Št. 6Q.
V Gorici, v soboto dne .14 junija 191.3.
Tečaj XliHI
Ishaja« dvakrat na teden, in sicer t torek in soboto ob i. uri piiVij.   Ako  pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane,najeto _JK 10'-V, leta*"V;* 7*    »      •   ....   »» 2»&0 Posamične številke stanejo              .8 vin.
Ifa naročila bres doposlano naročnine se ne oziramo.
;5.<*s*U*J*u i"^J*p
Telefon š** »8.
¦>V8e za narod, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrič.
Uredništvo \
se nahaja v Oosposki ulici št. 7 ,
v Gorici v l nadstr. nn desno.
UnravniStvo
se nahaja v Oosposki ulici št, 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Deželne doklade.
(V premišljevanje ob volitvah.)
Deželne doklade so dale v letu 1902. svoto K 640.200; za deset let potem, leta 1912. je bilo proračunjenih dohodkov iz deželnih doWad K 1178.000. Naklade so: naklade na direktne davke, one. na užit-Itino in na pivo.
Doklalde so se tekom let čudovito višale in sicer na državne davke od 10 na 20 odstotkov, na osebne od 15 na 30; do-klada na pivo od 1 K pri hI na 4 K; na druge davke iz užitnine od 20 na 120 odstotkov.
Iz užitnine je došlo več dohodkov, odkar je začelo pobiranje od strani finance. Leta 1904. je dala užitnina 399.000 K, leta 1905. je začela država po svojih organih pobirati užitnino; dobilo se je v tem letu I K 563.000. Leto 1908. je dalo K 588.000; j leta  1911   p*a   je   Klala   užitni-J n a   samo   K   5 1 4.0 0 0,   t o r e j    z a 74.0 00 K manj   nego   leta 1908 in   le   K   10 0.000   več   od   leta 190 4.
V  proračunu va. leto 1911. je bil pro-računjen iz tega vira za deželne doklade 120 odstot. inkaso K 66.000; ta proračun je bil .pogrošen za K 43.000.
Poglejmo na kratko, kakšne doklade imamo mi in kakšne iniaio v drugih deželah.
Celotni odstotek deželnih doklad na direktne davke znaša: na Preda-relskem 25—45, na Kranjskem 40, na Gor.nje-Avstrijskem 50, v Istri 53—63, na Štajerskem 57, na Solnograškem 65, na Češkem65, v Dalmaciji 67, v Šleziji 69—76, na Koroškem 75, na Spodnje Avstrijskem 76, v Galiciji 95, v Bukovim' 114, na Moravskem 118.
V naši deželi je bilo doklad v letu 1898: 97.8 odstotkov, leta 1903: 147.7 odstotkov; leta 1908: 176.6 odstotkov: ako se pridružijo doklade za okrajne šolske zaloge in aa cestne odbore, vidimo, da lina naša dežela prvenstvo med vsem! drugimi s 188 in pol odstotki na uJrektne in s 120 odstotki na indirektne davke.
Zraven treba upoštevati, da so tu občanske doklade in sicer prav občutne po vseh občinah; nad   tretjino   občin
pobira nad 100 odstotkov občinskih doklad na iste davke, že tako o-btežene z deželnimi   'doki a dami.
Ako ibi se hotelo pokriti deželni primanjkljaj z novimi dokladami, bi moral deželni odbor dovoliti splošni povišek 45—55 odstotkov na vse državne davke.
Pribiti treba z nova, da je naša dežela med vsemi majibolj obložena z dokladami.
Gori navedene številke kričijo in Obtožujejo gospodarje zveze v deželni hiši. Take dobrote smo dobivali iz deželne hiše v dobi, tako hvalisani dobi zveze slovenskih klerikalcev z italijanskimi liberalci. Tako so gospodarili tisti, ki se ponašajo, da so tako uzorni gospodarji! Treba pa bo v novo zbornico previdnih novih mož, da popravijo, kar se je zagrešilo pod Pajer-Gregorčičevirn vodstvom.
Gospodje zvezar.ji so bili večkrat v stiskah, kaj bo, kako ven iz zagat, iz denarnih zadreg; dr. Pettarin je večkrat na-svetoval povišanje doklad, ali vselej je vzdilinil dr. Gregorčič: Bo& varuj tega! Potem je po nas! Vleci-mo naprej, kakor že mogoče. Iti začeli so bili stokati in »'začasno urejevati finančno upravo deželnega -zaloga«, povdarjaje obupni položaj deželnih financ, da so deželne doklade z občinskimi in okrajnimi najvišje v vsei državi, da nI mogoče M takniti več drugih virov dohodkov v kritje letnih primanjkljajev deželnega proračuna.
Pajerju je bilo padle? v glavo deželno upravo razširiti, kar se da, napraviti to in ono, ali je potrebno ali ni potrebno, ni vprašal, ali se da kaj novega napraviti s primernimi ali s prevelikimi troški, tudi mi vprašal samo delal je, kar je "hotel in sproti imenoval vse polno italijanskih uradnikov. Pajer in Gregorčič sta delala tako, kakor da živita v kaki veliki deželi, ki je polna denarja, in ne v siromašni OoriŠko-Gradiščansk«. Kai je bilo mar tem možem velikanskih, toliko nepotrebnih troškov na primer za deželno umoibol-inico! Nič! Kdor bo živel za nami, pa bo •plačal — so si mislili. Pajer je že umrl, drugi gospodarski (grešniki pa •zopet silijo v deželni zbor! Ali tičejo vanj? Volilci, pazite, kai storite! Vedite, da je treba v deželni hiši korenitih sprememb.
IzietuaU^o i396miuse^ai
Tam, kjer morski valovi bijeio ob temelj mogočne Učke, tam, kjer se oljka in lavorika družita v neprestano zelenje, se" je bila zbrala pred kratkim vesela družba planincev iz Gorice, bivših Goričanov in Hrvatov. Imeli smo zborovanje in sklenili, da nastopimo pot na Učko takoj, ko se prikaže mesec. Imel je iziti okoli polnoči. Bilo je časa še tri ure. Nekateri bolj zaspani so se vlegli h kratkemu počitku; še mladi turisti in turistke, katerim veselje na krasno turo in lepa južna noč ni dala spati, so se veselili in pevali do jedne zjutraj. Takrat je mesec že pripisi izza hribov otoka Črcsa in malih oblakov na vzhodu. Sedem nas se je napotilo najboljše volje iz Drage Moščeniške naravnost proti Mali Učki pod vodstvom iz-bornega vodnika, ki je kakor doma na Učki hi pod Učko. Do Trebiških koč (824 m) smo hodili ob mesečini, ki je pa le slabo •razsvetljevala kamnito, med drevjem in grmovjem se vijočo pot. Slavček in čuk sta nam delala kratek čas s svojim pet-
Mi za ljisto Mo • ?v naši tte
Naša goriška dežela je v marsičem (dežela neverjetnosti. Tako tudi gdedč vzdrževanja ljudskih Sol. V vseh deželah Avstrije imajo deželne šolske zaloge, v naši deželi pa imamo okra j n e šol. zaloge. Iz deželnega Kailoga se dajejo samo prispevki v šolske svnhe. 400.000 K je tega prispevanja sna leto.
Po drugih deželah imajo razdeljene stroške za JjudsSko šolo tako-le: Na Moravskem plačajo občine četrtino šolskih troškov, tri četrtine plača dežela. V Istri, na Štajerskem, Gornje-Avstrijskem in v Šleziji plačujejo občine troške za stanovanje učiteljev, vse drugo gre ma račun dežeile. V v s e h d r u-g i h de ž el a h, tako na Češkem, v Bukovimi, Dalmaciji, Galiciji, Koroški, Kranjski, na Spod. Avstrijskem, Solnograškem in Predarelskean je deželni zalog, ka nosi vse ljudskošofoke troške.
Šolski troški v naši deželi so se v zadnjem desetletju kaj i zda t no pomnožili. Leta 1901. so znašali 759.000 K, teta 1912. pa 1,550.883 K.
Naklade, ki jih plačujejo davkoplačevalci naše dežele v okrajne šolske zaloge, z n a š a j o p o 6 2, 9 0, 11 0—1 5 0 odstotkov; povprečno računali o pobirajo okraji v šolske svrhe 109 odstotkov naklade na državne davke. Zraven tega imajo okrajnii šolski zalogi nad dva milijona dolgov za šolske zgradbe.
Za leto 1912 so anašale šolske naklade skupno 1,150.883 K. Niso pa ušteti v to svoto troški za šole v Gorici, ki znašajo za leto 1912 K 136.000 in so obseženi v mestnem proračunu.
To so velike številke, k:marsikaj povedo. Koso pred leti reševali šolsko vprašanje v deželnem zboru, se je bilo ¦zgodilo za goriške razmere nekaj zelo značilnega. Iz deželnega knjigovodstva |e bil izšel izkaz, ki je kazal, da je v rešitev šolskega vprašanja na mestu edino le deželni šodski 'zalog.     Tisti   iizkaz   je   kazal,
jem. čuk je pa še prekosil slavca, pel je namreč višji gor v hribu. Ob rani uri nas je sprejel rezek gorski «rak na planoti ob Mali Učki. Vas Mala Učka (995 m) obstoji iz 28 hiš, »bolj kočam podobnih, ker so nektere tako majhne, da hi se dalo skočit": čez nje. Prebivalci so od prvega do zadnjega vsi analfabeti. Tik vasi izvira močan studenec z dobro pitno vodo. Tudi v Opatiji iso spoznali nje dobroto in so jo v preteklem letu večjidel priklopih vodovodu iz Vele Učke, ki leži v enaki višini. Kot posebnost naj omenim, da je naš tovariš S. pred par leti dobil en tako debel krompir na Mali Učki. da sta se dva moža enkrat nasitila ž njim. Skuhali so nam gostoljubni Učkarji mleka za zajuterk. Med tem, ko smo se v kuhinji šalili in pogovarja!!, sta se izrazili dve mladi turistki naše družbe, da ne pijeta ovčjega mleka. Gospodinja je pa takoj povedala, da je bilo tisto, kar sta ravno pile, ovčje mleko. Smejali smo se potem od srca na njih račun. Z Male Učke smo.se dvignili po precej strmi poti na vrh.
