Dopisi. Vitanje. (Zanimiva v o 1 i t e v.) Ali je volitev cerkvenega skladnega odbora, izvršena v prostorih slovenskega bralnega druStva veljavna, ali ne? Vsak čitatelj «Slov. Gospodarja» bo rekel, da je veljavna, a vitanjski nemčurčki so drugega mnenja in ž njimi okr. glavarstvo v Celju. Poglejmo tedaj to zadevo natančneje! 1. aprila 1895. je razpisal Jurij Jeseničnik kot načelnik cerkv. sklad. odb. novo volitev, ker je njegova triletna doba minila. Pred volitvijo se mu pa izroči ugovor sedem občinskih odbornikov vitanjskega trga proti veljavnosti te volitve, ker bi se imela vršiti v sobi slovenskega bralnega društva. Pripomniti je treba, da je društvena soba v nekdanjem šolskem poslopju, ki pa je zdaj lastnina župne cerkve, torej cerkvena hiSa. Za to se je pa tudi bivšemu načelniku cerk. sklad. odbora dozdevalo, da je najprimernejši kraj za novo volitev cerkvena hiša, vkljub temu, da je tam slučajno soba slovenskega bralnega društva. Na ugovor imenovanih sedem trških odbornikov se tedaj ni jemal ozir in volitev se je izvršila. Proti tej zvolitvi je omenjena nemSka (!) sedmeriea vložila ugovor na c. kr. okr. glavarstvu v Celju, ki je v istini razveljavilo volitev 1. aprila 1895. Utemeljilo je svoj odlok s tem, da je izreklo, da se je volitev 1. aprila 1895 vršila v zasebnem stanovanju, a noben javen činovnik se ne more siliti, da bi stopil v privatno sobo in tam zvrševal svojo javno službo; sedmerica vitanjskih občinskih odbornikov se tedaj ni smela siliti v privatno hišo, da bi tam zvrševala volitev novega cerkvenega skladnega odbora. Tako okrajno glavarstvo. Zajedno je razpisalo novo volitev za 7. julij 1895, katero bo vodil komisar c. kr. okrajnega glavarstva. To se je tudi res zgodilo; 7. julija 1895 se je vršila druga volitev, katero je vodil g. komisar dr. Goigger. Toda načelnik starega cerkv. sklad. odbora, Jurij Jeseničnik, ni mož, ki bi ga ustrašila vsaka stvar, in če bi se tudi vsi vitanjski nemčurji na glavo postavili; vložil je po g. dr. Dečku iz Celja priziv na c. kr. namestnijo v Gradcu proti odloku okr. glav. v Celju. Ta priziv je podpisala tudi občina Ljubnica. Dolgo smo čakali na odgovor, cela tri leta, — nekateri so med tem že osiveli —, a pričakali smo ga. Bili so udeleženci itak vedno prepričani, da je bila prvotna volitev, četudi v prostorih slovensk. bralnega društva zvršena, veljavna. In bilo je tudi tako. Te dni je došel odlok iz Gradca, vsled katerega se je zvolitev 1. aprila 1895 pripoznala kot veljavna. Od Sv. Ilja v Slov. goricah. (C esarska slavnost.) Kdo verjame, da ima prusak poštene namene, če hoče prirediti našemu presvitlemu cesarju v proslavo svečanost? Naš Pistor je po svoji »Tagespošti* zadnje dni razglasil, da hočejo občine Sv. Ilja prirediti cesarjevo slavnost, pa predno je katero prašal, ali se hoče njemu pridružiti ali ne. No, poznamo se toliko, da vemo, da ta poziv ne izhaja iz zdravega kotička njegovega srea. Kaj li hoče? Gospod Pistor si misli, takemu pozivu se ne bode nobena občina upala protiviti, kajti če bi odrekla, bi ji vsakdo in celo on sam smel na ves glas očitati, da cesarju ni udana. Torej vse občine fare svetoiljske bodo se hote ali ne hote njegovemu pozivu ugodno odzvale. Prirejalec te slavnosti bil bi seveda g. Pistor. Slavnost bi se vršila, to bi bila skrb Pistorjeva, v strogo nemškem smislu in bi imela trdo nemški značaj, in g. Pistor bi potem lahko v «Tagespošti» vsemu svetu povedal, da je Sv. Ilj čisto nemški, in bi tudi dal, kakor to sploh rad dela, precej na debelo spoznati, da je ta «veseli napredek* plod njegovega večletnega, neutrudnega delovanja. Da, da, g. Pistor bi na slavnostni