318                                                Med revijami.
jezike..."    Gospodu Wagnerju  smo hvaležni, da  je naznanil  Čehom slovenskega
„Zlatoroga\
V isti aprilski številki  „Slov. Pr." je napisal dr. Vidic v posebnem članku
kratek pregled slovenske literature leta 1903.   »Skomine na Prešerna", ki jih
je spisala E. Jelovškova, smatra za zelo važne za spoznavanje Prešernove dobe ter
se čudi, da jih nekateri  slovenski  recenzenti   niso znali  pravično  oceniti.   Nadalje
omenja dr. Vidic še znamenite Trdinove  ,,Bahove huzarje", Cankarjeve
in Zofke K vedro ve črtice in novele, drugo izdajo Aškerčevih balad in romanc,
„Slovana"  in  Govekarjeve ,,Legionarj e", Aleksandrovljeve pesmi in
romance  ter  Zupančičevo  zbirko ,,Cez plan".  „Slovansky Prehled" je  v
istini slovansko glasilo, ki se redno in objektivno ozira z bistrimi očmi na duševno,
narodno in politično življenje vseh slovanskih plemen.
—&—
„Pokret". Pod tem naslovom je začel izhajati v Sarajevu list „za narodnu prosvjetu i slavensku svijest". Konec vabila na naročbo, ki ga prinaša 1. številka, se glasi: „Jasan je naš program i čvrst naš cilj. Program: poticati dobrim mislima na sitni i svestrani rad narodni; cilj: prosvjeta — sloboda — blagostanje; boja naša: boja jednokrvne brače hrvatske i srpske bez razlike vjere; zastava naša: zastava slavenske svijesti, a geslo: „Zovneš li ime Slaven, nek se ti odazove čovjek!" List izhaja dvakrat na mesec. Uredništvo in upravništvo je v Sarajevu. — Naročnina za celo leto 2 K, posamezni listi 10 h.
„Naša snaga" se imenuje list, ki so ga začeli izdajati hrvatski srednješolci v Zagrebu. Odgovorni urednik listu je Dušan Tušanovič. „Naša snaga" bode obsegala vsako leto dve knjigi po 5 zvezkov. Naročnina za eno knjigo znaša 2 K in jo je treba poslati Josipu Cimermančiču v Zagreb, Gunduličeva ulica 14. Prvi zvezek te dijaške revije prinaša tudi kritiko o Zofke Kvedrove knjigi „Iz naših krajev".
„Osvčta", češki mesečnik za umetnost, vedo in politiko, je v letošnji četrti številki med drugim prinesla članka „Kulturno delo Rusije", spisal Adolf Srb, in »Narodnost in naboženstvo", spisal Frant. A. Slavik. Srb zaključuje s to sodbo: Rusija je vršila in vrši spolnoma svoje poslanstvo v prospeh krščanske civilizacije v Aziji in v Evropi; njenega postopanja ne vodijo niti tam niti tukaj do-bičkaželjnost, osvojljivost in razpenjavost, po svojih vojnih pohodih pazi na zakone človečanstva in nravnosti, podjarmlja si tuje zemlje, a jih ne izkorišča po načinu drugih narodov, marveč jih civilizuje, držeč se gesla: „Z mečem v roki, s križem v srcu". — Slavik kaže, kako so pruski agentje že v minolih vekih vabili Čehe „los vom Rom", a da so zavedenci bili kruto varani: mesto kruha so dobili kamen.                                                                                         Dr—č.
Bolgarska Sbirka, bolgarski leposloven list, je z minolim letom dovršil svoje prvo desetletje. O tej zbirki je izdala »Jubileeni.) spomen" (jubilejni album) s slikama svojih osnovateljev in prvih urednikov Madžarova in Bobčeva. Ta album obsega razen „jednega pogleda nazaj" (v zgodovino lista od sedanjega urednika Bobčeva) natančen pregled vsebine vseh prvih desetih letnikov, razen tega pa še „misli, beležke in izreke" sotrudnikov.                                                      E—5
Slavjanski glasi) se imenuje organ »Slovanskega blagotvoriteljnega društva" v Bolgariji in izhaja sedaj drugo leto. V prvem zvezku drugega letnika poroča po „Slavj. Veku" o Ricmanjih  ter piše o „značenju Makedonije v usodi grško-slovan-
Splošni pregled.