K stolpu, ki ga je postavilo nemško planinsko društvo, smo dospeli ob 6. uri zjutraj. Bril je mrzel veter,  Naš vodnik,
oziroma tovariš, praktičen v vsakej zadevi, tudi tukaj odpomore. Nabiral je gor grede suhljadi in zanetil ogenj v stolpu, kar je pa povzročilo veliko dima. Vendar smo se dobro ogreli.
Kmalu je postala znosljiva temperatura tudi na prostem. 2alibog ni bilo v daljavo nikakega razgleda. <Na Velo in Malo Učko smo gledali skoraj navpično navzdol. Lepo so se videle vasi tudi do Bu-zeta in Pazina. Velik del Istre se vidi z Učke kakor .razdrapano površje, ki kaže svoje rumene lise in neobrašena rebra. Prijetno pa učinkujejo na gledalca prijazna sela z vitkimi zvoniki. Še slabši razgled je bil na Kvarnerski zaliv. Lepa morska površina z obrežnimi mesti, ladjami in srmtertja brzečimi parobrodi se je videla le kakor skozi sito, Gorati Čres in istrska gera Sisol ter Čepiško Jezero so bolj vzbujale našo pozornost.
Srečen je, kdor pride ob prav čistem ozračju po kaki nevihti na vrh Učke. Ta ima priliko občudovati Jadransko morje z lagunskim mestom Benetke, Dolomite in Julijske Alpe. Čez Kvarner se vidi hrvatska in dalmatinska obal.
(Konec prih.)
kako se potoan deželnega Sorskega zaloga razbremenijo okraj/i in se pravičneje razdeli potrošek za šolstvo. Ali v deželnem zlboru so ostali lepo pni okrajnih šolskih za-logih in dežeSa trpi dalje p o d   n j i m i.
Deželnega šolskega zaloga namreč ni hotel Pajer In ker ga ni hotel Pajer, ga niso hoteli tudi Gregorčič in njegovi. Zgodila se je Pajerjeva volja in dežela trpi dalje pod troški za šolstvo. Je res klasično: Povsodi 'drugodi v Avstriji je bilo mogoče osredotočiti šolski potrošek v deželni šolski zalog — samo ne v majhni Go-riško-Gradiščanski!
Mislimo, da bi bilo prav, da bi se ibodoči deželni zbor b a vi« tudi z vprašanjem de-, želnega šolskega zaloga. Če se je to vprašanje uredilo povsodi djrugo-di potom deželnega Šolskega zaloga, zakaj bi bilo to nemogoče baš pri nas! A!i seveda tisti poslanci, ki imajo na vesti sedanje okrajne šolske zaloge, ne smejo priti več do reševanja Šolskega vprašanja — če ne bo vedno slabše!
V nebo vpijoča krivica se nam godi v goriškem mestu. Za Jamsko leto je biilo v mestnem proračunu 336.000 K za šole; polovica prebivalstva je v Gorici slovenskega; plačujemo in plačujemo, ali kaj imamo od tega? L a h o <m p 1 a <č u 1 e-mošole — insamimoraino svoje vzdrževati! To tudi mora enkrat nehati!
Glede okrajnih šolskih zalogov je veljalo: Kmet, plačuS in molči! Nič se niso upoštevale zahteve po deželnem šolskem zailogu, marveč po svoje, po zavezniško, so rešili Jaški liberalci in slovenski klerikalci V deželnem zboru šolsko vprašanje s pridrŽahfem okrajnih šolskih zalogov. Kmet, p 1 a Č u j in molči! — In ta stvar ima še drugo slabo stran: vedno hujskajo kmeta proti šoli in učitelju, češ, glej koliko moraš plačevatti. Mi pravimo: Kmet, r es,' g:l e j, koliko moraš plačevat« -za šolo, ali vedi. da po krivdi tistih, ki te hujskajo proti šoli!
Enkrat za vselej.
Grozno 'Loli dopisnika v »Gorici«, da goriški Sokoli vzletavajo. Zavist ga grize, da neumorno in vstrajno delujejo ter prirejajo sedaj v poletnem času (javne nastope. Norčuje se radi plesa in spravlja So-kolstvo v isti koš z nesrečno gospodarsko krizo na Goriškem. Sicer se že ves čas Sokclstvo ne briga za napade od strani klerikalnih listov, toda enkrat za vselej ti bodi, obrekovalec Sokoistva, povedano, da se zelo, zelo motiš, ako misliš, da boš s tvojim blatenjem goriških Sokolov dosegel to, česar si želi tvoja lepa duša.. Dosegel nisi dosedaj ničesar i« tudi v bodoče ne boš, pač pa dosežeš, da se Sokolstvo na Goriškem še bolj oprime svojega zvi-šenega programa in bo še ibolj širilo svoje ideje med Slovenci ter se (bo z vedmo večjim studom obračalo od svojih ohreko-valcev. Obrekovalec, kakoršen si ti v »Gorici«, ni vreden, da ibi poljubili Goriškemu Sokolu peto ter mu obrisal prah ma čevljih, katere nosi pri svojih mogočnih vzletih po Goriškem. Sokoli plešejo. Ples je edino orožje, katerega se poslužuješ proti Sokolom. Dokler bode na sokolskih plesih pretežna večina obiskovalcev tvojih klerikalnih pristašev, do tedaj nimaš vzntjka blatiti Sokolov radi plesa. Prepo-
vej 'rajši svojim ipristalšem poset sofcotekih plesov .in Če te foodo vfoogali, hoda prepričan, da tudi sokodsMh plesov sne ibo v toliki -meri. Sicer pa (bodo Sokoli tudi brez tvojih pristašev plesali, ako se jim bode -to zdelo za zabavo po izvršeni dolžnosti, ki jim jo nalaga pri vsaki sokolski prireditvi sdkdlska misel, in ti jim tega me boš mogel zabraniti. Naša mladina je pisala, pleše tim bo, tudi v bodoče plesala, vedno pa pod nadzorstvom merodajnih faktorjev, ki rudi od iste zaihteva'jo, da poprej stori svojo marodno dolžnost. Tudi najvišji sloji — klerikalni — skoz in skoz na videz črniti "—/.ker jim talko nese — recimo na Dunaju _ prirejajo gramd plese, katerih pa, gospod dopisnik, me upaš kritizirati, ker bi se zameril slovenskim klerakalnim prvakom, ki bi radi tebe prišli v nemilost in odcepali od ikorjrta. — (Nimam nič proti temu, če tudi v bodoče obrekuješ v klerikalnih listih Sokole, ker s tem boš jim le koristil. Kako upliva ihujsfcarija proti So-kolstvu, se lahko prepričaš" osebno, ako posetiš sokdlske prireditve. Na iste te vabim in veselite me ibo, če se boš odzval.. Sedaj je majlepša prilika: 8. t. m. je že bila Sokolska prireditev v Šknbini in Kojskem, 15. bo v Črmičaii, 29. na Opčinah, 6. julija župni zdel v tPodgort M, Če pa nočeš, zgolj iz meosmovanega sovraštva gledati goriških Sokolov, pa se podaj na Kranjsko ali Štajersko in videl boš tudi taim nebroj sdkolslcih prireditev. Mogoče se vendar — dvomim sicer — prepričaš, da se za tvoje obrekovanje Sokoli čisto miS ne brigajo m zmenijo .in da njihovo število od leta do leta raste. Toliko ti, klerikalni junak, enkrat za vselej.
Sokol.
Razredna loterija.
(Konec.) Izplačilo dobitkov se izvrši proti izročitvi dobitnih srečk ib r e z v s a k e g a odtegljaja in tudi brez vsakega odtegljaja kake dobitne pristojbine. Dobitki, ki za celo srečko presegajo 2000 K, so iz-plačljivi (tudi za vse pripadajoče delne srečke) pri generalnem ravmateljstvu državnih loterij; izplačilo sledi po dnevu srečkanja dalje ali v uradnih urah generalnega ravnateljstva ali potom poštne hranilnice, kadar se fzroči dobitna srečka s potrdilom s strani razprodajalnice, da ni proti izplačilu nikake ovire. Vsi nižj! dobitki so izplačljivi pri razprodajalnici, •k! je napisana na srečki, od 8. dneva dalje po zadnjem sreckanju dotičnega razreda. Razprodajalnice odškoduje za njihovo delo država; .one ne smejo od dobitkov ničesar odtegovati. Po preteku 3 mesecev po Izdaji liste o sreckanju tega ali onega razreda ugasne pravica na Vse dobitke » dotičnega Tazreda, alco dotle dobitna srečka ni bila dana pristojnemu izplačilnemu jnestu v izplačilo. Državna uprava oddaja razprodajo na temelju predloženih jej in določbam opr?.vihrika odgovarjajočih po-nudebpo svobodnem kupčijskem preudarku. Podelitev razprodale velja za eno raz-rednoloterijo at? se podaljša molče od jed-ne loterije do druge, ako se državna u-prava ne posluži svoje pravice do odpovedi. Prosilci za take razprodajalsniee morajo «biti svojepravni in neomaideževani in morajo dokazati, da imajo primerno kup-čijsko izobrazbo, da niso v nikakem sbiž-beneirt odvisnem razmerju, da morajo položiti kavcijo iz svojega premoženja, da imajo ^primeren obratni kapital in znajo 'ezfke v Icraju običajne. Razprodajalfiice itnajo položiti kavcijo v znesku 80 K za vsako v razprodajo dano srečko. Dohodki
razprodajalnice so: 1) v Vložni pristojbini 2 K za vsako še ne srečkano celo razredno srečko; .2) v dobitni proviziji lVa odstotka od vseh dobitkov, ki odpadejo na raz-prodajalni določene srečke. Razprodajal-nani ije zaukazano: Vsaki novi stranki je pred nakupom srečk prvega razreda z igralnim načrtom pojasniti, da je racionel-no samo deleže-nje na celi lotcijine samo na enem ali več predrazredih— Razglas določa čas za priglasitev glede ražproda-jaln do 16. t. m. pri generalnem »ravnateljstvu državnih loterij, Dunaj III; Vorde-re Zollamtsstrasse 7.                  J
Volitve v Trstu,
Ožje volitve.
