in s o d . , 1967; H o č e v a r , 1971; F u r l a n , 1974; M a t i č i č, 1977; K r a 1 j-S e r š a, 1984). Za razliko od tega pa je literatura o suši kot naravni nesreči oziroma motnji v družbe- nem življenju zelo skromna. Prva celovitejša podoba suše v Sloveniji je bila prikazana šele na posvetovanju o ogroženosti slovenske zemlje zaradi naravnih nesreč oktobra 1983 (N a t e k, 1983). Deloma so se s tem vidikom suše že prej ukvarjali nekateri meteorologi (K 1 i m a t o 1 o š k i . . . , 1959; J u r č e c-J u r a s, 1976), hidrologi ( K o v a č i č-S t a- r e c, 1976; G o r k i č in s o d . , 1982) in agrometeorologi (poročila o sušah v Dekadnih agrometeoroloških poročilih, ki jih od 1954 dalje izdaja agrometeorološki oddelek Hidro- meteorološkega zavoda SRS; posebna poročila o večjih sušah: D o l i n a r -L e š n i k, 1979a, 1979b, 1984, ter splošne navedbe o posledicah suše v kmetijstvu in borba proti njej: D o l i n a r -L e š n i k, 1957; M a n o h i n, 1960, 1962; H o č e v a r , 1971; Č a- d e ž, 1973; O t o r e p e c, 1980), vendar smo še vedno daleč od celovitega poznavanja tega škodljivega naravnega pojava. 3. OPREDELITEV POJMA SUŠE Suša se pojavlja zaradi relativnega pomanjkanja padavin, kar pa ni odvisno samo od množine in razporeditve padavin, marveč tudi od drugih klimatskih elementov, npr. od temperature, evapotranspiracije, vetra ( D o o r n k a m p - G r e g o r y-B u r n, 1980, 32), pa tudi od drugih pokrajinskih značilnosti kot so prepustne karbonatne kamnine na kraškem svetu, strma pobočja s skeletnimi prstmi, ipd. Glede na povprečno letno množino padavin je večji del Slovenije dobro namočen (v obdobju 1926—1965 je dobilo manj kot 1000 mm padavin letno samo najožje obalno območje, Prekmurje, Slovenske gorice ter Ptujsko in del Dravskega polja, nekateri deli alpsko-dinarske pregraje pa so prejeli celo preko 3000 mm letno — V o d n o g o s p o d a r s k e osnove, 1978, priloga K-4.02). Ker je ta množina padavin v povprečju dokaj enakomerno razporejena preko celega leta, razen pozimi, ko je pri nas najmanj padavin, bi res lahko sodili, da te padavine povsem zadošča- jo. Vendar pa pogosto pojavljanje suš, ki v 20. stoletju res niso bile katastrofalne, v letih 1917, 1921, 1939, 1942, 1943, 1946, 1950, 1952, 1962, 1979 in 1983, le opozarja na to, da suša ni tako redek pojav kot kažejo povprečne vrednosti. Čeprav pojem »suša« ni soglasno definiran, je bolj naravnan v posledice pomanjkanja vode za živa bitja in družbo ter kot tak označuje pomanjkanje vode, ki v večji ali manjši meri zmoti normalno življenje na nekem območju. Zavest o suši kot naravni nesreči je ze- lo slabo razvita, tudi v geografiji, pa celo v zakonodaji, saj so v slovenski skupščini vključi- li sušo med naravne nesreče šele leta 1983 zaradi suše, ki je imela v nekaterih občinah ta- ko hude posledice, da so bile upravičene dobiti sredstva solidarnostne pomoči ( P o r o č e - v a l e c , 1984, 12). Razlog je v tem, da ima suša neposredne katastrofalne posledice le v slabo organizirani družbi, ki živi v neugodnih naravnih razmerah — npr. katastrofalna suša v Sahelu v letih 1970—1973; G a m s , 1975), sicer pa nastopa le kot motnja v normalnem delovanju družbe in kot škoda zaradi manjše proizvodnje v kmetijstvu, elektrogospodar- stvu, gozdarstvu in drugod. Obseg te gospodarske škode pa je v veliki meri odvisen od in- tenzivnosti, načrtovanja in tehnologije proizvodnje ter od pripravljenosti družbe za kritje tako nastalih primanjkljajev. V literaturi se pojavlja vrsta definicij suše, ki se med seboj precej razlikujejo. M a n o - h i n (1962, 87) opredeljuje sušo kot pomanjkanje vode v tleh, ki onemogoča normalni razvoj rastlinske odeje in nastane tako zaradi prenizke množine padavin kot tudi zaradi preredko nastopajočih padavin, oblike padavin,, prevelikega števila jasnih in vročih dni, dolgotrajnih suhih vetrov in nesposobnosti tal za zadrževanje vodnih rezerv. V P o l j o p r i v r e d n i enciklopediji (1973, 242) je suša definirana kot pomanjka- nje padavin na splošno, oziroma pomanjkanje vode, potrebne za normalni razvoj živih bi- tij. V ta širši pomen vključuje tako stalno in splošno sušo puščavskih območij, suho dobo, ki se redno pojavlja v določenem časovnem razdobju, in pomanjkanje vode za razvoj neke kulture v določeni fazi njenega razvoja. Podobno opredeljuje sušo tudi S e l b y (1971), ki ima v enem delu kar dve definiciji suše. Po eni (str. 406) je suša pomanjkanje talne vode ali padavin, ki vidno vpliva na živ- ljenje rastlin in živali, po drugi (str. 63—64) pa stanje, v katerem potrebe po vodi prese- gajo razpoložljive množine vode v prsti. Razlikuje tri tipe suše: stalno sušo v aridnem pod- nebju, sezonsko sušo, ki se pojavlja v podnebjih z izrazito suho dobo, in sušo, ki jo povzro- ča variabilnost padavin. O t o r e p č e v a (1980, 86) ne daje enotne definicije suše, ampak razlikuje meteoro- loško sušo (na večjem območju pade manj padavin kot je normalno za določeno območje in letni čas), hidrološko sušo (padec vodne gladine v vodnih akumulacijah, jezerih in rekah ter padec gladine talne vode) ter kmetijsko sušo (v vegetacijski dobi je premalo padavin in vlage v prsti, da bi lahko zdrave rastline prešle v fazo zorenja, kar povzroča poškodbe rastlin in sušenje). Z vidika kmetijstva definira nadalje sušo kot kompleksni meteorološki pojav, ki nastane ob daljšem pomanjkanju padavin, ko se zaradi povečanega izhlapevanja poruši vodna bilanca rastline zaradi pomanjkanja vlage v aktivni rizosferi; G r i f f i t h s (1978, 16) opredeljuje sušo kot »obdobje nenormalno suhega vremena, ki je dovolj dolgo, da pomanjkanje vode povzroči resno hidrološko neravnovesje v priza- detem območju (poškodbe posevkov, pomanjkanje pitne vode, itd.). Vsem tem definicijam je skupno, da opredeljujejo sušo kot meteorološki pojav, da iz- postavljajo samo njene posledice za rastlinstvo in deloma živalstvo in da pod isti pojem vključujejo bistveno različne naravne pojave. Stalno pomanjkanje vode v puščavskih po- krajinah ni nesreča, saj so rastlinstvo, živalstvo in človeška družba dobro prilagojeni tem ekstremnim naravnim razmeram. Drugače pa je v robnih pokrajinah, kot je npr. Sahel, kjer se je v nekaj desetletjih nadpovprečnih padavin puščava umaknila daleč proti severu, kar je omogočilo razširitev teritorijev nomadskih ljudstev, povečanje čred in naglo naraš- čanje prebivalstva v obdobju relativnega blagostanja, kar vse je prekinil začetek sušnejše- ga ciklusa okrog leta 1960, ki je dosegel višek v katastrofalni suši 1970—1973 ( G a m s , 1975). Za obdobja z malo padavin, ki sledijo deževnim dobam v vlažnih subtropskih podne- bjih in lahko trajajo od dva do deset mesecev, se je uveljavil izraz suha doba. Seveda pa tudi tam pride do hudih suš, kadar se suha doba nadpovprečno podaljša, predčasno prične, ali kadar je v deževni dobi padlo premalo padavin. Če izločimo iz definicije suše to dvoje in sprejmemo stališče, da je naravna nesreča, ki nastane zaradi negativnih odstopanj razpoložljivih množin vode za rastline, živali in člove- ka od dolgoletnih povprečij, lahko definiramo sušo kot »tolikšno negativno odstopanje od normalne množine in razporeditve padavin, da le-te ne zadoščajo za uspevanje naravnega in kulturnega rastja ter za normalni potek površinskega in podzemeljskega odtekanja vo- de, kar povzroča motnje v delovanju človeške družbe in s tem določeno škodo« (N a t e k, 1983, 94). Razlikovati je potrebno tudi izraza »suša« in »sušno obdobje«. Jugoslovanski meteo- rologi danes v glavnem opredeljujejo sušno obdobje kot obdobje 10 ali več zaporednih dni z manj kot 0.1 mm padavin dnevno, pri nekaterih avtorjih pa najdemo tudi drugačne opre- delitve: 5 dni z manj kot 0.1 mm padavin (P e n z a r, 1976, 1); 5 dni brez padavin, vklju- čno vmesni dan ali posamezni dnevi, ko je padlo manj kot 3 mm padavin (M i 1 o s a v- 1 j e v i č, 1951, 4); 10 dni brez padavin ( G a m s , 1962, 76); 10 zaporednih dni z manj kot 0.1 mm padavin; če je med najmanj desetimi takšnimi dnevi en dan s padavinami do 1 mm, se sušno obdobje ne prekine (F u r 1 a n, 1961, 65). To je zgolj statistična kategorija, ki nam dosti pove o stabilnosti nekaterih vremenskih tipov, manj pa o sušnosti posameznih mesecev. Zaradi prevladovanja konvekcijskih padavin v poletnih mesecih so poletna sušna obdobja praviloma bistveno krajša od jesenskih ali zimskih in nam malo povedo o inten- zivnosti in trajanju suše, zlasti poletne. Suša je torej resnično zapleten pojav, ki ga ne moremo opredeliti z enim samim poka- zateljem. V tem sestavku jo poskušam označiti z naslednjimi pokazatelji: letna množina padavin, odstopanje letnih množin padavin od dolgoletnega povprečka, mesečna razpore- ditev množine padavin, zaporedje in trajanje vremenskih situacij, letna in mesečna razpo- reditev sušnih obdobij, neposredne in posredne posledice suše. 4. KLIMATSKA POGOJENOST SUŠE V SLOVENIJI Prehodni klimatski značaj slovenskega ozemlja se odraža v velikih razlikah v množini padavin na razmeroma majhni površini. Na splošno prevladuje mnenje, da ima Slovenija dovolj moče, čeprav kažejo nekatera proučevanja, da prihaja v nekaterih tipih podnebja SI. 1. Letne množine padavin v obdobju 1884—1983 v Novi Gorici, Ljubljani in Mariboru Fig. 1. Annual amounts oj rainjall Jor the period 1884—1983 in Nova Gorica, Ljubljana and Maribor do rednih primanjkljajev v poletnih mesecih (R e y a, 1959, 1962; F u r 1 a n in s o d . , 1967; G a m s , 1972). G a m s (1972, 1) je izdelal svojo klimatogeografsko delitev Slovenije na osnovi raz- merja med mesečnimi temperaturami in padavinami v vegetacijski dobi, višino temperatur in dolžino vegetacijske dobe. V poštev je vzel tudi podatke za potencialno evapotranspira- cijo, ki jih je izračunal F u r l a n in s o d . (1967). Kadar je srednja mesečna višina po- tencialne evapotranspiracije večja od srednje množine padavin, govori o vlažnostnem defi- citu, sicer pa o vlažnostnem suficitu. Čeprav je Thornthwaitova metoda izračuna potenci- alne evapotranspiracije vprašljiva za ugotavljanje sušnosti klimatskih območij, nam poda- tki le opredelijo nagnjenost nekaterih klimatskih območij k pogostejšemu pojavljanju suš. Vlažnostni deficit je najbolj izrazit v klimatskem rajonu Slovenske Istre, kjer znaša od ma- ja do avgusta 60—196 mm, v vipavsko-goriškem rajonu pa nastopa primanjkljaj samo še v juliju in avgustu. Majhen primanjkljaj se pojavlja še v subpanonski Sloveniji, kjer znaša od maja do avgusta samo 20— 80 mm. Vsa ostala Slovenija spada v humidno oziroma perhu- midno klimatsko območje, kjer stalno nastopajo veliki letni presežki padavin in znašajo v zahodni in južni osrednji Sloveniji nad 750 mm, v vzhodnem delu osrednje Slovenije pa 3 0 0 - 6 0 0 mm (G a m s, 1972; 1976, 1 9 - 2 0 ) . Proučevanje povprečnih vrednosti nam torej pokaže, da je velik del Slovenije preveč namočen, primanjkljaji padavin na manjših območjih pa so tako majhni, da je tudi tam v sušnih poletnih mesecih možna kmetijska proizvodnja brez umetnega namakanja. Dejan- sko pa je ogroženost Slovenije zaradi suše mnogo večja, predvsem zaradi velike variabil- nosti letnih in mesečnih množin padavin. Že samo to, da lahko celo v območju humidnega podnebja pričakujemo daljša sušna obdobja prav v vseh mesecih (J u r č e c-J u r a s, 1976, 77—82), nas opozarja, da suše kot stalne grožnje našemu gospodarstvu ne gre pod- cenjevati. Tabela 1. Povprečne mesečne in sezonske množine padavin v obdobju 1951—1980 Table 1. The average monthly and seasonal amounts o) precipitation in the period 1951—1980 Vir: Arhiv Hidrometeorološkega zavoda SRS Postaja Zima Pomlad Poletje Jesen J F M A M J J A S O N D mm % mm % mm % mm % Leto Ajdovščina 132 119 111 128 121 152 136 124 149 154 172 145 388 23.6 360 21.9 412 25.1 476 28.9 1645 Bovec 196 189 199 247 208 244 214 209 247' 297 348 234 598 21.1 654 23.1 666 23.5 893 31.5 2833 Celje 61 58 69 90 102 133 137 127 109 99 107 78 194 16.6 261 22.3 397 34.0 315 27.0 1169 Cepovan 185 187 174 198 184 200 183 172 205 229 266 206 570 23.9 556 23.3 555 23.2 701 29.3 2390 Črnomelj 89 74 89 109 108 117 114 117 121 114 134 105 265 20.5 305 23.6 349 27.1 368 28.5 1290 Golnik 102 102 107 126 138 163 165 148 157 147 160 113 307 18.9 371 22.8 477 29.3 464 28.5 1628 Gornji Lenart/Brežice 59 53 68 82 97 121 109 110 96 86 101 78 187 17.6 247 23.3 339 32.0 284 26.8 1060 Ilirska Bistrica 121 110 112 114 114 126 116 114 145 158 182 136 356 23.0 340 22.0 356 23.0 485 31.3 1549 Javorje nad Poljanami 120 122 128 156 154 161 163 143 167 165 186 138 373 20.6 438 24.2 467 .25.8 518 28.6 1809 Jeruzalem 52 49 56 82 93 104 123 102 80 78 97 64 163 16.6 232 23.7 328 33.5 255 26.0 980 Kočevje 106 101 108 131 129 147 141 134 148 146 171 121 324 20.5 368 23.2 422 26.6 466 29.4 1584 Komen na Krasu 130 121 112 124 122 140 139 133 156 165 176 148 394 23.6 358 21.5 412 24.7 497 29.8 1667 Kostanjevica na Krki 70 57 80 101 107 123 120 117 107 99 116 88 213 18.0 288 24.3 360 30.4 321 27.1 1184 Koper 72 65 65 79 80 100 95 96 112 92 108 88 222 21.1 224 21.3 290 27.6 312 29.7 1051 Ljubljana-Bežigrad 85 92 89 110 117 137 132 138 135 118 134 108 280 20.1 316 22.7 407 29.2 387 27.7 1395 Maribor-Tezno 50 48 61 85 95 116 124 123 98 89 96 64 160 15.3 241 23.0 363 34.6 282 26.9 1048 Murska Sobota 36 38 42 60 77 94 117 91 72 63 71 47 119 14.8 179 22.2 302 37.4 205 25.4 807 Novo mesto 62 54 66 94 102 124 120 116 106 99 111 79 193 17.0 262 23.1 360 31.8 317 28.0 1134 Postojna 109 100 101 130 118 137 133 123 149 144 159 135 339 22.0 349 22.7 393 25.5 452 29.4 1539 Rateče-Planica 96 96 100 144 134 158 165 160 158 153 180 107 286 17.3 378 22.9 483 29.3 491 29.7 1651 Rogaška Slatina 58 52 60 87 99 112 120 115 88 86 102 70 177 16.9 247 23.6 347 33.1 276 26.3 1049 Šmartno pri Slov. G. 53 80 62 93 110 142 149 133 115 109 107 66 198 16.2 265 21.7 424 34.8 331 27.2 1219 Titovo Velenje 62 65 69 98 109 136 148 128 115 105 109 73 198 16.3 276 22.7 412 33.9 329 27.0 1217 Vojsko 191 180 179 204 190 198 185 169 222 255 308 238 596 23.7 573 22.8 551 21.9 785 31.2 2519 Letna množina padavin in odstopanje le-te od dolgoletnega povprečja nam nič ne po- ve o pojavljanju suš, saj je bila celo v letih s hudimi sušami (npr. 1917 in 1952) letna mno- žina padavin okrog povprečja (si. 1). Zaradi specifičnosti vremena v letu 1983, ko je traja- la suša s prekinitvami skoraj deset mesecev, je padlo sicer za 3—32% manj padavin kot povprečno (tab. 6 in slika 5a), vendar pa so bili na vseh postajah tudi meseci z izrazitim presežkom padavin, kar je lajšalo zlasti težave pri oskrbi z vodo. Povprečno razporeditev padavin po mesecih je najbolj proučil F u r 1 a n (1961, 25— 27; podatki se nanašajo na obdobje 1925—1940; glej tudi tabelo 1, kjer so prikazane pov- prečne mesečne vrednosti v obdobju 1951—1980). Zima je skoraj v celotni Sloveniji najmanj namočen letni čas, razen na Primorskem. Vzhodna Slovenija je dobila od 15—17% letnih padavin, Primorska od 21—24%, ostala Slovenija pa 1 8 - 2 0 % . V spomladanskih mesecih je dobila celotna Slovenija od 21—23% padavin, razlike med območji so majhne. V vzhodni Sloveniji je padlo povprečno od 180—260 mm pada- vin, na Primorskem 220—360 mm, na alpsko-dinarski pregraji 560—650 mm, v ostalih predelih pa 300—370 mm. V večjem delu Slovenije je padlo v aprilu manj padavin kot maja, v južni Sloveniji pa več. Kljub precejšnjim množinam padavin pa se zlasti v vzhodnih predelih pojavljajo spomladanske suše. Poletje je v vzhodni in osrednji Sloveniji najbolj namočen letni čas, saj je padlo od 32—37% letnih padavin (300—400 mm), pa tudi na Primorskem pade četrtina. Avgust je skoraj v celotni Sloveniji najmanj namočen poletni mesec. Poletne suše se najpogosteje pojavljajo v Primorju, kjer prizadenejo zlasti povrtnine, pridelovanje krme in oskrbo z vodo. Jesen je v zahodni Sloveniji najbolj namočen letni čas, kjer je padlo od 29—31% let- nih padavin, v ostalih delih pa 26—28%. Za naše podnebje je značilna zelo velika spremenljivost letnih in še posebej mesečnih množin padavin, kar je poglavitni klimatski razlog pojavljanja suš. Po prvi svetovni vojni je bilo najbolj suho leto 1921, ko je znašala najnižja zabeležena letna množina padavin na slovenskem in robnem ozemlju samo 482 mm v Šentpavlu v Labotski dolini (R e y a, 1940, 32). Zelo malo padavin je bilo tudi v letih 1929 in 1938. Po Reyi znašajo najnižje letne množine padavin v obdobju 1919—1939 482 mm v Šentpavlu, 552 mm v Velikih Dolencih (leta 1939), 605 mm v Trstu (1938), 613 mm v Zagrebu (1927), 697 mm v Go- rici (1921), 714 mm v Celovcu (1921), 752 mm v Mariboru (1921), 850 mm v Ljubljani (1920), 1991 mm na Gomancah (1938) in 2048 mm v Krekovšah (1938). To pa še vedno niso najmanjše vrednosti, saj navaja Seidl (1902, 300) naslednje najnižje letne množine padavin v obdobju 1851—1880: Celovec 526 mm, Ljubljana 767 mm, Novo mesto 834 mm, Kočevje 880 mm in Kranj 964 mm. Še nižje vrednosti navaja Klein za Maribor, kjer je leta 1864 padlo samo 527 mm ( K l e i n , 1909; citirano po R e y a, 1940, 33), in pa Conrad za Koroško, kjer je leta 1834 padlo v Celovcu samo 413 mm padavin, v Šentpavlu v Labotski dolini pa leta 1865 samo 352 mm, kar je najnižja zabeležena letna množina pa- davin nasploh na slovenskem in robnem ozemlju ( C o n r a d , 1913; citirano po R e y a, 1940, 33). V novejšem času niso bile zabeležene manjše množine padavin; absolutna ne- gativna odstopanja od povprečja so znašala 30—40%. Odstopanja mesečnih množin padavin od povprečnih vrednosti so veliko večja in prav to nam skupaj z razporeditvijo sušnih dni najbolje prikazuje ogroženost Slovenije zaradi suše. Zlasti v zimskem času se lahko zgodi, da ves mesec nima padavin. Po R e y i (1940, 38) je bil popolnoma brez padavin november 1924 v Celovcu (podoben november je bil v letu 1983 v jugovzhodnem delu Slovenije, ko je padlo v Novem mestu samo 10.2 mm de- žja, v Črnomlju 8.4 mm in na Sevnem samo 8.0 mm), pa tudi februar 1920 in januar 1925. Skoraj brez padavin je bil v vsej Sloveniji tudi marec 1929. F u r 1 a n (1963, 49) navaja za obdobje 1931—1960 kot najbolj suhe mesece: v Ma- riboru februar 1934 (1 mm padavin), marec 1953 (4 mm) in oktober 1942 (8 mm), v Murski Soboti februar 1934 (1 mm), marec 1953 (4 mm), september 1947 (6 mm) in ok- tober 1959 (6 mm), v Ljubljani pa marec 1948 in 1953 (2 mm), februar 1949 (3 mm) in maj 1958 (7 mm). Po podatkih Hidrometeorološkega zavoda sta bila v obdobju 1951—1980 v skoraj ce- lotni Sloveniji popolnoma brez padavin januar 1964 in oktober 1965, v Posočju tudi fe- bruar 1959, v Vipavski dolini marec 1953, v Ilirski Bistrici marec 1973, ob obali avgust 1962, v Lendavi november 1953, itd. V letu 1983 je bilo manj kot 10 mm padavin mesečno zabeleženo samo na sedmih po- stajah: januarja v Tolminu (9.5 mm) in Zgornji Ščavnici (8.9 mm), aprila v Blagušu pri Vidmu ob Ščavnici (6.9 mm), julija v Portorožu (3.8 mm, najnižja mesečna množina v letu 1983) in novembra v Sevnem na Dolenjskem (8.0 mm), Črnomlju (8.4 mm) ter v Selu pri Planini pri Sevnici (9.9 mm). Tabela 2. Minimalne mesečne množine padavin v obdobju 1951—1980 Table 2. Minimal monthly amounts oj precipitation in the period 1951—1980 Vir: Arhiv Hidrometeorološkega zavoda SRS Postaja J F M A M J J A S O N D Leto Ajdovščina 1 0 0 33 24 68 40 24 37 0 21 10 1208 Bovec 0 0 1 9 62 78 83 46 37 0 47 9 2201 Celje 0 6 2 29 13 37 53 47 28 1 34 13 826 Cepovan 0 7 0 36 58 69 30 59 40 0 30 10 1571 Črnomelj 2 18 13 23 22 37 46 18 11 0 33 35 891 Golnik 0 12 1 21 21 62 59 30 49 2 51 15 1210 Gornji Lenart/Brežice 0 10 9 21 6 38 31 20 9 0 26 22 749 Ilirska Bistrica 1 4 0 16 9 39 55 6 18 0 63 9 1088 Javorje nad Poljanami 0 10 1 18 28 66 42 53 46 1 57 23 1341 Jeruzalem 3 6 2 18 15 27 31 42 15 0 20 14 634 Kočevje 0 18 14 16 13 49 43 24 22 0 31 32 1252 Komen na Krasu 2 2 0 15 23 51 51 35 43 0 27 8 1157 Koper 0 0 1 6 7 42 7 0 23 0 32 11 769 Kostanjevica na Krki 0 7 6 21 17 29 3 21 13 0 26 17 889 Ljubljana-Bežigrad 0 6 1 16 7 38 23 16 22 2 42 14 1043 Maribor-Tezno 0 5 4 25 18 28 42 30 22 0 26 6 719 Murska Sobota 1 4 4 8 14 37 21 17 8 1 16 11 563 Novo mesto 0 12 6 25 16 37 51 20 19 0 31 25 837 Postojna 0 2 1 22 12 60 30 3 19 0 36 4 1014 Rateče-Planica 0 2 0 26 38 55 57 46 35 0 16 10 1273 Rogaška Slatina 0 6 8 33 3 3 21 30 20 1 19 20 769 Šmartno/Si. Gradec 0 6 5 25 4 44 72 49 24 1 25 5 761 Titovo Velenje 0 6 5 26 10 49 66 40 28 0 30 12 876 Vojsko 0 11 1 23 56 79 43 50 45 0 62 20 1847 Najmanjše zabeležene mesečne množine padavin v obdobju 1951—1980 so prikazane v tabeli 2. Povsem enake vrednosti za januar in oktober so posledica dveh zelo suhih me- secev, januarja 1964 in oktobra 1965. [mm]. 