C GOLTE PO VSEH ZAPLETIH SPET OBRATUJE
ENSKE
M
ZA
WA

■

IGA
CELJE
m
lila.
9 7 703 5 1 "8 140 14"
Z.O.O.
AKCIJSKA PRODAJA V POSLOVALNICAH: kpc ljubija tei; s3i-o4o
J	J	ELEKTRO LJUBIJA tel; 831-047
ŽEL. G.GRAD tel;	843-016
ŽEL. RADMIRJE tel;	841-372
ŽEL. LUČE tel;	844-024
ŽEL. LJUBNO tel;	841-241

Zadruga mozirje
I^
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
' ZA GOZDARJE: VSE VRSTE MOTORNIH ZAG PROIZVAJALCEV HUSQVÄRNA, JONSERED, STIHL - GOZDARSKI METRI
- ZAGOZDE VELIKE,. MALE ZAŠČITNE ČELADE, OBLEKE, ČEVLJE...
* VINOGRADNIKI - CAS PRETAKANJA VINA! ]
-	NUDIMO VAM VSE VRSTE INOX SODOV: od 30 litrov - 380 litrov
-	STEKLENE BALONE ZA VINO IN OSTALO PVC POSODO
-	PARAFINSKO OLJE II samo 398 SIT
KMETOVALCI! I
NA ZALOGI VSE VRSTE MINERALNIH GNOJIL NPK 7x20x30, NPK 15x15x15, KAN 27%, HIPERCORN 0X26X0 + 0.3mg...
* IN SE ZA GRADBINCE!
- NA ZALOGI SE AKCIJSKA CENA MODUL BLOKA 6/1 samo 89,90 sit/KOM, CEMENT, APNO, ARMATURNE MREŽE, STREŠNA KRITINA...
w&sxsm pgMeqoq [p®@0£)[ia	wm&m.	mm
mi	m	m&iim
KO BANKA PRIDE K VAM
Kako si nenehno zagotavljati hitro, pregledno, diskretno in predvsem cenejše poslovanje?
Elektronska banka PROKLIK NLB je prava pot za opravljanje transakcij preko banke, ki Vam ne glede na poslovni čas omogoča:
-	večjo enostavnost in varnost
opravljanja vseh vrst negotovinskih bančnih storitev preko osebnega računalnika od doma ali z delovnega mesta
-	večjo hitrost opravljanja storitev
-	dostop do banke vseh 24 ur, 365 dni v letu
-	možnost vnaprejšnje priprave nakazil
-	preglednost poslovanja
-	nič več transakcij na bančnem okencu.
Za dodatne informacije smo Vam na voljo na telefonski številki: 063 8995-228 ali 8995-333.
banka velenje
Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
radie alfa
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio alfa
24 ur na frekvenci 103,2 MHz in vsak dan od 10.00 do 14.00 ter od 19.00 do 24.00 na frekvenci 107,8 MHz
Oglašujte tam, kjer vas slišijo! Pokličite marketing Radia Alfa 0602 42330
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
OSREDNJA
TRETjft$g£ÄN
ISSN 0381-8140 XXX X ■
Leto XXXII, st. 2,21. januar 2000
Izhaja vsak drugi petek
Ustanovitelj:
Skupščina občine Mozirje
Izdajatelj:
Savinjske novice, Franci Kotnik s.p. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, telefon: 063/83-90-790, telefon in faks: 063/83-90-791, žiro račun 52810-685-13016 !
Glavni in odgovorni urednik:
Franci Kotnik
Stalni sodelavci:	\
Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Šukalo, Vesna Banjevič, \ \X Kmetijska svetovalna služba, Zavod ži gozdove
Tajnica uredništva:
Barbara Zacirkovnik
Naslov uredništva:
Savinjske novice	X \
Savinjska cesta 4,3331 Nazarje Telefon: 063/83-90-790	'
Telefon in faks: 063/83-90-791
E-pošta:
savinjske.novice@siol.neit Internet:	X XX
Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT
Tisk:
Grafika Gracer, Lava 7b, Cejie .v';
^X'';iXV s X	' \
Rokopise, objave, razpise in oglase je
potrebno dostaviti v uredništvo \ X najkasneje osem dm pred izidom tekoče številke. v ' ■' \ . v XxX-s Na podlagi Zakona o davku na^X X dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.
Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo.	s S\X^
Pndržnjemo si pravico krajšanja . besedil. Pisem bralcev in oglasov ne x lektoriramo.	. ,
Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje.	\ '	\
V	vsakdanjem življenju se prepletajo dobre in slabe novice, ki pripovedujejo o pozitivnih in negativnih dogodkih. Tudi v drugi letošnji številki Savinjskih novic je nekako tako. Razveseljive so novice o otvoritviprenovljene skakalnice na Ljubnem, o ustanovitvi konzorcija občin, ki uvajajo daljinsko ogrevanje na biomaso, o ponovnem obratovanju rekreacijsko-turis-tičnegacentra na Golteh, vmespa se najdejo tudi manj lepe ali celo tragične novice, naprimer tista o smrti mladega alpinista v Logarski dolini.
Sampri sebi sem v minulih dneh veliko razmišljal o smotrnosti tovrstnih športnih dosežkov, kot je zdaj že znameniti Humarjev vzpon v Himalaji, ki so dejansko na meji človeških moä in razuma in ki s sabo neposredno nosijo tudi izjemno tveganje. Plezanjepo zaledenelih slapovih je zagotovo ena izmed nevarnejših športnih disciplin, kipaima v Sloveniji zelo velikoprivržencev. Nekaj zagotovo zaradi naravnih danosti, nekaj pa tudi, prepričan sem, zaradi naše narodne mentalitete, ki postavlja v ospredje posameznika, skupni, ekipni dosežki pa so vedno v drugem planu. Nenazadnje se to vidi tudi v našem političnem prostoru, kjer marsikdaj individualni interesiprevladajo nad strankarskimi ali celo nacionalnimi.
Zgornja Savinjska dolina se v minulem obdobju kot celota niposebejproslavila. Tudi danes ne kaže, da bi bilo kmalu bistveno drugače, saj so ozki lokalni interesipremočni. Imamo pa vrsto posameznikov, ki so na svojem strokovnem področju posegli v sam vrh in nanje smo lahko upravičeno ponosni. Tudi Jože Mermal, generalni direktor BTC Ljubljana, sicer doma z Ljubnega, je med njimi. Mu je bilo treba »nakopati si na grbo« še ljubenskismučarsko-skakalni klub? Kje pa! Denar bi lahko mirne duše »vtaknil« tudi kam drugam, košarkarjem Uniona Olimpije na primer. Toda navezanost na domači kraj in prepričanost v tukajšnje razvojne možnosti sta ga privedla do odločitve, da pomaga po svojih najboljših močeh. Čestitam, gospod Mermal!
Da pa na Ljubnem vendarle ni vse idealno, pričajo govorice, da novi lastnik RTC Golte nikakor ne najde skupnega jezika z nekaterimi lastniki zemljišč, po katerih so speljana smučišča na ljubenski strani planine. Zaradi tega tudi smučišče Ročka šene obratuje. Zadeva naj bi bila zaradi enormno visokih zahtevkov enega od lastnikov zemljišč menda tako vroča, da italijanski lastnik celo razmišlja oprodaji centra na Golteh, saj bi bilo v temprimeru nemogoče realizirati vse predvidene investicije. Bomo videli, kaj se bo iz tega zares izcimilo.
V	prihodnji številki boste (vsaj upamo tako, ker pa je odvisno odzgornjesavinjskih občin, ki naj bi zadevofinančnopodprle) našli literarnoprilogo Savinjske rojenice. Amaterski literati so nas letos bolj kot vsa leta poprej založili s svojimi prispevki, zato bo imel urednik pri izborukar zahtevno delo. Na svidenje torej 4. februarja!
IZ VSEBINE:
Gregor Verbuč, direktor Savinje Mozirje:
“Naša ponudba je
najugodnejša!”......... 4
RTC Golte:
Premagane trenutne
težave..................5
Preddvor:
Ustanovitev konzorcija občin, ki uvajajo daljinsko ogrevanje na biomaso..... 6 Jože Mermal:
“Časa za filozofiranje, razmišljanje in razpravljanje
ni” .................   8
Zdravstveni dom Nazaxje: Temeljita prenova fizioterapije ..............  10
90 let Bogomirja Supina iz Luč:
14-letna hči prosila predsednika Tita za izpustitev
svojega očeta..........15
Slikar Jože Kramberger: “Rad bi naslikal vsaj eno
dobro sliko!”..........16
Zgodovina in narodopisje:
Olcersko trpljenje.....20
Tema meseca:
Samo za ženske.....	22
Ijubno ob Savinji:
Tekma mladincev na prenovljeni 90-metrski
skakalnici.............30
Kronika:
Zaledeneli slap Sveča
terjal smrtno žrtev....32
Tone Repenšek:
Če ima človek voljo do življenja, potem gre...18
Fotografije na naslovnici:
Osrednja fotografija: Prenovljena skakalnica na Ljubnem (foto: Savinjčan) Zgoraj desno: Sneženi konj - delo Jureta Repenška iz Mozirja (foto: Ciril Sem) Spodaj desno: Zdravica županov ob ustanovitvi konzorcija v Preddvoru (foto: KF) Zgoraj levo: Jože Mermal in Anka Rakun otvarjata ljubensko skakalnico(foto. EM) Spodaj levo: Ana Petek iz Mozirja s svojo prelepo božično zvezdo(foto: Ciril Sem)
Pogovor z Gregorjem Verbučem, direktorjem delniške družbe Savinja Mozirje, o rezultatih lanskoletnega poslovanja in letošnjih poslovnih načrtih
»Naša ponudba je najugodnejša!«
Trgovsko podjetje Savinja Mozirje je letos vstopilo v 40. leto poslovanja. Po nekoliko manj uspešnem obdobju v začetku tega desetletja Savinja v zadnjih letih znova dosega zelo dobre poslovne rezultate, hkrati pa ji je v tem času uspelo zaključiti postopek lastninjenja. O poslovanju v letu 1999 in letošnjih načrtih je tekla beseda v razgovoru z direktorjem podjetja Gregorjem Verbučem.
SN: Leto 1999 je za nami. Natančnih rezultatov poslovanja podjetja najbrž še ne poznate, zagotovo pa lahko v grobem ocenite uspešnost vašega dela v minulem letu.
VERBUČ: Z rezultati dela v letu 1999 smo zadovoljni. To še posebej velja za fizični obseg prodaje, kjer smo v zadnjem četrtletju dosegli odlične indekse glede na promet v letu poprej. Letne načrte smo tako v glavnem izpolnili, čeprav je po osmih mesecih kazalo slabše. Po našem prepričanju je ponudba Savinje najugodnejša v dolini, upoštevajoč širino oziroma možnost izbire ter cene. Nudimo celovito paleto izdelkov, tako živilskih kot neživilskih, torej tudi tekstil, usnjeno in papirno galanterijo ter artikle za šport in prosti čas.
SN: Da je današnja ponudba takšna, kot ste jo opisali, ste v minulem obdobju zanesljivo morali narediti določene poteze, ki vam sedaj to omogočajo.