V  četrtek so se vršile ožje volitve. V drugem okoličanskem okraju je izvoljen dr. Just Pertot, ki je dobil 1278 glasov (v nedeljo 1068), »Kopač je dobil '81$ glasov.;
Slovenci so priponjogli v T.% VI. volilnem okraju s o c Valti i m\d e m io k r a-tom do zmage. Izvoljenih je 5 socialnih demokratov: v I. okraju Ni c olao, v II. okraju: >P i 11 o n i, P u e č h e r, Do f f-S o 11 a in € ih i u s s i. V III. in IV. okraju so izvoljenih italijanski liberalci Arch, Bo-netti, dr. Ara, Orbec in Trojer.
V  III. in IV. volilnem okraju so bile ožje volitve med Slovenci in italijanskimi liberalci. V III. okraju so dobili glasov: dr. R y b a f 670, dr. S1 a v i k 664; Arch 803, Bonetti 814. Torej mala razlika! — V IV. okraju: Dr. Černe 964, Kravos 956, Muha 953. Ara 1476, Grbec 1456, Trojer 1451.
III. volilni razred.
Tretji volilni razred v mestu je   volil včeraj.   Tudi tu so postavil    Slovenci svoje kandidate in dosegli lepe uspehe. Izid volitev je tak-le:
I.  volilni okraj (Sv. Vid): slovenska kandidata: K o v a č 48 glasov, dr. SI a vik 48, socijalna demokrata: Bla-sizza glasov 126, Perez 126, laška liberalca: Lucatelli iglaSov 350, Nordio 348. Izvoljena sta laška liberalca.
II.  volilni okraj (Staro: mesto): slovenski kandidat Ivaniševitč glasov 15, socijalni demokrat iDbff»$otta' 94, laški liberalec Carmelioh 250.1 z v o 1 j e n j e
¦ I a-š-k i liberalec
III.  v o 1 i 1 n i o k r a j (Novomesto): slovenski kandidatje: Pinter glasov 159, dr. Rybar 171, dr. SI a vik 166, socijalni demokratje: Giacomini 98, Brat-tina 99, Podgornik 94, laški liberalci: Chiaruttini 546, dr. Liebmann 550, Rutter 544. Izvoljeni    laški   liberalci.
IV.  volilni okraj (Nova mitnica s Škorkljo): Slovenski kandidatje: dr. Černe glasov 149, Kravo« 148, Mit-h a 146, d r. R y b a f 153, socijalni demokrati: Nasciguerra 136, dr. Puecher 139, Suber 136, Errat 135, laški liberalci: dr. Morpurgo 749, Rodelia 748, dr. Savorgnan 747, dr. Vidacovich 748. Izvoljeni laški liberalci.
V.  v o I i i n i o k r a j (Stara mitnica s Kjadinom): Slovenski kandidatje: C o t i č glasov 109, G u ,1 i č 109, Kotnik 108, d r. Wilfan 112, socijalni demokratje: Ri-tcssa 327, dr. Senigaglia 331, Paulich 326, Calligari 326, laški liberalci: dr. Ara 1041, Baldini 1031, Fransin 1038, Prešel 1031. Izvoljeni so laški liberalci.
VI.  okraj (Sv. Jakob): Slovenska kandidata: Stran car glasov 167, d r, VViifan.168, socijalna demokrata;, Si-monetta 513, Cemiutz 523, laška liberalca: Rizzardi 39!, dr. Scampicchio 393.
Ožja volitev med soc.-demokra-tima Simonetta-Cerniutz in laškima liberalcema Rizzardi-dn Scampicchio.
Ožja volitev se bo vršila v torek dne 17, t. m.
*
Glede teh volitev treba omeniti pred vsem razveseljiv napredek Slovencev.
Volilno bojno polje je bilo za' Slovence ihujše nego pred štirimi leti, ker so nastopili letos socijalni demokrati v vseh šestih volilnih okrafth, dočim so pred štirimi leti kandidirali samo pri Sv. Jakobu, in so letos z laškimi liberalci volili sne samo mazzinijanci, ki so 1. 1909. postavili svoje lastne kandidate, temveč tudi Nemci, ki so imeli pred 4 leti tudi svojega lastnega števnega kandidata.
V  I. volilnem okraju so napredovali slov, glasovi od 45 na 48, v II. okraju so
padli od 27 glasov na 15, v III. ssotet po-ras-tli od 83 na 171 torej -za celih 106%, v IV. okraju od 131 glasov na 153, torej za 15'27<, v V. okrafu od 104 na 112 torej za 7% in v VI. okraju od 70 na 168 glasov, torej za 140%.
Leta 1909 so dobili kamoraški kandidati od 3651 oddanih glasov 2271, torej 62'2%, letos pa so dobili od 5625 oddanih glasov 3333, torej le Še 59'2% in so potemtakem nazadovali za 3% in vzlic temu, da je bilo letos vse ž njimi Mazzinijanci in Nemci!
Le s težavo si je še zagotovila ka-mora absolutno večino vseh v tem okrafu oddanih glasov. Le še 9 odstotkov l imajo nad polovico in pri prihodnjih vo-j Htvah jim je večina   gotovo   izgubljena. j Opozicijonelni stranki, Slovenci in soc-J demokrati so dosegli letos od 5625 oddanih glasov 1895 (677+1218) glasov,. Ita-lijani pa le še 3333.
(Dalje v prilogi.)
Ilfoll-ov Seidlifz-prašek
le t* na fcelodcu trpeče neprenosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi dra
¦tfSnlmi Čistil, kroglicami in grenSioamf.
Cena orig. Skatlje K2--
Ponarejanje sa sodnijsko xasledsje.
Mollo-vo Franc, žganje io iol
z& ribanje ilvota. — BoleJtne oiajlnjoie la o-repfujofe sta-romana sredstvo -proti trganja In prehlajenja vsak« vrste. Orifr. steklenica K 2*«~
Na prodaj po vseh lekarnih ' in mirodilnican. Glavna lekarna i. M0LL, c. In kr. dvomi talointk, Dona], Tuchlauben 8.
Zaloga v ftorici v lekarni:  A. Oironooli, G. Cristofoletti.
Idrolit
je najvažnejša iznajdba za vsakega vi*
¦  norejca  in  služi  proti  vsaki   vinski 9 bolezni. Poslovanje je jako lahko in
dopuščeno po  novi  vinski   postavi.
7         Služi z  dobrim  vspehom   proti o sledečim boleznim:
o 1. Odstrani popolnoma okus po ples-m     nobt.
*  2. Odstrani okus po sodu. | 3.        „         „     „   dražjih.
u 4. Obvaruje, da belo vino ne poČrni.
8  5.        „       proti razkrojenju vina.
*  6. Vstavi zavcetje.
i 7. Odstrani cik.           .
*  8. Ozdravi  vse vinske  bolezni vsled
¦      nedozorelega grozdja itd.
Na prodaj edino ? mirodilnici
Aof.Mazzoli, Gorica Gosposka ul. 6
Podpirajte in poslužujte se  ,
Prve slovenske brivnice
v Gorici, Gosposka ulica ite?. i (nasproti rontu).
Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
IRAK NOVAK, brivec in lasničar.
Dr. Just Bačar
ordinira u ul. Iren kraljeu 9 od 10.-11. in 2-3.
od priprostih do najfinejših  ae
priporoča   0osp.   trgovcem   ini
slav. občinstvu.
Cene   primerno  nizke.
Franc (epar,
tovarna slamnikov
v Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
Berne v Gorici
v soboto 21. in nedeljo 22. t. m. hotel „pri treh kroiiah"
KILE
osled napora In Izpad Crcoes Konfenzlia zajamčena.
Brez operacije.
PosbnSnle se m^ o nao-
ZOČIlOStl tako, da interesenti možki, ženske, otroci sploh vsi oni, ki iraajo kf|D bodisi tudi najhujše vrste, se ista odpravi *n povrne bolniku zdravlje in veselje dr vsakega dela, ki ga niso morali pr i izvrševati.
Izdelki sistema Bernž so najnovejši in lastna iznajdba. Radi tega zastopajo v ortopediji eno glavnih fnest. Iste se lahko priporoča in; sklicuje na one gg. zdravnike, ki nam izkazujejo svojo naklonjenost.
Sprelema se od 7.  12. are zintral In od f. do 7. zoefier.
: Iv. Felberbaum - Gorica:
Corso Gius. Verdi tt. - Via Caserma 15.
Zablrm°l VELIK* IZBIRA ^ M**ml obleft - sraic - ooratnllioD - zaoratnlc .....male - nof aole Itd. - - - - -
¦MP*   po zelo nizki ceni.   -tHB Filijalka: Via Carducci 17. (Hiša Orzan).

Balkan.
Ruski car ie brzoflavil v Sofijo na bul-gaTskega in v Betigrad na srbskega kralja tako-le:
Vest o sestmkiu (ministrskih predsednikov zavezniških držav, ki se ga je nameravalo sklicati v Solunu, in ki bi se najkasneje preme^m^Peltt^ajd^e^ffioc^- .j no razveselila; ker se mi je zdelo/ aaiS namen pomenja željo ibalkanskih držav, da bi se med sabo sporazumele in ojačile zvem Z mučnim čustvom sem izvedel, da se balkanske države pripravljajo jaa^bra-J tomoren boj, ki bi bil v stanu, slavo, ki so si jo pridobile združene v zvozi, zatemniti.