319
skega sveta"; na koncu je imenik onih, ki so društvu poslali prispevke za bolgarske begune — med njimi Benedikt Poniž iz Gorice.                                 F—5
Knjigopise«, mesečnik za „književno misel in delo", izhaja v Sofiji od januarja t. 1. pod uredništvom phil. dr. Teodorova Balana in učitelja N. Nikolajeva. Po vsebini je nekako sredi med »listki" naših leposlovnih listov in bibliografij; obsega namreč 1) razpravice in prispevke, ki se nanašajo na razvoj, kritike in statistiko književnosti; 2) vesti in beležke iz bolgarskega književnega sveta; 3) književne vesti iz slovanskih zemelj; 4) nove pojave iz drugih književnosti; 5) knjiž-niške, društvene in šolske vesti ter bolgarski mesečni knjigopis. — V prvem broju poroča po „Trgovinskem glasniku" o tržaškem „Škratu", češ, da propoveda edin-stvo južnih Slovanov in pravoslavje, ter navaja Aškerčevega „Zlatoroga", Kosovo „Gradivo", Meškove „Tihe večere", Zupančičevo knjigo „Čez plan" in Aškerčevo pesem „Macedonski vstaš". — Aškerc je pri tem „prednji slovenski lirik".
Dr. Fr. Ilešič.
„Zvčzdica", illustrovan list za deco, izhaja sedaj 13. leto v Sofiji. Urednik mu je učitelj N. Beloveždov.                                                  Dr. Fr. Ilešič.
Konrad Črnologar f. Kranjsko učiteljstvo je doletela bridka izguba. Dne 8. t. m. je umrl namreč v Šmarju pri Ljubljani po kratki bolezni v 44. letu svoje dobe ondotni učitelj Konrad Črnologar, ki si je pridobil s svojimi raziskavami in spisi ne malih zaslug za domačo zgodovino. Vrlemu učitelju, ki je poleg težkega poklica opravljal še tako rodoljubno delo, blag spomin!
Gospod Jos. Gorup pl. Slavinski, znani mecen slovenski, je praznoval dne 6. aprila svoj 70. rojstni dan. Gospod Gorup je bil svojemu narodu vselej z dušo in telesom vdan in je ovekovečil svoje ime s številnimi rodoljubnimi ustanovami. Tudi slovenski pesniki in pisatelji so imeli v njem vrlega zaščitnika. Zato je umestno, da se ga spominjajo tudi leposlovni časniki slovenski in da mu kličemo i mi: Na mnoga leta!
Aleksej Stepanovič Homjakov. Maja meseca bo sto let, kar se je porodil Aleksej Stepanovič Homjakov. Članek o tem znamenitem slovanoljubu, do-poslan nam iz Rusije, smo morali odložiti radi pomanjkanja prostora za prihodnjič.
Slovenska umetniška razstava na Dunaju. Kakor se nam poroča z Dunaja, je bil tudi gmotni uspeh umetniške razstave neobičajno ugoden. Razen že zadnjič omenjene prodaje treh slik (ene Groharjeve, ene Jakopičeve in ene Jamove), ki jih je kupilo c. kr. naučno ministrstvo, je omeniti še, da je kupil grof Harrach Bernekerjevo „Žensko glavo", odvetnik dr. Homan Jamovo sliko „Breze", dr. Gosti Jakopičevo sliko „Žalostna zima", dr. Vidic dve mali zimski sliki Groharjevi, a dunajski Nemci so kupili eno Jamovo, eno Jakopičevo, eno Groharjevo in eno „Žmitkovo" sliko.
f Vasilij Vasiljevič Vereščagin. Na ruski bojni ladji „Petropavlovsku", ki se je  13. aprila pogreznila pred Port-Arturjem,  je bil  tudi sloviti  slikar Vere-