VERBUČ: Danes so potrebni zares veliki napori, da si konkurenčen. Še posebej to velja za fazo nabave, zato smo se v preteklih letih skupaj z dvajsetimi drugimi trgovskimi podjetji povezali v gospodarsko interesno združenje ABC. Ta povezava je za nas pomenila občutno izboljšanje nabavnih pogojev. V lanskem letu so se interesne povezave med trgovskimi podjetji nadgrajevale na kapitalskem področju. Za delnice našega podjetja v lasti skladov, ki so jih slednji pridobili v postopku lastninjenja, je bilo več interesentov. Najbolj odločna pri tem je bila Era Velenje, ki je na dražbi kupila razpoložljivih 20 odstotkov delnic Savinje. To je bilo v skladu z našimi poslovnimi interesi, saj smo povezovanje z Ero ocenili kot perspektivno. Določeni sinergijski učinki se sedaj že kažejo, po našem mnenju in mnenju nadzornega sveta pa nam bo povezava z Ero omogočila nadaljnje optimalno poslovanje, ustrezno konkurenčnost in razvoj.
SN: Kljub konkurenčnim nabavnim pogojem je potrebno celoten poslovni proces organizirati tako, da je ponudba za potencialne kupce kar najbolj privlačna?
VERBUČ: Da je naša ponudba takšna, kot je, ni slučaj. Enako velja tudi za konstantno povečevanje prometa v minulih letih, za katerega pričakujemo, da se bo nadaljevalo tudi v letošnjem letu. V vse te rezultate smo vložili ogromno naporov, toda tega smo navajeni. Kljub temu, da na trgu vlada neizprosna konkurenca, smo zmerni optimisti, ob tem pa smo še posebej pozorni na obvladovanje stroškov.
SN: Nakupovalne navade Zgornjesavin-jčanov so se v minulem obdobju precej spremenile. Zaradi boljših cestnih povezav in
večje mobilnosti se danes kupci pogosto odločajo za nakupe v večjih trgovskih središčih. Kako ocenjujete ta pojav?
VERBUČ: Tudi mi smo soočeni z dejstvom, da veliko občanov, ki bi lahko bili naši kupci, odhaja v omenjene centre, tako v Celje kot tudi v Velenje. Naši glavni konkurenti torej niso več trgovine v dolini ampak izven nje in temu ustrezne bodo tudi naše prihodnje poteze oziroma naložbe.
Gregor Verbuč: “Kljub neizprosni konkurenci smo zmerni optimisti”
(foto: F. Kotnik)
SN: Za turizem pravijo, da so to ljudje. Verjetno tudi teorija o trgovini ni daleč od tega, saj je pr av tako kot cena izdelka pomembna tudi prijaznost prodajalca oziroma njegov pristop do kupca. Vse to terja od podjetij nenehno vlaganje v kadre. Kako v Savinji obvladujete to področje?
VERBUČ: Vsi v podjetju, tako trgovci kot vodstvena struktura, se zavedamo, da se je treba permanentno izobraževati. To tudi počnemo. Pri tem dajemo poudarek kadru, ki je v neposrednih stikih s kupci. V letošnjem letu bomo izobraževanje še intenzivirali, saj je sedaj v sodelovanju z Ero to bistveno lažje in tudi cenejše. Pri tem nas vodi spoznanje, da moramo naš odnos do strank še izboljšati oziroma našo storitev oplemenititi z dostavo na dom ter eventualno montažo ali priključitvijo določenega aparata. Nekateri to imenujejo prodaja s petimi zvezdicami. Kakorkoli že, mi želimo postati celovit
kupčev servis ne samo v naši prodajalni ampak tudi na njegovem domu.
SN: Se pri poslovanju srečujete tudi s kakšnimi večjimi težavami?
VERBUČ: Edina večja težava, ki nas zaskrbljuje, je finančna nedisciplina. Precejšen delež naše prodaje gre namreč mimo prodajaln k direktnim kupcem, ki bi v primeru neplačila glavnine svojih obveznosti lahko povzročili motnje v našem poslovanju.
SN: Kakšne investicije načrtujete v letu 2000?
VERBUČ: Letos bo končno na vrsti prenova bencinskega servisa v Nazarjah. V pogajanja s potencialnimi partnerji, torej naftnimi družbami, smo vložili veliko energije in prizadevanj, saj zanje ta objekt ni pomemben, za nas pa je. Zato je bilo dogovarjanje toliko težje. Želeli smo si nov objekt, vendar bi ga lahko zaradi finančne zahtevnosti zgradila samo naftna družba, ki bi takšno investicijo pokrila tudi iz drugih virov. Šlo bi za investicijo v vrednosti okrog 120 milijonov tolarjev, ki se nam ob pokrivanju tekočih stroškov nikdar ne bi izplačala. Izhod v sili je tako prenova obstoječega objekta, pri čemer bomo zamenjali rezervoarje za gorivo in avtomate za točenje, povečali prodajni del in uredili okolico. Z deli bomo pričeli takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale oziroma ko se malce otopli.
SN: Bo to edina investicija v letošnjem letu?
VERBUČ: To bo naša glavna ne pa tudi edina investicija. Načrtujemo še nekaj manjših, predvsem na področju informatike, kjer bomo vse tiste prodajalne, ki tega še nimajo, opremili z opremo za branje črtne kode. Ob tem moram opozoriti, da smo v Savinji v preteklih letih temeljito prenovili vse naše prodajalne in lani zagotovo ne bi imeli takšnega prometa, če tega ne bi opravili pravočasno. Bistvo teh posegov je bilo v tem, da smo na račun krčenja skladiščnih prostorov povečali prodajne prostore in na ta način ustvarili pogoje za širitev našega prodajnega programa. V tem obdobju smo v ta namen investirali okrog 130 milijonov tolarjev, z letošnjimi investicijskimi sredstvi pa se bo ta številka povzpela skoraj na dvesto.
SN: V lanskem letu predvidene rušitve tako imenovanega Bohačevega marofa v Nazarjah niste opravili. Kakšni so bili razlogi za to?
VERBUČ: Dejstvo je, da naše podjetje potrebuje priročno skladišče tako za živilski kot za neživilski program. Bohačev marof smo nameravali z zemljiščem vred z Občino Nazarje zamenjati za ustrezno nadomestno lokacijo, vendar namera ni bila uresničena zaradi postopka dena-
cionalizacije na predvideni lokaciji. Zdaj iščemo alternativne rešitve, pri čemer je najbolj verjetno, da bomo imeli skladišče na dveh lokacijah oziroma del skladišča na eni in del skladišča na drugi lokaciji. Odločili smo se, da bomo marof porušili najkasneje do junija, zemljišče pa bomo zamenjali z občino takrat, ko bodo za to izpolnjeni vsi pogoji.
SN: Ker je od novoletnih praznikov minilo šele par tednov, morda tokrat še ne pre-
RTC Golte
pozno za praznično voščilo?
VERBUČ: Vsekakor se vsem našim stalnim in občasnim kupcem najprej iskreno zahvaljujem za zaupanje v preteklem letu. Trudili se bomo, da bomo vaše zaupanje uživali tudi v prihodnje, zato bomo naš prodajni program še dopolnjevali in ga poglabljali. Širok krog kupcev nam daje potrditev, da smo na pravi poti in da moramo na njej tudi vztrajati.
Pogovarjal se je Franci Kotnik
Premagane trenutne težave
Rekreacijsko turistični center Golte nad Mozirjem je pričel z rednim obratovanjem 7. januarja popoldan. Do takrat je bil center zaprt, saj ni imel obratovalnega dovoljenja. Nesoglasja med inšpektorjem in upravo so bila odpravljena s pridobitvijo potrebnih dovoljenj.
Center je pred 7. januarjem že nekaj dni obratoval, inšpektor pa ga je tega dne dopoldan zaprl. Manjša afera, ki je s tem nastala, je bila hitro odpravljena, saj so bila vsa dovoljenja že na poti.
Do konca aprila ima RTC Golte v najemu firma CSA šport inženiring. V tem času novi lastniki pripravljajo načrte za investicije, ki naj bi se pričele v začetku maja oziroma ob prihodu lepega vremena. Pripravljajo se tudi na dokončen prevzem centra, ki, kakor zatrjuje direktor Marjan Prelog, nikoli več ne bo takšen, kot je bil doslej, ampak bo boljši.
Trenutno obratujejo vsa smučišča razen Ročke. V njenem spodnjem delu še namreč niso bila dosežena soglasja z lastniki zemljišč.
Odpravljene so bile tudi posledice lanskega požara na spodnji gondolski postaji, tako da sedaj bife normalno obratuje. Odprt je tudi hotel, ki gostom poleg pijače vsakodnevno nudi tople malice. Obratujeta tudi okrepčevalnici na Starih stanih in Treh plotih.
Smučarji, ki pridejo na smučanje na Golte, so nezgodno in življenjsko zavarovani.
Snega je trenutno okoli enega metra, na potrebnih mestih pa zasnežujejo s snežnim topom. Na Golteh zato vsem smučarjem obljubljajo dobro smuko, ki jo lahko prepreči samo morebitna odjuga, ki pa je zaenkrat še ni na vidiku.
Benjamin Kanjir
Hotel na Golteh spet obratuje (foto: B. Kanjir)
PODJETNIŠKI KOTIČEK
KREDITI ZA NOVA DELOVNA MESTA
Regionalna razvojna agencija Celje je v Uradnem listu RS št. 3 dne 14. januarja 2000 objavila razpis za kreditiranje samozaposlovanja podjetnikov začetnikov in odpiranja novih delovnih mest v malem gospodarstvu. Predmet razpisa je kreditiranje odpiranja 16 delovnih mest na območju 24 občin statistične Savinjske regije, med njimi tudi občin Gornji Grad in Mozirje, ki sta soustanoviteljici RRA Celje.
Na razpis se lahko prijavijo brezposelne osebe ali trajno presežni delavci, prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje, in gospodarski subjekti s področja malega gospodarstva, ki se bodo samozaposlili oziroma bodo zaposlili brezposelne osebe za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Interesenti, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, lahko zaprosijo za kredit v višini 1.000.000 SIT za vsako delovno mesto. Letna obrestna mera kredita znaša TOM + 2% s triletno dobo vračanja in možnostjo šestmesečnega moratorija na odplačilo glavnice. Razpis je odprt do izčrpanja sredstev. Potrebno dokumentacijo in dodatne informacije lahko interesenti dobijo na Zgomjesavinjskem podjetniškem centru, Savinjska cesta 39, Mozirje, tel. 49-73-111.
POSLOVNI ZAJTRK - NOVA OBLIKA DRUŽENJA PODJETNIKOV
Poslovni zajtrk je oblika pospeševanja sodelovanja med podjetniki oziroma podjetji. Uspešno so jo razvili v ZDA, po svoji vsebini pa pomeni izmenjavo različnih informacij v sproščenem pogovoru. Na našem območju je idejo poslovnega zajtrka začelo v praksi izvajati podjetje Inova iz Velenja. Prvi podjetniški zajtrk bo danes, v petek, 21. januarja, v Termah Topolšica s pričetkom ob 8.15 uri.