V tem, tako resnem trenotku apeliram, kakor mi zapoveduje moja pravica in dolžnost na Vaše Veličanstvo, da oba naroda, bufgarski in srbski, predložita na temelju zavezniške pogodbe Rusiji odločitev vsakega spora, ki bi se nanašal na tolmačenje besedila pogodbe in na obveze^ izvirajoče iz te pogodlbe. Zato prosim Vaše Veličanstvo, da bi ostali zvesti obveznostim, ki ste jih prevzeli in zaupali Rusiji glede rešitve med Bulgarsko in Srbijo sedajvladajočega spora.
Smatrajoč funkcije razsodnika, ne kot prerogattvo (predpravico), marveč kot mučno obveznost, ki sem jo prevzel nase, usojam si Vaše Veličanstvo obvestiti, da ne morem hiti ravnodušen nasproti vojni med zavezniki in smatram za potrfebho^kortstatirati, da bo morala tista država, ki bo vojno pričela, za to odgovarjati pred celokupnim Slovanstvom in da si jaz pridržujem popolno svobodo postopanja nasproti eventualnim rezultatom takega, tako zločinskega boja.
! J' Nato so pa Se zastopniki velevlasti pritisnili na srbsko in bulgarsko vlado, naj se sporazumeli; velevlasti želijo m irno «rešenje spora. Pašič je govoril včeraj v skupščini na interpelacije b sporu, rekoč: Srbska vlada stoji še vedno na stališču, izraženem V svOječasni resoluciji skupščine, ki zahteva revizijo srbsiko-bulgarske pogodbe. *Če pa bi se izkazala potreba sprememlbe tega stališča, bo napravila vlada to te sporazumno s skupščino. Če bi skupščina kedaj stališča vlade ne hotela oddbriti, 1e vlada -takoj pripravljena napraviti prostor drugim, ki bi 'anali voditi boljšo politKko. — Srbsk' predlog glede delne demofoi#zacije je napravil v Sofiji ugoden vtisk. iKompetentni kroga izjavljajo, da hoče pokazati tudi Bulgarska svojo miroljubnost in je pripravljena demobilizirati, če privoli Srbija v vpeljavo mešane uprave po vsem pre-pornem ozemlju in sicer !za toliko časa, dokler ne postane carjeva »msodba pra-vomočna. — Upajmo, da t>b $por kanalu poravnan.
ga reakcionarnega postopanja In bi se Poljaki odstranili. Na splošno^ a Čudenje pa je Verstovšelk v zadnjem treinotku svoj predlog u-m ak n i I in tako preprečil, da h i bi 1 a H o e h e 11 b u r g e t j e v a ž e t a k o slaba pozicija še bolj poslabšana. Verstovškovo postopanje se v slovanskih parlamentarnih krogih 'komentira, IfSk^asluti^T------     —-;
Za ogrskega ministerskega predsednika je imenovan grof1 Štefan Tisza, doslej predsednik poslanske zbornice. Grof Štefan Tisza je srdit sovražnik nernadžarskih narodnosti na Ogrskem in zlasti ogrskih Slovanov in »fot nem ember« (Slovan ni človek) je vodilno načeto njegove politike. In nič manj zagrizen je grof Štefan Tisza tudi kot sovražnik demokratične ideje in v največji meri ima on zaslugo, da slovesna obljuba krone o uvedbi splošne in enake volilne pravice na Ogrskem ni postala kri in meso, marveč je bil sklenjen volilni red, ki bije pravici in pravičnosti v obraz. V Časih, ko je monarhija nad vse potrebna notranje konsolidacije, v časih, ko se nahaja ta država v jako kritičnem položaju in je gospodarsko propadanje rapidno, bi bil vsakdo pričakoval, da pride na Ogrskem na krmilo prehodno ministerstvo, ki razpusti parlament, izvede čiste volitve in pusti novi zbornici, da revidira volilni red. To se ni zgodilo, marveč prišel je na krmilo — Tisza.
To pomeni nove težke čase za Slovane na Ogrskem in tlačen je tudi ogrskega ljudstva, na'd katerim bo gospodovala še dalje mogočna visoka bogata gospoda.
Inozemstvo. Povečanje italijanske mornarice.   —
Admiralrtetni svet italijanski je določil za nove dreadnoughte 30.000 ton vodnega zajetja, 25 voglov poprečne hitrosti, 10 največjih topov in več malih; te nove ladje bodo Še večje in močnejše nego angleške.
Mahmud Šefket paša, veliki turški vezir, je bil umorjen M. t. m. Ko je zapustil vojno ministerstvo v spremstvu svojega adjutanta in oficirja Ibrahimbeja, sta dva neznana človeka vstrelila nanj v avtomobilu. Šefket paša je takoj na to izdihnil. Bil je vojak od nog do glave in iskal novo moč Turčije le v armadi. Ali v tem se je varal. Zdaj iščejo mapadalce in zarotnike. Izvršenih je več aretacij.
Uradno se konstatira, da je morilec velikega vezirja Mahmuda Šefketa paše Albanec, rodom s Kosovega polja.
Pri hišni preiskavi morilca Topala Tevfika je policija našla pet samokresov in veliko množino patron. Topal Tevfjk je bil lastnilk neke kavarne an član liberalne entente. Vse sumljive osebe, ki so bile soudeležene pri umoru velikega vezirja, pripadajo nižjim stanovom.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Poslanska zbornica. — Zbornica je nadaljevala razpravo o finančni reformi, vendar pa zanimanje je silno pojemalo, ker se je zdelo gotovo, da se raiprava od-godi na jesen. Vladni načrt, da bi se v julrju sestala zbornica h kratkemu zasedanju, da reši finančno reformo, se najbrž ne vres-uiči. Klubovi načelniki so sklenili in so tudi že dosegli razpravo o proračunskem provizoriju, nakar pride na vrsto poslov-/ niški provizorij. Zbornica konča svoje predpoletno zasedanje dne 20. t. m.
Poslanec Kalina je govoril proti- davčnim predlogam. Ko je bila razprava prekinjena, je prišel na glasovanje nujni predlog poslanca Fresla glede odprave d a v k a na meso. Predlog je bil sprejet in izročen davčnemu odseku. Po prečitanju raznih interpelacij, je bila seja zaključena.
Zbornica je včeraj nadaljevala drugo čitanje finančne predloge. Generalna debata o finančni reformi je bila včeraj končana. Nato se je pričelo drugo čitanje proračunskega provfeorija. — Ko so še manjšinski poročevalci utemeljili svoje predloge, je bila razprava o proračunskem provizoriju odgodena na prihodnji torek.
Poslanec Verstovšek S. L. S. je podal v poslanski zbornico predlog, ki izraža ju-s.tičnemu ministru Hocheiiburgerju nezaupnico. Cehi in Jugoslovani so takoj na tihem začeli zbirati glasove in bilo je že gotovo, da bi bil predlog sprejet, zlasti ker bi zanj glasoval« tudi nekateri liberalni Nemci, ikrso že «tfti Hochertburgetfeve-
Darovi.
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Dr.
K. Podgornik, odvetnik v Gorici 20 K. — Na račun mesečnine je prišlo 52'80 K.
Domače vesti.
Profesorski izpit je napravil na vseučilišču v Gradcu suplent na tukajšnji gimnaziji g. Matko Ravter.
Osebna vest. — Minister za poljedelstvo je- imenoval asistenta pri c. kr. kmet. kem. poskuševališču v Gorici dr. phil. Franca Wahak-a adjumktom IX. din. razreda pri tem poskuševališču.
Pevsko in glasbeno društvo v Go* rlcit podružnica Glasbene Matice v Ljubljani, vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo v društvenih prostorih v soboto, dne 2<S. junija 1913. ob 8V* uri zvečer. Dnevi«; red: 1. (Poročilo odboro-vo. 2. Sklepanje o šolskih pristojbinah za šolsko leto 1913/1914. 3. Slučajnosti. Odbor.
Na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje m sprejem v prvi tečaj v sredo, dne 2. julija, od 8.—12. pred-poldne. Pismeni sprejemni izpiti bodo dne 3. julija od 7,—11. in od 4.-6. ure; ustni en, i -topiti začnejo v petek, dne 4. julija, ob 7. predpoldne in se bodo nadaljevali v soboto ob 8. predp. Ako bo po sprejemnih izpitih meseca julija sprejeto 40 gojenk v slovenski oddelek, potem septembra me bo drugih izpitov za prvi tečaj. Pri sprejemu se zahteva krstni Jist, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo uradnega zdravnika o
fizični sposobnosti za šolsko službo.; Ravnateljstvo je sestavilo imenik onih .družin", katere smatra za priporočljive glede sprejema gojenk na stanovanje. N o-bena gojetnka ne sme stanovati v družini, ki ni zaznamovali avte m i nn e n i k u. Komur je torej na tem ležeče, da doibi gojenke tuk. ž. učiteljišča na stanovanje in hrano, naj se predstavi ravnateljstvu s'WpcYočili-kake zaupne oseibe.
Kdor se hoče udeležiti pešizteta iz Gorice v Kromberg, Peč in Trnovo, k Nemcem na Lokev, v Čepovan, k Sv. Luciji, naj se pridruži izletnikom jutri zjutraj ob 3. pred kavarno »Central«.
Društvo goriško-gradiščanskih občinskih uradnikov in nameščencev se je ustanovilo tam po zimi, kakor smo svoj čas poročali. Namestništvo ije potrdilo predložena pravila novega društva. Društvo ima svoj sedež v Kanalu. — Ob jednem se je ustanovilo tudi društvo itali-jansko-furlanskih občinskih tajnikov. — Organizacija občinskih uslužbencev je bila potrebna; naj jim prinaša tudi obiie koristi!