250 200- 150 100 50- a.) MARIBOR [mm] 300 250 200 150 100 50 b.) LJUBLJANA povp. 1931-1960 [mm] 250 200 150 100 50 c.) NOVA GORICA J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S 0 N D J F M A M J J A S O N D SI. 2. Mesečne množine padavin v sušnih letih v Novi Gorici, Ljubljani in Mariboru Fig. 2. Monthly amounts oj rainjall jor some dry years in Nova Gorica, Ljubljana and Maribor Veliko variabilnost padavin po mesecih nam prikazuje tudi slika 2, ki nam kaže velike razlike v mesečnih množinah padavin v sušnih letih. V vsakem sušnem letu so bili tudi me- seci, ko je padlo nekajkrat več padavin kot v povprečju (najpogosteje maj in oktober). Pri- merjava razporeditve mesečnih množin padavin v sušnih letih na treh meteoroloških po- stajah nam pokaže, da so se v Mariboru najpogosteje pojavljale minimalne mesečne mno- žine padavin v decembru, januarju, februarju in marcu, v Novi Gorici pa v juliju in avgu- stu. V Ljubljani so se pojavljali minimumi padavin v skoraj vseh mesecih in se je razpore- ditev podpovprečno in nadpovprečno namočenih mesecev zelo spreminjala, tako da je bilo v maju v šestih izbranih sušnih letih samo 1942 in 1952 podpovprečno padavin, v avgustu pa prav v vseh šestih letih. To pomeni tudi, da je na Primorskem najbolj izrazita poletna suša, v severovzhodni Sloveniji spomladanska, v osrednji Sloveniji pa različno. Neugodno pa je tudi to, da se v skoraj vsakem sušnem letu pojavi več sušnih obdobij, najpogosteje kombinacija spomladanske in poletne suše, ki jih loči nadpovprečno moker maj. Naslednji pokazatelj, ki nam ponazarja klimatsko pogojenost suše v Sloveniji, je števi- lo in razporeditev sušnih dni preko leta. Tudi to je najbolj podrobno proučil F u r 1 a n (1961), po katerem povzemam poglavitne ugotovitve, čeprav se njegovi izračuni nanašajo na kratko opazovalno obdobje (1925—1940). Prav tako so težave z definicijo sušnega ob- dobja, saj že dva zaporedna dneva z 0.1 mm padavin prekineta sušno obdobje. Največ sušnih dni je bilo v Primorju (Strunjan 143 dni letno, Kubed 119, Škocjan 111). To število je naglo padalo proti dinarsko-alpski pregraji, kjer so imeli le 70—80 suš- nih dni letno (Gomance 72, Krekovše 73); toliko tudi v Karavankah in Kamniško-Savinj- skih Alpah. Od tod proti vzhodu je število sušnih dni spet naraščalo do 107 v Murski So- boti in 117 v Cirkulanah. Tudi iz podatkov o letni razporeditvi sušnih dni je razvidno, da je bilo februarja naj- več sušnih dni: v Primorju (Strunjan 18 dni, Kubed 19 dni), v zahodni, južni, osrednji Slo- veniji in v Prekmurju 14—15 dni, na Kozjanskem, Sotelskem, v Savinjski dolini in svetu južno od Pohorja pa 12—13 dni (F u r 1 a n, 1961, 67—69). Četrti pokazatelj klimatske pogojenosti suše v Sloveniji je trajanje sušnih obdobij. Zlasti zanimiva so maksimalno dolga sušna obdobja, ki sovpadajo s sušami. Tudi ta poda- tek je nekoliko nezanesljiv, saj nekaj milimetrov padavin po daljšem sušnem obdobju niti najmanj ne omili posledic suše, po drugi strani pa nam ta podatek ne pove ničesar o raz- merah pred začetkom sušnega obdobja, od česar so v veliki meri odvisne posledice suše. Povprečna dolžina sušnih obdobij je bila v obdobju 1926—1940 od 13.2 dneva (Stara Glažuta na Pohorju) do 16.7 dni v Škocjanu na Kfasu (F u r 1 a n, 1961, 67). Značilne so velike razlike v trajanju sušnih obdobij v poletnem in zimskem času ter njihova rednost. V obdobju 1925—1956 je trajalo povprečno sušno obdobje pozimi 20 dni, poleti pa samo 14 dni. Zimska sušna obdobja so bila veliko bolj redna od poletnih, saj ni bilo v Ljubljani de- setdnevnih ali daljših sušnih obdobij pozimi v tem razdobju samo dvakrat, medtem ko ni bilo tako dolgih poletnih sušnih obdobij v Julijskih Alpah v polovici let, v Novem mestu v tretjini let in v Ljubljani v četrtini let (K 1 i m a t o 1 o š k i . . . , 1959, 13). Po F u r 1 a n u (1961, 75—76) so se v obdobju 1926—1940 pojavljala najdaljša suš- na obdobja v Pr imor ju in v dolini Soče (Soča 35 dni, Breginj in Lig 36, Škocjan 37 in Ku- bed 39 dni), v Ljubljanski in Slovenjgraški kotlini (Ljubljana 36 dni, Kranj in Šmartno pri Slovenjem Gradcu 37 dni), v ostali Sloveniji pa so trajala najdaljša sušna obdobja od 26 do 30 dni. Najpogosteje so se pojavljala v zimskih mesecih in deloma v marcu. Samo v skrajnem južnem delu Slovenije, zlasti v dolini Kolpe, so se pojavljala tudi julija in avgu- sta, saj imajo ti predeli padavinski minimum poleti in ne pozimi. V obdobju 1925—1956 so bila zabeležena še daljša sušna obdobja, ki so se pojavljala pozimi in v pozni jeseni. Najdaljša sušna obdobja prikazuje tabela 3 (K 1 i m a t o 1 o š- k i . . . , 1959, 12): Tabela 3. Najdaljša sušna obdobja v letih 1925—1956 Table 3. The longest dry periods in the years 1925—1956 Začetek sušnega Konec sušnega Trajanje Postaja obdobja obdobja dni Savica 3. 2. 1949 11. 3. 1949 37 Šentjošt 5. 11. 1953 12. 12. 1953 38 Novo mesto 17. 2. 1943 28. 3. 1943 39 Slatno 5. 11. 1953 15. 12. 1953 41 Ljubljana 7. 1. 1949 27. 2. 1949 52 Bovec 18. 1. 1949 11. 3. 1949 53 Ob suši leta 1983 je najdaljše sušno obdobje (definirano kot kontinuirano zaporedje desetih ali več dni z manj kot 1 mm padavin) trajalo 41 dni na postajah Zgornja Ščavnica in Gornja Radgona in sicer od 18. oktobra do 27. novembra. V tem izrazitem sušnem ob- dobju, ki je v večjem delu Slovenije trajalo 36 dni (od 23. oktobra do 27. novembra), je padlo vsega skupaj nekaj več kot 1 mm padavin. Klimatska pogojenost suše bi bila še bolj nazorna, ako bi poleg množine in razporedi- tve padavin tako natančno poznali tudi druga dva dela vodne bilance, izhlapevanje in od- tekanje, ki sta še zelo slabo proučena. Zaenkrat razpolagamo samo z okvirnimi vodnimi bilancami po večjih porečjih in pa z zelo pomanjkljivimi podatki o izhlapevanju. Zelo ko- ristno bi bilo spremljanje vseh treh elementov vodne bilance skozi daljše sušno obdobje in primerjava rezultatov z dolgoletnimi povprečki, kar pa zaenkrat še ni bilo napravljeno. Hidrometeorološki zavod SRS je začel že leta 1950 sistematično meriti izhlapevanje in je do danes precej razširil mrežo opazovalnic ter objavil nekatere rezultate (R e y a, 1957, 1959, 1962; Z g u r, 1957, 1958; F u r l a n in s o d . , 1967; F u r l a n , 1974). Opravljena so bila tudi nekatera posebna merjenja izhlapevanja z različnih kultur v okviru agrometeoroloških in agrotehničnih proučevanj (M a t i č i č, 1977; H o č e v a r-M a t i- č i č, 1978). S tem so nam značilnosti izhlapevanja v Sloveniji poznane šele v osnovnih po- tezah. Vendar pa je merjenje zaradi številnih dejavnikov, ki vplivajo na jakost izhlapeva- nja, zelo težavno, tako da se pogosto poslužujejo indirektnih metod izračunavanja iz dru- gih meteoroloških podatkov (H o č e v a r -P e t k o v š e k, 1977, 81). Težava je pač v tem, da je »izhlapevanje s kopnega skrajno zapleten proces, katerega natančno merjenje ali računsko določanje se je doslej posrečilo samo za posamezne točke pod določenimi omejitvenimi pogoji, nikakor pa ne načelno in za večja območja« (B 1 ii t h g e n-W e i s- c h e t , 1980, 594). R e y a (1959) je pred leti ugotavljal vodno bilanco Slovenije na podlagi primerjanja množine padavin in potencialne evapotranspiracije, ki jo je izračunal po Thornthvvaitovi formuli. Ugotovil je, da je realna evapotranspiracija v skoraj vsej Sloveniji enaka potenci- alni, razen v najožjem obalnem pasu, kjer prihaja zaradi visokih temperatur zraka v polet- nih mesecih do primanjkljaja, ki ga ne morejo pokriti niti talne zaloge vode, katere je Thornthwaite v svojih izračunih omejil na največ 100 mm (Trst 186 mm). Ker dobiva Slo- venija velike množine padavin, so letni viški padavin (razlika med množino padavin in po- tencialno evapotranspiracijo) zelo veliki in znašajo v alpskem in dinarskem svetu preko 2000 mm, v Primorju se naglo zmanjšajo na 825 mm na Reki in 310 mm v Trstu, vzhodno od dinarsko-alpske pregraje pa se počasneje zmanjšujejo in znašajo v Prekmurju manj kot 200 mm (R e y a, 1959, 127). Po njegovih izračunih torej Slovenija ne pozna klimatske sušnosti, z izjemo obalnega pasu, kar pa nam kažejo samo dolgoletni povprečki. Če pa bi upošteval menjavanje sušnih in mokrih dob in računal z vrednostmi za ta obdobja, bi ver- jetno prišel do povsem drugačnih rezultatov (diskusija F. Lauscherja o referatu; Reya, 1959, 129). Nekaj let kasneje je R e y a (1962, 498) računal primanjkljaj padavin tudi za obdobje 1949—1958 po isti formuli. V tem desetletju je bil največji letni primanjkljaj padavin za- beležen leta 1952 v Zagrebu in sicer 336 mm, na slovenskem ozemlju pa v Kopru 289 mm, Murski Soboti 274 mm, Črnomlju 234 mm, Brežicah 216 mm, Mariboru 148 mm, Celju 133 mm, Ljubljani 108 mm, Novi Gorici 70 mm, Novem mestu 61 mm in na Bledu 26 mm. Na podlagi pogostnosti pojavljanja primanjkljaja je ugotovil, da je le-ta najpogos- tejši v Primorju, kjer se je pojavil vsako leto, v Prekmurju devetkrat, v Mariboru štirikrat, v Ljubljani trikrat, v alpskem in dinarskem višjem svetu pa nikoli. Tudi Furlan je s sodelavci izračunal po Thornthwaitovi formuli povprečno mesečno in letno potencialno evapotranspiracijo za obdobje 1931—1960 za 45 meteoroloških postaj. Razlike med postajami so majhne, v večjem delu Slovenije je znašala potencialna evapo- transpiracija nekaj nad 600 mm, le ob obali, v Vipavski dolini in v Brdih preko 700 mm. Tako izračunana potencialna evapotranspiracija presega množino padavin samo v poletnih mesecih tam, kjer je povprečno manj kot 1000 mm padavin. Največji primanjkljaj je na Primorskem (Koper 186 mm, Ajdovščina 78 mm), v Prekmurju znaša okrog 80 mm, na Krškem polju pa 50 mm ( F u r l a n in s o d . , 1967, 103). Poleg klimatskih dejavnikov pa vplivajo na izhlapevanje še drugi, zlasti značilnosti prsti. Od teh je odvisno, koliko vode pride na površino, s katere se vrši izhlapevanje, iz vlažnejših spodnjih delov. Če ima prst grobo teksturo (lahka prst), se pot vode iz nižjih slojev proti površini zelo naglo pretrga, rastline veliko prej izčrpajo zaloge, obenem pa več vode odteče v prepustno podlago ali po pobočjih navzdol, tako da izgleda, da lahko iz tež- jih tal izhlapi precej več vode kot iz lahkih, čeprav to ni vedno pravilo (M a t i č i č, 1977, 77). Pri merjenju evapotranspiracije iz različnih kultur v Ljubljani in Žalcu so ugotovili ze- lo velike razlike, ki jih prikazuje tabela 4. Razlike med vrednostmi skupne evapotranspiracije v vegetacijski dobi med posamez- nimi kulturami in tlemi so zelo velike in nekajkrat presegajo variabilnost povprečnih vred- nosti potencialne evapotranspiracije (neposredna primerjava ni možna, ker je v tabeli pri- kazana dejanska evapotranspiracija), ki so jih izračunali po Thornthwaitovi metodi. Ker nam evapotranspiracija pokaže tudi množino porabljene vode, je očitno, kako velike razli- ke so med kulturami na različnih tleh in v različnih fazah rasti, kar se najbolj jasno pokaže ob suši. Najbolj in najprej so prizadete rastline, ki za svojo rast potrebujejo veliko vode,(še zlasti v kritični fazi rasti, in tiste, ki rastejo na plitvih tleh z majhno retencijsko kapaciteto. Ker so kritične faze rastlin v različnem času in se tudi spreminjajo iz leta v leto ter od kra- ja do kraja, je tudi zaradi tega težko opredeliti sušo s klimatskimi pokazatelji. Zaradi teh razlik so bili npr. pridelki pšenice v letu 1983 kljub spomladanski suši dobri, saj je bilo ra- vno v njeni kritični fazi od konca aprila do sredine maja dovolj padavin, medtem ko so bili izpadi pridelka pri drugih kulturah veliko večji. Zelo prizadet je bil npr. hmelj, pri kate- rem je kritično obdobje rasti (oblikovanje storžkov) ravno sovpadalo z najhujšo vročino in sušo v tretji dekadi julija ( M e d v e d , 1984, 19). Tabela 4. Srednja dnevna evapoiranspiracija v vegetacijski dobi za različne kulture in obdobje 1973— 1976 (v mm) Table 4. Mean daily évapotranspiration jrom dijjerent crops in the vegetation period during 1973— 1976 (mm) Vir: Matičič, 1977, 7 7 - 7 8 doba Postaja/kultura A M J J A S mer j. dni ET LJUBLJANA oves lahka tla — — 2.30 3.48 7.99 — 92 424.57 težka tla — — 2.75 3.03 5.43 — 92 344.76 ječmen 1.1. 2.68 2.34 4.34 3.29 — — 92 385.13 1.1. 2.91 2.73 5.03 4.32 — — 92 456.75 pšenica 1.1. 2.17 2.60 1.47 0.46 — — 123 204.06 1.1. 2.16 3.25 2.91 0.89 — — 123 310.44 koruza 1.1. — 2.66 3.00 4.91 3.37 2.94 123 517.34 1.1." — 6.19 4.94 3.54 3.30 3.38 123 653.53 trava 1.1. 1.84 3.92 3.67 4.09 4.28 2.81 153 630.59 1.1. 1.91 3.72 3.68 3.04 2.95 1.93 153 526.61 nasad jablan 1.1. 2.41 3.92 3.14 3.62 3.03 2.59 153 571.87 1.1. 2.24 4.30 4.67 4.19 4.46 2.98 153 698.15 ŽALEC hmelj 1.1. 0.96 3.00 3.53 3.52 3.15 1.95 183 492.97 1.1. 1.26 2.94 3.25 3.90 3.36 1.67 183 501.60 trava 1.1. 1.52 2.99 3.19 4.02 4.29 2.13 183 555.50 1.1. 1.43 2.67 2.64 4.23 3.40 2.07 183 503.50 5. SUŠE V SLOVENIJI V PRETEKLOSTI O sušah v preteklosti pri nas imamo zelo malo podatkov, saj se je sistematično opazo- vanje vremena začelo šele proti koncu prejšnjega stoletja. Zgodovinski viri včasih sicer po- ročajo o hujših sušah v preteklosti, vendar pa so poročila nezanesljiva in jih je treba inter- pretirati z določeno previdnostjo. Po Bosserman-Jordanovi kroniki letin so bile v srednjem veku v Evropi najhujše suše v letih 638, 1000, 1132 in 1540, ko so presahnili izviri in vodni tokovi, posušili pridelki, poleg lakote in žeje pa je ljudi morila tudi kuga ( P l o h i , 1953, 3). V 19. stoletju (za vmesno obdobje nisem našel podatkov) so bile pri nas hude suše v letih 1826, 1830, 1832—1835, 1839, 1841 in 1859. Najhujša suša je bila v letih 1832— 1835. V prvih dveh letih je bilo kljub suši še nekaj pridelka, nato pa je sledila izredno suha in topla zima, za njo pa zelo suha pomlad in poletje. Jara žita sploh niso obrodila, primanj- kovalo je živinske krme. Že spomladi 1834 so začeli usihati potoki, mlini so se ustavili in je prišlo do pomanjkanja moke, saj je zaradi izredno nizke Save niso mogli voziti s Hrvaš- kega od poletja do decembra. Sušo je nekoliko olajšal šele izdaten dež v februarju 1835, vendar pa je maja spet nastopila huda suša, ki je pobrala večji del pridelka. Končala se je šele ob izdatnem deževju v jeseni 1836. V 20. stoletju so bile hujše suše v letih 1917, 1921, 1939, 1942, 1943, 1946, 1950, 1952, 1962, 1973, 1979 in 19§3. Leta 1917 je bila zelo huda poletna suša, zlasti avgusta in septembra. Grozdja je bilo zelo malo, koruza skorajda ni obrodila. Posušile so se tudi ostale poljščine, zlasti fižol, ze- lje, repa in pesa, tudi otave niso nič pridelali. Presahnili so studenci in številni potoki, tako da so ljudje in živina marsikje trpeli hudo žejo (Slov. narod, let. 75, 11. 9. 