Dr. Stanko Blatnik bo predstavil programe EU za podporo malim in srednjim podjetjem, prof. Kelly Carey z West Valley Collegea pa bo razložila, kako nastajajo high-tech podjetja v Silicijevi dolini. Sicer je predvideno, da vsak udeleženec poslovnega zajtrka v treh minutah predstavi svojo dejavnost in poslovne interese za sodelovanje. Vsakokrat je predvideno tudi 20-minutno predavanje na temo, ki ga izberejo udeleženci. Po dveh urah se zajtrk zaključi, zainteresirani udeleženci pa lahko poslovne razgovore nadaljujejo.
Poslovni zajtrk v organizaciji Inove iz Velenja bo predvidoma vsak prvi petek v mesecu. Za podrobnejše informacije se obrnite na In-ovo IR (Viktor Vaupot ali Greta Sevčnikar), tel. 063/875-476, e-mail: inova@siol.net.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
Kot smo najavili v prejšnjem Podjetniškem kotičku, Zgomjesavin-jski podjetniški center organizira osnovno računalniško usposabljanje za delo s programi Microsoft Word, Microsoft Excel, Microsoft Outlook Express in Microsoft Internet Explorer. 15-urni tečaj za MS Word se prične v ponedeljek, 24. januarja 2000 (skupina desetih udeležencev je že polna), še vedno pa imate možnost prijave za 15-urni tečaj MS Excela in 9-urni tečaj MS Outlook Expressa in Internet Explorerja. Z ozirom na zanimanje bomo verjetno organizirali še eno skupino tečajnikov za MS Word, zato se prijavite čimprej. Dodatne informacije in prijave: ZPC Mozirje, tel. 49-73-111.
d. o.o.
ZGORNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER
Preddvor
Ustanovitev konzorcija občin, ki uvajajo daljinsko ogrevanje na biomaso
Župani občin Preddvor, Gornji Grad, Nazarje in Solčava so v sredo, 12. januarja, v Preddvoru podpisali pogodbo o ustanovitvi konzorcija omenjenih občin, ki so vključene vPharovprojekt uvajanja ogrevanja z biomaso. Projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso je prvi in edini finančno ter vsebinsko tako velik Pharov projekt čezmejnega sodelovanj a vzdolž sloven-sko-avstrijske meje. Vanj so zaenkrat vključene štiri občine, vendar pa ima še velike razvojne potenciale.
Zakaj so občine Preddvor, Gornji Grad, Nazarje in Solčava sploh pristopile k ustanovitvi konzorcija? Kot je na tiskovni konferenci povedal gornjegrajski župan Toni Rifelj, ki bo to institucijo tudi vodil, je namen konzorcija skupno pridobivanje virov financiranja, usklajevanje, vodenje in upravljanje projektov ogrevanja. Občina Gornji Grad je s pomočjo sredstev Phara v letu 1995 pristopila k realizaciji ideje, ki se je v tem kraju rodila že leta 1983. Leta 1998 je bila nabavljena potrebna oprema in zgrajena kotlarna, do sedaj pa so zgradili tudi že štiri kilometre toplovoda. Občina Gornji Grad je s tem izvedla prvo fazo in razvila tako imenovani vzorčni oziroma pilotni projekt v Sloveniji, z gradnjo pa želi seveda nadaljevati, pri čemer namerava vzpostaviti nadzorni sistem in zgraditi še štiri kilometre toplovoda.
V občini Preddvor so začeli razmišljati o projektu daljinskega ogrevanja pred petimi leti, vendar po besedah tamkajšnjega župana Mirana Zadnikarja niso bili tako odločni kot v Gornjem Gradu. Zato so aktivnosti potekale nekoliko počasneje in danes so tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za gradnjo kotlarne.
Za občino Solčava je podpis pogodbe o ustanovitvi konzorcija namesto župana Vojka Klemen-ška opravil podžupan Gusti Lenar. Povedal je, da bo njihov sistem daljinskega ogrevanja potekal na dveh lokacijah in v dveh fazah. Prva lokacija, ki bo tudi prva na vrsti, jev Logarski dolini. Z lesno biomaso se bodo ogrevali objekti v osrčju do-
line, za kar bo potrebno napeljati nekaj več kot kilometer toplovoda. Vsa tehnična dokumentacija je pripravljena, čakajo le še na gradbeno dovoljenje. Druga lokacija daljinskega ogrevanja bo v Solčavi, kjer bodo dela potekala v drugi fazi. Trenutno delajo na pridobivanju potrebne dokumentacije.
Ob tem je Lenar tudi povedal, da okrog 40 gorskih kmetij razmišljao individualnih sistemih za ogrevanje z lesno biomaso, saj imajo zadostne količine lastnih surovin. Eden od kmetov je tovrstno tehnologijo kupil že pred časom in jo s pridom uporablja.
V Nazarjah je situacija nekoliko drugačna, je pojasnil župan Ivan Purnat. Glinova kotlarna s sedanjo opremo obratuje že dvajset let, toplotna energija pa se ne uporablja samo za potrebe industrije temveč tudi za ogrevanje nekaterih poslovnih objektov (grad Vrbovec, kulturni dom, zdravstveni dom itd.) in novejših stanovanjskih blokov. Gradbeno dovoljenje za širitev mreže toplovoda v Nazarjah je že izdano, potrebna pa bo tudi investicija v kotlarno, s katero bo občina postala njen solastnik. Hkrati s tem bo rešeno tudi vprašanje onesnaževanja zraka, saj sedanji kotel nima čistilne naprave. Po Purnatovih besedah obstaja v primeru zaprtja tovarne ivernih plošč možnost širitve toplovodnega ogrevanja v Mozirje.
Celotna vrednost projekta za občine Preddvor, Gornji Grad, Nazarje in Solčava znaša devet mili-
jonov evrov (to je približno 18 milijonov nemških mark), od tega je 1,5 milijona evrov Pharovih sredstev za čezmejno sodelovanje iz razpisa za leto 1997. Projekt bodo sofinancirala tudi ministrstva za gospodarske dejavnosti, za okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pomemben delež nepovratnih sredstev v višini 1,35 milijona evrov bo prispeval tudi avstrijski ekološki sklad. Omenjene občine bodo z domačini in tujimi krediti zagotovile približno četrtino potrebnih sredstev, posebej ugodna kreditna sredstva pa jim bo nudil Ekološki razvojni sklad.
V Avstriji trenutno deluje okrog 300 tovrstnih sistemov ogrevanja, v Sloveniji pa bi bilo, sodeč po izdelanih analizah, smotrno realizirati okrog 50 podobnih projektov. V ta namen država pripravlja nacionalni program ogrevanja z lesno biomaso. Slovenski prostor vse bolj zaraščajo gozdovi, poleg tega pa je lesna biomasa (sekanci, vejevje, lubje, žagovina) obnovljiv, okolju prijazen in domač vir energije, ki ima velike prednosti v primerjavi z ogrevanjem na premog, nafto ali zemeljski plin. To je predvsem ekološko zelo čisto ogrevanje, poleg tega pa pozitivno vpliva na podobo krajine in razvoj turizma. In nenazadnje - z relativno hitro rastjo cen fosilnih goriv je ogrevanje z lesno biomaso tudi ekonomsko zanimivo za vsakega potencialnega uporabnika.
Franci Kotnik
Uporaba lesne biomase
Razvojna priložnost Slovenije
Obnovljivim virom energije, med katerimi ima biomasa pomembno mesto, se v zadnjih letih v Evropski uniji namenja vse večja pozornost Tudi resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo, ki jo je sprejel državni zbor, predvideva povečanje deleža biomase (lesa in lesnih odpadkov) s 4,5 na 10 odstotkov vse primarne energije do leta 2010. V Sloveniji je les torej že danes pomemben energijski vir, ki ima ob dejstvu, da gozd pokriva 54 odstotkov celotne površine države, tudi pravo perspektivo.
priprave tople vode;
- visoka zanesljivost oskrbe s toplo-
Po zgledu nekaterih evropskih držav, bogatih z gozdovi, si tudi Slovenija prizadeva povečati rabo lesne biomase v sistemih daljinskega ogrevanja manjših krajev z ustrezno okolico gozdnih površin ali lesno industrijo. Daljinsko ogrevanje na lasno biomaso ima namreč številne prednosti pred uporabo drugih, fosilnih virov energije (zemeljski plin, nafta, premog):
- sodoben, udoben in energijsko učinkovit način ogrevanja in
to;
-	dolgoročno cenovno stabilen način ogrevanja;
-	varna uporaba, prihranek stanovanjskega prostora in časa; -ekološko čisto ogrevanje, ki ne povzroča emisij C02;
-	zmanjševanje odpadkov kot stranskih produktov lesne industrije ter čiščenja gozdov;
-	dodatni vir dohodka za kmetijsko
gospodarstvo;
-	spodbujanje gospodarskega razvoja z odpiranjem novih delovnih mest in razvojem nove gospodarske panoge;
-	trajnostni razvoj kraja z oblikovanjem pozitivne zunanje podobe pri razvoju turizma;
-	varčevanje s fosilnimi energenti in manjši odliv dohodka v tujino.
Med naštetimi prednostmi velja še posebej izpostaviti nove vire dohodka v kmetijskem in gozdnem gospodarstvu in nova delovna mesta ter razvoj podjetništva v lokalnem okolju.
Sodobni sistemi daljinskega ogrevanja nudijo uporabnikom visoko stopnjo udobja, varčnosti, gospodarnosti in zanesljivosti ter imajo »ekološko« prednost pred individualnimi sistemi ogrevanja na zemeljski plin. Pomembne konkurenčne prednosti ogrevanja na biomaso pred ogrevanjem na fosilna goriva pa so v nevtralnih emisijahogljikovegadiok-sida (C02).
Primerjava ekonomskih para-
metrov konkurenčnosti različnih sistemov ogrevanja kaže, da imajo pri sedanjih cenah energije v Sloveniji na videz še vedno prednost tradicionalni, fosilni viri. Obnovljivi viri energije zaradi višje začetne investicije na prvi pogled niso zanimivi, zato ne morejo neposredno tekmovati s premogom, kurilnim oljem in plinom. Toda samo primerjava cen energentov ni realna, saj ne zajema vseh drugih pozitivnih učinkov, ki jih nosijo s sabo obnovljivi viri energije. Projekti daljinskega ogrevanja na lesno biomaso zato potrebujejo subven-cijsko podporo v višini 25 do 45 odstotkov vrednosti investicije.
Gornji Grad je prvi kraj v Sloveniji, ki ima sodoben, računalniško voden sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. To pomeni za kraj bistveno boljšo kakovost zraka z odpravo številnih individualnih kurišč na premog in kurilno olje, rešen problem odlaganj a lesnih odpadkov podjetja Smreka in lepšo podobo v turističnem pogledu.