§ 30S k. z. — V četrtek se je moral zopet eden zagovarjati pred okrožno sod-nijo radi pregreška ipo tem slovitem §. Bil je Janez Gabrovec iz Gorice, ki je bil obtožen radi vzklica: »Živio Srbija«! Bil je tudi že na policiji kaznovan radi tega vzklica na 14 dni 'zapora. Po dveunrii razpravi ga je sodni dvor oprostil obtožbe. Okrajna bolniška blagajna v Gorici bo imela v nedeljo 15. junija 1.1. ob 10. uri zjutraj v prostorih uradov blagajne redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega izrednega občnega zbora z dne 21. julija 1912; 2. Poročila; 3. Računsko in statistično poročilo, razprava in sklepanje o računskem sklepu in o izkazu premoženja od' l/I do 31/12 1912; 4. Razni predlogi; 5. Volitev nadzorovanega odbora; 6.. Volitev razsodišča. Vabilo. — V nedeljo, 15. t. m. bo v Dutovljah (v obč. uradu) posvetovanje glede na bližnje deželnozborske volitve, na katero vabi podpisani vse zaupnike, gg. župane in podžupane sežanskega okraja. V Tomaiu, 12. junija 1913. Jos. Vran.
Dobrote deželnega kmetijskega urada. — Dež. kmetijski urad prodaja na tu- I kajšpjem trgu zelenjavo ter dela tako konkurenco kmetom-trpinom iz okolice!
Porotne razprave. — Prva razprava, ?3. t. m. bo zoper Alfreda Callini, odgov. ured. »Soc. Friuiano«. radi žaljenja čast: potom tiska, toži »Delavska zbornica«. Predseduje višji sodni svetnik grof Coro-ninj. — Dne 24. t. m. prične razprava zoper Jožefa Siliča iz Št. iPetra radi umora na svoji lastni materi. Predseduje više-sodni svetnik Rutar. — Tretja razprava bo zoper Petra Velicogna radi žaljen-nja časti potom tiska na tožbo Alfreda Lenassija. Predseduje višesodm svetnik Rutar. Te razprave so. dosedaj določene.
limed teh treh razprav je določena prva na eu dan, druga na dneve J4., 25. in 26.. tretja na dneva 27. m 28. — Dne" 30. t. m. prideta mogoče na vrsto Rozina in Finšger.
Razpisane učiteljske službe. — C. kr. okr. šol. svet v Gorici razpisuje za okraj Oorica-okolica ta-lc mesta za učitelje in učiteljice v definitivno nameščenje: I. N a d u č i t e l <j s k a mesta na dvorazred-nicah: na Banjštcah, v Biljah, Cerovem, Kalu, Lokovcu, Šmarjah in Vogrskem. II. Učiteljska in oib enem voditeljska mesta na enoraz»*ednicah: v Batah, Goja-čah, Kostanjevici, Lomu, Murovcih, Otli-ci, Plaveh, Podšabotinu, Ravneh, Šebrlja-ku, Tevčab, Vrhu nad iKanalom, Vrtovinu, Zapotoku. III. Mesta potovalnega učitelja: Srednje - Kambreško, Pod-laka - Ltikovec, Levpa - Zavrh., IV. U č i-teljska mesta na veičrazrcdni-cah: v Čepovami, Grgarju, Kanalu, Koj-skem, Lokvah, Prvačini, Rihenbergu, Sv. Križu Solkanu (2 mesti). V. Mesta za učiteljice: v Ajdovščini,. BaTijšicah, Cerovem, Kalu, Kamnjah, Kronbergu, Lo-kevcu, Opatjeselu, Rihenbergu, Skriljah, Vitovljah, Zaloščah.
S temi službenimi mesti spojeni prejemki so določeni v I. členu § 2., 3„ 6., 8. in 9. zakona od 14. jan. 1. 1906, dežel, zakonik št. 7. Z vsemi dokumenti (spričevali, nastavljatoimi odloki, dekreti o .podeljenih  petletninah,   službenimi kvalifi:
kacijamt itd.) opremljene in pravilno kb^ leikovane prošnje je vložiti s 1 u ž «b e n i m p o t o.m ma c. kr. okr,.šo1. svet v Gorici -najkasneje do vštetega 30. junija t l! Po preteku tega dneva vložene ali nezadostno opremljene prošnje se ne foodo upoštevale. Vsakemu prosilcu (prosilki) je na prosto dano, da navede, v svoji prošnji za podelitev določenega mesta tudi druga službena mesta, ma katerih bi želel biti even-tuelno nastavljen. Za predsednika: Dr. Pavlin.                                                '
Ponarejale! denarja. — Kakor znano,' je bilo razpecanega nekaj ponarejenega denarja pred časom tudi v Gorici in sledile so aretacije. — Sedaj pa je odkrita, cela banda ponarejevalcev denarja, in sicer v Italiji v Padbvi. To je široko zasnovana organizacija, po Gorenji Italiji, Trstu in Dalmaciji. Aretirali so v Padcivi nekega tatu Antona Antoisija in take se je raz-krila^po njem cela banda. Aretirali so doslej že 15 oseb; pri nekaterih so našli, ponarejen italijanski in avstrijski denar.
Osem mest za komisarijatne eleve pri c. kr. mornarici se odda s 1. okt. t. 1. •Prosilci morajo dokazati, da so dovršili državno višjo gimnazijo, višjo realko ali višjo trgovsko šolo. Šole na nedržavnih zavodih veljajo za ta slučaj,' ako imajo pravico javnosti. Prošnje je vložiti do 15. avig. t. I. Plača znalŠa že prvo leto 1640 K. Ustrelil se je v Tolminu neki vejak-i ezervist, doma z Ogrskega. Zapušča ' ženo s 3 otročiči. Baje mu je vojaško Življenje delo tako težko, da ,je sprožil puško nase in si končal življenje daleč proč od svoje domovine.'
Sodnijske zapore v Gorici si je ogledal odposlanec pravosodnega ministerstva svetnik dr. Maver.
Motocikliška dirka iz Trsta v Gorico, Sv. Lucijo, Ljubljano, na Opčine, se bo vršila v nedeljo 22. t. m. Dirka se dotika v glavnem krajev: Opčine, iRrosek, Tržič, Gradišče, Gorica, Sv. Lucija, Cerkno, Planina, Škofjaloka, Ljubljana, Postojna, Pre* val, gostilna FernetiČ med Sežano in Op-činami, to je skupno 300 km. Dirko uprizori italijanski tržaški motocikliški klub. Aretirali so trgovca in krčmarja Antona Mozetiča iz Solkana, ki je osumljen goljufije. — Aretirali so nekega Franca Preglja iz Renske občine radi težke telesne poškodbe.
Aretiran je bil svoj čas, kakor smo poročali, Jos. Klavžar, takrat uslužben na goriški državni postaji. Govorilo se je o tatvini cementa, ali pokazalo se je, da Klavžar ni zakrivil nič nepoštenega in je bil v Tolminu pred okrajno sodnijo oproščen obtožbe.
Dva, ki se imenujeta Domenlco To-nelH. — V Červinjanu sta bila aretirana radi sleparij dva mlada človeka. Ko so ju pri zaslišavanju prašali, kako se imenujeta, sta odgovorila oba jednako, da sta: Domenico Tonelli iz Nerete v Italiji. Eden izmed teh ima delavsko knjižnico na ime Domenico Tonelli, drugi, ki nima knjižice, pravi, da je On D. Tomelli, in ne oni drugi,, ki ima knjižico. Sedaj preiskujejo, kateri izmed obeh je Domenico Tonelli.
Nesreča pri delu. — Jos. Mizerit je dobil v tovarni v Podgor-i poškodbo na glavo. — Štefanu Mavru je padel težek kamen na noge. — Ivan Gngič v kaznilnic: v Gradišču si je pokvaril roi;o pri stroju. — Vsi ti se nahajajo sedaj v tukajšnji bolnišnici.
Z dreva je padel 8 letni Rudolf Šte-kar iz Brd ter si pri padcu zlomil desno roko. Zdravi se v goriški bolnišnici.
Najvažnejša podlaga političnega in kulturnega napredka vsakega naroda je zdrava gospodarska podlaga. Zato je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da podpira naša domača .podjetja. Zato tudi priporočamo, da vsaka gospodfaa kupuje samo Kolinsko kavino. primes, ki je izdelek naše domače Kolinske tovarne, edine te vrste na celem našem jugu. Kolinska kavna primes se odlikuje po nedosežni kakovosti in se je tudi zato ^ašim gospodinjam priljubila najbolj. Pri Nakupovanju pazite na varstveno znamko »Sokol«-!
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«, Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru no zelo nizkih cenah.
Odprti lekarni. — -, Jutri popoJudne boste odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kilrnen V teli dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 15. do 22. t trii.
Domača politika.
Profesor Berbuč in dr. 'StepacOS v JopoJjanu v Furianiji. Stara zveza še živi.
— Živinska razstava je bila v Topoljanu, darila so.delili in delali pot v deželni -zbor |aSkim liberalcem.. Dr. Pettarin je bil tanvBizjak .iz trgovske zbornice, Portelli, Qaspardis,,iKlavžar, vsi ti trije iz deželnega odbora. Pohilola sta v Topoljan pomagat, tudi Slovenca BerbuČ in Stepančič. Govorili so se govori in slava se je pela v , volilne namene laške liberalne stranke. — Laški liberalci so agitirali za volitve in kazali, da so. poslanci S. L. S. ž njimi in ne. .marajo tako vsiljivih laških klerikalcev. Zveza 'še žiyi. Stara ljubezen ne ugasne. Živio zveza Berbuč-Pettarin! Berbuč bo.kandidiTal v goriški okolici v k,m e č k i b občinah. Ce hočete kmečki volilci v tej skupini dobro Manam in slabo sebi, potem le volite gospoda odbornika Berbuča! V Topoljan poj-de še večkrat, v Goriško okolico ga tako nikoli ni. Po kaj pa bi hodil?!