1942, str. 4). Verjetno najhujša suša v tem stoletju je bila leta 1921, ko je mnogo meteoroloških postaj zabeležilo doslej najnižjo letno množino padavin, vendar zaradi razburkanih časov časopisi niso poročali o njej. Naslednje zelo sušno leto je bilo 1939, ko je bila suha in sorazmerno mila zima, saj je nekaj več snega padlo šele v začetku marca. Že v sredini februarja je podeželje zajelo po- manjkanje vode, najhujša suša pa je pritisnila spomladi (od februarja do konca aprila je padlo v Ljubljani le 99.7 mm padavin, namesto povprečnih 269 mm). April je bil skoraj povsem brez padavin in zelo vetroven, tako da se je zemlja povsem izsušila, rastlinstvo sploh ni moglo pognati, zastala so tudi dela na poljih, saj niso mogli obdelovati. To je tra- jalo do druge polovice maja, ko je prišlo veliko deževje in povzročilo hude poplave ob Muri, Pesnici, Dravinji in Krki, nato pa je sledilo zelo vroče in suho poletje. V kmetijstvu in oskrbi z vodo so bile velike težave, vendar kljub vsemu letina ni bila najslabša. Leta 1942 se je pojavila suša ob zelo nenavadnem času, namreč ob koncu maja in v začetku junija. Hudo pripeko je spremljal močan veter, ki je povsem izsušil zemljo, sonce pa je požgalo rušo na pokošenih travnikih. Letina bi bila slaba že zaradi izredno ostre zi- me, ki je marsikje uničila ozimno žito, tako da so morali spomladi ponovno sejati jarino, ki pa je slabo obrodila zaradi suše. Suša je prizadela tudi okopavine in sadje, ki se je sušilo in odpadalo. V sredini julija je daljše deževno obdobje prekinilo sušo, ki pa je spet pokazala zobe v avgustu in septembru, ko so marsikje povsem presahnili studenci in manjši potoki, tako da je podeželje poleg vojne vihre pestilo še pomanjkanje vode za živino in ljudi. Pole- tna pripeka je skoraj povsem požgala otavo, tako da so bile velike težave s prehrano živi- ne. Suša se je končala z jesenskim deževjem v sredini oktobra. Že naslednje leto je napravila precej škode spomladanska suša, ki je sledila kratki in zelo suhi zimi. Zlasti topel in suh je bil februar, ko skoraj ni bilo padavin, najvišja dnevna temperatura pa ni bila niti enkrat pod 0°C. Zelo suha sta bila tudi marec in april, v začet- ku maja pa se je suša končala. Letina je bila kljub suši solidna, značilni pa so bili izjemno nizki vodostaji v rekah in potokih kot posledica suše v letu 1942 in izredno suhe ter mile zime 1942/43. Se zlasti jadransko primorje je leta 1950 prizadela zelo huda poletna suša, ki je bila ob srednjem Jadranu najhujša v zadnjih 60-ih letih. Značilna je bila kombinacija dolgo- trajnega sušnega obdobja (v Splitu ni deževalo od 14. marca do 30. julija oziroma 135 dni) in izredno visokih temperatur (R u b i č, 1952, 89). V Sloveniji in Makedoniji je poleti padlo od 70—90% povprečnih množin padavin, drugod okoli 50%. Pod 25% letnih pada- vin so dobili Gorski Kotor, Lika in Posavina od Siska do Slavonskega Broda, srednja Dal- macija in jadranski otoki pa samo 10% ( O b u 1 j e n, 1950, 65). V Sloveniji je suša naj- bolj pestila Primorsko, Belo krajino, Dolenjsko in Primorsko. Pridelek žita je bil še soli- den, zelo pa je suša prizadela koruzo, okopavine in še posebej travnike. Kjer so na slabših tleh kosili navadno samo enkrat, košnje to leto sploh ni bilo, ker je pripeka povsem požga- la travo. Bile so hude težave pri nabavljanju živinske krme, kjer je večje zmanjšanje stale- ža omilil poseg države. V južnem delu Bele krajine je bila suša tako huda, da je v juliju odpadlo listje s sadnega drevja, po izdatnejšem dežju pa je ponovno vzcvetelo. Še hujša suša je prizadela Slovenijo v letu 1952. Mrzla zima skoraj brez snega je mo- čno poškodovala ozimino, pomanjkanje zimskih zalog vlage v tleh pa je še stopnjevalo spomladansko sušo. Pridelek pšenice je bil manjši za 20%, rži za 13%, ječmena za 25%, koruze za 30—40%, sončnic za 30%, sena za 50%. Najhujši problemi so bili v živinoreji, ki si še vedno ni opomogla po suši v letu 1950, ko se je stalež goveda in prašičev zmanjšal v Sloveniji za 11%. Na Dolenjskem, v Beli krajini in na Primorskem sploh niso pridelali otave. Najbolj pa so bile prizadete vasi na Krasu, kjer ni bilo izdatnejših padavin od zgod- nje pomladi do konca avgusta. Nekatere so bile več kot pol leta brez vode, ki so jo morali dovažati s kamioni. Suša in pripeka sta skoraj povsem požgali vegetacijo, popolnoma uni- čili koruzo, povrtnine, marsikje pa celo vinsko trto. Dodatno pa so letino na Krasu zmanj- šale še gosenice. Zaradi majhnega pridelka krme je bila v Sloveniji ogrožena prehrana za 130.000 glav goveje živine (od tedanjih 500.000), 10.000 konj (od 66.000) in 150.000 prašičev (od 460.000). V Pomurju in na Štajerskem je ponekod suša uničila 60% pridelka, vendar pa je bila Slovenija kot celota še veliko manj prizadeta kot ostala Jugoslavija ( M u c k , 1952, 145). Leta 1962 je Slovenijo spet prizadela poletna suša, ki pa ni napravila toliko škode kot v letih 1950 in 1952. Obdobje zelo majhnih padavin je trajalo od 30. julija do 5. septem- bra, ko na nekaterih postajah v Brdih, na Krasu, Primorskem in Notranjskem skoraj niso zabeležili padavin. V Murski Soboti je padlo avgusta 56% od dolgoletnega povprečja pa- davin, v Celju 53%, v Mariboru 45%, Črnomlju 26%, Bovcu 25%, Ajdovščini 21%, Bab- nem polju 17%, v Ljubljani 12% in v Ilirski Bistrici samo 7% (N o s a n, 1963, 32). Zara- di suše so presahnili izviri in manjši potoki, tako da so morali ponekod voziti vodo do 20 km daleč. Najhuje je bil prizadet pridelek živinske krme, saj na Primorskerrt sploh ni bilo otave, veliko manj pa koruze, strniščnih posevkov, grozdja in sadja. V letu 1974 je kmetovalce pestila izrazita spomladanska suša, ki je trajala do konca aprila. Od 10. marca do 10. aprila je padlo le nekaj milimetrov dežja, tako da je bila zem- lja povsem izsušena. Pomanjkanje vode v tleh je stopnjevala še zelo suha zima, kar je naj- bolj ogrozilo ozimne posevke, ki se niso mogli razraščati ter jara žita, ki so težko kalila. Suša je povsem prekinila spomladanska dela, onemogočala delovanje umetnih gnojil. Naj- huje je prizadela Pomurje ter Dravsko in Ptujsko polje. Sušo je končalo izdatno deževje po 24. aprilu, ki je močno omililo izpad pridelka ( D o l i n a r -L e š n i k, 1974). Za leto 1979 je bilo značilno ločeno pojavljanje poznospomladanske in poletne suše. Prvo zelo suho obdobje je trajalo od 7. maja do 13. junija. Od 7. maja do konca meseca je padlo le nekaj milimetrov dežja, v juniju pa so se začele nevihte, ki kljub precejšnjim mno- žinam dežja niso imele veliko haska zaradi izjemno visokih temperatur. Suša je zelo zmanjšala pridelek pšenice, ječmena in koruze zlasti v ravninskih predelih vzhodne Slove- nije' ( D o 1 i n a r -L e š n i k, 1979b). Poletno obdobje sušnega vremena je trajalo od 10. julija do 10. avgusta, ko je suša najbolj prizadela Primorsko. Skupna množina padavin je v tem obdobju sicer znašala 50—100 mm, vendar je padla ob nekaj močnih nalivih, ki pose- vkom niso veliko koristili ( D o l i n a r -L e š n i k, 1979a), poleg tega pa je sušo stopnje- valo še vroče in sončno vreme ter močan veter. Najbolj je bilo prizadeto gojenje vrtnin, ki so zrastle le ob umetnem namakanju, travniki, koruza in sadje (D o 1 i n a r -L e š n i k, 1979c). 6. METEOROLOŠKE ZNAČILNOSTI SUŠE 1983 Čeprav sem imel na razpolago zelo malo podatkov o vremenu v drugih deželah v letu 1983, poskušam najprej vsaj okvirno predstaviti širše meteorološke razmere v tem letu. 175 Za vremensko dogajanje na našem planetu so bila v letu 1983 značilna velika odsto- panja od običajnega dogajanja ter pogosto pojavljanje ekstremnih pojavov, kar že več let zapored beležijo po vsem svetu. Povprečno zračno cirkulacijo na nivoju 700 hPa (približ- no 700 mb) so v zimi 1982/83 označevali izjemno globoka aleutska depresija nad sever- nim delom Tihega oceana, izjemno močan anticiklonalni greben nad Azori ter globoka de- presija nad Grenlandijo in Islandijo. V takšni situaciji so se pojavili izjemno močni in stal- ni cirkumplanetarni zahodni vetrovi, ki so prinesli večjemu delu Severne Amerike in Ev- raziji daleč v notranjost celine zelo milo zimo. Zlasti v začetku zime je dobila severna Evropa nadpovprečne množine padavin, medtem ko je bila zima v južnih delih Evrope ze- lo suha. Močni zahodni vetrovi so v glavnem prevladovali preko celega leta, razen poleti v Evropi, ko jih je blokiral izjemno visok azorski anticiklon, kar ji je prineslo najbolj vroče in sušno poletje, zabeleženo doslej (L e c o m t e, 1984, 227—230). V skoraj celotni Evropi je bil januar nenavadno topel, s srednjo mesečno temperaturo 3— 6°C nad dolgoletnim povprečjem. V Veliki Britaniji in Franciji je bil to eden najtoplej- ših januarjev, na Nizozemskem najtoplejši doslej, na Norveškem najtoplejši od začetka merjenj 1867, enako na Danskem od začetka merjenj v letu 1874. Še posebej v zahodni Evropi je bila pomlad izjemno turobna in hladna. Na Nizozem- skem je bila najbolj oblačna doslej, saj je v treh mesecih sijalo sonce samo 315 ur. Tudi padavin je bilo izjemno veliko. V Franciji je padlo 200—300% povprečnih pomladanskih padavin. To je bila najbolj mokra pomlad doslej na Danskem, na Nizozemskem v zadnjih 100 letih, v Angliji tretja najbolj mokra pomlad v 100 letih, itd. Drugo skrajnost pa je pomenilo poletje, ki je bilo rekordno glede temperatur in suš- nosti. Na splošno so bile srednje mesečne temperature do 3.5°C nad dolgoletnim povpreč- jem. V Veliki Britaniji je bil junij najbolj vroč mesec v 325-letni opazovalni dobi, v ostali Evropi pa julij: v Belgiji najbolj vroč po letu 1833 (21.0°C), v Nemški demokratični repu- bliki po 1851 (Jena 21.2°C, Torgau 21.3°C), na Madžarskem po letu 1881 (Budimpešta 24.3°C). Skoraj na vsej celini je bilo tudi bistveno manj padavin kot v povprečju. Na Dan- skem in na Švedskem je bilo to najbolj suho poletje, zabeleženo doslej, v Veliki Britaniji drugo najbolj suho v 100 letih (za 1976), saj je v juliju in avgustu padlo skoraj po vsej dr- žavi manj kot 50% padavin, na Nizozemskem pa tretje najbolj suho v 100 letih (za 1976 in 1921). Zelo sušno je bilo tudi v Avstriji, saj je na Dunaju padlo julija le 7% povprečnih padavin, in na Madžarskem, kjer je bila to petdesetletna suša (L e c o m t e, 1984, 235— 241). V Sloveniji je bila zima 1982/83 nadpovprečno topla, suha in s tanko snežno odejo. December 1982 je bil izjemno topel, saj so se najvišje dnevne temperature dvignile celo preko 16°C (Gornji Lenart pri Brežicah 16.7°C dne 9. decembra), srednja mesečna tem- peratura pa je ponekod presegla 4°C (Črnomelj 4.3°C, Gornji Lenart 4.2°C; dolgoletno povprečje 1.3°C oziroma 1.2°C). Prvi sneg je padel 11. decembra (od 2—17 cm), ki je na- to v glavnem skopnel, ob naslednjem sneženju 21. decembra pa ga je padlo še nekaj centi- metrov. Tudi januar 1983 je bil zelo topel in suh, večina Slovenije je bila brez snežne odeje. Prevladovalo je sončno anticiklonalno vreme, le v kotlinah je bilo dalj časa megleno. V vsem mesecu so prešle Slovenijo le tri izrazitejše hladne fronte, ko je padlo od 10—50 mm padavin, kar je komaj 20—60% dolgoletnega povprečja. i5. januarja je snežilo po vsej Sloveniji, zapadlo je 3—20 cm snega, ki pa se je obdržal le v višjih legah. Najtoplejše vre- me je bilo v severovzhodni Sloveniji in na Dolenjskem (srednje mesečne temperature so bile v Jeruzalemu 3.6°C, v Sevnem na Dolenjskem 3.5°C, v Planini pri Sevnici 3.4°C, v Mariboru in Zgornji Ščavnici 3.2°C), medtem ko je bilo v kotlinah zaradi megle občutno hladneje (Lesce 0.4°C, Murska Sobota 0.9°C, Ljubljana 1.3°C). Najtoplejše vreme je bilo 17. in 18. januarja, ko je bila najvišja dnevna temperatura 17.4°C v Mariboru, 15.1°C v Črnomlju, 14.8°Č v Zgornji Ščavnici in 13.8°C v Ljubljani, kar so bile najvišje stoletne maksimalne dnevne temperature za te dni. Kako topla je bila zima, govori tudi podatek, da je skupna povprečna temperatura decembra in januarja v Ljubljani — 0.8°C, v tej zimi pa je bila kar +2.5°C. Prvi dnevi februarja so bili še relativno topli z nekaj dežja, po 7. februarju pa smo pri- šli v območje plitvega zahodnosredozemskega ciklona, ki nam je prinesel obilne snežne padavine, tako da je bila sredi meseca snežna odeja debela od 30—50 cm, na Kočevskem pa 100 cm. 16. februarja nas je dosegel južni rob izrazitega severnoevropskega anticiklo- na, tako da so se najnižje dnevne temperature spustile pod —20°C (Babno polje —25.0°C, Šmartno pri Slovenjem Gradcu in Celje -20.1°C). Mraz je zajel tudi Primorsko, kjer so temperature padle pod - 6 ° C (Slap pri Vipavi -7 .6°C, Nova Gorica -6 .4°C, Portorož —4.0°C). Desetdnevni mraz je bil edino pravo zimsko razdobje, ki se je končalo v prvih dneh marca, ko se je sneg stalil v večjem delu Slovenije. Od 8. do 11. marca je bilo povsod izje- mno toplo, saj so najvišje dnevne temperature presegle 20°C (Maribor 22.0°C, Črnomelj 21.5°C, Gornji Lenart pri Brežicah 21.3°C, Celje in Novo mesto 21.0°C). Od 16. februarja do 22. marca je trajalo prvo daljše sušno obdobje, ko je v 35 dneh padlo le nekaj milime- trov padavin, pretežno dežja (Nova Gorica 16.0 mm, Slap pri Vipavi 15.9 mm, Portorož 10.2 mm, Črnomelj 8.4 mm, Novo mesto in Postojna 7.9 mm, Lesce 5.7 mm, Ljubljana 2.7 mm, Maribor 1.6 mm, Celje 1.4 mm in Šmartno pri Slovenjem Gradcu 0.6 mm). Sle- dila je ohladitev z močnimi padavinami, ko je padlo od 60 (Pomurje) do 160 mm padavin (Posočje), vmes je tudi snežilo. V kmetijskih predelih je padlo 3—4 krat toliko dežja kot je normalno za tretjo dekado marca. Takšno vreme v prvih treh mesecih je bilo posledica močnega vpliva zahodnoevrop- skega anticiklona, ki je bil najmočnejši v januarju, ko je znašalo srednje odstopanje zrač- nega pritiska pri tleh od povprečja 1900—1939 kar + 6 mb. V februarju in marcu se je središče anticiklona polagoma premikalo proti zahodu, tako da je njegov vpliv pri nas oslabel iri smo v sredini februarja prišli pod vpliv severnoevropskega anticiklona, ko so močni severozahodni vetrovi dovajali mrzle arktične zračne mase, nato pa se je spet uve- ljavil vpliv azorskega anticiklona. Hkrati je bilo nad severnim Atlantikom nenavadno ob- sežno in globoko ciklonalno polje. Takšna situacija je pogojevala stalno zahodno cirkulaci- jo nad zahodno in srednjo Evropo. Nad našimi kraji so prevladovali severozahodni višinski tokovi, ki so prinašali topel in vlažen zrak, razen v drugi polovici februarja ( I v a n č a n - P i c e k - T u t i š -S i j e r k o v i č -K i s e g i, 1984, 49). V aprilu je prevladovalo ciklonalno vreme — središče ciklonalnega polja je bilo nad Veliko Britanijo — z zahodnimi višinskimi tokovi, ki so k nam dovajali tople in deloma vlažne zračne mase. Kljub temu je bilo v aprilu malo padavin in še to v glavnem v začetku meseca, tako da se je sredi aprila že čutila močna suša zlasti v severovzhodni Sloveniji. V zahodni Sloveniji in na Notranjskem je padlo 60—80% povprečnih padavin, v vzhodnih predelih pa manj (Rogaška Slatina 31.3%, Murska Sobota 26.0%, Črnomelj 24.7%, Zgornja Sčavnica 17.7%) (slika 5b). Sušo so stopnjevale še visoke temperature in dolgo- trajen suh veter. Maja je nad našimi kraji prevladala jugozahodna cirkulacija s padavinami, ki so kon- čale spomladansko sušo v vsej Sloveniji. Največ padavin je dobila Primorska (160—440% od povprečne množine), podpovprečne množine pa severovzhodna Slovenija (80—90%). Sredi meseca je bilo zelo suho in vroče, zlasti v vzhodni Sloveniji, kjer ni bilo padavin, temperature pa so se dvignile preko 30°C. Zadnja dekada meseca je bila spet hladna in deževna. Od junija do novembra je nad našimi kraji prevladoval vpliv azorskega anticiklona, v novembru pa se je središče anticiklona nahajalo nad našimi kraji. V juniju in juliju so zaradi stabilne doline nizkega zračnega pritiska nad vzhodnim de- lom Balkanskega polotoka pri nas prevladovali severozahodni višinski tokovi, ki so prina- šali relativno vlažne zračne mase (I v a n č a n -P i c e k -T u t i š-S i j e r k o v i č-K i s e - g i , 1984, 49). Junij se je začel s pravo poletno vročino, saj so se najvišje dnevne temperature spet dvignile nad 30°C (v Ljubljani je bila 5. junija zabeležena stoletna najvišja dnevna tempe- ratura 30.5°C; D o 1 i n a r -L e š n i k, 1984, 6). Od 10. do 29. junija je bilo hladno in deževno vreme, ko je padlo od 70 do 150 mm padavin. Za julij je bilo značilno anticiklonalno vreme z izjemno poletno vročino in hudo sušo, saj je imela Ljubljana kar 15 dni temperaturo nad 30°C, v sedmih dneh pa je dosegla tem- peratura stoletni rekord. Tudi srednja mesečna temperatura je bila izjemno visoka (Mari- bor 22.4°C, Črnomelj in Ljubljana 22.6°C, Nova Gorica 23.7°C in Portorož 25.4°C) in je bila enaka dotedanjim najvišjim vrednostim iz leta 1950. Najvišje temperature so bile 27. in 28. julija (Ljubljana 37.TC, Celje 36.8°C, Brnik 36.3°C, Črnomelj 36.2°C, Rateče-Pla- nica 36.1°C, Maribor 35.8CC, itd.). Padavin je bilo skoraj povsod manj kot običajno, a ze- lo različne množine, ker so padale v obliki neviht. Najmanj dežja je bilo ob obali, kjer je ves mesec padlo le nekaj milimetrov dežja. Zelo malo padavin je bilo tudi v Ljubljani (31.3 mm), kar je le nekaj več kot v juliju 1971, ki je bil najbolj suh mesec v zadnjih 50 le- tih. Pomurje je dobilo 26—50 mm padavin, ostali deli Slovenije pa približno polovico obi- čajnih padavin ( D o l i n a r -L e š n i k, 1984b, 7) (slika 5c). Tudi avgust je bil toplejši od povprečja. Prvi izdatnejši poletni dež v začetku avgusta je povsod razen na Primorskem končal poletno sušo, saj je padlo od 50— 110 mm, na Pri- morskem pa samo 24 mm, tako da se je tam suša še nadaljevala do začetka septembra, ko je dež vsaj nekoliko namočil tla in napolnil že več mesecev prazne kapnice. Poletje 1983 je bilo v celoti gledano najbolj vroče v zadnjih tridesetih letih. V tem stoletju so bila samo tri bolj vroča poletja: 1947, 1950 in 1952. Srednja poletna tempera- tura je bila v Ljubljani 20.2°C, kar pomeni šesto najvišjo vrednost v zadnjih 130 letih. Gle- de množine padavin je bilo to najbolj suho poletje v zadnjih petdesetih letih, sušnejše je bilo samo 1932. leta, ko je padlo v Ljubljani komaj 50% normalne množine padavin, v le- tu 1983 pa 60% ( D o 1 i n a r -L e š n i k, 1984a, 5). Tudi jesen je bila sončna, topla in suha. Padla je komaj polovica povprečnih množin padavin, osončenje pa je bilo za 40% boljše od povprečja, kar je zelo ugodno vplivalo na zorenje jesenskih pridelkov. V začetku septembra je na Primorskem padlo okrog 100 mm dežja, kar je trikrat več kot normalno, v severovzhodni Sloveniji 30—40 mm, zelo malo pa v srednji in jugovzhodni Sloveniji. Za makrovremensko situacijo v jeseni 1983 je bil najbolj značilen višinski ciklon, k i je ležal v septembru nad Norveškim morjem, nato pa se je počasi prestavljal proti severo- vzhodu, tako da je njegovo središče ležalo oktobra nad severno Skandinavijo, v novembru pa nad Novo zemljo. Glede na to in na položaj anticiklona nad južnim Atlantikom so se conalni višinski tokovi nahajali nad srednjo Evropo, pri nas pa severozahodni višinski ve- trovi, ki so prinašali malo hladnejše in suhe zračne mase. Oktobra so se conalni zračni to- kovi prestavili nad južno Skandinavijo, tako da smo spet prišli pod vpliv azorskega antici- klona. V novembru se je močno poglobilo obsežno ciklonalno polje nad Novo zemljo, kar je povzročilo nastanek močnih severozahodnih zračnih tokov nad celotno zahodno in sred- njo Evropo, ki so v naše kraje dovajali hladnejše in suhe zračne mase. Pod vplivom teh to- kov smo bili še v prvi polovici decembra, v drugi polovici pa je prevladala jugozahodna cirkulacija, ki je prinesla obilne ciklonalne padavine, s katerimi se je povsod končala dol- gotrajna suša (I v a n č a n -P i c e k - T u t i š-S i j e r k o v i č -K i s e g i, 1984, 50). V začetku oktobra se je spet začela kazati suša, ki je otežkočala pripravo zemlje za je- sensko setev. Bilo je le nekaj padavinskih dni, obilnejši dež je padel 12. in zlasti 17. okto- bra, ko je v Novi Gorici v enem dnevu padlo 232.2 mm dežja in povzročilo velike popla- ve. Proti koncu meseca se je povsod ohladilo, sušno vreme pa se je nadaljevalo v novem- ber, ki je bil najbolj suh mesec v letu 1983. Bili so komaj 1—3 dnevi z več kot 1 mm pada- vin, padlo pa je od 8.0 mm na Sevnem na Dolenjskem do 91.7 mm v Tolminu, v glavnem pa od 25—50 mm. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je bilo v Črnomlju, kjer je padlo komaj 6.8% povprečnih padavin, v Ratečah 13.1%, Planini pod Golico 14.0%, Celju 14.5%, Ljubljani 23.4%, Mariboru 27.8%, Postojni 33.9% in Murski Soboti 35.4% (slika 5d). Posebni značilnosti novembra 1983 sta bili zgodnji padec srednje dnevne temperature pod vegetacijski prag (10. november, običajno ob koncu meseca) in pa štiri- najstdnevni mraz od 12. do 25. novembra, ko v. Ljubljani že najmanj sto let ni bilo tako mrzlo, saj so se srednje dnevne temperature spustile do -4 .5°C, v Šmartnem pri Slove- njem Gradcu pa kar do —8.1°C. Na Štajerskem in v gorskem svetu je zapadlo tudi nekaj centimetrov snega. Mrzla je bila tudi še prva polovica decembra, saj je bila srednja dnevna temperatura pod ničlo od 1. do 16. decembra in je znašala med - 5 . 0 ° C in -9 .0°C, po 18. decembru pa je nastopila močna otoplitev z izdatnimi padavinami, zlasti v zahodni Sloveniji. V neobi- čajno toplem vremenu (srednje dnevne temperature so bile do + 10°C) je padlo največ de- žja v zahodnem delu Slovenije (100 do 200% normalnih množin), v Beli krajini preko 80 mm, na Dolenjskem do 55 mm, v vzhodnem delu Slovenije pa od 15—45 mm, kar je bilo 25—70% povprečnih množin. Prvi sneg je pokril del Slovenije 4. in 5. januarja 1984, izda- tnejše snežne padavine pa so bile šele 9. januarja 1984. Zagrebški meteorologi so izračunali pogostnost vremenskih tipov v Zagrebu v letu | 1983 po mesecih glede na značaj polja zračnega pritiska pri tleh in jih primerjali s povpre- čnimi vrednostmi za obdobje 1961—1980. Razlikujejo tri vremenske tipe: 1. ciklonalni tip (pogojno padavinski), kadar je nad našimi kraji ciklonalno polje, do- lina, južni in jugozahodni zračni tokovi ali brezgradientno ciklonalno polje) 2. anticiklonalni tip (pogojno brezpadavinski) vključuje vremenske situacije, v katerih v glavnem ni padavin (anticiklon, grebeni in mostovi visokega zračnega pritiska in brez- gradientno anticiklonalno polje) 3. prehodni tip vključuje vsa ostala prehodna vremenska stanja Tabela 5 prikazuje pogostnost vremenskih tipov po mesecih (prirejeno po I v a n- č e k - P i c e k - T u t i š -S i j e r k o v i č -K i s e g i, 1984, 51): V letu 1983 je torej izrazito prevladovalo anticiklonalno vreme (243 dni oziroma 66.6%, 11.1% nad povprečjem), ciklonalno vreme je bilo 92 dni (25.2% oziroma 10% pod povprečjem), prehodni tip vremena pa je prevladoval v 30 dneh (8.2% oziroma 2.2% pod povprečjem). Anticiklonalni tip vremena se je nadpovprečno pogosto pojavljal v de- setih mesecih (razen v aprilu in decembru), ciklonalni tip pa se je podpovprečno redko po- javljal v vseh mesecih, razen v aprilu. Anticiklonalno vreme je prevladovalo v enajstih me- secih, ciklonalno pa samo v aprilu, kar je v skladu z dolgoletnim povprečjem. Podrobnejše spreminjanje vremena je razvidno iz slike 3, kjer je na diagramu naneše- no nihanje srednjih dnevnih temperatur in razporeditev padavin za postaje Portorož, Lju- bljana-Bežigrad in Murska Sobota. Čeprav so si vsi trije diagrami nekoliko podobni, je na Tabela 5. Pogostnost vremenskih tipov v Zagrebu v letu 1983 in povprečne vrednosti za obdobje 1961 -1980 (dni) Table 5. The Jrequencies oj weather types in Zagreb during 1983 and average monthly frequencies in the period 1961—1980 (days) ciklonalni tip anticiklonalni tip prehodni tip Mesec 1983 povprečje 1983 povprečje 1983 povprečje Januar 3 9.5 23 17.1 5 4.4 Februar 9 11.2 17 13.7 2 3.1 Marec 9 12.9 17 14.0 5 4.1 April 17 13.7 13 13.4 0 2.9 Maj 13 13.4 17 14.8 1 2.8 Junij 7 10.6 23 17.0 0 2.4 Julij 2 8.0 29 20.9 0 2.1 Avgust 6 8.9 24 20.4 1 1.7 September 6 8.6 23 19.9 1 1.8 Oktober 6 8.6 23 21.0 2 1.4 November 5 13.5 23 13.8 2 2.7 December 9 9.9 11 17.0 11 4.1 Skupaj 92 128.5 243 203.0 30 33.5 prvi pogled razvidno izrazito spomladansko in poznojesensko sušno obdobje v Murski So- boti, medtem ko kaže diagram za Portorož, da je bilo spomladansko sušno obdobje manj izrazito, izstopa pa dolgotrajno poletno sušno obdobje, povezano z zelo visokimi tempera- turami, ki so ga od dvainpolmesečnega jesenskega ločili le močni nalivi 26. avgusta (61.8 mm) , 3. (32.7 mm) in 4. septembra (62.0 mm). Če odštejemo padavine v teh treh dneh, je padlo v Portorožu od 29. maja do 16. decembra samo 141.4.mm dežja, oziroma 19.8% celoletnih padavin, skupaj z njimi pa 297.9 mm ali 41.8% celoletnih padavin. Podobna situacija je razvidna iz slike 4, kjer na diagramih primerjam odklone meseč- nih množin padavin od povprečnih mesečnih padavin v obdobju 1951—1980 na šestih me- teoroloških postajah. Izstopajo zelo veliki primanjkljaji padavin od junija do novembra v Ljubljani (310.3 mm), Postojni (423.2 mm) in Komnu na Krasu (468.8 mm — višek v ok- tobru je zaradi katastrofalnih nalivov od 16. do 18. oktobra, ko je v Novi Gorici padlo 335 .4 mm dežja, v Komnu pa 108.1 mm). Za Črnomelj je poleg jesenskega primanjkljaja 194.7 m m od septembra do decembra značilen še izrazit spomladanski primanjkljaj v apri- lu in maju (124.4 mm). Po razporeditvi primanjkljajev sta še posebej zanimiva diagrama za Celje, kjer so bile nadpovprečne padavine samo v februarju, marcu in avgustu (pri- manjkl ja j od aprila do julija je znašal 172.6 mm, jesenski od septembra do decembra pa 147.1 mm) in Mursko Soboto, kjer so se izraziti primanjkljaji padavin pojavili samo v aprilu, juliju, novembru in decembru, v ostalih mesecih pa so bile množine padavin pribli- žno enake dolgoletnemu povprečju. Te razlike so se seveda močno odražale v posledicah suše, ki so bile od kraja do kraja zelo različne. V tabeli 6 so sumarno prikazani klimatski podatki, ki opredeljujejo sušo v letu 1983. V prvih dvanajstih stolpcih so prikazane mesečne množine padavin, iz česar so razvidne zelo velike razlike med posameznimi pokrajinami in meseci. Naslednji trije stolpci prika- zuje jo letno množino padavin v letu 1983, povprečno letno množino v obdobju 1951— 1980 in odstopanje množine padavin v letu 1983 od dolgoletnega povprečja. V letu 1983 sta le dve postaji zabeležili nadpovprečne množine padavin, ostale pa od 58.1% od pov- SI. 3. Srednje dnevne temperature in dnevne množine padavin v letu 1983 v Portoroiu, Ljubljani in Murski Soboti Fig. 3. Mean daily temperatures and daily amounts oj rain]all during 1983 in Portorož, Ljubljana and Murska Sobota 40 20 0 [mm] 220 100 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1983 povprečje average surplus p r i m a n k l j a j deficit ČRNOMELJ POSTOJNA CELJE SI. 4. Odkloni mesečnih množin padavin v letu 1983 od povprečja 1951—1980 Fig. 4. Deviations oj monthly amounts oj rainfall in 1983 from the average jor the period 1951—1980 prečne množine v Srednji Bistrici ob Muri do 96.7% na Jezerskem (letna odstopanja pri- kazuje tudi slika 5a). Naslednji stolpci prikazujejo število dni v letu 1983, ko ni bilo pada- vin, ter število sušnih dni, sušnih dob in trajanje najdaljše sušne dobe. Največ brezpadavin- skih dni je bilo v Lendavi (289), najmanj pa na Brniku (211), v Čepovanu in Šmartnem pri Slovenjem Gradcu (212). Preko 250 brezpadavinskih dni je bilo na primorskem in v severovzhodni Sloveniji, v ostali Sloveniji pa od 215—250. Precej večje iazlike nastopajo v številu sušnih dni. Za sušno obdobje sem vzel zaporedje desetih dni, ko v nobenem dne- vu ni padlo več kot 1 mm padavin, vsota vseh dni, ki so vključeni v sušna obdobja, pa predstavlja letno število sušnih dni. Le-to do neke mere odraža enakomernost razporedi- Tabela 6. Klimatski podatki o suši v letu 1983 Table 6. Climatological dala Jor the drought 1983 Vir: Arhiv Hidrometeorološkega zavoda S RS Postaja množina padavin po mesecih (mm) M A M N D povpre- čje letna 1951- vsota 1980 brez- pad. dni suš- nih dni suš- nih dob najdaljša sušna doba od do dni 19. 9. 11.10. 23 19.10. 26.11. 39 31.10. 26.11 . 27 23.10. 27.11 . 36 23.10. 27.11 . 36 1.11. 26.11. 26 1.11. 21.11. 21 18.10. 27.11. 41 23.10. 21.11. 3(1 19. 9 . 11.10. 23 23.10. 27.11. 36 16. 2 . 15 . 3 . 28 1.11. 21.11. 21 1.11. 26 .11. 26 19. 9 . 11 .10. 23 19.10. 27 .11 . 4fi 23.10. 27 .11. 36 16. 2 . 15 . 3 . 2« 13. 2 . 22 . 3 . 38 23.10. 27 .11. 36 22.10. 27 .11. 37 1.11. 26 .11. 26 1.11. 21 .11. 21 16. 2 . 22 . 3 . 35 1.11. 26 .11. 26 28. 2 . 24 . 3 . 25 16. 2 . 12 . 3 . 25 31.10. 27 .11. 28 23.10. 26 .11. 35 18. 9 . 10.10. 23 16. 2 . 22 . 3 . 35 23 .10. 14.11. 23 23 .10. 26 .11. 35 19.10. 26 .11. 39 19.10. 27 .11. 39 1 .11 . 26 .11. 26 18.10. 27 .11. 41 oo Babno polje Blaguš/Videm Bovec Binik-letališče Celje Čepovan Črnomelj Gornja Radgona Gornji Lenart/Brež. Ilirska Bistrica Jeruzalem Jezersko Kočevje Komen na Krasu Kubed Lendava Lesce Ljubljana-Bežigrad Maribor-Tezno Mozirje Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Polički vrh Portorož Postojna Radlje ob Dravi Rateče-Planica Rogaška Slatina Slap pri Vipavi Šmartno/Slov. Gradec Titovo Velenje Tolmin Vedrijan Veliki Dolenci Vojsko Zgornja Ščavnica 46.9 14 .3 10 .9 22.1 22 .3 34.5 51.4 12.4 33.5 52 .2 19.3 12.9 43.8 38.7 28 .5 24.2 16.4 35.3 7.9 11.4 17.3 26.0 28 .9 10.9 15 .8 43.6 23.2 11.0 24.3 44.7 11.6 15.1 9.5 16.5 26.7 46.1 8.9 93.3 61.9 76.9 86.0 60.8 84.6 121.3 65.7 83.4 90.5 66.5 65.6 141.5 92.2 102.4 49.8 65.3 110 .6 52.5 72 .2 51.1 79.7 75 .6 53.1 80.4 81.4 55 .9 57 .7 57.9 73.8 39.6 58 .8 80.2 68.6 43.9 162.7 52.2 166.6 77.3 168.4 127.1 110.5 190.5 116.0 90.5 92.6 90.8 79.4 167.7 172 .5 90.0 95.7 58 .2 108.1 147.8 87 .7 106.4 65.1 109 .2 101.6 73.8 78.7 154 .5 81.8 70.1 106.9 100.5 76.9 100.5 176.7 149.4 57 .5 216 .9 84.9 83.3 6.9 184.2 23.8 30.5 97.8 21.5 12.3 23.1 55.4 13.4 56 .7 64.6 76.8 60.6 16.0 23 .5 48.9 17.7 30.4 13.5 83.1 26.4 13.7 43 .5 66.9 28.2 46.6 22.5 88.0 21.5 35.7 150.5 102.8 37 .0 89.7 10.6 80.0 59.7 302.1 126.8 82.3 209.8 71.1 101.0 88.0 101.8 67.6 212 .8 123.4 139.6 105.6 62.3 120.7 168.0 94.6 105.8 70.8 144.3 79.7 84.8 96.8 133.0 105 .5 175 .2 72.8 197.7 90.4 105.1 265.8 225 .2 84.9 203.0 95.8 135.3 128 .9 111.2 84.7 110.7 149.7 128.6 134.0 131.6 68.4 99.1 177.4 122 .9 78.4 56.7 51.7 80.9 94.6 134.7 223.1 101.5 146.1 145.8 102.1 29.6 106.4 151.0 89 .2 118.0 94.6 169.4 36.4 18.3 26.2 28.0 65 .9 37.2 44.2 30.4 49.7 51.4 30.7 60.2 31.5 34.6 30.5 47.7 34.4 31.3 58.4 45̂ 5' 26.0 63.0 66.4 37 .8 3.8 21.4 71.5 48.0 40.0 50,5 66.3 178.6 110.1 58.6 176.1 144.5 51.9 57.1 41.3 128.3 50.9 110.8 26.3 128 .5 107.8 130.1 60.6 121.8 133 .0 131.4 148.9 182.4 48.5 57 .5 132.4 142 .4 51.7 108.2 73.3 150.3 117.4 110 .8 97.1 92.6 101 .1 115.4 126.5 94.0 48.7 138.2 127.0 103.0 80.1 94.3 100.2 70.3 100.7 69.7 156.9 145.6 118 .6 84.4 365.9 106.4 95.0 165 .4 84.6 77.7 87.2 101 .5 91.5 193.7 131.2 74.8 105.3 78.9 112.8 91 .7 100.7 129.2 72.2 123.6 124.8 86.6 100.0 86.3 173 .8 254.4 97.8 102.8 132.6 115.5 200.1 143.6 59.3 130.2 86.0 153.3 89 .6 277 .3 122.5 97.1 425 .8 101.8 129.3 108.7 66.5 102.5 239.8 173.3 174.7 54.5 69.6 118.8 127 .5 134.8 98.8 80.9 376.1 114.4 102.5 43.3 115 .9 99.2 122.0 110 .9 132.4 126.9 122.3 193.6 141.4 102.3 208.7 133 .5 61 .5 26.7 46.6 32 .8 20.3 78 .8 8.4 30.0 14.4 30 .8 22.7 71.2 43.1 35 .7 23 .8 22 .0 30.3 30.7 24.5 27 .8 24.1 41 .6 10.2 28 .7 11.3 43.0 38 .7 20.5 22.0 56 .9 37.5 32 .7 91.7 59 2 29.9 77 .2 25.1 192.9 26.2 442.6 164.7 33 .5 305.9 81.6 30.3 46.1 190.0 18.2 299.4 121.1 204.0 152 .7 15.7 181.2 145.4 41.7 102.8 18.9 198.4 54.9 32 .8 116.0 223 .7 62.6 178.2 37.0 180.4 79.0 64.9 299.9 246.5 24.1 247.1 29.4 1296.6 702.0 2142 .4 985.5 850.7 1913.0 961.9 862.5 940.7 947.8 668.4 1689 .8 1312 .4 1091.2 924.5 569.4 1042.7 1149.2 866.0 1050 .5 634.3 1492 .2 944.1 753 .3 713.2 1124.8 1029 .6 1199.9 813.1 1202 .6 946.0 1039 .5 1773 .0 1450 .3 633 .7 1717 .7 809.1 1643 78.9 2833 1398 1169 2390 1290 917 1060 1549 980 1975 1584 1667 1305 823 1395 1048 1323 807 1539 1180 1651 1049 1562 1219 1217 2284 1679 824 2519 966 75 .6 70.5 72.8 80.0 74.6 94.1 88.8 61.2 68.2 85.6 82.9 65.5 70.8 69.2 82.4 82.6 79.4 78.6 1134 83.3 73.1 87 .3 72.7 77.5 77.0 77.6 85 .4 77.6 86.4 76.9 68.2 83 .8 232 259 214 211 239 212 219 243 262 240 260 221 238 258 272 289 241 209 248 253 246 238 219 259 241 262 235 232 249 250 212 262 243 257 252 209 251 97 126 135 154 149 133 109 175 78 154 184 118 89 143 168 192 150 135 159 140 202 159 88 159 199 180 129 123 128 147 140 129 153 161 182 127 176 6 11 8 8 9 9 8 9 5 11 11 7 8 9 12 11 9 7 9 8 11 11 6 8 11 12 8 8 7 10 8 9 8 10 10 ro tve padavin preko leta, saj je bilo najmanj takšnih dni v jugovzhodni Sloveniji (78—110), največ pa na Primorskem (140—200) in v severovzhodni Sloveniji (126—200). Najdaljše sušno obdobje so zabeležili v Gornji Radgoni in Zgornji Ščavnici (41 dni), trajalo pa je od 18. oktobra do^27- novembra. Tudi na večini ostalih postaj je bilo v tem času najdaljše sušno obdobje v letui>1983, ki pa so ga manjše padavine v zadnjih dneh oktobra skrajšale na 26—28 dni. Samo ponekod v osrednji Sloveniji ter v gorskem svetu je bilo poznozimsko sušno obdobje od 16. februarja do 22. marca (35 dni) daljše od jesen- skega. Poleg najdaljšega sušnega obdobja so-na večini postaj zabeležili še 10—20-dnevna sušna obdobja v marcu, maju, septembru in oktobru. Omenil sem že, da je bila posebnost suše v letu 1983 pojavljanje spomladanske, pole- tne in jesenske suše, ki so jih ločila obdobja z izdatnejšimi padavinami, zaradi katerih so bile letne množine padavin le 20—30% manjše od dolgoletnega povprečja. V stoletnem opazovalnem obdobju 1884—1983 je v Novi Gorici kar v 42 letih padlo več padavin kot v letu 1983 (1492 mm), v Ljubljani dvanajstkrat in v Mariboru desetkrat. Množina padavin v letu 1983 je v Novi Gorici le neznatno odstopala od stoletnega povprečja (1509 mm), medtem ko je znašala v Ljubljani 81.4% stoletnega povprečja (1411 mm) in v Mariboru 81.6% (1035 mm). Tudi ta podatek kaže na to, da je bila suša v letu 1983 posebnost zara- di izjemnega trajanja in svojske razporeditve padavin. Na sliki 5a so prikazana odstopanja letne množine padavin od povprečja 1931—1960. Največji letni primanjkljaj so bili zabeleženi v Srednji Bistrici ob Muri (58.1% povprečnih padavin), pri Mrzlem Studencu na Pokljuki (63.7%), v Ilirski Bistrici (66.0%) in v Jeru- zalemu (67.0%). Manj kot 80% povprečnih padavin je dobilo Pomurje, vzhodni del Slo- venskih goric, Dravinjske gorice, Voglajnska pokrajina in del Sotelskega, Julijske Alpe, Ljubljanska kotlina, Dolenjska, del Notranjske in Primorska, razen Šavrinskega gričevja in obale. Nadpovprečne letne množine padavin so zabeležili samo v Kostanjevici na Krki (100.1%) in Podolševi (108.2%). Bistveno večja odstopanja od povprečnih množin padavin pa so bila v aprilu, juliju in novembru, ko je bila suša najhujša. V aprilu (slika 5b) je dobil najmanj padavin nižinski del Pomurja, Slovenske gorice, Haloze ter Dravsko in Ptujsko polje (manj kot 30% pov- prečnih padavin). Najmanj padavin je padlo v Srednji Bistrici ob Muri (6.6 mm ali 10.8% povprečnih padavin) in v Zgornji Ščavnici (10.6 mm ali 17.7%). Manj kot tretjino povpre- čnih padavin so dobili še Bela krajina, Kočevski Rog, Mežiška dolina, Pohorje in deli Go- renjske. V ostali osrednji Sloveniji je padlo od 40—50% povprečnih padavin, v zahodni Sloveniji pa od 60—90%, tako da tam niso močneje čutili spomladanske suše. V Brkinih, Čičariji in Matajurskem pogorju pa so padle celo nadpovprečne množine padavin (Tatre v Brkinih 143.1 mm ali 157.3% povprečne množine). Povsem drugačna razporeditev padavin je bila v juliju (slika 5c), ko je poletna suša najbolj pestila obalno področje in Ljubljansko kotlino z obrobjem, saj je tod padlo manj kot 20% povprečnih mesečnih množin padavin (Portorož 3.8 mm ali 9.9% povprečne množine, Strunjan 6.7 mm ali 9.9%, Dražgoše 18.0 mm ali 12.0%). Manj kot tretjina pov- prečnih padavin je padla tudi v Julijskih Alpah, Slovenskih goricah, Pomurju in na Kočev- skem, nekaj več pa na Dolenjskem. Na nobeni postaji niso zabeležili nadpovprečnih mno- žin padavin. Največje pomanjkanje padavin pa je bilo v novembru (slika 5 d), ko nikjer ni padlo več kot 50% povprečnih množin padavin. Najmanj padavin je bilo v Beli krajini, na Do- lenjskem, Notranjskem, ob obali, v Julijskih Alpah, na Kozjanskem ter v Posavskem in Škofjeloškem hribovju. Pomanjkanje vode v tleh in v vodnih tokovih so poleti stopnjevale še izjemno visoke o o SI. 5. Odkloni letne in mesečnih množin padavin v letu 1983 od povprečja 1931—1960: a. leto 1983 b. aprila c. julija d. novembra Fig. 5. Deviations oj rainjall in 1983 Jrom the average jor the period 1931—1960: a. in the year 1983 b. m April c. in July d. in November temperature zraka, zaradi česar je bilo tudi izhlapevanje nadpovprečno močno. Žal je ta klimatski pokazatelj premalo proučen, da bi mogli priti do natančnejših zaključkov. Tabela 7. Mesečne vrednosti izhlapevanja od aprila do oktobra 1983 Table 7. Monthly amounts o] evaporation from April till October 1983 Vir: Arhiv Hidrometeorološkega zavoda SRS Postaja Naprava A M J J A S O Skupaj Celje A 97.7 80.3 139.1 172.5 118.2 84.4 46.6 738.8 Ljubljana-Bežigrad A 76.8 96.6 124.7 159.7 124.5 68.1 41.8 692.2 Maribor-Tezno A 92.6 118.6 131.0 180.5 129.7 87.7 52.6 792.7 Novo mesto A 105.8 121.5 137.7 153.1 127.4 86.1 53.5 785.1 Portorož A 96.8 128.5 178.5 202.0 182.2 127.7 82.1 997.8 Rateče-Planica A 66.3 73.4 114.5 146.5 92.7 57.3 29.9 580.6 Črnomelj P 119.1 109.4 93.3 110.5 78.9 62.4 54.1 627.7 Gornji Lenart/Brežice P 82.7 73.9 64.6 76.7 55.2 48.0 — — Ilirska Bistrica P 72.7 72.8 89.0 106.8 92.5 72.9 — — Jeruzalem P 119.9 116.5 116.7 139.5 109.8 82.8 76.3 761.5 Jezersko P — 98.9 84.8 104.4 62.2 60.3 — — Lesce P 85.0 72.2 86.0 112.4 77.0 57.1 43.4 533.1 Murska Sobota P 166.2 155.1 133.3 146.9 107.8 81.0 — — Nova Gorica P 79.1 88.5 109.9 135.6 113.9 92.4 64.9 684.3 Postojna P 95.0 108.9 118.9 154.5 123.6 96.4 — — Šmartno/Slov. Gradec P — 113.8 91.7 110.6 86.8 74.1 — — Žikarce P 170.4 124.7 121.5 150.9 103.3 112.1 — — A — A posoda (ameriški evaporimeter) P — Pichčjev evaporimeter Tabela 7 prikazuje mesečne množine izhlapele vode iz ameriškega evaporimetra (A posode) na petih postajah in mesečne množine izhlapele vode, izmerjene s Pichejevim evaporimetrom. Prikazane vrednosti nam približno kažejo višino izhlapevanja s proste vo- dne površine in ne vrednosti evapotranspiracije, vendar pa so razlike med njimi v pravem sorazmerju. Podrobnejša obdelava podatkov o izhlapevanju in primerjava s padavinami bi zelo koristila pri natančnejši opredelitvi suše 1983, vendar zaenkrat še ni opravljena. 7. HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI SUŠE V LETU 1983 Dolgotrajna sušna obdobja, nadpovprečno visoke temperature zraka poleti ter mila zima 1982/83 z majhnimi snežnimi padavinami so se na naših rekah odražali predvsem v dolgih obdobjih nizkih voda in manj v izjemno nizkih vodostajih in pretokih. Čeprav so nizke vode izredno pomembne za proučevanje prostorske in časovne razporeditve vodnih virov, je njihovo proučevanje zapostavljeno na račun visokih voda, zaradi česar jim bo tre- ba v bodoče posvetiti večjo pozornost (T r n i n i č, 1984, 66). Hidrološka analiza vodnih tokov Slovenije za leto 1983 še ni opravljena, zato ne mo- rem podati podrobnejše slike o stanju v tem sušnem letu. Poglavitna značilnost odtočnih razmer v letu 1983 je bilo normalno stanje pretokov v prvih štirih mesecih, v skoraj vseh ostalih pa so prevladovali podpovprečni pretoki. Še posebej izstopajo izjemni odkloni srednjega novembrskega pretoka od povprečja v obdo- Tabela 8. Srednji mesečni pretoki v letu 1983 in primerjava s povprečjem 1926—1965 (m3/sek) Table 8. Mean monthly water discharges in 1983 and comparison with the averages 1926—1965 (m3/sec) Vir: Polc-Tepeš, 1984, 11 Reka — vodomerna postaja J F M A M J J A S O N D Leto % DRAVA Dravograd 1983 189 149 povprečje 130 122 MURA Gor. Radgona 1983 168 138 povprečje 97 106 SAVA Radovljica 1983 21.7 9.9 povprečje 17.5 20.5 SAVINJA Laško 1983 38.5 16.5 povprečje 37.6 35.2 SORA Suha 1983 7.5 5.6 povprečje 19.7 18.0 LJUBLJANICA Moste 1983 50.3 25.6 povprečje 60.0 55.1 KRKA Podbočje 1983 29.1 17.7 povprečje 56 54 SOČA Doblar 1983 36.5 21.9 povprečje 69.4 66.6 146 163 188 236 323 365 328 465 260 390 170 325 145 136 180 201 228 275 204 252 131 198 92 171 27.5 24.7 35.9 34.5 42.6 34.9 24.7 45.7 14.2 35.5 19.4 25.0 61.7 50.4 33.7 48.4 28.7 49.2 26.0 41.6 12.8 32.0 20.1 26.0 20.0 28.0 11.6 25.2 12.1 21.2 6.3 18.0 4.6 13.6 4.9 13.4 86.7 71.9 71.7 65.0 38.9 55.1 20.6 44.8 13.1 33.0 10.7 25.6 90.9 84 53.1 69 8.9 64 12.4 49 11.2 39 7.7 27 64.0 105.0 80.0 106.0 113.0 125.9 47.7 117.0 27.2 73.6 25.0 65.2 201 278 160 240 118 262 133 197 197.1 264.4 74.5 119 144 94 138 70 147 88 114 138.1 164.9 83.7 55.7 28.0 23.6 23.5 10.5 39.0 39.0 33.5 27.1 30.2 89.7 34.9 32.8 28.5 49.6 14.7 65.2 42.8 44.8 29.9 42.7 70 .0 6.0 18.0 15.9 24.6 6.7 35.2 28.5 24.6 10.8 21.6 50.0 13.1 37.5 19.4 61.1 12.0 93.2 72.1 76.5 36.2 56.6 64 .0 12.1 39 26.0 67 8.6 98 27.0 74 25.4 60.0 42.3 61.4 83.3 54.3 115.8 30.9 140.0 115.3 91.6 56.4 96.2 58.6 bju 1926—1965, ko je znašal srednji mesečni pretok na Muri v Gornji Radgoni komaj 47.6% povprečne vrednosti, na Dravi v Dravogradu 45.0%, na Savi v Radovljici 26.9%, na Savinji v Laškem 22.5%, na Soči v Doblarju 22.1%, na Sori v Suhi 19.0%, na Ljublja- nici v Mostah 12.9% in na Krki v Podbočju komaj 8.8%. Podrobnejše stanje prikazujeta tabela 8 in slika 6. Tabela kaže, da so bila največja odstopanja od dolgoletnih povprečkov na naših sre- dogorskih in kraških rekah, saj je znašal srednji letni pretok na Sori pri Suhi komaj 50.0% od povprečne vrednosti, na Krki pri Podbočju pa 42.3% od povprečka. Na Krki je bil pre- tok za polovico manjši od povprečja kar v devetih mesecih, neprekinjeno od maja do de- cembra, na Soči pa v osmih. Vendar pa v letu 1983 niso bili zabeleženi najnižji vodni pre- toki, saj sta bili v hidrološkem pogledu veliko bolj sušni leti 1921 in 1946. Na sliki 6 so prikazani hidrogrami za osem slovenskih rek. Na Dravi in Muri so bili nadpovprečni pretoki samo v januarju, februarju in marcu (samo na Muri), v ostalih mese- cih pa občutno manjši. Največja odstopanja so bila v avgustu in novembru. Na Dravi sta znašala pretoka v teh mesecih le 52.3% oziroma 45.0% od dolgoletnega povprečka, na Muri pa 53.8% oziroma 47.6%. Še veliko večja odstopanja so bila na Soči, kjer je srednji letni pretok znašal komaj 58.6% povprečja, z največjimi odstopanji mesečnih vrednosti v avgustu (38.3% povprečnega mesečnega pretoka), juliju (37.0%), februarju (32.9%) in novembru (22.1%). Do dve tretjini manjši pretoki so bili tudi na Sori kot predstavnici sre- dogorskih rek, še zlasti v novembru, ko je povprečni mesečni pretok znašal komaj 19.0% dolgoletnega povprečja. Izjemno dolga sušna obdobja so izpraznila tudi kraško podzemlje, saj so se primanjkljaji vodnih količin na kraških rekah stopnjevali od maja do novembra, ko je znašal srednji mesečni pretok na Ljubljanici v Mostah komaj 12.9% povprečja, na Krki pa samo 8.8%. Za nekatere vodomerne postaje je prikazana tudi primerjava z letom 1946, ki je bilo v hidrološkem pogledu najbolj sušno v zadnjih desetletjih. Če izvzamemo Dravo, kjer so bili leta 1946 manjši pretoki kot 1983 samo v januarju, februarju in marcu (hladnejša zima 1945/46), so bili leta 1946 zabeleženi manjši povprečni pretoki v marcu, aprilu in maju ter v septembru in oktobru, katerim je sledil moker november z visokimi vodami in manjšimi poplavami. Tudi to kaže, da suša v letu 1983 v hidrološkem pogledu ni bila tako izrazita kot bi sodili na osnovi splošnega vtisa. Ker hidrogrami za slovenske vodomerne postaje še niso izdelani, sem za ilustracijo le- tnega poteka odtekanja vzel hidrogram za reko Savo pri Zagrebu, kjer je prikazana tudi primerjava z letoma 1947 in 1971, ko so bili pretoki nižji kot v letu 1983 (T r n i n i č, 1984, 75) (slika 7). Najmanjši pretok Save pri Zagrebu je bil doslej zabeležen 23. oktobra 1947 in je zna- šal 47.5 m3 /sek. V letu 1971 je bil najmanjši pretok 2. novembra (53.5 m3/sek), v letu 1983 24. novembra in sicer 54.4 m3/sek (T r n i n i č, 1984, 71). Iz slike 7 je razvidno, da so bili v letu 1983 manjši pretoki kot leta 1947 ob koncu aprila, v drugi polovici julija, ob koncu novembra in v sredini decembra, kar natanko sovpada z viški vseh treh suš. Razvi- dno je tudi zelo veliko nihanje pretokov v letu 1983, kar je povezano z izjemno neenako- merno razporeditvijo padavin preko leta. Posebna značilnost leta 1983 je bilo tudi izjemno zmanjšanje obsega snežišč in obeh ledenikov v našem alpskem svetu. Do tolikšnega skrčenja so privedli zlasti suha in blaga zima s podpovprečno debelo snežno odejo ter nadpovprečna osončenost in visoke tempe- rature zraka poleti in jeseni. Snežna odeja je bila na Kredarici nadpovprečno debela samo v decembru, v vseh ostalih mesecih pa precej pod povprečjem. Največja debelina snežne 1983 1946 povprečje višek average surplus p r imank t j a j deficit SAVA - Radovljica SAVINJA -Laško LJUBLJANICA-Moste 1983 1946 povpreč j e average v i š ek surplus p r i m a n k l j a j deficit DRAVA - Dravograd SI. 6. Odstopanja vodnih pretokov v letu 1983 od povprečja 1926—1965 Fig. 6. Deviations oj water-discharges in 1983 jrom the average jor the period 1926—1965 odeje je znašala 304 cm v decembru (dotedanji decembrski maksimum je bil 291 cm), v janu- arju 285 cm, v februarju 350 cm, v marcu 340 cm (450 cm), v aprilu 390 cm (560 cm) in v ma- ju 360 cm (423 cm). Poletje je bilo nadpovprečno sončno in toplo ter z manjšimi padavinami kot v povprečju. Srednja mesečna temperatura junija je bila na Kredarici 4.0°C (povprečje 1 9 2 6 - 1 9 6 5 3.9°C), v juliju 9.8°C (6.1°C) in v avgustu 5.8°C (5.9°C). 27. julija je bila iz- merjena doslej najvišja temperatura (21.6°C, prej 18.5°C). V treh poletnih mesecih je son- ce sijalo 562.7 ur (povprečje 1951—1970 je 547.7 ur). Izjemno sončen je bil julij z 265.7 urami, kar je 13% več kot v povprečju 1951—1970. Nadpovprečno toplo in suho vreme (razen v septembru) se je nadaljevalo še jeseni, saj je bil september ža 0.8°C pretopel, ok- tober za 0.9°C in november za 0.8°C (B e r n o t , 1983a, 1983b, 1984). V takšnih razmerah so izginila številna snežišča, ki smo jih smatrali za trajnejša, vsa ostala pa so se zelo zmanjšala. V Kamniško-Savinjskih Alpah so skopnela snežišča tudi na severnih pobočjih, ohranilo se je le neznatno snežišče v vrtači pod Skutinim ledenikom. Ledenik se je umaknil v osrednji in zgornji del krnice in dosegel enega najmanjših doslej opazovanih obsegov (ustno sporočilo M. O r o ž e n A d a m i č a ) . V Julijskih Alpah sem v začetku oktobra 1983 registriral samo še 89 snežišč (N a - t e k , 1984). Podrobne inventarizacije nisem mogel izvesti, ker ni bilo sredstev za letalsko 0 [m 3 /s] SI. 7. Srednji dnevni pretoki Save v Zagrebu leta 1983 in primerjava s pretoki v letih 1947 in 1971 Fig. 7. Mean daily water-discharges oj the Sava River in Zagreb during 1983 as compared with discharges for the years 1947 and 1971 snemanje, smo pa dobili vsaj približno sliko minimalnega stanja, kar doslej še ni bilo opra- vljeno. Največ snežišč je bilo seveda v okolici Triglava (40) in v Martuljkovi skupini (12), ostala pa pod Jalovcem in Šitami (9), Škrlatico (9), Kanjavcem (8), pod Loško steno (4), pod Prisojnikom (3), v okolici Krna (2) in po eno pod Bavškim Grintavcem in Debelim vrhom. Največ je bilo podstenskih snežišč (30), ostala pa so ležala na pobočjih (15), v vr- tačah na ravnih podih (15), v krnicah (12), ob izteku grap (9; le-ta so skupaj s podstenski- mi segala v najnižje lege) ali v grapah v osojnih stenah (8). Najnižje ležeča snežišča sem našel v globokem hudourniškem žlebu v spodnjem delu Loške stene nad Koritnico v nadmorski višini ca. 1300 m, pod severno steno Travnika nad Tamar jem v višini 1380 m in veliko snežišče v zatrepu krnice Za Akom v Martuljku v vi- šini 1390— 1460 m. Z izjemo največjih snežišč (Triglavski ledenik, snežišče v Škednju in obe snežišči v krnicah nad Martuljkom) so bila vsa ostala zelo majhna; torej so se v njih zadržale le neznatne množine vode, ki ne bi mogle več dolgo hraniti alpskih voda. 8. POSLEDICE SUŠE V LETU 1983 Pri zbiranju podatkov o posledicah suše in gospodarski škodi, ki je zaradi nje nastala, sem imel velike težave, tako da ne morem podati dokončne ocene škode. Po eni strani se posledice suše odražajo predvsem posredno, po drugi pa zaenkrat še nimamo dobre meto- dologije zbiranja podatkov o takšni škodi. V tem pomanjkanju sistematično zbranih poda- tkov (izjema je Republiški štab za civilno zaščito, ki je zbral podatke o pomanjkanju pitne vode) sem bil prisiljen uporabiti tudi fragmentarne podatke iz različnih virov ter poročila iz dnevnega časopisja. Največ škode je utrpelo kmetijstvo (1035,4 milijonov dinarjev), saj je bil pridelek za približno 20% slabši od načrtovanega, veliko težav in stroškov je bilo v oskrbi z vodo, proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah pa je bila 12% manjša od načrtovane. Po podatkih Zavoda SRS za statistiko je bila škoda zaradi suše ocenjena na 1190,77 milijonov dinarjev (tabela 9). Te številke so nastale na podlagi ocen, ki so jih dale občinske komisije za ocenjevanje škode, tako da jih ne moremo sprejeti brez zadržkov. Škode niso ocenjevali v vseh občinah (podatki v tabelah 9 in 10 se nanašajo samo na 21 slovenskih občin), obenem pa niso zaje- li vseh škod, ki jih je utrpelo gospodarstvo. Čeprav menim, da so ocene škode v nekaterih dejavnostih in občinah previsoke, je bila celotna škoda v Sloveniji precej večja. Zbirne po- datke o oceni škode po občinah prikazuje tabela 10. Najbolj prizadete so bile občine Piran (3.85% družbenega proizvoda občine v letu 1982), Šentjur pri Celju (3.42%) in Sežana (1.5%), ki so v skladu z družbenim dogovo- rom o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic narav- nih nesreč vložile zahtevke za dodelitev republiške solidarnostne pomoči. Suša pa ni zajela samo Slovenije, ampak tudi ostale dele Jugoslavije, razen najjužnej- ših predelov. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je znašala škoda v celi Jugoslaviji 11987.9 milijonov dinarjev. Najhuje so bile prizadete Vojvodina (7201.7 mil. din), ožja Srbija (2174.3 mil. din) in Slovenija (1190.8 mil. din), v dosti manjši meri pa Bosna in Hercegovina (706.5 mil. din), Hrvatska (645.0 mil. din), Črna gora (54.5 mil. din) in Ma- kedonija (15.0 mil. din), medtem ko na Kosovem niso registrirali škode ( S a o p š t e n j e , 1984, 1). Tabela 9. Ocenjena škoda zaradi suše 1983 v Sloveniji (tis. din) Table 9. The total loss caused by drought 1983 in Slovenia (000 din) Vir: Zavod SRS za statistiko sedanja vrednost uničenih dobrin sredstva, potrebna za obnovo in popravilo poškodovanih dobrin skupaj škode Materialne dobrine v družbeni lasti Tekoča kmet. proizvodnja Dolgoletni nasadi 81 451 80 731 720 153 346 153 346 234 797 234 077 720 Materialne dobrine v zasebni lasti Tekoča kmet. proizvodnja Dolgoletni nasadi 398 958 398 887 71 401 670 401 670 800 628 800 557 71 Stroški DPS 155 345 S k u p a j 480 409 555 016 1 190 770 Tabela 10. Ocena škode zaradi suše v letu 1983 v SR Sloveniji po občinah (v tis. din) Table 10. The total loss caused by drought 1983 in SR Slovenia by communes (000 din) Vir: Zavod SRS za statistiko Občina škoda na materialnih dobrinah družb, sektor zasebni sektor stroški DPS skupaj škoda Šentjur pri Celju 4 252 60 673 135 000 199 925 Piran 17 684 133 357 200 151241 Koper 44 095 101 650 — 145 745 Ljutomer 17 190 99 449 — 116 639 Kranj 36 000 60 950 — 96 950 Brežice 9 760 71 240 — 81 000 Sežana 61 473 — 17 048 78 521 Murska Sobota 16 825 50 465 67 290 Ljubljana-Moste-Polje 2 108 41252 — 43 360 Titovo Velenje 1 700 32 300 34 000 Ljubljana-Šiška 3 000 30 650 — 33 650 Ilirska Bistrica — 27 696 27 696 Škofja Loka — 20 117 2 767 22 884 Domžale 6 486 14 170 — 20 656 Izola 7 394 12 829 — 20 223 Laško 130 14 870 15 000 Črnomelj — 14 160 — 14 160 Mozirje — 11000 - 11000 Ljubljana-Vič-Rudnik 6 420 — — 6 420 Hrastnik 280 2 600 330 3 210 Ljubljana-Bežigrad — 1 200 — 1 200 S k u p a j 234 797 800 628 155 345 1 190 770 8.1. POSLEDICE SUŠE V KMETIJSTVU Suša je prizadela kmetijstvo na več načinov: zaradi pomanjkanja padavin se poljščine niso mogle normalno razvijati in so dale manjši pridelek; otežkočena je bila priprava zem- lje za setev in obdelovanje; bistveno zmanjšan je bil pridelek krme na travnikih in prirast trave na pašnikih; pomanjkanje pitne vode je močno prizadelo živinorejo, zlasti govedore- jo; zmanjšan je bil tudi pridelek sadja. Med posameznimi kmetijskimi kulturami so bile zelo velike razlike v škodi, posledice pa so bile tudi zelo različne od kraja do kraja. Podatke o škodi v kmetijstvu sem zbral iz dekadnih agrometeoroloških poročil, ki jih izdaja Agrometeorološki oddelek Hidrometeorološkega zavoda SRS, kmetijskih in dnev- nih časopisov, občinskih poročil o škodi, nekaj koristnih napotkov pa mi je dal tudi Repu- bliški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izjemno topla in suha zima 1982/83 z malo snega v decembru in januarju je zelo ugo- dno vplivala na rast ozimne pšenice. To je bilo še zlasti pomembno, ker je jesenska setev močno kasnila, saj v zelo mokri jeseni niso mogli pripraviti polj prej kot ob koncu oktobra ali v začetku novembra, tako da so setev končali šele okrog 20. novembra ( D o l i n a r- L e š n i k , 1984a, 2). V toplem novembru in decembru je pšenica vzkalila, v januarju pa se je tako razvila kot da bi bila posejana v optimalnem roku. Če ne bi bilo tako suhe in to- ple zime, bi večji del pšenice vzkalil šele spomladi, kar bi bistveno zmanjšalo pridelek. Pač pa je mila zima povzročila na Primorskem prezgodnje dozorevanje zimske zelenjave ob koncu januarja, ko še ni zaključila rasti, kar je močno zmanjšalo pridelek (D o 1 i n a r- L e š n i k , 1983b, 5). Februarski sneg je skopnel v začetku marca, snežnico pa so popila osušena tla. Močni in topli vetrovi so naglo posušili zgornjo plast prsti, tako da rastline dolgo niso mogle vsr- kati umetnih gnojil, ki so jih raztrosili po izginotju snežne odeje, kar je v precejšnji meri zavrlo rast pšenice v sušnem marcu. Zgodnjespomladanska suša je tudi otežkočala pripra- vo tal za spomladansko setev. Po daljšem deževnem obdobju v zadnji tretjini marca in prvi teden aprila, ki je prine- slo obilne padavine zlasti zahodnemu delu Slovenije, so se zaradi visokih temperatur in to- plega vetra tla spet zelo hitro osušila, tako da je suša močno ovirala vznikanje sladkorne pese v severovzhodni Sloveniji. Še zlasti je bilo prizadeto Pomurje, saj je ves april padlo komaj 16.0 mm dežja v Lendavi, 13.5 mm v Murski Soboti in 6.9 mm v Blagušu pri Vid- mu ob Ščavnici. Prst se je ob koncu aprila popolnoma izsušila do globine 10 cm, tako da sladkorna pesa na velikih površinah sploh ni vzkalila. V okolici Beltinec so ponovno pre- orali 50 ha družbenih njiv in nekaj zasebnih, v ljutomerski občini 80 ha družbenih in 60 ha zasebnih površin, podobno pa so ukrepali tudi v lendavski in radgonski občini. Večino teh njiv so ponovno posejali s sladkorno peso, čeprav je optimalni čas setve že minil, ostale pa s koruzo. Razlogi za tako slabo vznikanje sladkorne pese so bili marsikje tudi neprimerni agro- tehnični ukrepi. Najslabše so naredili tisti, ki so zaradi časovne stiske orali in sejali v pre- mokro prst, ki se je v suhem in zelo vročem vremenu tako strdila, da je zadušila mlade rastline, pa tudi tisti, ki so jeseni delali praho in so se v suhi in topli pomladi brazde tako strdile, da jih niso mogli ustrezno pripraviti za setev ( D o l i n a r-L e š n i k, 1984b, 5— 6). Zaradi teh težav je bil pridelek pese sicer manjši od načrtovanega, vendar je pesa vse- bovala veliko več sladkorja kot prejšnje leto (16%), tako da proizvodnja sladkorja ni bila bistveno manjša (25.000 ton). Aprilska suša je ovirala tudi setev koruze, ki je zlasti na lahkih tleh slabo vzkalila, ter delovanje herbicidov in umetnih gnojil. Ker so herbicidi zelo slabo delovali do majskega dežja, se je plevel tako razbohotil, da je dušil posevke (zlasti sladkorno peso in koruzo) in so morali marsikje ročno okopavati. Tudi pšenica je aprila trpela sušo, saj je bila v kritič- nem obdobju pred sklasitvijo, ko je potrebovala veliko vode. Zaradi zgodnjega dviga sre- dnje dnevne temperature na 12— 15°C (okrog 8. aprila) je začela prezgodaj stebliti, kar prav tako ni obetalo dobrega pridelka. Sušno in vetrovno vreme je bilo ugodno tudi za šir- jenje pepelaste plesni na pšenici ( D o l i n a r -L e š n i k, 1984a, 3). Aprilska suša je bila huda tudi v Beli krajini, kjer je vročina popolnoma osušila ilov- nato prst, ki je tako otrdela, da posevki, še zlasti krompir, niso mogli vzkaliti, niti je niso mogli ustrezno obdelovati. Ponekod je začelo že primanjkovati pitne vode, zlasti v Beli krajini, na Kozjanskem, v Halozah in Slovenskih goricah. V ostalem delu Slovenije ta suša ni bila tako izrazita, saj je padlo od 50—100 mm dežja, vendar so Primorsko pestili števil- ni gozdni požari. Poletna suša je zajela celotno Slovenijo in je trajala od 30. junija do 3. avgusta, vmes pa je bilo le nekaj dni z močnimi lokalnimi nevihtami. Glavna značilnost je bila dolgotraj- na in izjemna pripeka, ki je popolnoma izsušila zemljo. Najhuje je bilo na Primorskem, še zlasti na Krasu, in v severovzhodni Sloveniji. V večjem delu Slovenije je dež v začetku av- gusta prekinil sušo, ob obali pa je brez prave prekinitve trajala do 3. septembra. Suša je prizadela vse kmetijske kulture, zlasti koruzo, sladkorno peso, travnike in sa- dovnjake. Spočetka je bilo suho vreme ugodno, ker je žetev pšenice potekala v idealnih razmerah, tako da je bila končana v desetih dneh. Zaradi aprilske suše je bil pridelek v Pomurju za 15—20% slabši od prejšnjega v družbenem sektorju in 20—30% v zasebnem sektorju, v ptujski občini pa za 10%. Pač pa je bilo zrnje odlične kvalitete zaradi ugodne- ga vremena v času zorenja in izredno suho, kar je bistveno zmanjšalo stroške sušenja. Med najhuje prizadetimi kulturami je bil krompir, ki ga je bilo zaradi julijske suše v Sloveniji za 30% manj. Namesto načrtovanih 65.000 ton so ga v letu 1983 pridelali komaj 40.000 ton slabe kvalitete. Najslabše je obrodil v Pomurju, kjer so ga pridelali 40—60% manj od načrtovanega, še zlasti na prodnatih in peščenih tleh, kjer je suša okrog Beltinec povsem uničila velike nasade semenskega krompirja. Koruza se je na plitvih prodnih tleh v Pomurju, na Dravskem in Ptujskem polju začela sušiti že v sredini julija, tako da so jo ponekod kmetovalci že kar kosili in krmili živini ali silirali. Velika vročina in suh zrak sta zelo otežkočala oploditev koruze, tako da je bil pri- delek v letu 1983 v Sloveniji za 20—40% manjši od načrtovanega, najslabši na prodnih tleh v Pomurju in gričevnatem svetu Slovenskih goric, Haloz in Posotelja (60—70%). Velike težave so imeli kmetovalci tudi s strniščnimi posevki. Njive so lahko orali samo takoj po žetvi, če pa tega niso storili, je zemlja v nekaj dneh tako otrdela, da je ni bilo več možno orati. Zaradi manjših padavin je bila setvena plast prsti sicer toliko namočena, da so posevki lahko vzklili, čeprav so bile spodnje plasti popolnoma izsušene. 