Franci Kotnik
Podpis pogodbe o ustanovitvi konzorcija občin v Preddvoru (foto: F. Kotnik)
Banka Celje
Preseženi planski cilji
Banka Celje je v lanskem letu podpisala pogodbo o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju z Novo Ljubljansko banko. V pogodbi so bila opredeljena ključna področja usklajevanja, ki naj bi obema bankama prinesla sinergijske učinke. Kot je na nedavni tiskovni konferenci povedal predsednik uprave Banke Celje Niko Kač, Banka Slovenije doslej sicer še ni izdala soglasja o vključevanju celjske banke v bančno skupino Nove Ljubljanske banke, vendar naj bi se to zgodilo v kratkem.
V letu 1999 je Banka Celje dosegla vse ključne planske cilje, nekatere pa je celo presegla. Bilančno vsoto je povečala na 156,5 milijarde tolarjev, tržni delež po bilančni vsoti je dosegel 5,7 odstotka, bruto dobiček pa je znašal dve milijardi 342 milijonov tolarjev. Približno polovico neto dobička bodo v banki razdelili za dividende.
Banka Celje je svoje poslovanje prilagodila novi bančni in devizni zakonodaji ter se uspešno vključila v sistem davka na dodano vrednost. Z namenom zagotavljanja dolgoročnih virov sredstev je septembra lani izdala tretjo emisijo dolgoročnih obveznic v višini 10 milijonov evrov in njihovo prodajo uspešno realizirala. Aktivno se je vključila v prenos tolarskega plačil-
nega prometa za pravne osebe z agencije za plačilni promet na poslovne banke. Izdelala je ustrezno tehnološko podporo in organizacijo ter pričela s testnim izvajanjem plačilnega prometa.
Banka se je tudi uspešno vključila v program dolgoročne nacionalne varčevalne sheme, uvedla pa je nekatere nove storitve in produkte, kot so elektronsko bančništvo za pravne osebe ter zamenjava bančnih kartic za sodobnejšo debetno kartico Actica Maestro.
Kljub sklenjenemu strateškemu partnerstvu in poslovnemu sodelovanju z Novo Ljubljansko banko, ki predvideva skupni razvoj informacijske tehnologije, usklajevanje trženjskih aktivnosti in poenotenje določenih področij
bančnega poslovanja, temeljijo letošnji planski cilji Banke Celje predvsem na njenih lastnih možnostih. Bilančna vsota naj bi se povečala za 12 odstotkov, prav tako tudi bruto dobiček. Tržni delež po bilančni vsoti naj bi ostal enak, za dve desetinki odstotka pa naj bi se povečala donosnost kapitala. Delež komitentov »A« v kreditnem portfelju naj bi se povečal za dober odstotek, za dve desetinki odstotka pa naj bi se zmanjšali stroški poslovanja na bilančno vsoto in realna obrestna marža.
Za izboljšanje kvalitete poslovanja načrtuje banka precej sprememb v organiziranosti poslovanja, ki bodo poleg približevanja storitev komitentom omogočale uspešno
uvedbo novih poslov s področja tolarskega plačilnega prometa za pravne osebe. Tudi letos bo Banka Celje pospeševala poslovanje preko bankomatov in s plačilnimi karticami, nadaljevala z razvojem elektronskega bančništva za pravne osebe, načrtuje pa tudi uvedbo elektronskega poslovanja za fizične osebe.
V skladu s strateškimi usmeritvami in racionalizacijo poslovanja banka v letu 2000 kljub povečanemu obsegu poslovanja ne bo povečevala števila zaposlenih, izboljšala pa bo njihovo izobrazbeno strukturo in kadrovsko okrepila komercialno področje bančnega poslovanja.
Franci Kotnik
Jože Mermal ml., predsednik uprave ljubljanskega BTC
“Časa za filozofiranje, razmišljanje in razpravljanje ni”
Ljubljanski Blagovno trgovski center je pod vodstvomjožeta Mermala mlajšega, domačina iz Ljubnega ob Savinji, zagotovo zgodba o uspehu. Iz nekdanjih razpadajočih javnih skladišč so v nekaj letih zgradili evropsko primerljiv trgovski center. Podjetje torej, ki zagotovo sodi med uspešnejše v državi.Krivulja njihovih načrtov in idej je v nenehnem vzponu, poleg naložb pa veliko sredstev namenjajo predvsem športnemu marketingu. V zadnjih letih tudi precej v Zgornji Savinjski dolini.
Mermal: Korenine imam v tej dolini, poleg tega imam možnosti, da dolini širše pomagam. Jasno, da ne gre za pomoč v socialnem smislu, ampak v smislu športnega marketinga. Na ta način nekoliko pomagamo razvoju doline pri nekaterih infrastrukturnih športnih napravah, pa tudi pri prometni infrastrukturi, pa še kje drugje smo pomagali.
Mislim, daje športni marketing zelo zahteven, kajti projekti znotraj tega so povezani z ogromno volje, poguma in energije. Ne gre samo za BTC kot takšen. V primeru Ljubnega sem pripeljal deset sponzorjev, ker sem želel, da stvar ni odvisna samo od posameznega podjetja. V teh časih je pač tako, stvari se lahko obrnejo, in potem lahko za razvoj nekega centra nastopijo težave. V najslabšem slučaju lahko celo zamre. Potrebno je imeti stabilne vire, ki omogočajo možnost določenega razvoja posameznih športnih naprav in tekmovalcev, ki so v Sloveniji po kvaliteti na visokem nivoju. V smislu selekcioniranja morajo imeti možnosti, samo tako lahko najboljši uspejo.
SN: Otvoritev skakalnice je za Ljubno in celotno dolino svojevrsten dogodek. Zdi se, da se BTC vključuje samo v dolgoročno uspešne projekte...
Mermal: V Zgornji Savinjski dolini ne pomagamo samo razvoju smučarskih skokov. Veliko je bilo narejenega tudi v KK Union Olimpija. Prisotni smo tudi pri ostalih športih, predvsem tam, kjer vidimo, da imajo ljudje voljo in energijo, željo po uspehu, vendar rabijo samo dodatno materijalno pomoč. Toliko pač, da lahko posamezni projekti, predvsem infrastrukturni, uspejo. Skratka, da jim omogočimo način treninga, na podlagi katerega je mogoče pričakovati vrhunske rezultate. Zaenkrat zadeve tako razumem, večji problem pa je čas. Ljubno smo zastavili pred štirimi leti, idejno, koncept, potem pa se je ideja razširila. Cilj je jasen - hočemo imeti zaenkrat največjo plastificirano skakalnico v Sloveniji. Če bo največja, bomo imeli tudi mednarodne tekme in s tem se bo lahko začela dolina postopoma uveljavljati širše. To je bil moto in cilj. Mislim, da smo na pravi poti. Prihodnje leto, na prelomu tisočletja, načrtujemo mednarodne tekme na Ljubnem in s tem, posredno Zgornji Savinjski dolini in tudi širše gledano, skakalnemu športu omogočili še naprej vrhunske skakalne prireditve v Sloveniji.
SN: Kje je ključni problem razvoja, bolje povedano nerazvoja, Zgornje Savinjske doline?
Jože Mermal: “V Zgornji Savinjski
dolini vendarle prihaja do določenega preloma”
(foto: Savinjčan)
Mermal: Izredno je pomembno, da si ljudje v kraju, občini, tudi v Zgornji Savinjski dolini postavijo določene cilje. Poleg tega morajo biti optimistično naravnani in seveda, vedeti morajo koliko so se pripravljeni vključevati v posamezne projekte. Zanašati se samo na pomoč od zunaj, v takem primeru gospodarski ali športni projekti ne morejo uspeti. Mislim, da v Zgornji Savinjski dolini vendarle prihaja do določenega preloma. Pozitivni učinki so zaznavni v Logarski dolini, tu je ranč Veniše. Upam, da do konca leta tudi preko skakalnega
Nizka
Lastnik centra Anton Miklavc je bil doslej pooblaščen za opravljanje storitev z območja Mozirja in Žalca, v modernem tehnično preglednem centru pa nudijo občanom poleg tehničnega pregleda vozila tudi podaljšanje prometnega dovoljenja in sklenejo zavarovalne pogodbe -pogodbe imajo z zavarovalnicami Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica.
športa na Ljubnem, in da bo posredno ustvarjena možnost za razvoj drugih stvari. Oživeli smo tudi kajakaški šport. Mnogo več bo verjetno potrebno storiti na področju ribištva. Na osnovi tega se bomo lotili programiranja novih, jasnih programov, z vizijo tudi v gospodarstvu. Mislim, da bi se morali ljudje vprašati kaj bodo sami počeli in na osnovi tega koordinirati občine in posamezne firme ter podjetnike. Na osnovi pravih gospodarskih programov lahko verjetno servisiramo Zgornjo Savinjsko dolino z določenim kapitalom.
Če ni lastnih projektov znotraj doline, jih nihče ne bo pripeljal. Lokalna skupnost ali pa ljudje, če tako hočete, morajo biti nosilci. Samo tako so lahko naložbe uspešne in če tega ni, se vsak, ki še ima kapital, izogiba. Lep primer je Gorenjska. Projekti, pri katerih ni zaznati lokalne vzpodbude, finančno propadajo. Prepričan sem, da lahko Zgornja Savinjska dolina oživi samo na teh osnovah. Tu pa je, mislim, preveč inercije v vseh vodstvenih strukturah. Premajhne ambicije, premalo volje in še česa primanjkuje. Na osnovi predstavljenih projektov je potrebno znati poiskati kapital, ki bo programe podprl. Za kaj takega pa se mora najprej odločiti dolina sama. Šele potem bomo ali bodo lahko tisti, ki nismo neposredno vezani mnogo kvalitetneje pomagali. Časa za filozofiranje, razmišljanje in razpravljanje ni. Odločati se je potrebno hitro in peljati nove razvojne programe naprej, čas je za akcijo. Ljudje akcije bodo prav gotovo uspeli.
Savinjčan
Delavci centra so pooblaščeni tudi za izdajanje A- testov za lahke priklopnike, na željo stranke pa zamenjajo staro prometno dovoljenje z novim. Poleg tega se lahko občani poslužijo uslug pri manjših popravilih vozil, to pa pomeni, da je mogoče opraviti popoln tehnični pregled vozila ali lahkega priklopnika na enem mestu.
Savinjčan
Tehnični pregledi tudi za Velenjčane
Storitve tehnično preglednega centra M Miklavc v Nizki so odslej na voljo tudi lastnikom vozil z območja Upravne enote Velenje.
Gornji Grad
Center za starejše občane je dejstvo!
Iz celotnega območja Zgornje Savinjske doline je trenutno po domovih za starejše krajane širom po državi približno 100 varovancev. Dovolj pomenljiva številka, čeprav je tudi res, da si prenekateri verjetno ne želi vrniti v domače okolje. So se pač ustalili, pretiranim spremembam pa starejši praviloma niso naklonjeni. To pa seveda ne pomeni, da ni potreb po domskem varstvu dovolj in zdi se, da jih bo vsako leto več.
Zaradi tega so v Gornjem Gradu trdno odločeni zgraditi center za 120 oseb z možnostjo povečanja števila. Poleg tega bi pridobili okoli 60 novih delovnih mest, to pa za Gornji Grad in celotno Zgornjo Savinjsko dolino sploh ni zanemarljiva številka.