Sorehodi Berbuča, Stepančlča in drugih v Topoljan stanek) deželo lepe troške. Kar cela vrsta deželne gospode je šla v Topoljan na živinsko razstavo seveda in na nič drugega kot na živinsko razstavo. Agitiranje za volitve ni bilo glavno! Kdo plača te troške? Dežela! Slovencev je dve . tretiini in dve tretuni troškov za to pot v Furlaniio plačajo Slovenci. Gospodje do-biio dijete in s v o i e delo so dobro opravim _ Kmet slovenski, molči in olačuj in voli Berhuča in Stenančiča! — Za potrošeni denar bi se dalo kmetu kupiti že več glav živine.
Narodna obramba.
Skupni odbor ntoSke in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda priredi, kakor že obiavljeno, dne 5. julija 1913. vrtno veselico, oziroma cvetlični večer pri Jelenu. Ker se za letos namerava cvetlična dneva opusiiti, se nričakule ' tim večje vdeležbe. Program sledi. Odbor.
Prosveta.
, »Socialna Matica« v Gorici izda za leto .1913 naslednje soise: 1. Dr. Karel Slane: Zadruga: 2. Dr. Tvan Žmavc: Ozdravljenje socialnega' //.vljenja; 3. Prof. Ferdinand .Šetdl: Geološki izprehodi: 4. Dr. Fran Ilešič': Jugoslovansko vprašanje; 5. Dr. Ferdinand Dlem. Sisič: Politična zgodovina Hrvatov, od i. 1867 do danes; poslednjefmenovani spis v hrvaščini.
DOPISI.
b Gorice.. — (»Svoj Dom«), Nekateri čteni, stavbene zadruge »Svoj Dom« se usojajo .vprašati. s1. odbor, ikedaj misli sklicati občni zbor, na katerem je treba razpravljati važne In nujne reči. Enkrat bodo tudi člani. (upajmo) smeli govoriti, ker do sedaj je govoril le odbor.
Iz goriške okolice.
Nevarnost na občinski cesti iz Grgar-ia proti Balam. — Na tej cesti obstoji nevarnost, ker je ob cesti votlina, nevarna za človeka in žival. In kakšen klerikalni v o 1 i 1 e c si lahko nogo zlomi. — Vprašamo.županstvo in orožnike. Če vedo za to votlino; ali misli županstvo kedaj odstraniti to nevarnost?!
Tombola v Š*. Andrežu. — Pevsko in bralno, društvo Št. Andrež priredi tombolo in ples na dan 7. septembra 1.1
h banatekecja okraja.
»Važna novica«. — Proračun cestnega odbora za 1913. je konečno potrjen — ravno sedaj, ko smo ,pred volitvami. Tn notrjene so tudi podpore, katere je cestni odbor svoj čas določil posameznim županstvom, m sicer se izplačajo te pod-pore) kakor čulemo; Še v tekočem letu pa takrat, ko cestni odbor reši glavne točke in ibo-še kaj denarja potem na razpolago! A ha! Culi smo, da so teko pritožbe občin m prebivalstva rešene na lep način. •K&s'ha<tep <nač"rrt!' Bomo videli, kaj bo! Sfcmo bb volitvah prizadetim svetujemo ¦flfumel'-*- ker ne verjamemo več faznim praznim obljubam.
Za Kanalsko potrebujemo dobrega deželnega poslanca. Gospod Zega ne bo več kandidira!. Alf g. Zegsi Je bil v odvisnosti zveze Gregorčiča s -Paferjem; v čas«
te zveze pa se ni moglo ntč fcnristnega storiti za nas kmetovalce. Ali 'bo v novem deželnem zboru zopet delala škodo slo-. v:...'kim !<metom kakšna zveza med slovenskimi klerikalci in italijatrsKimi liberalci? Volilci na Kanalskem, pomislimo,, koga bomo volili! Izberimo si kandidate« sami — ne da nam klerikalci kar kratko ukažejo: tega in tega morate voliti, ki potem v deželnem zboru mora molčati, ko se ne dobi skoro nič za Slovence in ko se deli z veliko roko Furlanom! Mi hočemo kmečkega poslanca, ki bo zastopal naše koristi!
Iz aidouskeaa okraia.
Dva vojaka obstreijena. — V goriško vojaško bolnišnico so -pripeljali rz Ajdovščine dva vojaka, eden je bil ranjen s strelom na levo roko ter so mu jo pol o-drezali, drugi je dobil rano ob očeh in <je ob jedno oko. Pravijo se o dogodku razne reči: da bi bili včasih ponoči letali kamni na vojaško stražo. Tudi to noč, ko sta bila ta dva obstreijena, je priletel kamen in vojak je potem, Iko je Čutil, da se v bližini v travi nekaj giblje, ustrelil in zadel vojaka. Sumi se, da bi bila ta dva metala kamenje. — Da bi domačini metali kamenje na vojake, tega ne veruje nihče.
Opozarjamo na šolsko slavnost v Sv. Križu, ki se vrši jutri popoludne.
Sokoiski vestnik.
Sokol v Gorici si usoja iskreno -zahvaliti se vrlim članom bratskega društva »Sokol«, v Rmenbergu oa nabranih K 15, ker se niso mogfli udeležiti naše prireditve dne 1. rožnika 1.1. Bog plati! —: Na zdar!
Zlet III. okrožja v Škrbini 8. t. m. je nad vse pričakovanje vsestransko dobro vspel. Že velika vdeležba z vsega Krasa, in z Vipavskega spričuje, kako priljubljeni so sokoiski nastopi na Krasu in kako priljubljena je lepa vas"Š>krbina. Ravno opoldne prikorakal je sokoiski zbor ITI. okrožja, po številu 80, v Skrbino, kjer ga je pričakovala škrbimska sokolska četa (20 članov v kroju), na čelu ji marljiv? starosta brat Stres in mnogoštevilni vaščani. V prijaznih in.tebranib fesedah pozdravil je br. Stres došle goste in jim želel, da bi odnesli s Krasa najlepše spomine na to so-kolsko slavnost, katera je Velikarisk^gi" pomena za narodno probujo vsega' kratkega ljudstva. Zahvalil"'še Terbr. starosta Gš. S. Ž. dr. Ingolič in povdarjal v jedrnatih besedah, kakega velikega pomena je Sokolsko društvo v škrblni ne samo za občino, za Slovence, temveč'tudi za vse Slovane, Sci se vsi vedno bolj oprijemajo sokolske misli: daleč po slovanskem svetu že se ve. da je na Krasu vas, Škrfoina, ki se ponaša s-sokolskim imenom in tvori zeleno vejo ma mogočnem slovanskem so-kolskem drevesu, katero mora ostati vedno zeleno in roditi najlepši sad, namreč prinesti vsem narodom pod njenim okriljem; posebno pa nam Slovencem, boljšo bodočnost. Po tako lepem sprejemu se ie vršil »prevod po vasi. Skoraj raz vseh hiš so Dlaoolale slovenske zastave in do-maiča dekleta so obsipavala korakajoče Sokole s cvetlicami. Krasno se je razlegala po vasi sokolska koračnica sokolske vodbe iz Prvačine. Na to je bilo v prostorih in na senčnatem vrtu g. Adamiča skupno kosilo in po kosilu so se daleč naokrog razlegale slovenske narodne pesmi, katere so prepevali oddelki Sokolov. Ob 2 uri so se pričele skušnje za javno telovadbo. K prostim vaiam .ie nastopilo 44 telovadcev, ki so vsi dobro bili podkovani z izvaio vseh 5 sestav težkih jubilejnih prostih val Že pri skušnji se 5e na lepem te-lovadišču zbralo mnogo občinstva in ko je začela ob 4 ur? javna telovadba, je bil telovadni prostor poln gledalcev, mladih in starih, gospodskih in kmečkih — z eno besedo, videlo se je, da se za Sokolstvo zanima vse, kar čuti res narodno in pozna cilj sokoJskega dela.
(Konec priti.)
Telovadno <Ir. »Sokol« v Komnu priredi v nedeljo dne" 15. junija 1913. -poletno veselico na. dvorišču Vinarskega društva v Komnu. ¦— Vsnored: Doktor Hribar — burka. »'Mladosti ni«, meš. zbor. — Ven-Ček nar. pesmi«, Žen. zbor. - H. Sattnen »Naša pesem«, meš\ zbor..— Po veselici ples. Med vsporedom in plesu svira godba iz Preseka. Zadetek veselice točno ob 4, uri pop. — Odbor.
-Telovadba v sokolsklh društvih.   ~
DimaJi 13. junija. Upravna sodnjjd ie razveljavila prgpoved naučnega:-ministrstva glede,, telovadbe šolskih otrokov sokolskib drpštvih.     ,
Gospodarske vesti.
Živinski trg v Gorici. — Na živinskem trgu v Gorici je bilo 370 glav goveje živine; 820 prešieev in 4 konji.
Svilodni trg v Gorici se ofvori dne 21.:juniiat. 1.
Kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi 22. t. m. športno slavnost s sodelovanjem več društev na obširnem prostoru »Batjel«, Tržaška cesta. Priredi se tudi tombola: činkvina znaša K 100, tombola K 200. C. M. ženska podružnica napravi paviljon in Šaljivo pošto. Pri tej priliki priredi tržaško kol. dr. »Balkan« cestno dirko Trst-Gorica ob 1. pop. Pri koncertu in slavnosti bo svirala godba Nar. del. org. iz Trsta.
Razne vesti.
Mornariškega poveljnika Hausa so operirali na (želodcu, operacijo je prestal dobro, počuti se 'zadovoljivo. — Blizu As-perna se je ubil aviatik Seidl. — Na Reki je izbruhnila nevarna nalezljiva bolezen črne koze, obolelo je že več oseb. — V Trstu je umrl za marogastim legarjem pomorski kapetan Kesisoglou in potem je umrl na legarju še kuhar Krasna. — Zadavljeno so našli v Sarajevu 73-letno vdovo Marijo Koberc iz Češke; zadavljena je bila s prsti, zločince iščejo. —
Plemstvo podelil je cesar podpolkovniku 37. topničarskega polka Alfredu Podboj s pridevkom pl. Cenetov.