31. julija je bila prst v vinogradih ob obali popolnoma izsušena do globine 60 cm, v Pomurju je bila na preoranem strnišču zgornja 10 cm plast popolnoma izsušena, v spodnjih plasteh pa je bilo komaj 4—7 mm rastlinam dostopne vodne zaloge. Na meteorološki postaji Maribor-Tezno je bilo v zgornji 10 cm plasti prsti pod koruzo samo 14 mm dostopne vlage, v spodnjih pa še manj (Dekadno agrometeorološko poročilo, let. 29, 3. dekada julija, str. 3—4). Suša je zelo prizadela hmeljarstvo v Spodnji Savinjski dolini. Največji izpad pridelka je bil pri savinjskem goldingu (462 ton ali 42% manj od načrtovanega), manjši pri poznih A sortah (252 ton ali 11%). Skupni pridelek hmelja je bil torej za 714 ton ali 20.4% manjši od načrtovanega, kar je ob izraziti izvozni usmerjenosti pomenilo 6.4 milijona nem- ških mark manjši devizni priliv (podatke mi je posredoval A. Natek, SOZD Hmezad Ža- lec). Vročina in pomanjkanje vlage v sredini maja sta mu upočasnila rast in povzročila pre- zgodnje cvetenje, zaradi česar se rastline niso mogle razraščati, tako da so ostale ozke in redke. Na hmeljiščih na lahkih in toplih prodnatih tleh, kjer so hmelj zgodaj napeljevali na vrvico, so rastline že ob koncu junija izoblikovale storžke in prenehale rasti več kot mesec dni prezgodaj. Ostale rastline pa je prizadela suša in huda vročina ravno v času oblikova- nja storžkov, tako da so bili le-ti zelo redki in drobni, na najbolj sušnih tleh pa so se začele sušiti rastline. Izdatnejši dež v začetku avgusta je bil prepozen za savinjski golding, pri po- znih sortah pa je bistveno povečal pridelek ( M e d v e d , 1984, 18—19). Poletna suša je najhuje prizadela Primorsko, še zlasti gojenje povrtnin in sadja. Pride- lek povrtnin je bil zadovoljiv le tam, kjer so stalno umetno namakali, sicer pa so imeli do 40% manjši pridelek stročjega fižola in 50% manj paradižnika. Namesto načrtovanih 2400 ton paradižnika so na koprskem območju odkupili samo 1100 ton ali 54% manj. Natanč- nejši podatki o škodi na povrtninah obstajajo samo za piransko občino, vendar je bilo po- dobno tudi v ostalih dveh obalnih občinah. Po ocenah občinske komisije za ocenitev škode na kmetijskih pridelkih je suša v piranski občini uničila 69% pridelka paradižnika (135 ha), 65% krompirja (112 ha), 72% zelja in ohrovta (80 ha), 46% čebule (58 ha), 74% fi- žola (42 ha), 52% cvetače (40 ha), 69% kumaric (13 ha), 82% solate in radiča (7 ha), 70% jagod (4 ha) in 60% paprike (3 ha). Skupna škoda na povrtninah v piranski občini je bila ocenjena na 104.5 milijonov dinarjev ( P o r o č i l o , 1983, tabela 3). Suša je močno zmanjšala tudi pridelek sadja. Po podatkih poslovne skupnosti za sa- dje, krompir in vrtnine je suša zmanjšala pridelek jabolk in breskev za 30% ter hrušk za 50—60%. Pridelek sadja v kmečkih sadovnjakih je bil zelo skromen, deloma zaradi nad- povprečne letine v letu 1982, deloma pa zaradi poletne suše; zato je primanjkovalo sadja za industrijsko predelavo. Najhuje je bilo prizadeto sadjarstvo na Primorskem, kjer so pri- delali 30% manj breskev in 20% manj hrušk. Prizadete so bile tudi oljke; drevesom na prisojnih pobočjih je v avgustu odpadalo listje in plodovi, kar je vplivalo na manjši pride- lek olivnega olja. Vinogradništvo ni bilo močneje prizadeto, ker ima vinska trta globoke korenine. Ven- dar pa je julijska in avgustovska suša zavrla rast grozdnih jagod, ki se ves julij sploh niso debelile. Na plitvih lapornatih tleh, zlasti na prisojnih pobočjih, pa se je na vinski trti zače- lo sušiti listje, kar je preko zaustavljene asimilacije povzročilo prisiljeno dozorevanje ja- god, mnogo mladih trsov pa se je posušilo. V vinorodnih okoliših severnih Slovenskih go- ric in v slovenskobistriškem okolišu je vinsko trto prizadela tudi toča 24. in 28. julija (D o- 1 i n a r -L e š n i k, 1983a, 4). Pač pa je izjemno topel in sončen začetek jeseni izredno dvignil vsebnost sladkorja v grozdju, ki je znašala pri različnih sortah od 16—23%. Ven- dar pa je zaradi visokih temperatur, zlasti nočnih, vsebina kisline hitreje padala kot je ra- stla sladkorna stopnja in je znašala manj kot 8 promilov, kar je bilo premalo za idealno vi- no (Dekadno agrometeorološko poročilo, let. 29, 2. dekada sept., str. 4). Kljub temu je bila vinska letina 1983 med najboljšimi v tem stoletju. Živinorejo je suša prizadela zaradi pomanjkanja pitne vode ter majhnega pridelka kr- me. Vse to je ponekod nekoliko zmanjšalo živinski stalež, preveliko upadanje pa so pre- prečile intervencije republiške in občinskih uprav. Pridelek sena je bil sicer dober, vendar je bilo vreme ugodno za spravilo samo od 13. do 22. maja. Naslednje deževje je obilno na- močilo travno rušo, tako da je trava ponovno pognala, je pa onemogočilo spravilo preosta- lega sena, ki so ga pospravili šele v prvi polovici junija. Pozno pokošeni travniki so se sla- bo obrasli. Največ škode pa je naredila julijska pripeka, ki je zlasti na Primorskem povsem požgala travo ter skoraj v celoti uničila pridelek otave. Tudi drugod po Sloveniji je bilo otave zelo malo, saj je npr. samo v Podravju suša bistveno zmanjšala pridelek na 30—50% travnikov (od 49.000 ha). V postojnski občini so pridelali 2.200 ton otave manj od načrto- vanega, tretje košnje pa sploh ni bilo. Zaradi pomanjkanja paše so morali že ob koncu av- gusta vrniti v hleve 500 glav goveje živine, kar je po eni strani še stopnjevalo jesensko in zimsko pomanjkanje krme, po drugi pa samo v družbenem sektorju zmanjšalo dnevno proizvodnjo mleka za 3.000 litrov. V sežanski občini je kljub pomanjkanju vode in krme uspelo povečati stalež goveje živine za 6.9% v primerjavi z letom 1982, pač pa je bila pro- izvodnja mleka za 300.000 litrov manjša od načrtovane ( V l o g a , 1984, 3). Pomanjkanje krme je bilo še hujše zaradi 20—40% manjšega pridelka silažne koruze, koruznega zrnja in strniščnih posevkov. 8.2. POSLEDICE SUŠE PRI OSKRBI Z VODO IN PROIZVODNJI ELEKTRIČ- NE ENERGIJE V Sloveniji imamo na splošno dovolj vode za sedanje in tudi prihodnje potrebe po pitni vodi. Zaradi neenakomerne in neugodne razporeditve vodnih virov ter navezanosti oskrbe s pitno vodo na najbližje vire pa v sušnih letih prihaja do večjih motenj v oskrbi, še posebej na krasu in v terciarnem gričevju, kjer so naravne možnosti izrazito neugodne. Vendar pa ni- so samo naravne razmere pogojevale katastrofalni položaj v oskrbi s pitno vodo ob suši v letu 1983, marveč v veliki meri tudi napačno načrtovanje, ko ob naglem razvoju naselij in vseh gospodarskih dejavnosti nismo hkrati razvijali vodovodnih omrežij z ustreznimi kapa- citetami ( N a t e k , 1984). Po drugi strani pa nas je »uspavalo« obilje vode v normalnih letih, tako da vodne vire izkoriščamo zelo ekstenzivno. Obenem smo zanemarili vodooskr- bne naprave, ki so dotrajane, zastarele in imajo premajhne zmogljivosti (V o d n o g o s- p o d a r s k e o s n o v e , 1978, 8/2). Vsa vodovodna omrežja pestijo ogromne izgube vo- de iz omrežij, kar lahko v kritičnih obdobjih, ko se bistveno zmanjšajo zmogljivosti črpa- lišč, pripelje do pomanjkanja vode celo v večjih mestih (na ljutomerskem vodovodnem omrežju so poleti 1983 z meritvami ugotovili, da se iz njega izgubi do 70% načrpane vode — V e č e r , 13. 8. 1984) in velike gospodarske škode. Zelo neracionalno troši najboljšo pitno vodo tudi industrija, ki bi lahko delala z manj čisto vodo, kar spet povzroča dodatni pritisk na najlažje dostopne vodne vire. Po sedanjih ocenah imamo v Sloveniji na razpolago 44.000 l/sekundo vode, ki je upo- rabna za pitje, vendar je velik del močno onesnažen. Trenutno porabimo v Sloveniji 7.800 litrov pitne vode na sekundo. Industrija potroši 8.500 1/sek (pretežno pitne vode), za hla- jenje pa porabimo 21.000 1/sek vode, ki je lahko slabše kakovosti. Zajet je že velik del »klasičnih« vodnih virov, to so izviri in podtalnice, ki dajejo pitno vodo brez predhodnega čiščenja in z minimalno dezinfekcijo in se nahajajo v bližini potro- šnikov ( A r č o n, 1983, 1—2). Po popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981 je imelo kar 93.4% prebivalcev Slovenije vodovodno napeljavo v svojih stanovanjih in sicer 98.4% mestnega prebivalstva (907.893) ter 88.5% prebivalcev drugih naselij (849.714). Medtem ko so raz- like v opremljenosti stanovanj z vodovodom v mestnih naseljih majhne (94—100%), so še vedno precejšnje razlike med podeželskimi naselji. V visokorazvitih občinah z urbanizira- nim podeželjem in v hribovitih občinah s številnimi lahko dostopnimi vodnimi viri je opre- mljenost stanovanj z vodovodom na podeželju podobna mestnim (občina Kranj 98.8%, Radovljica 98.3%, Tržič 98.2%, Jesenice 97.5%, Ljubljana-Šiška 97.4%, Škofja Loka 97.4%), v manj razvitih občinah severovzhodne Slovenije pa še vedno nima vode v stano- vanju 1/3 do 1/5 podeželskega prejbivalstva, kar pomeni, da so navezani na preproste vo- dnjake, kapnice ali studence (Maribor-Pesnica 33.2%, Ptuj 29.7%, Gornja Radgona 25.8%, Ormož 22.0% in Lenart 19.8%) ( P o p i s , 1982). Tabela 11. Dodatno oskrbovanje prebivalstva s pitno vodo ob višku suše v novembru in decembru po občinah Table 11. Additional supplying oj population with drinking water in November and December by communes Vir: Anke ta Republiškega Štaba za civilno zaščito Občina Število krajevnih skupnosti Število prizadetih KS Število prizadetih preb. Dnevne množine dovožene vode (m3) Ajdovščina 35 5 200 288 v novembru Brežice 19 — — Celje 25 2 Cerknica 7 4 2 800 55 Črnomel j 14 11 12 100 do 50 Domžale 27 6 10 za živino Dravograd 5 — — _ Gorn ja Radgona 10 4 40 15 za živino Grosupl je 23 ... 1 125 gosp. 5 625 do 30. 11. Hrastnik 10 5 37 gosp. 28.8 za živino Idrija 20 5 1 500 30 Ilirska Bistrica 20 11 5 473 220 Izola 7 Jesenice 11 — . — Kamnik 24 1 94 50 v letu 1983 Kočevje 11 3 304 do 31. 10. Koper 25 6 1 4 0 0 48 Kranj 43 1 Krško 16 4 1 2 0 0 20 Laško 13 8 4 456 1 531 d o 1. 12. Lenar t 8 4 500 30 Lendava 18 — - Litija 18 4 1 9 6 1 .1.5 za živino Ljubljana-Bežigrad 28 — — - Ljubl jana-Center 8 — — — Ljubljana-Moste-Polje 23 5 1 3 6 1 2 910 d o 5. 12. Ljubljana-Šiška 31 3 2 661 d o 11. 12. Ljubljana-Vič-Rudnik 38 16 3 300 v letu 1983 Lju tomer 14 Logatec 7 5 1 8 0 0 i'o Maribor-Pesnica 10 10 3 000 120 Maribor-Pobrežje 15 5 500 25 Maribor-Rotovž 15 2 300 15 Maribor-Ruše 5 2 400 20 Maribor-Tabor 18 — — Maribor-Tezno 20 2 200 10 Metlika 13 8 2 934 57 Mozir je 10 3 1 0 2 2 92 v letu 1983 Murska Sobota 43 — nekaj za živino Nova Gorica 49 25 4 000 1 4 4 - 1 6 0 Novo mesto 32 11 7 000 200 O r m o ž 8 — — Piran 6 4 700 2 5 - 50 Postojna 18 13 3 0 0 0 25 (ob višku 1 7 5 - 200) Ptuj 35 20 8.5 Radl je o b Dravi 9 — — — Radovljica 20 1 hotel 30 za hotel Pokljuka Ravne na Koroškem 14 — — — Ribnica 6 Sevnica 11 9 12 000? 30 Sežana 34 33 10 000 200 Slovenj Gradec 8 1 2 kmetije 60 v letu 1983 Slovenska Bistrica 19 8 5 600 947 d o 30. 11. Slovenske Konjice 22 3 258 2.5 Šentjur pri Celju 11 6 3 646 160 Škofja Loka 20 2 616 Šmarje pri Jelšah 25 10 1 125 Vi Tolmin 39 — — — Trbovlje 10 2 480 60 Trebnje 16 12 1 970 140 Tržič 13 1 30 15 T. Velenje 26 17 16 503? 125 Vrhnika 13 4 Zagor je ob Savi 12 7 170 15 za živino 20 10 2 160 27 — ni bilo potrebno dodatno oskrbovanje ... podatek ni znan Ti podatki nam sicer nič ne povedo o zanesljivosti oskrbe prebivalstva s pitno vodo, saj je lahko voda v stanovanje napeljana iz regionalnega, lokalnega ali lastnega vodovoda, kažejo pa nam velik napredek v oskrbi prebivalstva s pitno vodo. V letu 1968 se je oskr- bovalo iz vodovodov samo 68.6% prebivalstva v porečju Save, 75.4% prebivalcev v pore- čju Soče in na obalnem območju ter samo 39.1% prebivalcev v porečju Drave ( V o d n o - g o s p o d a r s k e o s n o v e , 1978, 8/2—8/5). Vendar pa so še vedno obsežna območja s primanjkljajem pitne vode zaradi pomanjkanja vodnih virov, po drugi strani pa v sušnih letih tudi priključitev na javni vodovod ne zagotavlja stalne preskrbe z vodo, ker večina vodovodov nima zaščitenih vodnih virov, imajo premajhne dimenzije cevovodov, količine zajete vode ne zadoščajo za pokrivanje naraščajočih potreb, primanjkuje naprav za dezin- fekcijo vode, ni rezervnih virov energije za pogon črpalk, rezervoarji so premajhni, itd. ( A r č o n , 1983, 2). Dolgotrajna obdobja podpovprečnih padavin v letu 1983 so povzročila močno upada- nje pretokov na vseh vodovodnih zajetjih. Najbolj so se zmanjšali pretoki ali pa je voda povsem usahnila na zajetjih individualnih in lokalnih vodovodov (ponekod v gričevnatem svetu že aprila), poleti, ko je poraba največja, in jeseni, ko so celo največja zajetja dajala le nekaj desetin od normalnih množin, pa je pomanjkanje vode zajelo cele pokrajine (Pri- morska, deli Dolenjske, Slovenske gorice, Haloze, itd.) in ogrozilo nekatera mesta (Seža- na, Celje, Ljutomer, itd.). Najbolj kritično je bilo v oktobru in novembru, ko samo v enaj- stih slovenskih občinah ni bilo potrebno dovažati dodatnih množin vode s cisternami. Po podatkih Republiškega štaba za civilno zaščito so morale v tem času občine organizirati dovoz vode s cisternami za ca. 200.000 prebivalcev in nepoznano število živine. Prav tako ni znano število prebivalcev, ki so si sami ali v skupinah na lastne stroške organizirali do- voz vode. Tabela 11 prikazuje razmere v oskrbi s pitno vodo in dnevne količine vode, ki so jo dovažali prizadetemu prebivalstvu v organizaciji občinskih uprav v novembru in de- cembru. Na sliki 8 je prikazano ozemlje, na katerem je bilo tolikšno pomanjkanje vode, da so jo morali dovažati s cisternami. Izdelana je na podlagi ankete Republiškega štaba za civil- no zaščito in podatkov iz dnevnega časopisja. Zaradi pomanjkanja podatkov nisem mogel na karti prikazati niti stopnje pomanjkanja, niti trajanja obdobja, ko je bilo potrebno do- važati vodo, kar bi bilo zelo koristno registrirati ob prihodnjih sušah. Kljub temu je s karte razvidno, da je bilo pomanjkanje vode v glavnem omejeno na kraški svet na Primorskem, Notranjskem, Dolenjskem in v Beli krajini ter na Krško hribovje, Kozjansko, Haloze in Slovenske gorice. V Halozah in Slovenskih goricah so ponekod usahnili lokalni viri pitne vode že ob koncu aprila. Najbolj ogroženi so bili kmetje, ki gojijo govejo živino, svinjerejci in lastniki kurjih farm. Najtežje je bilo v Makolah, Mostečnem, Starem gradu, Savinskem in Strugi, kjer so bili mnogi prisiljeni jemati pitno vodo iz Dravinje, oddaljenejši kmetje pa so bili povsem odvisni od dovažanja s cisternami. Ob koncu poletja in jeseni je zmanjkalo vode tudi v vodnjakih v prodnih delih Dravskega polja zaradi znižanja gladine talne vode. Pole- ti je primanjkovalo pitne vode tudi v Ormožu, vendar niso imeli toliko težav kot v Ljuto- meru, kjer je začelo primanjkovati vode že v maju. Upadanje podtalnice je grozilo, da bo 2.200 porabnikov v mestu ostalo brez vode, zato so prej kot v mesecu dni zgradili dodatno črpališče, vendar kljub načrpani množini 65 1/sek niso mogli kriti potreb mesta. H u d o pomanjkanje vode je poleti čutila Šaleška dolina, kjer se je večletno pomanjka- nje pitne vode zaradi prepočasne gradnje vodovodnih naprav skrajno zaostrilo, tako da so na območju T. Velenja, Šoštanja in Pesjega zapirali vodovodne pipe po 8 ur podnevi in 6 ur ponoči. Stopnjevanje težav je prekinila pospešena izgradnja novega vodovoda od Ljubi- Ni O O ) > t \ h • TOLMIN s ^ - » « c . v _ j L w } „ m / V © RADOVLJICA* S ' t | v \ SI. 8. Območje pomanjkanja pitne vode ob suši leta 1983, kjer so organizirali dodatno oskrbo Fig. 8. The area oj drinking-water dejiciency during the drought oj 1983 where additional water supply had to be organized je proti Šoštanju (V e č e r, 4. 8. 