dan na naše troške rad slavil svojo zmago kot nemški agitator. Zato pa, g. Pistor, slavite našega presyitlega cesarja prav lepo, pa tudi poSteno, dosti uzroka imate, da ste mu hvaležni; toda nas pustite pri miru; mi srčno želimo petdeseto vračanje vladnega leta našega iskreno ljubljenega cesarja brez vas obhajati. kajti nam je le takrat prijetno v srci, kadar vas ne vidimo in o vas nič ne slišimo. Več Šentiljčanov. Iz Vitanja. (Naše razmere.) Gosp. urednik! Hočemo Vam danes pisati zaradi nekaterih dopisov, ki so bili pred nedavnim časom od nekega dopisnika v Vitanju skovani in potem v »Slov. Gosp.» in «Domovini» objavljeni. Mi obžalujemo uboge gosp. urednike, ki pač ne morejo povsod poznati krajevnih razmer, niti iz doposlanih dopisov in podpisanih oseb vselej se prepričati o resničnosti poročil. Toliko bolj so tedaj vredni dopisniki, ki vedoma poročajo neresnico, da se kar najostreje zavrnejo in obsodijo. Starim zasluženim možem in narodnim bojevnikom podtikati mlačnost, odrekati narodnost, ravno istim, ki so pod najtežjimi razmerami v tem nemčurskem gnezdu ustanovili «Posoiilnico,» «Slovensko bralno društyo,> »Delavsko podporno društvo,« ki so pred par leti na silno naporni način rešili občino Ljubnico, se potegovali s prizivom za slovenski cerkv. sklad. odbor, — to je, ne rečemo neumno, a silno smešno. Toda, da se drzne isti dopisnik v «Domovini» ravno istim možem v obraz vreči žalitev, «da Nemcem pete ližejo,* to je tako skrajno —, no, naj si «Gospodarjevi» bralci sami sodbo izrečejo. — Neresnice njegove pa vendar moramo javno pribiti, to smo dolžni svoji časti. Dopisnik je staknil slovensko gostilno in trgovino, o katerih se Se nam niti sanjalo ni, namreč gostilna Woduschegg in isto tako trgovino. Napis imajo popolnoma nemški s svojim spakedranim imenom vred. V gostilnici, ki bi naj bila slovenska, najdeš «Marburger Zeitung,» a trgovec, ki bi naj bil slovenski, voli dosledno vedno z Nemci, je volil Pommerja, in je tudi sedaj volil in bil izvoljen v občinski odbor, o katerem pravi vahtarca, da je do cela «deutschnational». Kaj hočete? Mi sodimo vsakega iz narodnega stališča, a ne kot morebitni sorodniki. Kakor hitro bode imenovana gostilna in trgovina imela slovenski napis, slov. časopise in nas v narodnih vprašanjih podpirali, potem ju boderao drage volje podpirali in vsestransko priporočali. Do tedai pa so v naSih očeh Woduschegg-i ravno to, kar Jaklin, Tischler, Pučnik itd. Le novinec v političnem življenju se more čuditi, kako da se niso Slovenci tukaj udeležili zadnjih volitev v trško občino. Nas je silno malo, na prstih nas lahko prešteješ, in pri vsera tem smo razločeni v vseh razredih, zakaj za Boga bi se osmešili z udeležbo? Počakajte še, vihravi dopisnik, razkrojitev vitanjskega nemčurstva napreduie vedno, kakor že. opazujemo leta in leta, razpada gmotno in moralno, pride še tudi za nas čas, da nastopimo javno. Tedaj: Manj pisati, pa več delati! Ce pa že čuti kak mož v sebi neukrotljiv nagon stopiti s kakim dopisom v javnost, naj bo v imenu slovenskega poštenja proSen, da piše le golo resnico, da spoštuje zaslužene može, da ne izreka sodbe o rečeh, ki jih ne ume dobro, pred vsem pa, da se ne — osmeši. Od Pesnice. (Zadnje volitve.) Čitavši članke v zadnjih «Gospodarjih» moralo bi se misliti, da že hrusta ošabni Nemec po svojih slepo mu služečih nemčurjih Slovence ob meji kar po vrsti in da se bodo zanaprej vozili le nemški burši po nemški državni cesti, od Spielfelda do Maribora. Resniei na ljubo moramo odkriti, da so res vse občine, ležeče ob državnej cesti od Spielfelda do Maribora v nemčurskih rokah, priznati pa se tudi mora, da