Svoboda za živlienje. — »OpŠtinske Novine« v Bitolju pišejo: Kdo ne Ve, da življenje brez svobode ni življenje? Tudi nas narod v osvoboienih krajih ve in ceni to dobro. V Nižepoiiu živi markantmi svež sedemdesetletni mož, ki je ves vesel, ko dnigri, da je osvobojen. Nekdo ga je vprašal, koliko ima že let iri starec je odgovo-nI:, mimarn iih mnogo, samo šest mesecev. Fisti dan je bilo preteklo 6 mesecev, ko je bila i>r;šla srbska voiska v selo in je je nsvoibodila turškega janna.
i Nove senzacije glede ReiUa. — »Pil-sner Taffblatt« poroča, da je Redi pro'da-;nf vojaške tajnosti Avstrije tudi Srbiji in Črnigori. Č-rnagora ie bila o vseh gibanjih a varilskih čet takoi informirana. Redi pa ie Črnigori izdal tudi šifrski ključ za brzo-iavike avstroncrrSkemn poslaniku Oieslu «a Cetiniu. tako da ie črnogorska vlada vse instrukciie na-Oista že pognala, preden iih je slednii dobil. Ni čuda, da se je Pedlu potisnil revolver v roke. da se taki škandali ne odkrijejo.
Odgovorni ure&rtk In tad«J«te!f lv«nK*vCtL v Ooriti.
•Htk«: »OoriSk« Trsktrna« A. Oabrttek (odgov. J. Fibfijtf.
Zalaga: Dralb* u bdijanie listov »Soiv in .Primorec.
Hiša na prodaj
v Opatjemselu.
Ista obsega 5 sob, kuhinjo, veliko skladišče, prostore za trgovino, hlev, 2 kleti, vrt, dvorišče, vodnjak in drugo. Vse skupaj Je
okoli in okoli obzidano. Trgovina ima letno  50—70.000 kron prometa. — Natančneje se izve v Opatjemselu št. 78 ali  pa v kavarni  Schwarz v Gorici pri g. Mileelid od 8.—10. ure zjutraj.
Velika zaloga vina
v Sovodnjah hšt. 46.
Podpisani uljudno naznanjam si. občinstvu, da imam veliko 7alogo izvrstnega belega in črnepa vina po zmerni ceni. Isto oddajam od 56 1 naprej in je pošiljam tudi po železnici. Uzorci na zahtevo zastonj.
Za obila naroČila se priporoča
Jnief Pellcan,
tipm * 'litin.
„F!RMIT".
cementnt skrlli«v«c).
Asbestcementni »kniljevec je umeten kamen: med njegovimi glavnimi deli sta asbest im Portland .cementa Asbestcemen-tni skriljevec je po svojem bistvu že znan. Po mnogoletni rakušuji, -natančnih, poskusih in mnogovrstnih ziboljšavab se nam je posrečilo napraviti v Firmitu tak maten-jal za pokrivanje streli, ki se lahko z najboljšim uspehom meri z vs«irim drugim, kolikor jih je na prodaj. rTirmitove odlične lastnosti, kakor trdnost, ki se upira vsa)ki .tiščalniin vlačni silii ustrajnost proti zmrzali in vremenom, itezgorljivosi, neznatna prevodnost gorkote, njegova popolna nepredoraost, presenetljiva lahkota, imenitna, elegantna zunanjost in slednjič njegova 'primeroma zmerna cena ga tako priporočajo, »da je postal povsod prav priljubljeno gradivo za pokrivanje streli in za obkladanje sten in vse kaže, da se bode uporabljal Firrnit še za raznovrstne namene.
V naslednjem naj pobliže pojalsnimo glavne prednosti Firmita.
1.  Odpornost Firmita proti mehaničnim učinkom, kakor* pritisku, pregibu, sunku, vlaku itd. To odpornost mu pode-lujejo asbesina. vlakenca, najtesneje združena s cementom, ki jih obdaja in gosto razdeljena ma površine in pa silno hidravlično stiskanje svežih plošč.
2.  Velika in ne nehajoča prožnost in iiločnost Finulta. Te lastnosti olajšujejo uporabo Firmita, ker iga je veliko lažej obdelovati, kakor naravni škriljevce. C^e tudi ni poprej prevrtan, pribijemo ga lahko na strešne late.
3.  Odpornost Firmita proti vremenom in zračnim vplivom. To prednost je v prvi vrsti pripisovati pravemu razmerjii med množino asbesta in ono Portlandskega cementa v njem in *pa dejstvu, da so le redki reagenti, ki se lotijo Firmita. uMaterijal je jako trpežen, dolgotrajna uporaba mu ne škoduje, marveč se po vplivu vremen prevleče z nekako rnažo, po katerej postanejo firmrtove plošče še odpornejše in nepredornejše. Z<'»to so s Firmitom krite .strehe tako rekoč večne.
4. Neznatna prevodnost'mraza in gorkote. ZUfcsti asibest, ki ije med najslabšimi prevodniki gorkote, pomaga 'Firmitu,, da bolje odvrača mra% in vročino, kakor bi ju mogel odvračati tisti material, ki se je pred iznajdbo asbestcementnega skriljev-ca obče uporabljni za pokrivanje sten in obkladanje sten. Zato je v tem »žiru Firrnit posebno pripraven za skladišča, ledenice, delavnice itd.
Pesebno v vročih pokrajinah se izvrstno <?ponaša Firmit.
(Dalje prih.)
Mali oglasi.
I«|am)lt |rlito]blia aUae 6 0 ?I i. Akt 1« 9flu ^Mbcjll «« raCna u  »Mlo ktui« s rti.
lifrHjTtTieJI« m«rtr«K|ft it tnjtret !i olrlilii.
IMih«!*ma]ith t»r«w taokrtalktr r««iMt, kitaria m dtl«U (la Mto t mMto} Bik8« »• pora«, ker •%]•*«• tatorinjo. Skoda niHMnuM.
Pffirta se oosestvo in vodna moi -
V bližini neko postaje -*b driavni iel. v ks-nalikem okraju se poroda posestvo, ki m ari približno »O njiv in mlin z močno vodno silo, ki se jo lahko porabi tn kako veliko napravo. Natančni naslov pove naše upravništvo.
197-i
Uradnik mlad, vešč vseh komotoirskih del, Ut<FUI|iRf zmožen slov. HaljanŠčine in nem-Sdine, želi posla v kaki trgovini 1—2 uri na dan. — Cenjena vprašanja nasloviti na naše upravništvo.
2-letni  lovski   pes   rjave   barve. Poizve se  pri  Mariji  Strnad v
Kanala.
Up obilno"1SSS sS *™L
vhodom iSce pri kakšni boli« obitelji s 18. ept. t 1, gimnazijski uSitelj. Želi nepazljive, in ozorne postrežbe ter bi bilo  ustreženo tudi s
sept. t l gimnazijski učitelj. Želi »•"pazljive, in
E ozorne postrežbe ter bi bilo ustreženo tudi s rano. — Prijazne ponudbe naj ae blagovolijo -"'"-us A* *   julija t. 1. na al. upravniltvo
naBloviti do »Soče*
LjtrtM tnoj kam jgreatef
k BATJEL-U
v Gorico
Stolna ulica 2-4
po novo tlvokolo, Micka po Šivat nI »stroj, joie pnV«"
tnofon in TinCo po kmet stroj.
Tam Je wllka mm in Vi^kisiena   doUraict
Prodaja a* »broke. Owl|i fraako.
napredek vede!
*
NajenergiCnejSe In so zdravi  sifilis s' svetovnim sredstvom
•IORUBIN CASILE-
Stotine edravniSkih potrdil
potrjuje,  da se  nretralna
fc-»Sanja,.^ffistat^,  jwe-'l
r tri is in meh. katarjHco?41
renito ozdravijo a
fconffetl Caslle
Koafeti Caslle urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in nblažnjejo pešenjej^.. pogosto nriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zozenja (prostatitis, trretritis, cistitis, mehorne katarje, kamen, nesposobnost z;a za-državanje urina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Gasile % 4'—.
Iornbin Gasile, najboljSa protisifilitiCno in poživljajoče kriCistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi. anemiji, impotenci, kostoboli, ishiaa, vnetju Žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoro«., sterili-teti, neurastcniji, energičen razkrojevalec uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jonibina Gasile K 3-50.
Tbrlzganec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginiti«, uretretis, endo-metritis. vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3*50. Kdor želi veCjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Cagile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILB se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti
Teta islalica Jotloiie, meflenine Id trnu M
zaloga neobdelane kotlovine in v plasteh.
Distilirni aparati za žganje po najnovejšem modelu. Stroji  za  žveplo 3 vrst; leseni, železni  in   iz kotlovine, zadnji model, jako pripravni zpotegalom, kakor kaže slika, ~*Pren«Tv^ajjo se tudi stari stroji na nov sistem.  - Velika zaloga vsakovrstnih cevi iz gumija proti peronosperi raznovrstnih škropilnic in mehov za žveplo.
Cene konkurenčne.
in Tromba.
6-1
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
'Q      O-
¦orYt
^    A. Drufovka
»Gorica, Raste!] 3.
Zaloga usnja.
j Lekarna Cristofoletti j
i               v Gorici,               •
I ŽELODČNE KAPLJICE $
z znamko sv. Antona Padovanskega.
I
•
Zdravilna moč teh  6
kapljic }e neprekosljiva.  #
— Te kapljice vredijo  1
redno prebavljanje,  J
6e se jih dvakrat na dan  J
po jedno žličico popije.  ?