Zgodba o domu za ostarele občane v Zgornji Savinjski dolini je pravzaprav že precej obrabljena. V Sloveniji domovi s strani države nimajo posebne podpore. Tudi na koroško - šaleško - zgomje-savinjskem območju ni veliko drugače. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podpira gradnjo doma v Prevaljah, ostali pa po trenutnem programu do leta 2005 nimajo možnosti za finančna vlaganja države. To pa seveda ne pomeni, da ministrstvo gradnje preprečuje, še najmanj v okolju, ki se samo odloči za kritje vse prej kot majhne investicije. Dejstvo, da merila za dodelitev koncesije niso ravno dodelana pa očitno nikogar ne moti pretirano.
V Gornjem Gradu imajo izmed vseh zgornjesavinjskih občin najboljše pogoje, kar je potrdilo tudi
Solčava
ministrstvo. Seveda pa se ob tem postavlja vprašanje normativov. Gornjegrajski župan Toni Rifelj pač poudarja potrebo po določenih standardih. Ib ni govora o kakšni razvajenosti, samo zato gre, da naj bi imeli varovanci v prihodnje v domovih vsaj približno enak standard kot sedaj, je mnenja Rifelj.
Občina Gornji Grad je v tem času storila korak dlje, saj se pospešeno pogovarja z italijanskim investitorjem. Ta menda v Sloveniji ni neznanka, pogovarjajo pase predvsem o ponudbi in organiziranosti bodočega doma. Na razpolago so tri različice, s katerimi se strinja tudi pristojno ministrstvo. Torej so na vrsti vlagatelji. V kolikor bodo uspešni pri pogovorih, bodo z gradnjo pričeli še letos, je prepričan župan Toni Rifelj. V tako imenovanem centru za starejše občane naj bi bila ponudba nadstandardna. Poleg bazena z fizioterapijo in ostalo ponudbo, ki sodi zraven, nameravajo v Gornjem Gradu zgraditi nekakšne toplice v malem.
Savinjčan
Prvo leto s povsem svojim proračunom
Občina Solčava je z novim letom stopila v obdobje, ko bo prvič, odkar se je oblikovala kot samostojna lokalna skupnost, razpolagala s povsem lastnim proračunom. Do sredine lanskega leta so imeli namreč skupno financiranje z občino Luče.
74 milijonov sredstev premore Solčava, od tega bo država prispevala dobrih 70. Za Solčavo precej denarja, vendar glede na potrebe in načrte še vedno premalo. Dodatne vire bodo poskušali prido-
biti na podlagi javnih razpisov posameznih ministrstev. Resno tudi računajo na sredstva iz programa Phare, kjer so bili v preteklem obdobju precej uspešni.
Savinjčan
OBČINA MOZIRJE SAVINJSKA CESTA 7 3330 MOZIRJE
Na podlagi določil Stanovanjskega zakona (Ur. list št. 18/91,19/91,21/94), Zakona o socialnem varstvu (Ur.list št. 54/92), Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanjav najem (Ur. list št. 18/92), Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. list št.53/99), Občina Mozirje objavlja
RAZPIS
ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM
Občina Mozirje razpisuje pogoje za dodelitev socialnih stanovanj, ki so in bodo izpraznjena v času veljavne občinske liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem.
I.	SPLOŠNA DOLOČILA:
Upravičenci do dodelitve socialnega stanovanja v najem so tisti državljani Republike Slovenije, katerih skupni prihodek na člana družine ne presega višine, ki jo upravičenost do denarnega dodatka določajo predpisi s področja socialnega skrbstva (26.člen Zakona o socialnem varstvu Uradni list RS, 54/92).
OSTALI SPLOŠNI POGOJI, KIJIH MORA IZPOLNJEVATI PROSILEC:
-	da je državljan RS;
-	da ima stalno prebivališče v Občini Mozirje in na naslovu tudi resnično prebiva;
-	da skupni prihodek na člana družine ne presega višine, ki jo za upravičenost do denarnega dodatka določajo predpisi s področja socialnega varstva;
-	da nosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni najemnik ali lastnik stanovanja oz. je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja;
-	da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva ni lastnik ali solastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja, oz. druge nepremičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja;
-	da ni bil prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, lastnik stanovanja, pa je tega odtujil;
-	da prosilec ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji.
Prosilec ni opravičen do dodelitve socialnega stanovanja, če je on ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njimi stalno prebiva kot imetnik stanovanjske pravice ali najemnik, stanovanje odkupil po pogojih stanovanjskega zakona in ga je odtujil.
II.	MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE
-	stanovanjske razmere, (stanovanjski status, kvaliteto bivanja, stanovanjsko površino, neprimernost in funkcionalnost stanovanja, čas bivanja v občini Mozirje);
-	število ožjih družinskih članov, ki s prosilcem stalno prebivajo;
-	socialne razmere;
-	zdravstvene razmere;
III.	OKVIRNO ŠTEVILO STANOVANJ
Na podlagi tega razpisa se bo obravnavala dodelitev sobe - garsonjere, velikosti 26,65 m2 v Rečici ob Savinji št.23, Mozirje in za vsa ostala izpraznjena socialna stanovanja v času veljavne občinske liste.
IV.	DOKUMENTACUA
Upravičenci do socialnega stanovanja morajo poleg vloge za pridobitev socialnega stanovanja priložiti še naslednjo dokumentacijo:
-	potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije;
-	potrdilo o stalnem bivališču v Občini Mozirje z obvezno navedbo datuma prijave in podatki o članih skupnega gospodinjstva;
-	najemno oz. podnajemno pogodbo ali odločbo o dodelitvi stanovanja oz. kupoprodajno pogodbo ah sklep o dedovanju za stanovanje, v katerem biva;
-	potrdilo o prejetem bruto osebnem dohodku, za obdobje SEPTEMBER - NOVEMBER 1999, od vseh družinskih članov (skupnega gospodinjstva), in ostalih denarnih prejemkih pridobljenih v omenjenem obdobju;
-	potrdilo o premoženjskem stanju;
-	eventualna zdravniška potrdila;
-	potrdilo Republiškega zavoda za zaposlovanje, da je udeleženec razpisa iskalec zaposlitve (v kolikor ni zaposlen).
OPOMBA: V dohodek se štejejo vsi bruto dohodki in prejemki, ki so jih vlagatelj in njihovi družinski člani pridobili v mesecih SEPTEMBER - NOVEMBER 1999, razen:
-	dodatek za pomoč in postrežbo,
-	prejemkov za oskrbo v tuji rejniški družini,
-	otroškega dodatka in družbene pomoči otrokom,
-	štipendije,
-	dohodkov od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po prvem odstavku 16. člena zakona o socialnem varstvu in jih pridobijo zunaj kriterijev redne zaposlitve.
V.	RAZPISNI ROK
Popolno vlogo z vsemi zahtevami udeleženci razpisa oddajo osebno ali pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov OBČINA MOZIRJE, SAVINJSKA CESTA 7,3330 MOZIRJE, v roku 10 dni po objavi razpisa v Savinjskih novicah.
Komisija za ogled stanovanjskih razmer udeležencev razpisa bo opravila oglede stanovanjskih razmer in proučila ostale okoliščine, pomembne za uvrstitev udeležencev razpisa na občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem.
Na podlagi točkovalnih zapisnikov se najkasneje v roku 60 dni po izteku razpisnega roka določi seznam upravičencev za oddajo socialnih stanovanj v najem. Seznam se objavi na enak način kot razpis.
Veljavnost liste traja do novega razpisa.
Vse informacije v zvezi z razpisom dobijo na tel. št 833-255 - g. JERAJ Vinko.
OBČINA MOZIip
Zdravstveni dom Nazarje
Temeljita prenova fizioterapije
Na današnji dan mineva natančno 2 5 let, odkar so v nazarskem zdravstvenem domu začeli izvaj ati fizioterapevtske storitve. Ljudje se v tistem času še niso zavedali vseh pozitivnih učinkov fizioterapije, praksa pa je kmalu pokazala, kako koristne so omenjene storitve. Marija Horvat, ki od vsega začetka vodi oddelek fizioterapije v nazarskem zdravstvenem domu, je skupaj s sodelavkama težko dočakala prepotrebno prenovo oddelka, saj so z leti postali pogoji za delo nemogoči.
Začela je pravzaprav sama v drugem nadstropju zdravstvenega doma, po petih letih pa se ji je zaradi povečanja obsega dela pridružila sodelavka. Prostori v drugem nadstropju, do katerih so morali pacienti po številnih stopnicah, so bili kajpak vse prej kot primerni, razmere pa so se bistveno izboljšale leta 1984, ko je bil zgrajen prizidek zdravstvenega doma, v katerem je v pritličju fizioterapija dobila nove prostore.
S hitrim razvojem znanosti in tehnike je napredovala tudi stroka
lo	še posebej očitno tedaj, ko so se na tržišču pojavili nizkofrekvenčni aparati. Fizioterapevtke, ki so bile na delovnem mestu izpostavljene »navzkrižnemu ognju« med visoko in nizkofrekvenčnimi aparati, so na to nevarnost vztrajno opozarjale in pred petimi leti končno doživele prve meritve, ki jih je opravil Peter Gajšek z ljubljanskega instituta Jožef Stefan. Rezultat: prekomerno sevanje.
Gajšek je svetoval premestitev aparatov, toda za kaj takšnega enostavno ni bilo razpoložljivega prosto-
Pogoji za fizioterapevtske storitve bodo kmalu boljši kot doslej (foto: F. Kotnik)
fizioterapije. Na tržišču so se pojavili novi, sodobnejši aparati, ki jih je v skladu z denarnimi možnostmi nabavilo tudi zgornjesavinjsko zdravstvo. Prej optimalni delovni prostori so postali pretesni, hkrati pa se je bistveno povečalo število pacientov, zato so bili prisiljeni uvesti čakalno dobo. »Čakalna doba je znašala od 7 do 10 dni, kar je bilo relativno malo v primerjavi z Velenjem, Kamnikom ali Ljubljano, kjer je bilo treba čakati tudi dva meseca in več,« se spominja Marija Horvat. Da bi omogočili obisk fizioterapije pacientom vseh starostnih kategorij, so raztegnili delovni čas od 6. do 15. ure.
Za nove aparate sčasoma ni bilo več prostora. Poleg tega je vse bolj zorelo spoznanje, da aparati oddajajo škodljivo sevanje, kar je posta-
ra. Zato je svetoval nakup zaščitnih zaves, ki vsrkajo sevanje, te pa svojo funkcijo opravljajo le v kombinaciji z antistatičnim podom. Razlog več za temeljito adaptacijo in razširitev oddelka fizioterapije, kar pa je bilo seveda pogojeno z znatnimi finančnimi sredstvi.
Februarja lani je nazarski zdravstveni dom obiskal dr. Leo-nidis Radik, višji svetovalec pri zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije. Na osnovi njegovih pripomb in zahtev po ogledu fizioterapije je podjetje Aries design s Polzele izdelalo načrt adaptacije, ki ga je dr. Radik pregledal in potrdil njegovo ustreznost glede na veljavne standarde.