1983). V Celju so morali že maja začeti voziti vodo v višje ležeče dele primestja. Poglavitni razlog pomanjkanja vode je bil padec gladine podtalnice v Medlogu, kjer so črpališča vo- de, za več kot 30 cm. V normalnih pogojih je črpališče dajalo okrog 280 litrov na sekundo, 1. decembra pa samo 75 1/sek. Pomanjkanje vode je pospešilo izgradnjo jezu na Savinji v Celju v novembru 1983, kar bo sčasoma povečalo izdatnost črpališč v Medlogu. V vitanj- skem vodovodu, ki je redno dajal 160 1/sek, so se zaradi peska v vodi mašile čistilne na- prave, tako da je občasno padel pritisk v napeljavi, kar so občutili prebivalci v višjih nad- stropjih in okoliških višjih naseljih (Lokrovec, Ostrožno, Bukovžlak, Anski hrib, Zagrad, Štore) ( N o v i t e d n i k , 1. 12. 1983). položljive vode zmanjšale s 30.5 1/sek na 22 1/sek, kar je povzročilo dolgotrajno pomanj- kanje vode od junija do decembra. V gričevju so popolnoma presahnili lokalni viri pitne vode, kar je kljub varčevanju z vodo povzročilo dodaten pritisk na javne vodovode. Kriti- čna situacija je nastopila ob hudem mrazu v sredini novembra, ko so zamrznili ali presah- nili še preostali lokalni vodni viri. Obrobni deli občin, ki so dobivali vodo iz sosednjih ob- čin, so pogosto ostali brez nje zaradi neuresničevanja medobčinskih dogovorov, ali ker se še niso dogovorili ( I z v l e č e k , 1983, 6—9). Od junija do 25. oktobra so gasilci opravili 1.500 prevozov in pripeljali 5.500 m3 vode v najbolj ogrožena naselja. Ob vrhuncu po- manjkanja so dobili v enem dnevu kar 27 naročil, česar pa niso mogli opraviti zaradi pre- majhnega števila cistern in majhnega dotoka vode po javnih vodovodih ( N o v i t e d - n i k , 24. 11. 1983). Izjemno pomanjkanje vode je bilo na Primorskem, zlasti v občinah Sežana in Piran. V sežanski občini se iz javnih vodovodov oskrbuje 13.381 prebivalcev v 49 naseljih (56.9%), ostalih 10.119 prebivalcev pa se oskrbuje iz lokalnih vodovodov in kapnic. Štirje poglavit- ni vodni viri dajejo povprečno 40—60 I/sek, v času suše pa so dajali komaj 19 1/sek. Ze normalne množine vode ne morejo zadovoljiti vseh potreb po pitni vodi kljub izredno maj- hni dnevni porabi vode na prebivalca (občina Sežana 155 l/prebivalca, Slovenija 365 1/ prebivalca). Zato ni presenetljivo, da je ob suši skoraj povsem prenehala oskrba iz vodo- vodov. Suša je v sežanski občini v večji meri prizadela okrog 10.000 ljudi v skoraj vseh kra- jevnih skupnostih, občasno pa so jo čutili prav vsi prebivalci občine. Pomanjkanje vode se je pričelo že v juniju, ko so začele padati množine vode v vodovodnih sistemih, pošla pa je tudi voda iz kapnic. Od junija do 22. decembra so v občini opravili 2982 prevozov z gasil- skimi in vojaškimi cisternami in pri tem prepeljali 19.693 m 3 vode, največ na kritična ob- močja pomanjkanja: Senožeče z okolico 1042 voženj, Brkini 423, Komenski Kras 419, Vremska dolina 318, okolica Sežane in Vrhov 297 in v Podgorski Kras 104 vožnje. Celot- ni dodatni stroški oskrbe z vodo so tako presegli 17 milijonov dinarjev, od tega prevozi 8.2 milijona in dodatni stroški Kraškega vodovoda 8.8 milijonov dinarjev ( V l o g a , 1984; P o r o č i l o , 1984). Najtežje razmere so bile v avgustu, oktobru, novembru in v prvi polovici decembra. Tedaj so izmenično zapirali dele vodovodnega omrežja, tako da so bila posamezna naselja po dva dni brez vode. Prepovedali so črpanje vode iz hidrantov v cisterne, zaradi česar so morali voziti vodo za spodnji Kras iz Komna, za Brkine iz Ilirske Bistrice in za Senožeče iz Hrašč. Velika sreča je bila za Kras, da so lahko začeli v juliju uporabljati vodo iz nedokon- čanega brestoviškega vodovoda (zgrajena je bila 1. faza od Brestovice do Lipe in 1. etapa 2. faze od Lipe do Komna), s katero so pokrivali večji del potreb spodnjega Krasa. Ob koncu septembra je občini primanjkovalo 1200 m3 vode dnevno (60%), 5 dni pa so bili neprekinjeno brez vode Lokev, Gorenje, Povir, Žirje, pa tudi vsi višji kraji v občini. Po- manjkanje je doseglo vrhunec 4. oktobra, ko je bila brez vode tudi celotna Sežana in je ni- so mogli preskrbeti niti vsem prednostnim uporabnikom (šole, vrtci, bolnice) (P r i m o r- s k e n o v i c e, 30. 9. 1983; 4. 10. 1983). V obalnih občinah je začelo močneje primanjkovati vode v začetku julija. Manjši lo- kalni viri so presahnili že prej, močno se je zmanjšala tudi izdatnost rižanskega zajetja, ta- ko da je v koprski občini v avgustu primanjkovalo 5000 m3 na dan. To je povzročilo veliko težav v oskrbi prebivalstva in živine z vodo, močno pa je prizadelo tudi industrijo in turi- zem. V izolski in piranski občini so imeli manjše težave zaradi zadostnega dotekanja vode iz zajetja na hrvaški strani, od koder so del vode pošiljali v koprsko občino. Kljub temu so morali v višje ležeče vasi dovažati vodo s cisternami, občasno pa jo je primanjkovalo tudi v Izoli. Za tolikšno pomanjkanje pitne vode na tako obsežnih območjih ne moremo kriviti sa- mo neugodnih naravnih razmer v gričevnatem svetu in na krasu, marveč v veliki meri tudi prepočasno razvijanje vodovodnega omrežja ob hkratnem razvijanju intenzivne živinoreje, industrije in širjenju mestnega načina življenja. Modernizacija živinorejske proizvodnje ne- kajkrat poveča potrebe po vodi, saj potrebuje po normativih Republiške veterinarske uprave govedo v intenzivni mesni proizvodnji 37 1 vode dnevno, mlečno govedo pa celo 217 1, prašičji pitanci 3—9 1, perutnina pa 0.2—0.3 1 dnevno (M. K o p i t a r , Republiška veterinarska uprava). Če vzamemo kot primer sežansko občino, v kateri zelo poudarjajo razvoj živinoreje in so v letu 1983 gojili 6.808 glav goveje živine in 402.600 glav perutni- ne, vidimo, kako nesmotrno je takšno razvijanje živinoreje, če se hkrati ne zagotovijo več- je množine pitne vode. Pomanjkanje pitne vode sili prizadete prebivalce k uporabi vodnih virov, ki jih v nor- malnih letih ne uporabljajo in jim zato posvečajo malo pozornosti (opuščeni vodnjaki, bli- žnji studenci, tekoče vode) in pa k improviziranemu dovažanju ter shranjevanju pitne vo- de v higiensko oporečnih cisternah ali posodah. V sušnih letih se zlasti v manj razvitih ob- močjih s slabšo zdravstveno kulturo pogosteje pojavljajo epidemije. V letu 1983 je bilo za- beleženih sedem epidemij griže (shigellosis), od katerih jih je bilo 5 v neposredni zvezi s sušo oziroma pomanjkanjem pitne vode. Najpogosteje je prišlo do okužb z vodo iz slabo vzdrževanih lokalnih vodovodov z nerednim kloriranjem vode. Najhujša epidemija je izbruhnila v krajevnih skupnostih Šentilj, Ceršak in Sladki vrh v občini Maribor-Pesnica, kjer je zbolelo 256 oseb, 37 predšolskih, 77 šolskih otrok in 142 odraslih. 160 se jih je zdravilo ambulantno, 3 pa v bolnišnici. Okužba je bila v začetku z vodo med 20. oktobrom in 3. novembrom, do nadaljnih okužb pa je prišlo s kontaktom. Vzroki so bili neredna in neustrezna oskrba s pitno vodo, uporabljanje vode iz opuščenih vodnjakov, ki so bili v izredno slabem higienskem stanju, dovažanje pitne vode v neustrez- nih cisternah in nezadovoljivo opravljena dezinfekcija cistern. Epidemija je dosegla višek med 4. in 10. novembrom, končala pa se je v decembru. Avgusta in septembra so ob podobni epidemiji v Senovem in Brestanici zabeležili 151 oboljenj. Vir okužbe je bil lokalni vodovod. Na podoben način se je pojavila griža tudi v okolici Kranja, kjer je septembra zbolelo 135 oseb v naseljih Mlaka, Trstenik, Tenetiše, Žablje, Povlje, Čadovlje, Tatinec, Pangerščica in Babni vrh. Zaradi neustrezne vode iz lo- kalnih vodovodov sta izbruhnili še manjši epidemiji v Gočah v Vipavski dolini (54 registri- ranih oboljenj) ter v Tuljakih v koprski občini avgusta in septembra (12 oboljenj) (podat- ke mi je posredovala A. K r a i g h e r , Zavod SRS za zdravstveno varstvo, oddelek za epidemiologijo). Ob zelo nizkih vodnih pretokih, ki se jim v poletnih mesecih pridružijo še visoke tem- perature vode, se poveča onesnaženost tekočih voda, kar ogroža tako oskrbo prebivalstva Tabela 12. Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah v letu 1983 v Sloveniji (GWh) Table 12. 7he production oj electricity in hydro-power plants in 1983 in Slovenia (G\\h) Proizvodnja načrt za večletno Mesec 1983 1983 povprečje Januar 227 157 170 Februar 147 133 146 Marec 196 181 200 April 225 245 265 Maj 327 348 364 Junij 317 382 402 Julij 259 338 355 Avgust 185 279 297 September 223 228 244 Oktober 189 220 239 November 138 249 268 December 171 220 236 S k u p a j 2.609 2.980 3.183 s pi tno vodo kot življenje v tekočih vodah. Visoka temperatura vode občutno zmanjša množino kisika v vodi in pospeši razpadanje organskih snovi, čemur se pridružijo še indu- strijske in druge odplake, katerih koncentracija se ob nizki vodi zelo poveča. Zaradi vsega tega pr ihaja ob sušah pogosteje do poginov rib in drugega življenja v tekočih vodah. Zavod SRS za ribištvo, ki vodi ribiški kataster, v katerem zbirajo podatke o poginih rib, je leta 1981 registriral 66 poginov rib, leta 1982 47 ( O c v i r k - P o v ž, 1983, 16), v letu 1983 pa kar 100 poginov in sicer januarja 1, februarja 3, marca 2, aprila 4, maja 15, junija 8, julija 25, avgusta 20, septembra 8, oktobra 9, novembra 4 in decembra 1. Najpogostejši vzroki poginov rib so bile v letu 1983 organske odplake (15), škropivo (15), gnojnica (14), klor in njegove spojine (10), apno in cement (9), pomanjkanje kisika (7), cianidi in težke kovine (5), fenoli (4), druge kemikalije (2) in ostali vzroki (19). Vseh teh ne moremo pripisati na rovaš suši, ker se pojavljajo neodvisno od nje, pač pa so manj- ši pretoki vplivali na porast števila poginov zaradi organskih odplak, gnojnice in pomanj- kanja kisika. Zaradi teh poginov je utrpelo ribištvo veliko škodo, ki še ni ocenjena zaradi dolgotrajnost i sodnih postopkov proti kršiteljem. Zmanj šan je pretokov je vplivalo tudi na proizvodnjo električne energije v hidroelek- t rarnah, ki je bila v Sloveniji za 12.4% manjša od načrtovane, vendar pa to zaradi organi- ziranosti elektroenergetskega sistema (dopolnjevanje hidro- in termoelektrarn) ni povzro- čilo večjih težav v oskrbi z električno energijo, saj je bilo z izjemo krajših obdobij vse leto dovolj električne energije. Kritične razmere v proizvodnji električne energije pa so bile v ostalih delih Jugoslavije, kjer je preskrba preveč odvisna od proizvodnje v hidroelektrar- nah. Ker so v času suše delale vse termoelektrarne s polno močjo, je lahko Slovenija kljub zmanjšani proizvodnji v hidroelektrarnah pošiljala do 2 milijona kWh električne energije dnevno v druge republike. Če ne bi prišlo do okvar na preobremenjenih termoelektrarnah Šoštanj in Trbovlje ter na jedrski elektrarni v Krškem, bi lahko kljub suši zadostili vsem po t rebam. Manjše redukcije so bile v septembru, novembru in decembru, ko so morali omeji t i po rabo največjim industrijskim porabnikom in le izjemoma široki potrošnji. Večje redukcije pa so bile od 5. do 8. avgusta, ko je zaradi okvar v termoelektrarnah Šoštanj in Trbovlje ter v ljubljanski toplarni izpadlo 305 MW instalirane moči in se je proizvodnja električne energije zmanjšala za 50%. Velikim odjemalcem (Tovarna dušika Ruše, Impol Slovenska Bistrica in Železarna Štore) so povsem ustavili dobavo električne energije, vsem ostalim potrošnikom pa so jo zmanjšali za 10%. V tabeli 12 je prikazana primerjava proizvodnje električne energije v letu 1983 z več- letnim povprečjem in načrtom za leto 1983 (vir: Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije — elektroenergetska bilanca za leto 1983; citirano po P o l c - T e p e š , 1984, 21). V januarju, februarju in marcu je bila proizvodnja celo višja od načrtovane zaradi nadpovprečnih vodnih pretokov na Dravi in Savi (slika 6), od aprila dalje pa je bila vse- skozi pod načrtovano. Največji izpad proizvodnje je bil v novembru (44.6%), ko so bili vodni pretoki ves mesec izjemno nizki, julija je znašal izpad 23.4%, v decembru 22.3%, v juniju 17.0% in v oktobru 14.1%. To je povzročilo zmanjšanje letne proizvodnje za 371 GWh (12.4%), kar je še povečalo velike izgube v tej gospodarski panogi. 9. ZAKLJUČEK Za sušo v letu 1983 je bilo značilno pojavljanje spomladanske, poletne ter jesenske suše, ki so se z različno jakostjo pojavljale v posameznih delih Slovenije. Glede na posledi- ce jo lahko primerjamo s sušo v letu 1950, hujša od le-te pa je bila v tem stoletju samo še suša v letu 1921. Kljub relativno majhnim odstopanjem od povprečne letne množine pada- vin v precejšnjem delu Slovenije je ravno izjemno trajanje obdobij s podpovprečnimi pa- davinami povzročilo zelo veliko gospodarsko škodo, zlasti na Primorskem in v severo- vzhodni Sloveniji. V takšnih izjemnih razmerah ne. bi mogli bistveno zmanjšati škode v kmetijstvu niti z namakalnimi sistemi, ker ne bi imeli na razpolago zadostnih količin vode, pač pa bi lahko z večjim in smotrnim vlaganjem v regionalna vodovodna omrežja bistveno omilili pomanjkanje pitne vode, še zlasti na podeželju, ki ga je to najbolj prizadelo. Ker natančnih kriterijev za ocenjevanje jakosti suše zaenkrat še nimamo zaradi pe- strosti posledic in součinkovanja ostalih dejavnikov, ki niso v neposredni zvezi s pojavom suše (vključno človeški faktor), tudi ne morem natančneje opredeliti povratne dobe suše s podobno intenzivnostjo kot jo je imela suša v letu 1983. Glede na to, da je bila predzadnja hujša suša šele v letih 1832—1835 (torej štiri suše s tolikšno ali večjo jakostjo kot v letu 1983 v 151 letih), lahko opredelimo sušo v letu 1983 kot štiridesetletno. Zato je v dejav- nostih, ki so neposredno odvisne od količine in razporeditve padavin ter od naravnih vod- nih virov, potrebno računati s pojavljanjem takšne suše, čeprav le-ta na srečo nikjer v Slo- veniji ne nastopa kot neobvladljiv omejitveni faktor človekovega delovanja v pokrajini. LITERATURA IN VIRI A r č o n, M., 1983: Informacija o oskrbi z vodo v SR Sloveniji. Zveza vodnih skupnosti Slovenije — strokovna služba. Tipkopis. 7 str. Ljubljana. A 1 b r e c h t, F., 1962: Die Berechnung der natürlichen Verdunstung (Evapotranspiration) der Erdo- berfläche aus klimatologischen Daten. Berichte des deutschen Wetterdienstes 83. 19 str. Offen- bach am Main. B a k a l o w i c z , M. — O b e r l i n , G., 1972: Pour une méthodologie des évaluations de l'évapo- transpiration. Journal of Hydrology 15, št. 3, str. 187—191. Amsterdam. B a r r y, R.G. — C h o r 1 e y, R. J., 1968: Atmosphère, weather and climate. 319 str. London. B e r n o t, F., 1983a: Zima 1982/83 na Kredarici. Planinski vestnik, let. 83, št. 5, str. 315—316. Lju- bljana. B e r n o t, F., 1983b: Vreme na Kredarici v letošnji pomladi. Planinski vestnik, let. 83, št. 8, str. 460. Ljubljana. B e r n o t, F., 1984: Vreme na Kredarici v jeseni 1983. Planinski vestnik, let. 84, št. 2, str. 96. Ljub- ljana. B l ü t h g e n , J. — W e i s c h e t , W., 1980: Allgemeine Klimageographie. 3. neu bearbeitete Auf- lage. 887 str. Berlin. B o g i č, M., 1965: Vreme v oktobru 1959 in elektrogospodarstvo Slovenije. Geografski zbornik 9, str. 129—180. Ljubljana. B o r k o , M., 1957: Kratko poročilo iz obdelave »Sinoptični pogoji sušnih razdobij v Sloveniji«. 10 let hidrometeorološke službe. Hidrometeorološki zavod LRS, str. 44—48. Ljubljana. B o r k o , M., 1959: Odvisnost sušnih razdobij v Sloveniji od splošne cirkulacije atmosfere. Meteoro- loški zbornik 2, str. 37—47. Ljubljana. C i m p a, F.O., 1976: Ein Modell der Mitwirkung der metorologischen Grössen an der Zusammen- setzung der potentiellen Evapotranspiration. Deutsche Gewässerkundliche Mittelungen 20, št. 2, str. 29—37. Koblenz. C o n r a d , V., 1913: Klimatographie von Kärnten. Wien. Č a d e ž, M., 1973: Meteorologija. 228 str. Beograd. D o l i n a r - L e š n i k , M., 1957: Fenologija pšenice in meteorološki ekvivalenti. 10 let hidrometeo- rološke službe. Hidrometeorološki zavod LRS, str. 62—84. Ljubljana. D o l i n a r - L e š n i k , M., 1974: Stanje posevkov in sadnega drevja. Dekadno agrometeorološko poročilo, letnik 20, 1. dekada aprila, str. 3—5 in 3. dekada aprila, str. 2—3. Hidrometeorološki zavod SRS. Ljubljana. D o l i n a r - L e š n i k , M., 1979a: Vreme v letu 1979 s posebnim ozirom na rast in razvoj vinske trte. Dekadno agrometeorološko poročilo, let. 25, posebna številka. 10 str. Ljubljana. D o l i n a r - L e š n i k , M., 1979b: Agrometeorološke karakteristike letošnje spomladanske suše. Dekadno agrometeorološko poročilo, let. 25, posebna številka. 4 str. Ljubljana. D o l i n a r - L e š n i k , M., 1979c: Stanje posevkov in sadnega drevja. Dekadno agrometeorološko poročilo, letr-ZSrl^dekada avgusta, str. 4—8. Hidrometeorološki zavod SRS. Ljubljana. D o l i n a r - L e š n i k , M., 1983a: Vreme in razvoj vinske trte v letu 1983. Dekadno agrometeoro- loško poročilo, let. 29, 3. dekada septembra. Priloga, 5 str. Hidrometeorološki zavod SRS. Ljub- ljana. D o l i n a r - L e š n i k , M., 1983b: Mile zime in prezimovanje posevkov. Dekadno agrometeorolo- ško poročilo, let. 29, januar, str. 3—6. Hidrometeorološki zavod SRS. Ljubljana. D o l i n a r - L e š n i k , M., 1984a: Agrometeorološka analiza leta 1983 in primerjava z letom 1982. Elaborat. Hidrometeorološki zavod SRS. 6 str. Ljubljana. D o l i n a r - L e š n i k , M., 1984b: Letno agrometeorološko poročilo za leto 1983. Elaborat. Hidro- meteorološki zavod SRS. 13 str. Ljubljana. D o o r n k a m p , J.C. — G r e g o r y , K.J. — B u r n , A.S., 1980: Atlas of drought in Britain 1975—76. 87 str. London. F u r 1 a n, D., 1959: Sušne in mokre dobe v Sloveniji. Letno poročilo meteorološke slušbe za leto 1958, str. 4—19. Ljubljana. F u r 1 a n, D., 1960: Klimatska razmejitev Slovenije. Geografski vestnik 32, str. 45—47. Ljubljana. F u r 1 a n, D., 1961: Padavine v Sloveniji. Geografski zbornik 6, str. 7—160. Ljubljana. F u r 1 a n, D., 1963: Klimatski opis severovzhodne Slovenije. Elaborat. Inštitut za geografijo Univer- ze v Ljubljani. 89 str. Ljubljana. F u r 1 a n, D., 1974: Orientacijski podatki o izhlapevanju v Jugoslaviji. Razprave Društva meteoro- logov Slovenije 17, str. 29—40. Ljubljana. F u r 1 a n, D. in s o d . , 1967: Ugotavljanje evapotranspiracije s pomočjo normalnih klimatskih po- kazateljev. Letno poročilo meteorološke službe za leto 1966, str. 41—124. Ljubljana. G a m s , I., 1962: Klima Krške kotline. Dolenjska zemlja in ljudje, str. 68—91. Novo mesto. G a m s , I., 1972: Prispevek h klimatogeografski delitvi Slovenije. Geografski obzornik 19, št. 1, str. 1—9. Ljubljana. G a m s , I., 1973: Vprašanje klimatogeografske rajonizacije SV Slovenije. Geographica Slovenka 2, str. 104—116. Maribor. G a m s , I., 1975: Suša 1970—1973 v Sahelu in vprašanje klimatskih sprememb. Geografski obzor- nik 22, št. 3—4, str. 24—27. Ljubljana. G a m s , I., 1976: Rajoni Jugoslavije glede na klimatsko aridnost vegetacijske dobe. Geografski vest- nik 48, str. 9—28. Ljubljana. G a m s , I., 1978: Die Aridität in der Vegetationsperiode in Jugoslawien. Beiträge zur Quartär- und Landschaftsforschung. Festschrift zum 60. Geburtstag von Julius Fink, str. 183—193. Wien. G a m s , I., 1983a: Geografija i proučavanje prirodnih nepogoda. Zbornik XI kongresa geografe SFRJ održanog u SR Crnoj gori od 28. 