je v teh občinah še marsikatero posestvo v dobrih slovenskih rokah. — Da so Slovenci na Pesnici zadnjikrat propali, zakrivila je strastna in zvita agitacija nemčurjev. Mariborska gospoda, med drugimi Oehm, Pachner, Pichler, vsi so prišli na volišče. Prvega si bodemo dobro zapomnili. Ta gostilničar je dobil že marsikateri belič od č. duhovSčine, od narodnih učiteljev in zavednega občinstva med kmeti. V zahvalo za našo naklonjenost pa je šel sedaj volit z nasprotniki. Sploh že od nekdaj za slovensko ljudstvo ni posebno gorel. Vino je kupoval neki samo pri somišljenikih, bolje, pri naših nasprotnikih in ni nam znan slučaj, da bi bil popraševal za vino tudi kje pri slovenskem kmetu, kateri ga zalaga dan na dan z novci. In mi smo vendar podpirali s svojim denarjem tega gostilničarja. Neradi pogrešamo v zadnjem dopisu: «Iz Gačnika* število oddaaih glasov v posameznih volilnih redih; kajti razmerje glasov bilo bi poučljivo za vse občinstvo, ki se zanima za razmere ob meji. Bilo bi pa tudi velike važnosti za bodoče volitve, da se še bolje in previdnejše pripravIjamo. Zadnja zmaga sovražnikov čez krščanstvo in slovenski narod bodi nam povod, da se sedaj krepkeje poprimemo narodnega dela, da nasprotniku kmalu razkadimo veselje nad zmago dremajočega slovenskega oratarja. Boj za navidezno izgubljeno pozicijo se mora nadaljevati vstrajno in odločno. Vsi bojevniki iz okolice in iz mesta morajo prihajati na bojno pozorišče, da skupno, rama ob rami, odbijamo navale neraškega moria! lz gornje savinjske doline. (Lesna zadruga.) Lesna zadruga, kje si? Tako se radovedni povprašujemo. Ali je splavala po vodi? Bridko bi obžalovali, ako se začeto delo zavleče; toda opozarjati moramo na nekoje nedostatke, ki morda ovirajo celo akcijo. Veliko napako \e storil osnovalni odbor, ker je narod vabil po časnikih jednostransko. Tudi naš «Gospodar> je domač list, ki je bil vreden vabila; drugi pregreSek je, ker se je vtikala v resno delo oseba, katera uživa pri nas le malo zaupanja; ali niste opazili tega že na prvem shodu ? Tretje zlo dobrej stvari pa je, ker se je odbor jel osnovati od zgoraj doli, ne pa iz ljudstva navzgor. A to so pogreški, ki se bodo še lahko pogladili. Le dobre volje in možke ustrajnosti je treba. Prosimo vas, narodne poslance, podpirajte nas, ker zapuščajo nas že up in denar. Iz Petrovč. (Mokraški napadi.) Marsikje se je ze oglasil kakšen novodobni puSčavnik in nam mnogo zanimivostij razodel, opazujoč ljudsko gibanje iz svojega skrivnega brloga. Gosp. urednik! Tudi jaz sera že marsikatero rekel v Vašem cenj. listu; zadnji čas sem seveda že precej obnemogel, vendar zdaj ko na spomladanskem solncu med brnškimi vinogradi pred svojim brlogom ogrevam svoje grešne kosti, 6utim zopet ve6 življenja v svojih udih. Kakor vsi novi puščavniki, tako tudi jaz rad politikujem. S svojim bistrim očesom — pogled še imam namre6 dober — pazljivo zasledujem gospodarstvo naSega ob6inskega zastopa. Znano Vam je še gotovo, g. urednik, kakšen vriš6 in viš6 je bil v našej ob6ini, ko so se prejSnjemu odboru, ki jo je rad na levo mahal, stolci polomili. A vsak razsodni, pametni ob6an, kateremu je mar za blagor ob6ine, se raora pa6 veseliti tega prevrata, ker s tem se je storil konec kapitalisti6nemu suženjstvu. konec preko 6rnorumenih mej škile6emu nem6urstvu, postali smo sami gospodarii v svojej ob6ini, zvesti materinemu jeziku in Avstriji! Seveda vse to nekaterim častihlepnežem, socijalnim demokratom kakor so Florjan, Jaka in kompanija, ni po volji. Še sedaj se jim sline cedijo po ob6inskem gospodarstvu in zato blatijo, kjer in kakor le morejo modro gospodarstvo sedanjega