Junija lani si je prostore fizioterapije ogledal še republiški inšpektor za delo, ki je ob tem ugotovil šte-
vilne pomanjkljivosti: neustreznost osnovnih prostorov, ni ustreznega prezračevanja in klimatizacije, tla niso antistatična in nimajo ozem-ljitvene zaščite, ki bi odvajala električni smog. Inšpektor je zahteval takojšnjo adaptacijo oziroma ureditev prostorov, v nasprotnem primeru je zagrozil z zaprtjem oddelka fizioterapije.
Konec novembra si je neustrezne delovne prostore v nazarskem zdravstvenem domu ogledala še državna sekretarka v ministrstvu za zdravstvo prim. dr. Dunja Piškur Kosmač, ki se je strinjala z nujnostjo adaptacije in razširitve ter obljubila državna sredstva za popravilo, klimatizacijo in znižanje stropa. Na javnem razpisu, ki ga je kot lastnik zdravstvenega doma objavila Obči-
na Nazarje, je bil za izvajalca del izbran Remont iz Celja.
Gradbena dela, katerih vrednost bo znašala 6 milijonov tolarjev, so steklavminulihdneh, trajala pa naj bi mesec dni. V tem času bo oddelek fizioterapije, kjer od decembra lanskega leta delajo tri fizioterapevtke, posloval omejeno na treh »zasilnih« lokacijah v zdravstvenem domu: v pritličju, v prvem in v drugem nadstropju. Vsi nujni in bolečinski primeri bodo seveda sprejeti, »kljub temu pa vse paciente vljudno prosimo za razumevanje,« dodaja Marija Horvat. Ko bo adaptacija zaključena, naj bi bilipogoji za delo optimalni, delovni čas pa bo trajal od 6. do
16.	ure.
Franci Kotnik
Bočna
Toplovod tudi Bočni?
Vse kaže, da bo za Gornjim Gradom tudi Bočna v doglednem času začela z izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja. Osnova za optimizem je dejstvo, da je bila ta gornjegrajska krajevna skupnost uvrščena med deset slovenskih krajev za izgradnjo kotlarne in toplovoda. Znano je, da tozadevne projekte denarno podpira tudi Evropska unija, seveda pase bodo morali o gradnji opredeliti tudi krajani.
Savinjčan
Na žiro računu Društva prijateljev mladine Gornji Grad, ki vodi humanitarno akcijo »Za Anjo«, se je do vključno 7. januarja 2000 zbralo 628.790,00 SIT, kar je ena tretjina potrebnih sredstev. S tem smo že prižgali iskrico upanja v Anjinih očeh. Le-to pa so prižgali: SKEI - sindik. podr. KLS Ljubno, Marija Slatinšek, družina Štiftar, Smreka d.o.o., Marjana Veršnik-Fale, Joža Tiršek-Drčar, Zgornjesavinjsko medobčinsko društvo invalidov, Marjeta Močnik, Olga Štiglic, Rihter, Tončka Jeraj, Čeplak, Silvo Pečnik, Š. S., Vodušek - Krivec, Ana Rihter, OŠ Fran Kocbek Gornji Grad, Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, Hronc, Slavka Krajnc, Rus, Ivan Presečnik, Žerovnik, Nerat, Jamnik, Miklavc, družina Pavelnova, SVIZ SIN zavod, Davidov hram d.o.o., Buteko d.o.o. Vsem dosedanjim darovalcem se najlepše zahvaljujemo.
Ob tej priliki vse vljudno vabimo na dobrodelni koncert Irene Vrčkovnik in Damjane Goiavšek »Za Anjo«, ki bo 30. januarja 2000 v kulturnem domu v Gornjem Gradu. Vljudno vabljeni!
w%
raNf
Zveza Svobodnih Sindikatov w Slovenije Območna organizacija Velenje
SINDIKALNE INFORMACIJE
Sporazum med sindikatom in vodstvom podjetja Elkroj je bil
v drugi polovici podpisan. Določbe o razporeditvi delavcev in plačah pa partnerja še skupaj rešujeta.
Območni odbor lesarstva je na decembrski seji razpravljal o uresničevanju nekaterih nalog iz KP za dejavnost lesarstva in o nadaljnjih aktivnostih na tem področju.
Pregled sindikalnega dela za leto 1999 sta na sejah opravila območni odbor sindikata delavcev v obrti in odbor regijske organizacije SKEI.
Člani RO sindikatov dejavnosti industrije (predstavniki v RO so tudi z območja) so vabljeni na konferenco SKEI “Perspektive slovenskih industrijskih delavcev”, ki bo 19. januarja v Mariboru.
Pobuda ZSSS za izplačilo trinajste plače je temeljila na 49. členu SKP za gospodarske dejavnosti, določilih in kriterijih KP dejavnosti, KP podjetij, 19. členu Zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in regresa za letni dopust v obdobju 1999 - 2001.
Območni odbor sindikata upokojencev je na decembrski seji predlagal opravljene aktivnosti v letu 1999- Predstavniki 00 SUS, MDI in MZDU so se dogovorili o skupni udeležbi z območja na osrednjih prireditvah ob mednarodnem letu starejših, ki so bile v ponedeljek, 10. januarja, v Cankarjevem domu v Ljubljani (sejem idej, ponudb in predstavitev dejavnosti za starejše, okrogla miza “Človekove pravice v starosti”, slavnostna akademija).
Turistično društvo Rečica ob Savinji
Letos predstavitev knjige
Leto je okrog in v Turističnem društvu Rečica so s svojo letno bilanco prireditev in dejavnosti lahko zadovoljni, saj so pod streho spravili še eno uspešno leto. Zlata plaketa s priznanjem za vidne dosežke na področju turizma, ki so ga prejeli ob občinskem prazniku občine Mozirje, je samo potrdilo, da je njihovo delo pravilno zastavljeno.
Začetek prireditev v letu 1999 je oznanil Varpoljski pust s svojo Rihto. Z domiselno realizacijo je “popravil” vse napake in uredil zadeve. V marcu je društvo pripravilo Čitalniški večer z uglednim gostom, Jožetom Jerajem, generalnim konzulom RS v Celovcu. Odmevna prireditev je napolnila gostišče Čujež.
Člani društva so se udeležili sejma Alpe-Adria na skupnem prostoru Zgornje Savinjske doline in s svojim nastopom in ponudbo navdušili
obiskovalce.
Organizacija okrogle mize na kmetiji Atelšek v Šmihelu, ki je bila aprila, s tematiko ocene stanja in nadaljnjih aktivnosti v zvezi z ocenjevanjem in trženjem zgornjesavin-jskega želodca z označbo geografskega porekla je prinesla pomembne zaključke. Za okroglo mizo so sodelovali predstavniki ministrstva za kmetijstvo, strokovnjaki s področja veterine, inšpektorji, sodelavci pri ocenjevanjih ter izdelovalci
želodcev.
Vsako leto društvo v začetku maja postavi na Rečici in v Spodnji Rečici mlaja v počastitev praznikov.
Ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev je, kljub slabim izgledom, le bilo izvedeno, saj so na pomoč priskočili zgornjesavinjski župani. Odločitev se je pokazala kot pravilna, saj je bilo leto izvrstnih želodcev.
Jubilejno, že 20. prireditev Od lipe do prangerja, so pričeli z drugo prangerijado in razstavo fotografij Jožeta Miklavca, s katero je proslavil svoje tridesetletno delo. Poleg udeležencev prangerskih krajev so prireditev popestrili furmani s starimi vpregami in številnimi domačimi godci. Prireditve so nadaljevali z otroškimi igrami, etnografsko razstavo Jedila vse leto, likovno razstavo Milke Trbovšek z Ljubnega in pregledno razstavo 20 let Od lipe do prangerja. V športnem delu prireditev so ženske in svetniki navdušili z nogometnim merjenjem moči.
Nepozaben del prireditve je bil vsekakor Večer pod trško lipo z dalmatinsko klapo Nostalgija, harmonikarji Darka Atelška in veličastnim ognjemetom, izvedli so tudi uspešno cvetlično nabirko za šolske pripomočke, najboljši izdelovalci zgornjesavinjskih želodcev pa so prejeli plakete. Za prijetno vzdušje in zabavo so kot vsa leta doslej skrbeli Zasavci.
Na karnevalu v Novem Vinodol-skem so z mozirskimi pustnaki člani Turističnega društva Rečica delili promocijski material in kulinarične dobrote. Sodelovali so tudi na povorki “Pivo in cvetje” v Laškem v organizaciji Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline. Predstavili so pranger z obsojenko, stražnikom in zasmehovalcema.
Lenartov sejem v oktobru vsako leto privabi vse več obiskovalcev. V društvu so si enotni, da se splača vztrajati in držati sejem na nivoju, ki je bil začrtan pred leti. Dokaz za to je letos tudi obisk narodopisca dr. Janeza Bogataja.
Miklavž v decembru je obdaril na-
jmlajše, v božičnem času pa so pripravili novo prireditev. V neposredni bližini gostišča Atelšek so na ogled postavili žive jaslice, ki jih je v treh dneh, kolikor so bile na ogled, obiskalo veliko število obiskovalcev in jih toplo sprejelo. Ob iztekajočem letu so se s tradicionalno prireditvijo Vošči svojemu sosedu pripravili na novo obdobje.
Načrtov za prihodnje jim ne manjka. V koledar prireditev za leto 2000 so poleg svojih stalnih prireditev zapisali tudi predstavitev knjige, ki je nastajala več let. V njej bodo zbrana pričevanja Rečičanov in okoličanov o nekdanjem življenju in delu. Pri tem gre vsekakor največ zaslug neumorni zbirateljici v društvu Veri Poličnik, ki je poskrbela, da bo knjiga zagledala luč sveta ob pomoči urednice dr. Marije Makarovič in Zavoda za kulturo Mozirje, ki jo bo izdal. Presojo o kakovosti bodo prepustili bralcem, ko bo knjiga izšla. Smelo se pripravljajo tudi na tretjo prangerijado - srečanje krajev s sramotilnim kamnom, ki bo letos v Piranu in kjer bodo promovirali kraj, občino in dolino.
Vse ostale prireditve, ki jih je društvo začrtalo v svojem letošnjem programu, bodo realizirane ob delu članov in krajanov ter ob finančni podpori sponzorjev. Kakšna bo osrednja prireditev Od lipe do prangerja z likovno in etnografsko razstavo, naj zaenkrat ostane skrivnost. Jaslice v božičnem času bodo verjetno postale tradicionalne, saj je za lanske pokazalo zanimanje veliko obiskovalcev.
Stalna skrb članov društva je urejenost gredic na trgu in v vseh zaselkih. Lani začeto delo komisije za ocenjevanje domačij bodo tudi letos nadaljevali. Upajo, da bodo spodbudili krajane za čim lepše in čim bolj urejeno okolje.
Plan je zastavljen z visokimi cilji. Zaenkrat je še dovolj zagnanih zanesenjakov, ki so garancija za real-
izacijo le-tega.