9. do 2. 10. 1981, str. 67—72. Titograd. G a m s , I., 1983b: Naravne nesreče v Sloveniji v pregledu. Naravne nesreče v Sloveniji, str. 10—17. Ljubljana. G a m s , I., 1983c: Dostavek k članku K. Natka »Ogroženost Slovenije zaradi suše«. Naravne nesre- če v Sloveniji, str. 99—100. Ljubljana. G o r k i č, G. in s o d . , 1982: Kataster velikih poplav in suš Jugoslavije za obdobje od 1926 do 1976. leta. Elaborat. Hidrometeorološki zavod SRS, hidrološki sektor. Ljubljana. G r a d n i k , R., 1960: Klimatske poteze Bleda. Geografski vestnik 32, str. 71—88. Ljubljana. G r i f f i t h s , J.F., 1978: Applied Climatology. An introduction. 136 str. Oxford. H o č e v a r , A., 1971: Agrometeorologija. 193 str. Ljubljana. H o č e v a r , A. — M a t i č i č, B., 1978: Dnevni potek evapotranspiracije na travni površini pri treh različnih vremenskih razmerah v Ljubljanski kotlini. Separat iz Arbeiten aus der Zentralan- stalt für Meteorologie und Geodynamik, zv. 32. Wien. H o č e v a r , A. — P e t k o v š e k , Z., 1977: Meteorologija. Osnove in nekatere aplikacije. 219 str. Ljubljana. H y 1 c k a m a, T.E.A., 1975: Estimating évapotranspiration by homoclimates. Geographical Review 65, št. 1, str. 37—48. New York. 11 e š i č, S., 1947: Rečni režimi v Jugoslaviji. Geografski vestnik 19, str. 71—110. Ljubljana. 11 e š i č, S., 1970: Klimatska območja Jugoslavije. Geografski obzornik 17, št. 3—4, str. 4—10. Lju- bljana. I v a n č a n — P i c e k , B. — T u t i š , V. — S i j e r k o v i č , M. — K i s e g i , M., 1984: Ma- krovremenska situacija u toku 1983. godine. Izvanredne meteorološke i hidrološke prilike u SR Hrvatskoj 1983. godine. Hidrometeorološki zavod SRH, str. 49—53. Zagreb. I z v l e č e k iz zapisnika 31. seje izvršnega sveta skupščine občine Šentjur pri Celju. Tipkopis. 15 str. Šentjur pri Celju, 1983. J u r č e c, V. — J u r a s , J., 1976: Statistička analiza sušnih i kišnih razdoblja primjenom modela Markovljevih lanaca. Republiški Hidrometeorološki zavod SRH. Rasprave i prikazi 13, str. 59— 98. Zagreb. K l e i n , R., 1909: Klimatographie von Steiermark. Wien. K l i m a t o l o š k i opis porečja Save. Elaborat. Hidrometeorološki zavod SRS, 42 str. Ljubljana, 1959. K o v a č i č, I. — S t a r e c , M., 1976: Študija nizkih voda Ljubljanice in Mlinščice. Elaborat. Zve- za vodnih skupnosti Slovenije. Ljubljana. K r a 1 j-Serša, S., 1984: Realna in potencialna evapotranspiracija v Sloveniji. Seminarska naloga. Fi- lozofska fakulteta, oddelek za geografijo. 45 str. + XXXIII prilog. Ljubljana. L e c a r p e n t i e r , C., 1975: L'évapotranspiration potentielle et ses implications géographiques. Annales de géographie 463, str. 257—273 in 464, str. 385—414. Paris. L e c o m t e, D.M., 1984: Anomalies du temps en 1983 — partie I. Bulletin de l'OMM, let. 33, št. 3, str. 227—241. Génève. M a n o h i n, V., 1945: Podnebje Ljubljane. Geografski vestnik 17, str. 3—48. Ljubljana. M a n o h i n, V., 1960: Vremenoslovje in podnebjeslovje. 151 str. Ljubljana. M a n o h i n, V., 1962: Agroklimatologija. 132 str. Ljubljana. M a t i č i č, B., 1977: Evapotranspiration studies on différent crops and irrigation water require- ments. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Final Technical Report P. L. 480. 221 str. Lju- bljana. M a z e 11 e, E., 1908: Klimatographie von Triest. Wien. M e d v e d , N., 1984: Rast hmelja v letu 1983. Hmeljar, let. 1984, št. 4, str. 18—19. Žalec. M e 1 i k, A., 1963: Slovenija. Geografski opis. Splošni del. 617 str. Ljubljana. M i 1 o s a v 1 j e v i č, K., 1951: Kišne i sušne periode u NR Srbiji. 109 str. Beograd. M u c k , O., 1952: Nekaj misli o letošnji suši. Socialistično kmetijstvo, let. 3, št. 4, str. 145—151. Ljubljana. N a t e k , K., 1983: Ogroženost Slovenije zaradi suše. Naravne nesreče v Sloveniji, str. 94—99. Ljub- ljana. N a t e k , K., 1984a: O problematiki suše v Sloveniji. Geografski vestnik 56, str. 83—88. Ljubljana. N a t e k , K., 1984b: Poročilo o opazovanju snežišč v Julijskih Alpah od 3. do 6. oktobra 1983. Ela- borat. Geografski inštitut Antona Melika. Ljubljana. N o s a n, B., 1963: Izredni pojavi v letu 1962. Letno poročilo meteorološke službe za leto 1962, str. 30—32. Ljubljana. O b u 1 j e n, A., 1950: Ovogodišnja suša u našim krajevima. Glasnik Srpskog geografskog društva, zv. 30, št. 2, str. 65—76. Beograd. O c v i r k, A. — P o v ž, M., 1983: Pogini rib v celinskih vodah Slovenije v letih 1981/82. Naše okolje, let. 7, št. 1—2, str. 14—17. Ljubljana. O l e c h n o v v i c z - B o b r o w s k a , B., 1980: L'évapotranspiration potentielle en Pologne. Geographia Polonica 43, str. 61—70. Warszawa. O t o r e p e c, S., 1980: Agrometeorologija. 231 str. Beograd. P a r m e 11 e, L.H. — Me G u i n n e s s , J.L., 1974: Comparisons of measured and estimated dai- ly potential évapotranspiration in a humid région. Journal of Hydrology 22, št. 3—4, str. 239— 251. Amsterdam. P e g g, R.K. — W a r d, R.C., 1972: Evapotranspiration from a small clay catchment. Journal of Hydrology 15, št. 2, str. 449—165. Amsterdam. P e n z a r, B., 1976: Indeksi suhoče za Zagreb i njihova statistička prognoza. Republički hidromete- orološki zavod SRH. Rasprave i prikazi 13, str. 1—58. Zagreb. P l o h i , M., 1953: Iz kronike letin (kako so gospodarili naši predniki). Kmečki glas, let. 11, št. 4, str. 3. Ljubljana. P o d k r a j š e k, F., 1911: Kaj piše Janez Tomec iz Trnovega o suši leta 1833, 1834 in 1839. Slo- venski narod, let. 44, št. 244, str. 1. Ljubljana. P o l e , N. — T e p e š , M., 1984: Suša '83. Seminarska naloga. Filozofska fakulteta, oddelek za ge- ografijo. 28 str. Ljubljana. P o l j o p r i v r e d n a enciklopedija, 3. knjiga, 686 str. Zagreb. P o p i s prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SRS 31. 3. 1981, št. 282, 150 str. Ljubljana 1982. P o r o č e v a l e c Skupščine SRS in skupščine SFRJ za delegacije in delegate, let. 10, št. 5, str. 12. Ljubljana. P o r o č i l o o izvajanju ukrepov in stroških pri odpravljanju posledic suše na območju občine Sežana v letu 1983. Občinski štab za civilno zaščito. Tipkopis. 4 str. + priloga. Sežana. P o r o č i l o o škodi, nastali zaradi suše v letu 1983 v občini Piran. Tipkopis. 14 str. Piran. P r o b l e m a t i k a preskrbe s pitno vodo v nekaterih občinah SRS. Republiški štab za civilno zašči- to. Tipkopis. 2 str. Ljubljana. P u č n i k , J., 1957: Močne otoplitve v Jugoslaviji v dneh od 1. do 6. julija 1950. Meteorološki zbor- nik 1, str. 101—111. Ljubljana. P u č n i k , J., 1980: Velika knjiga o vremenu. 366 str. Ljubljana. R a d i n j a, D., 1983: Naravne nesreče v geografski luči. Naravne nesreče v Jugoslaviji s posebnim ozirom na metodologijo geografskega proučevanja, str. 17—29. Ljubljana. R e y a, O., 1930: Letni tok padavin na Slovenskem. Geografski vestnik 5—6, str. 53—62. Ljubljana. R e y a, O., 1940: Padavine na Slovenskem v dobi 1919—1939. Geografski vestnik 16, str. 25—40. Ljubljana. R e y a, O., 1957: Izhlapevanje v Ljubljani in Radljah pri Mariboru. 10 let hidrometeorološke službe. Hidrometeorološki zavod LRS, str. 205—216. Ljubljana. R e y a, O., 1959: Die hydrische Bilanz in den jugoslawischen Alpen. Berichte des deutschen Wetter- dienstes 54. 5. Internationale Tagung für alpine Meteorologie in Garmisch-Partenkirchen von 14. bis 16. September 1958, str. 126—128. Offenbach am Main. R e y a, O., 1962: Die Evapotranspiration und der Wassermangel in Slowenien in den Jahren 1948— 1958. VI. Internationale Tagung für alpine Meteorologie (Bled), str. 497—505. Beograd. R u b i č, I., 1952: Suša na našem Primorju. Geografski glasnik 13, str. 69—99. Zagreb. S a o p š t e n j e Saveznog zavoda za statistiku, št. 294. 6 str. Beograd. S e i d 1, F., 1902: Das Klima von Krain. 649 str. Ljubljana. S e 1 b y, M.J., 1971: The surface of the Earth. Vol. 2: Climate, soil and végétation. 437 str. London. S k e t e 1 j, J., 1976: Krajevne enačbe za gospodarnostno dimenzioniranje kapnic na področju SRS. Elaborat. 93 str. Ljubljana. T h o r n t h w a i t e , C.W., 1948: An approach toward a rational classification of climate. Geogra- phical Review 38, št. 1, str. 55—94. New York. T r n i n i č, D., 1984: Hidrološka analiza malih voda u 1983. godini na vodotocima SR Hrvatske. Iz- vanredne meteorološke prilike u SR Hrvatskoj 1983. godine. Republički hidrometeorološki zavod SRH, str. 66—75. Zagreb. U h 1 i g, S., 1954: Berechnung der Verdunstung aus klimatologischen Daten. Mitteilungen des Deut- schen Wetterdienstes 6. 24 str. Bad Kissingen. U h 1 i g, S., 1956: Berechnung monatlicher Mittelwerte der Gebietsverdunstung nach einer Methode von Kohlweit. Mitteilungen des Deutschen Wetterdienstes 15. 29 str. Bad Kissingen. U r a d n i list SR Slovenije 29/75. Ljubljana 1975. V l o g a za dodelitev finančnih sredstev za delno kritje stroškov pri odpravljanju posledic suše v kme- tijstvu v občini Sežana v letu 1983. Izvršni svet skupščine občine Sežana. Tipkopis. 5 str. Sežana 1984. V o d n o g o s p o d a r s k e osnove Slovenije. Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Ljubljana 1978. V r e m e n s k e zanimivosti pred stoletji. Slovenski narod, let. 75, št. 76/70 (29. 3. 1943), str. 3. Ljubljana 1943. W a r d , R.C., 1971: Measuring évapotranspiration; a review. Journal of Hydrology 13, št. 1, str. 1— 21. Amsterdam. Ž g u r, V., 1957: Primerjava rezultatov različnih evaporimetrov. Letno poročilo meteorološke službe za leto 1956. Hidrometeorološki zavod LRS, str. 17—28. Ljubljana. Ž g u r, V., 1958: Izhlapevanje v Ljubljani v letih 1951 do 1958. Letno poročilo meteorološke službe za leto 1957. Hidrometeorološki zavod LRS, str. 13—15. Ljubljana. THE DROUGHT IN SLOVENIA IN 1983 S u m m a r y In the year 1983 Slovenia was affected by a severe drought which caused a considerable decrease in agricultural and electricity production in hydro-power plants and hindered the water supply. In this paper the drought is defined as such a negative deviation from the annual precipitation mean and di- stribution that the natural and cultural vegetation and the surface and underground drainage cannot be maintained in normal conditions what leads to disturbances in the social activities and gives rise to considerable losses. The drought in Slovenia is climatically conditioned, especially by considerable variability of an- nual amount of precipitation (negative deviations from annual mean attain up to 50 percents) and its irregular distribution over the year. The winter months are often almost without precipitation, on the other hand the summer rains are mainly in the form of heavy showers of short duration running off quickly. The drought in 1983 lasted with some interruptions from March till December. April, July and November were the driest months. The winter 1982/83 was exceptionally mild, dry and with very thin snow cover. The mean tempe- rature of December and January together in Ljubljana is -0.8°C, in that winter it was +2.5°C. Such a winter was followed by a dry period from February 16 till March 22 with only a few milimeters of rainfall. After the rainy last decade of March (60—160 milimeters of rainfall) a very dry April with severe drought came, especially in the Northeastern Slovenia. In the months of May and June the rainfall was about the average but in July the whole country suffered another severe drought with high temperatures. In the littoral area there was only a few mili- meters of rainfall, in the other parts about 50 percent of mean amounts. It was the hottest summer since 1952 and the driest one since 1932. In the beginning of August the whole country excepting of the littoral area got 50 to 110 milime- ters of rainfall. The autumn was warm and dry with about a half of average rainfall. The insolation exceded the average lor about 40 percent. Third period of drought started in October. Due to it the cultivation of fields for autumn sowing was hindered. The drought continued in November which was the driest month in 1983. There were only 1—3 days with more than 1 milimeter of rainfall, the coun- try got from 7 to 35 percent ot average rainlall. After November 12 a period of cold weather without precipitation set in and lasted until mid-December when the weather got warm again connected with heavy rainfall which definitely terminated the 1983 drought. An exceptional predominance of anticyclonal type of weather is characteristic of the year 1983. There were in Zagreb, Croatia, 243 days of anticyclonal weather (the average for the period 1961— 1980 is 203 days), the cyclonal type of weather lasted for 92 days (average is 128.5 days) and the tran- sitional type of weather for 30 days (average is 33.5 days). The Fig. 5a presents the deviations of rainfall in 1983 from the average of 1931—1960 and Fig. 5 b, 5 c and 5d deviations of rainfall from the monthly means in April, July and November. Dry periods of long duration (defined as a succession of 10 or more days with less than 1 milime- ter of rainfall; the longest one occured in Northeastern Slovenia from October 18 till November 27 and lasted for 41 days), exceptionally high summer temperatures of the air and mild winter 1982/83 with scarce snow cover reflected in very long periods of low water discharges in all Slovenian rivers, al- though the extremly low discharges did not occur. In the months from January till April the water dis- charges were about the average but since the month of May the water discharges were below average all the time. The lowest water discharges occured in November when the mean water discharge of Mu- ra in Gornja Radgona was only 47.6 percent of mean monthly discharge for the period 1926—1965, Drava in Dravograd 45.0 percent, Sava in Radovljica 26.9 percent, Soca in Doblar 22.1 percent, Ljub- ljanica in Moste 12.9 percent and Krka in Podbocje only 8.8 percent (Fig. 6). In all, the drought in 1983 caused the loss of 1190 millions dinars, the most in agriculture (1035.4 millions dinars). In agriculture, the harvest was 20 percent below the expected one. There were large extra costs with additional water supply for cattle, too. The communes of Piran (the loss in the amount of 3.85 percent of gross social product of the commune in 1982), Šentjur pri Celju (3.42 percent) and Sežana (1.5 percent) were the most affected. These communes got a governmental subvention. The spring drought considerably hindered the sowing of sugar beet and corn in Northeastern Slo- venia and the action of herbicides. The summer drought most affected the agriculture in the littoral area and in Northeastern Slovenia, especially com, sugar beet, potato, meadows, vegetables and or- chards. The production of potato declined for 30 percent (in Pomurje 40— 60 percent), corn 20—40 percent (in Eastern Slovenia 60—70 percent), hope 20 percent, etc. The production of vegetables and fruits in the littoral area was most affected by the summer drought. The production of beans was 60 percent smaller, tomato 50 percent, onion 54 percent, potato 35 percent, pears 50—60 percent and apoles and peaches 30 percent. The stock-farming was heavily affected with smaller production of hay and shortage ol drink- ing water. In large parts of Slovenia the second hay crop failed completely. The diminution of herds was thwarted by the intervention of the government which supplied the most affected regions with supplementary forage. Slovenia has in general enough of drinking water for present and future wants but the drought in 1983 almost broke off the drinking water supply in the countryside, especially in the karst areas and in the Subpanonnian hills. A temporary deficiency was felt in some smaller towns, too. The contribution of human factor to such a scarcity of drinking water was also considerable (undeveloped regional wa- terworks, out of date networks with great losses of water, pumping stations and springs with insuffici- ent capacities, etc.). The critical period in the water supply was in November and December when 55 out of 65 com- munes in Slovenia had to organize additional water supply for population and livestock by mpans of road tankers (Fig. 8). The situation was most critical in November in the commune of Sežana where more than 10.000 people and thousands of cattle were without water for some succesive days, in the littoral area and in hilly parts of Eastern Slovenia. The extreme shortage of drinking water forced the people to use abandoned water sources what caused the outbreak of seven local epidemies of Shigel- losis. Low water discharges and high temperatures of water increased considerably the water pollution what caused the destruction of life in streams in one hundred cases (in 1982 only 47 cases). Low wa- ter discharges caused the decline in the electricity production in hydro-power plants for 12.4 percent below expected amount but by adequate organization of electric network Slovenia was prevented from larger shortages of electricity. Direct comparison of 1983 drought with previous droughts in Slovenia is not possible because of lack of data for previous droughts. In the period 1832—1983 only four droughts of such intensity or greater one occured (1832—1835, 1921, 1939 and 1983), so the recurrence period of the drought of such intensitv could be estimated at about fourty years. VSEBINA 1. Uvod 161 ( 5) 2. Pregled dosedanjega proučevanja 161 ( 5) 3. Opredelitev pojma suše 162 ( 6) 4. Klimatska pogojenost suše v Sloveniji 164 ( 8) 5. Suše v Sloveniji v preteklosti 173 (17) 6. Meteorološke značilnosti suše 1983 175 (19) 7. Hidrološke značilnosti suše v letu 1983 186 (30) 8. Posledice suše v letu 1983 192 (36) 8.1. Posledice suše v kmetijstvu 194(38) 8.2. Posledice suše pri oskrbi z vodo in proizvodnji električne energije 197 (41) 9. Zaključek 204 (48) Literatura in viri 205 (49) The Drought in Slovenia in 1983 (Summary) 209 (53)