obč. odbora, posebno pa župana. Ko mi zadnji6 mlekarica, ki mimo mojega brloga mleko nosi, priftese iz Petrov6 sira v «Svobodo» zavitega, najdem na voglu papirja dopis iz Petrov6. Berem. Oh, oh, sem vskliknil, da Vas pa6 ni sram, Vi ki se tako «Stulite» in ponašate, še enkrat re6em, da Vas ni sram biti sodrugi socijaldemokracije ali boljSe sodrugi lažnikov. Vas ni sram posluževati se grde, očitne laži, da bi našega vrlega za vse dobro vnetega župana blatili? Se li ne bojite, da se bodo mimo Vas na pašo ido6e krave smijale Vašim lažem, katerih še sami ne verjamete, ampak se jih le iz zlobnosti poslužujete. Mislite li, da s tem komu kaj škodujete ? Jedino le sebi. Ljudstvo ni ve6 tako lahkoverno, da bi takšnim o6itnim lažnjiveem in opravljivcem verjelo. Župan in tudi g. Osenjak nikakor nista žalostna, da jih mokraška cunja «Svoboda» graja, kajti to je za obadva čast, ker večna sramota njemu, kogar «Svoboda» in «Delaveo hvalita! Dragi Florjan, le bodi miren, brez Tvoje in Jakceve skrbi so se in se še bodo občinski dopisi pisali in reševali za to je ob6inski odbor že poskrbel; brigaj se bolj zato, da bodeta z Jakcem kaj pametnejšega zvarila in med svet poslala in se ne tako o6itno «blamirala» kot zadniekrat. Sicer, draga moja, se Vama je bati mojega grčavega peresa. Gospod urednik 1 Ploha se bliža, idem za danes pod kap. Drugokrat zopet več. Brnški samotar. Iz Kozjega. (Ustanovitev «kat. političnega društva) za kozjanski okraj» se je vršila v nedeljo v Kozjem ob najkrasnejšem vremenu ter ogromni udeležbi naisijajneiše. Takoj po večernicah jeli so prihajati ljudje peS in na vozeh med gromenjem topičev. Do 4. ure se je prostorni vrt g. Fr. Gu6eka popolnoma napolnil z gospodo vseh stanov ter nebrojno množico zavednih kmetov. Videl si daljnega Planinca in Št. Petrana, zapazil Zagorjana in Olimčana; gledal lepo vrsto Podsrejanov, Poljancev, Bu6enarjev; Kozjanov pa prešteti nisi mogel. Ob četrti uri otvori shod predsednik osnovalnega odbora, g. J. Elsbacher, 6ude6 se toliki udeležbi in pozdravljajo6 vse pričujoče. Na njegov nasvet izvoli se enoglasno predsednikom zborovanja dika naša in naš ponos — pilstanjski g. župnik M. Tomažič, kateri v prisr6nih besedah pozdravi in zahvali zborovalce ter naro6i doma6emu g. vikariju, da pre6ita in razloži društvena pravila. Najprvo začne brati nemški odlok c. kr. glavarstva, s katerim vlada društvo dovoljuje. Ljudstvo nekaj trenotkov posluša 6ude6 se nemškemu odloku in že se slišijo klici: slovenski berite! Govornik ravno v tem slu6aju dobro prevdari, kako je naša vlada in uradnije sploh, krivi6na Slovencem, ter priporo6a naj vsi vse slovenski zahtevajo. Velik vtisek so pouzro6ile v zborovalcih te besede. Razlagaje pravila je posebno poudarjal vzvišen namen našega novega druStva: vzbujati in razširjati katoliško in narodno zavest; braniti verske, narodne in državljanske praviee slov. naroda; poučevati slovenski narod v političnih, gospodarskih in socijalnih razmerah ter sploh razširjevati krSčansko omiko; prirejati svojim udom o primernih priložnostih poštene veselice. Da je pravila dobro razložil in pojasnil, priča je 116 udov, ki so se dali vpisati. Le-ti udje izvolljo enoglasno naslednji odbor, ki se je potem takole sestavil: C. g. Marko Tomaži6, predsednik; g. Iv. Elsbacher, trgovec v Kozjem, namestnik; 6. g. Fr. Murši6, vikarij v Kozjem, tajnik; g. Von6ina Adolf, tajnik okr. zastopa in hranilnice, knjižni6ar; g. Miha Volavšek, posestnik v Kozjem, blagajnik; drugi odborniki so: 6. g. Anton Ribar, župnik v Št. Vidu; 6. g. Ant. Kolar, kapelan v Št. Petru; g. Martin Vre6ko s Prevorja in g. Miha Ma6ek s Pilštanja. (Konec prih.)