Marija Sukalo
Rdeči križ Slovenije Območno združenje Mozirje, Na trgu 20
Uradne ure skladišča z oblačili Rdečega križa so:
Pon.: 8. -10. ure in 14. -15. ure
Tor:: 8. - 9. 30 ure
Sre.: 8. -10. ure in 14. 30 -16. ure
Čet.: zaprto
Pet.: 8. - 9. 30 ure
Za vse ostale informacije se oglasite v pisarni RK Mozirje ali pokličite na tel.: 832 - 725
KD Jurij Mozirje
Zgodba Jezusovega rojstva
Člani kulturnega društva Jurij iz Mozirja se poleg obujanja starih običajev, organizacije extempora, lutkovnih abonmajev in podobnega, lotevajo tudi izvedbe operet. Doslej so izvedli Kovačevega študenta in Miklavž prihaja, 8. januarja letos pa je bila premiera božične igre s petjem avtorja Matije Tomca z naslovom Slovenski božič.
Tokratna opereta predstavlja božično zgodbo oziroma zgodbo Jezusovega rojstva, z domačimi ljudskimi napevi pa je prilagojena slovenskemu prostoru.
Petje solistov in zbora ves čas spremlja klavir, svojstveno umestitev v naš prostor pa predstavlja scena, pročelje kozolca. To daje igri še poseben pečat domačnosti in
zličnih melodij in besedil se je prelivala iz ene v drugo z nezmanjšano intenzivnostjo, kar je gledalce in poslušalce ves čas zadrževalo v pričakovanju in čutenju zgodbe ter sporočilnosti, ki jo nosi.
Božično novoletni čas je čas veselja in pričakovanja, ki so ga na svoj način vsem gledalcem pričarali tudi pevci vokalne skupine, ki deluje v
Že več let zapored se koledniki na dan pred praznikom svetih treh kralj ev podajo na svojo pot. Ubrano petje je slišati že več dni pred tem, saj se na svoje poslanstvo temeljito pripravijo z rednimi vajami. Primerna oblačila, ki odsevajo nek čas in kraljevsko veličino, so dodaten razlog, da jih je vsakdo, na čigar duri potikajo, vesel.
Letos so obiskali tudi mozirskega župana, ki jih je sprejel v svojih pros-
torih. Seveda so se priporočili tudi župniku Ivu Suhoveršniku, ki jih je pospremil z blagoslovom, in sestram klarisam v Nazarjah. V župnišču so se srečali z ostalimi skupinami kolednikov, ki so prišli iz okoliških zaselkov.
Darove, ki so jih prejeli na svoji poti, so tudi letos darovali za Karitas, ki nujno potrebuje sredstva za delovanje med pomoči potrebnimi.
Benjamin Kanjir
Utrinek iz operete Slovenski božič (foto: Ciril Sem)
pristnosti, ki je značilna spremljevalka skladatelja Matije Tomca, katerega 100-letnica smrti je bila pred dnevi.
Melodična pesnitev in predstavitev preproste zgodbe je od pevcev in ostalih sodelujočih zahtevala veliko dela in vaj. Množica ra-
okviru KD Jurij. Iz svojih grl so izvabili vse tisto, kar jih druži in za kar se trudijo preko celega leta. Sebi, posebno pa gledalcem, so z dobro igro približali delček resnice, ki se je vsako leto znova veselimo ob božičnih praznikih.
Benjamin Kanjir
Društvo SOS telefon za ženske in otroke -žrtve nasilj'a
Če potrebujete pogovor ali umik v zatočišče, nas lahko pokličete vsak dan od 18.00 do 22.00, ob delavnikih pa tudi od 12.00 do 18.00 na brezplačno tel. št. 080/11-55. Od 18.00 do 22.00 smo vsak dan dosegljivi tudi na tel. št. 061/97-82. Gluhoneme(i) nam lahko pošljete opis svoje težave po faksu št. 061/441-993. Odgovorili vam bomo. Vabimo vas tudi, da se pridružite skupini za samopomoč za ženske, ki so ali še vedno doživljajo nasilje. Vsakdo ima pravico do življenja brez nasilja.
Kulturno društvo Gal Rečica ob Savinji
Aktivni likovniki
V Zgornji Savinjski dolini deluje veliko ljubiteljev likovne umetnosti, ki so se do lanskega leta združevali v likovno sekcijo, vendar je delovanje preseglo okvirje, zato so ustanovili Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal s sedežem na Rečici ob Savinji.
Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil sredi septembra, so sprejeli statut, izvolili izvršilni in nadzorni odbor ter disciplinsko komisijo in si zastavili plan dela za prihodnje obdobje. Predsednica društva je Anka Rakun. Društvo je ustanovljeno z namenom, da spodbuja kulturno-umetniško dejavnost tako, da skrbi za dvig strokovnega znanja članov, organizira razstave članov društva in drugih likovnih ustvarjalcev ter se uveljavlja tudi z drugimi oblikami delovanja. Skrbijo tudi za izobraževanje članov s tečaji, seminarji, kolonijami in podobnimi oblikami.
Novo obdobje v svojem delovanju so likovniki začeli delovno. V začetku januarja so organizirali likovno delavnico, ki je obsegala 40-urno izobraževanje mladih likovnih ustvarjalcev. Pod vodstvom mentorja Robi-
ja Klančnika so slušatelji pridobivali znanja iz različnih likovnih tehnik z različnimi izraznimi sredstvi, ki puščajo svojo specifično sled, panaj si bo to svinčnik, oglje, barva ali grafika. Tako so nastala likovna dela, ki so odraz vsakega posameznika, saj se vsak človek izraža na sebi lasten način.
Poleg izobraževanja se bodo letos podali na ogled Narodne in Moderne galerije, pripravili razstave ob zaključku delavnic ter se udeleževali različnih srečanj likovnih ustvarjalcev (Kolonija prijateljstva v Žalcu, medobčinske delavnice in srečanja). Koliko bodo v tem uspešni, je odvisno tudi od finančnih sredstev, ki jih dobijo iz različnih virov. S prošnjo so se obrnili tudi na posamezne občine, iz katerih likovniki prihajajo, vendar odgovorov še niso prejeli.
Marija Sukalo
KD Jurij Mozirje
Sporočila treh kraljev
Koledniki KD Jurij Mozirje so se tudi letos na dan pred tremi kralji podali od hiše do hiše in ponesli vesela oznanila o Jezusovem rojstvu. Vrata so jim bila povsod na stežaj odprta, s pesmijo in kadilom pa so napolnili domove in srca družin.
Skupni posnetek mozirskih, ločkih in lepanjivskih kolednikov (foto: Ciril Sem)
Turistično društvo Ljubno
Ni kot na Golteh, smučajo se pa le
Po nekajletnem mrtvilu je lani ljubensko turistično društvo ponovno zadihalo s polnimi pljuči. Zagnanosti članom namreč resnično na manjka, napoved predsednika Franca Atelška z začetka zime pa se je uresničila v celoti. Nekaj sreče v podobi snega je tudi bilo treba in na Tonovem bregu v bližnji Savini se otroci in manj zahtevni smučarji lahko v polnosti predajajo smučarskim užitkom. Z roko v roki s “sosedi”, ki imajo na skrbi smučarske skakalnice, bodo skrbeli za urejenost smučišča. Razuma jim torej ne manjka, majhni koraki pa so zanesljivo usmerjeni v ponovno uveljavitev ljubenskega turizma.
Za smučišče na Slatinškovem hribu je pravzaprav “odgovoren” gospodar Oskar. Kar nekaj let je od tega, kar je njegov oče postavil v breg enostavno vlečnico. Povsem dovolj za vaško otročad, vendar je zob časa storil svoje. Naprava se je postarala, denarja za kaj novejšega ni bilo. Takšni so spomini Oskarja Slatinška.
Z Atelškom sta začela razmišljati, tudi občina ni odtegnila pomoči -dovolj, da je smučišče na Slatini ponovno oživelo. Slatinšek in Atelšek sta v začetku zime v bohinjski Srednji vasi staknila in seveda takoj sklenila kupčijo za 250-metrsko vlečnico.
700 tisočakov je stala naložba, sogovornika pravita, da je bil nakup ugoden. Zaradi čistih računov, ki
Vrvež na ljubenskem smučišču (foto: Savinjčan)
obetajo dobro in dolgoročno pri- turističnega društva zagotovil preko jateljstvo, je polovico naložbe pokril	Občine Ljubno.
Slatinšek, drugo pa je predsednik Smučarija torej je, resda je višins-
ka razlika smučišča komaj 40 metrov, vendar to nikogar pretirano ne moti. Strmina ni vse, pomemben je užitek. Pa tudi za čaj in druge napitke so poskrbeli turistični delavci. V leseni hišici ob izteku prav prijazno postrežejo.
Zdi se, da Oskar Slatinšek razmišlja dolgoročno. Njegova kmetija v neposredni bližini smučišča bo mogoče že v kratkem nudila prenočišča turistom, da o dobri domači hrani ne izgubljamo besed. V kompleksu ljubenskega skakalnega in smučarskega središča bi takšna ponudba gotovo rodila sadove. In ob zagnanosti, ki jo izžarevajo ljubenski turistični delavci, kaže verjeti v preporod turizma v smučarsko - skakalnem centru Zgornje Savinjske doline.
Savinjčan
Taborniki rod Sotočje
Luč miru - za sožitje med ljudmi na svetu
Taborniki rodu Sotočje iz Nazarij so ob iztekajočem letu opravili več aktivnosti. Sredi decembra so se vključili v tradicionalno akcijo, imenovano Luč miru, ki poteka pod okriljem svetovne skavtske organizacije (WOSM), pred prazniki pa so obiskali tudi ostarele, bolne in invalidne krajane.
Akcija Luč miru simbolizira mir in sožitje med ljudmi na svetu ne glede na raso, narodnost in religiozno prepričanje, skratka mir v srcih vseh ljudi.
Luč je bila prižgana v Betlehemu, od koder so jo prenesli na Dunaj, v Slovenijo pa jo je prinesla delegacija slovenskih članov WOSM-a, in sicer v Ljubljano, Maribor in Koper. Nazarski taborniki so luč prejeli v Mariboru.
Scenarij prireditve je poleg ostalega kulturno-zabavnega programa vseboval tudi predstavitev vsake taborniške, oziroma skavtske skupine, kraja, od koder prihaja, ter glavnih znamenitosti v obliki plaka-
ta. Na plakatu, ki je bil izdelan v taborniškem krožku v Osnovni šoli Nazarje, so predstavili Rod Sotočje, Občino Nazarje in Zgornjo Savinjsko dolino z glavnimi kulturno-zgo-dovinskimi in turističnimi znamenitostmi. V pomoč in oporo jim je bilo Turistično društvo Nazarje s svojim pisnim in slikovnim gradivom. Posebnost prireditve je bila tudi hrana, ki so jo udeleženci prinesli s seboj. Jedli so kruh, sol in posušeno sadje. Luč miru so v poznih sobotnih urah prinesli v Kokarje. V nedeljo so skupaj s taborniki 2. grupe odredov iz Celja ponesli luč miru v gasilski dom v Lačji vasi ter nato tudi po domovih.
Nazarski taborniki na prednovoletnem obisku pri invalidih (foto: M. Šukalo)
Ljubezen je naj večji demokratični diktator sveta. Somrak sovraštva brez posledic sobiva pod avreolo zaljubljenosti - dokler telo izraža dušo.