Ukrepe pokvarjoni že-  J
.                       lodec, store, da zgine  4
j      (Varstvena znamka,.  v kratkem ČaSQ OUIO-  •
J tica in životna lenost (mrtvost). Te $ ^ kapljice tudi store", da človek raji jč. •
J      Cena steklenici 60 vin.      •
l   Erisiofoleitijeva pijača iz kine |
m in   7olo73   najboljši   pripomoček   pri 2 • M   mVM, zdravljenju a trskinim oljem. Z
§ Ena steklenica stane 1 krono 60 Tin, %
Kupuje staro kollouino po najuišji dneuni ceni.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča
PETER MORETTI, kotlar GORICA.
JOSIP BUDIN
urar
ulica Rabatta 9
Gorica
ima veliko zalogo vsakovrstnih ur in v«rižic tor sprejema vsakovrstna popravila  po  zmernih
cenah.
Priložnostni nakup vsakovrstnih
daril ?.a binnance.
137   2
Zdravilišče z Žveplom.
Uaraždinske Toplice (Hrvaško).
Želeiniška in postna postaja, telefon, bnojav. Novo   zdravil i h t'c  z  električno   raz sveč a v o.
Sfaroznano   radioaktivno   zdravilišč z  žveplom   •'   58° C. jako priporočljiv« proti proti 1111, reviiiatizniii. iscliias itd.
Zdravljenje z pitno vodo  pri  hol«nih  v  vratu, grlu. prsih, jetrah,
želodcu in Črevesnih boleznih. Elektr. masala. — Blatne in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. Moderna oprema. - Novi hotel*. Krasna okolica — Vojaška godba. Prospekte pošilja grati«. Zdravnik: Dr. J. lohert
C. kr. prtv.
kroji
ELEKTRO-MEHANIČNA  DELAVNICA
Zavod za montiranje naprav za centralno kurjavo. Napeljevanje vode, plina, zvoncev in strelovodov.
::-  (L PRESTENTO, ft C.o  -::
SORICR, CORSD VERDI St. 33. P. T.
Uljudno si dovoljujemo Vas obvestiti, da smo prevzeli podjetje Josipa Brattina v svojo oskrbo in da je vodimo od sedaj naprej pod družbeno tvrdko
G. Prestento & C.o
Obenem Vas tudi udano opozarjamo, da smo dosedanjo delavnico znatno razširiti in povečali in jo bogato oskrbeli z vsema tozadevnimi predmeti tako, da lahko zadostimo vsem modernim zahtevam na tem polju. Z ozirom na io, si usojamo Vas prositi, da ohranite tudi nam svojo naklonjenost, ki ste jo blagovolili izkazovati prejšnjemu lastniku podjetja. V tem slučaju Vas udano zagotavljamo, da bomo skušali vedno skrbno in točno izvršiti Vaša cenjena naročila.
Z izrazi odličnega spoštovanja                          G. PresteittO & C.O
Troikovnlke Izdelujemo brezplačno.
Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstva, da si ogled.1 mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke.
M. POVERAJ
Gorica, Travnik štev. 5.
Anton Potatzkv v Oorini
naslednik Jos. Terpin.
N» sredi Bftfttelja "*¦ TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO.
N«)oea«!e kaatvaUSa ¦tnierikeia li drabiega
blagi tar tk>ili. preje li altlj.
POTREBŠČINE
7a piiarnice, ksillen in popotnike.
Najbolj Se Sivanke za šivalne itroie.
POTREBŠČINE
ga krojaH in ievljarfe*
Svetfnjfce. — ložo t venci. — IftSne kitjfffefl.
lišna obuvala za vso letne Saše. Semena za zelenjave, travi is detelje.
Najbolje    oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po Bejmih in trgih ter na deželi.    »    35 - 8
—— Trgovina i železnino ——
PINTER & LENARD oorica - «aste,i st, 7
GORICA
priporočata svojo veliko in bogato zalogo pocinjene žice za trte, trnjeve žice, razne mreže  za  ograje,  nosilce (traverze),  cement,  sesalke  (pumpe)  kovanja za  hiše   in   druge predmete   te  stroke.  Zagotavljava  točno  in
domačo postrežbo in nizke cene.
•*4«4ft-

Odlikovana pekarija to ilaMtarna
Karol Draščik
v Gorici na Koran v (lastni Mil)
zvrfiuje naroČila vsakovrstnega tudi najti-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vin« In llkarja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo* brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •a*- po lafco zmernih cenah. -••
Zobozdravnici in zobotehntški atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. tferdl tekališfie Štev. 37.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo
vsake vrste.
Ordlntra o sooleai ateljeju
od 9. ure dop. do 5. ure pop.
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
Rajbiiitll Mk ii Istre, Oaisaciit •iHcUe.Biri ii lici
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96,1*04, 112
1'20, 1-28, 1-36, 1'44, 1"60, 1'80, 2'-, 240
sa loči pg 72 vlo.
------     Na debelo eene ugodne.     ------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do  popolne   vporabe olja, po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------_------— mila in svež.---------------
Cene zmerne.
Centrala   Ljubljana,  podružnice:
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici
Cglje, CelBPec, Sarajeno. Spilt, Trst.
v tekočem
Delniška glavnica K.«'HWMi«i!l Rez rvnt  zakladi K 1 O')0.000.
Vloge na knjižice po 43|4
|Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut, Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja, Vnovceaje kuponov, in izžrebanih vrednostnih papirjev.        ;
ačumi  po dogovoru. Eskont menic.                                Sprejemanje  vrednot v varstvo in  oskrbovanje.
Stavbeni krediti.                     . '•>.                                       Safes.
Predujmi na vrednostne papirje.                                      Nakazila v inozemstvo.
Srečke na obroke.                       |                          *   Kreditna pisma.
F. P. lftdlC § KOIIIP., ijiibljana
tuoarna zarezanih strešnlROO ponudi v vsaki poljubni množini dvojno zarezani
strešnik-zakrivač
:- s poševno obrezo in priveznim nastavkom. -:
Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtamif
:-  Najpreprostejše, najcenejše in naJtrpežneJSe kritje streh sedanjosti.  -:
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.                      Spretni zastopniki se sprejmejo.
m
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V lastni bili, Oosaoska ulica »t. 7, I. nadatr.) — Talafoa it. 78*
HaBra pošta« hranilnice Itev. 837.315. Na občnem zbora dne 27. aprila 1913. se je določilo: Hraallaa vloga ae obrestujejo po  5%  Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo po  dogovoru.   Rentni  davek  plačuje posojilnica lama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjam obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja, svišatl so so morale sorazmerno tndi dosedanje 5 V, oz. 6% obresti od posojil. Slaval aalail Be obrestujejo koncem leta 1912. s 6 %. Stanja 31. dec. 1912.: Zadružnikov 1822 z   deleži v znesku 57.012 kron.  — Hranilne   vloge:   1,022.156 05. — Posojila: 898.203'—. — Reservni zaklad: 125.23536. — Lastno premoženje: 383.926.76.
Gorica, Via Ascoli št 20.
Priporoča se za Čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje šip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. io9_4i      Poslnži se s proračuni in prospekti.
i
Kupujte samo dvokolesa „GzrlCL" in„flliena",
ki so uajboljši francoski sistem in najtrpežnejše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original lllcioila  so najprak-ličnejši za  vsako  hišo.  Isti  služijo  za  vsakovrstno šivanje in štikanje  (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen. Puške« samokrese, slamorezaice in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi  po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
GORIM, m Stolnem trgu it. 9.
Gradbena kulturnotehnična in zemljemerska pisarna
Ing. Skoberne 8: ing. D. Gustinčič
Telefon 16-31.            Trst  Via  ZOflta  9.           Telefon 16-81.
Konstruktivna, podjetniška in izvedeniška pisarna za vsa v gradbeno, kulturnotehnično in zemljemersko stroko spadajoča dela, kakor n, pr.: izvršitev del in načrtov za ceste, mostove, železnice, vodovode, uravnave voda, osuševanja in namakanja poljedelskih zemljišč, izdelovanje geometei-kih načrtov za zemljeknjižne odpise in prepise delitve skupnih !
zemljišč, ponovitve meja itd. Tehnična  izvedeniška mnenja in nasveti. — Cenitve zemljišč in drugih
§                     tehničnih predmetov, — Vedno točna izvršitev!
181    4    .
Sedlarska delavnica Ittaii Krauos- Gorica
na Koran Si. I i.
Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje,
kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za  potovanje,
istnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-
g^^^^V  c,ranie raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se
SEJjlSjgl                       izvršuje točno. — Nahrbtniki ta planince.
UeIBROFISHIE,.   za    vsakega   posestnika    senožeti    neutrpljive hDSilnC Stroje vseh sistemov kakor: izvirne amerikanske                      i
nPFDIlViri^     ki    so    Priznano    najboljši,    dalje:]
„LSELIwlXll^\J   , „Johns!on'\  Osborne  „Cor-1 niiCK", »Zmaj4
< ter grabile in ObraLalnlne sa seno, čistilne in navadne mlatilnice, siamoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse
I druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem
FR. STUPICH V LJUBLJHH1
Marije Terezije cesta št. i.
Nafrečja Zaloga Orodja In ŽeleZnine  ter stavbnega materijala.
Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo  vsakomur brezplačno na
razpolago.
i
i
Patentouani sidro-strešniki
(Pafent Hnher Falzzlgeel.)
Nova, viharju in dežja kljubujoča kritba. Na je dno stavne j le, nij-laijrt ia najcenejše strelno kritje. Ni potrebno ne privezovati, ne pribijati. Kritba skoraj dvofnata, vsled tega varajo pred mrazom in vročino. — Sidro strešniki se pripravljajo iz najboljše trarine na najnovejših strojih, na najpopolnejši način.
Glavni zastopnik za GorlSko, vipavski In tolmiiiBki okraj ter za Kras :
s*««*«'- 0. Zajec - Gotica,
Gosposka nllca St. 7., telefon št. 10*? •