Savinjčan
V božičnem času so se spomnili tudi ostarelih, bolnih in invalidnih krajanov. Izdelali so voščilnice in se odpravili voščit tistim starejšim krajanom, ki jim zdravje ne dopušča več veliko druženja. Nekaj toplih besed, stisk roke, prijazen otroški pogled..., so bili veliko darilo za vse tiste, ki so jih obiskali. Mir, razume-
vanje in uspeh pa želijo ob vstopu v leto 2000 tudi vsem bralcem Savinjskih novic.
V letošnjem letu bodo svoje aktivnosti nadaljevali po sprejetem planu. V svoje vrste vabijo vse, ki jim življenje v naravi in z naravo ni v breme ampak v veselje.
Marija Šukalo
Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje
Kako premagati naglušnost?
1951. leta so v Rimu na prvem uradnem svetovnem kongresu prisotne nacionalne organizacije gluhih ustanovile Svetovno federacijo gluhih (WFD). Njihov program so sprejeli tudi organi OZN, UNESCO in drugi. Na svojem kongresu je Svetovna federacija gluhih leta 1959 v Wiesebadnu razglasila svetovno manifestacijo Mednarodni dan gluhih, ki ga
obeležuje tudi Slovenija.
Mednarodni dan je bil namenjen predvsem gluhim osebam, vendar v zadnjem času ne moremo mimo spoznanja, da je med nami vedno več ljudi, ki jim peša sluh, postajajo naglušni. Tudi ti ljudje se vse pogosteje vključujejo v društva gluhih in naglušnih. Mnogi med njimi pa svoje naglušnosti ne morejo in nočejo sprejeti kljub temu, da imamo čedalje več pripomočkov za ublažitev te “pomanjkljivosti”. Predvsem so to različni slušni aparati, ki jih predpiše zdravnik specialist ORL po predhodnem pregledu in ugotovljeni naglušnosti. Pacient lahko izbira med aparati različnih proizvajalcev in se ima pravico odločiti za tisti aparat, na katerega najbolje sliši. Vendar se kljub vsemu mnogokrat dogaja, da po prvih poskusih poslušanja vsi zatrjujejo, da dobro slišijo, kar je tudi res, saj v prostoru, v katerem običajno govori ena oseba, ni dodatnega ropota.
Prav od tu naprej se začnejo problemi, ki najbolj motijo, saj večina uporabnikov slušnih aparatov ne uporablja in jih ima v predalu, vseeno jim je za strošek, ki je nastal ob prejemu slušnega aparata in ga za standardne aparate v celoti pokriva ZZZS.
Vse preveč uporabnikov slušnih aparatov že pri začetnih težavah obupa, se izgovarja “saj še dobro slišim”, “preveč mi ropota, če nosim aparat”, “boli me glava”... Vse te izgovore si izmišljujemo samo zato, da bi opravičili neuporabo slušnega aparata, pri čemer se zavedamo, da v okolju zaradi slabega sluha pogosto napačno reagiramo. Pri tem smo pogosto čustveno prizadeti, kar pa ni krivda okolja, ampak nas samih, je mnenje enega izmed članov našega društva.
Te začetne probleme želimo
pomagati prebresti v medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje. Vprašali boste - kako? V društvu razvijamo delo v samopo-močni skupini, ki poskusno deluje že od lanske pomladi. Namen samopomočne skupine je združevanje naglušnih oseb. V skupini bomo z medsebojnimi pogovori in izkušnjami poskušali naglušnim osebam pomagali prebresti težave, ki jih spremljajo v vsakdanjem življenju.
V samopomočni skupini se naglušni srečujemo vsak zadnji torek v mesecu ob 17. uri v prostorih društva naEfenkovi 6l. Sstrokovn-im vodstvom skupine bomo poskušali na primeren način vsem naglušnim osebam pridobiti okrnjeno samozavest in razširiti socialni krog; to je spoznavanje oseb v širšem življenjskem okolju in s tem preprečiti oddaljevanje in odtujevanje od našega vsakdanjega življenjskega prostora.
Pri delu samopomočne skupine se bomo seznanili s pravicami o dodelitvi, servisiranju slušnih aparatov ter reševali problematiko, ki se nanaša na naglušne osebe.
K sodelovanju vabimo vse naglušne osebe našega društva in tudi ostale, ki do sedaj še niste člani. V društvu imamo primeren prostor, ki je opremljen z indukcijsko zanko, le-ta je pomemben pripomoček vseh uporabnikov slušnih aparatov.
Vključite se vdelo samopomočne skupine, ki bo delovala pod geslom: “Pomagaj sebi in pomagal boš drugemu”.
Vse dodatne informacije dobite v tajništvu društva na Efenkovi 6l (Dom učencev) v Velenju ali na telefonu 861-387.
Franc Kos
Jercinem domu in od tam dalje načrtovali potek reševalne akcije.
Tudi pozneje, ko so se zveze postopoma modernizirale, je imela na svojem domu radijsko postajo in skrbela za obveščanje ter povezavo med reševalci in postojankami. Tako je v dolgih desetletjih požrtvovalnega dela olajšala marsikatero reševalno akcijo, posredno pa tudi rešila marsikatero človeško življenje. Tej težki toda prostovoljni dolžnosti je ostala zvesta, dokler je bolezen pri priklenila na posteljo.«
Celjski gorski reševalci se dobro zavedajo vseh velikih zaslug Jerce Plesnik-Pozinek za reševanje v solčavskih gorah, zato jo bodo tako kot vsi drugi, ki so jo poznali, ohranili v lepem spominu.
KF
GRS Celje
Slovo od Jerce Plesnik
Člani Gorske reševalne službe Celje so pretreseni sprejeli novico, da je vprvih januarskih dneh po dolgi in težki bolezni nehalo biti srce njihove dolgoletne zveste sodelavke Jerce Plesnik-Pozinek. Ob fizičnem slovesu od nje so se spomnili reševanja v gorah takoj po drugi svetovni vojni, ko je bilo vse skupaj bistveno težje kot danes. Predstavnik GRS J. Cetina je ob tem zapisal:
»Ko se v teh mrzlih januarskih prihajali reševalci, so se zbirali na dneh zavedno poslavljamo od nje, nam misli uhajajo nazaj v pionirsko obdobje reševanja v gorah, tja v leta po koncu vojne, ko je vse bilo neprimerno težje, kot je v modernem današnjem času. Počasnejša in redkejša so bila prometna sredstva, telefonsko zvezo dobiti je bila prava umetnost in tako je sporočilo o nesreči v gorah dostikrat potovalo dolge ure in še več do tja, kamor je bilo namenjeno.
Jercino delo in njena pomoč je bilo takrat zlata vredno. Jercin dom in ona sama sta bila takrat nekakšna centrala za obveščanje v Logarski dolini, kot je to bil Robanov Joža v Robanovem kotu. Sprejemala je obvestila iz stene in dostikrat s svetlobnimi signali z baterijo sporočala ponesrečencu, da v svoji nesreči ni več sam. Ko so iz celjske postaje GRS
Spomin na babico Marijo Dobovičnik
Pomagala je pri 2000 porodih
Vsa stoletja nazaj in tudi v tem so si ljudje, ko še ni bilo zdravnikov ali so bili zelo redki, pomagali pri bolečinah z domačimi zdravili ali uroki. Le razvoj medicinske znanosti in tehnike (v tem stoletju) je dosegel tako stopnjo (in se razvija še naprej), da ljudje večinoma iščejo zdravnike, babice in bolniške usluge na domu ali bolnišnici. Ena teh redkih (sedaj že pokojna) je bila Marija Presečnik, po domače Vrb-nikova, rojena leta 1889 v Potoku.
Že od mladih let jo je veselil pok-	Vodila je knjigo o porodih in kakšen
lic babice. Obiskovala je babiško šolo v Ljubljani, v letu 1925/26 pa je iz te stroke tudi diplomirala. Leta 1931 se je vselila v novi dom v Do-bletini, v zakonu “Dobovičnik” pa sta se ji rodila dva sinova.
Službovala je v domačem okolišu, ki je bil zelo velik in razgiban (hribi in doline). Večji del poti je hodila peš, le tu in tam jo je prišel kdo iskat s konji. Pozimi je zaradi težko dostopnih (ledenih) terenov uporabljala dereze - »krampižerje«.
Trpečim ženam je bila na uslugo podnevi in ponoči.
Pri svojem delu je bila zelo vestna.
je bil red pri hiši (čistoča). V starih časih so pri porodih pomagale neuke ženske in je večkrat prišlo do komplikacij. Da bi se izognili »maz-aštvu«, je sam župnik oznanil s prižnice in zahteval, naj iščejo poklicno babico, ker sicer ne bo krstil otroka.
Po svoji službeni dobi, ki je trajala preko 40 let in v kateri je pomagala pri 2000 porodih, se je leta i960 upokojila. Umrla je leta 1979- Vsi, ki nas je njena »štorklja« prinesla na svet, se je ob minuli 110-letnici njenega rojstva hvaležno spominjamo.
Fanika Krefl
90 let Bogomirja Supina iz Luč
14-letna hči prosila predsednika Tita za izpustitev svojega očeta
Gozdar je kakor bukova grča. Nikoli se docela ne ukloni, še manj se da oblikovati. Samorasla kljubuje vetrovom in soncu, gospodar gozda seji, trdobučni, izogiba in vendar je nikoli ne neha občudovati. Podobna grča je tudi Bogomir Supin, ob robu Luč, prav ob potoku Lučnica, preživlja dneve svojega življenja. Devet desetletij je napolnil ta teden, nič ne kaže, da bi mu leta, pa niso bila vedno dopadljiva, pustila kaj posledic. Zato pa je grča bukova, tale Bogomir Supin, gozdar, ki se spominja časov in dogodkov ki so lučkemu kotu zaznamovali povsem drugačno podobo od današnje.
Vse svoje življenje je posvetil gozdu in planinam. Gozdarska hiša je bila njegovo pribežališče, prostrana Raduha je bila takrat še gosto posejana z drevesi. Daleč predvojno mu seže spomin, vse do upokojitve, pred 34 leti. Cerkveno posestvo Marijingrad s sedežem v Nazarj ah je takrat še upravljal ing. Alojz Žumer. Spoštovanja vreden mož... Supin pa je bil revirni gozdar na pobočjih Raduhe in v Solčavi, tudi potem ko so gozdovi postali državni. Supin je danes najstarejši Lučan, beseda gozdar lepše zveni po domače, zato jo je v tem predelu bolj prikladno zamenjati z “vlcerjem”. Toliko lepih, starih izrazov in običajev se je pretočilo v popolno pozabo. Supin je živa legenda. Koliko spominov, pričevanj in fotografij razgrne na mizo. Ko na Lučkih dnevih obujajo spomine na stare vlcerje, so nasveti lučkega staroste neob-hodni. V eni svojih knjig jih je opisal tudi mozirski publicist Aleksander Videčnik. Vse ima Supin v malem prstu - od tega kako je potrebno zgraditi rižo; ledeno, suho ali vodno, vseeno, do tega kako je izgledala vlcerska bajta. Njegova skrb je bila gojitev in izkoriščanje gozdov. Mlada drevesa so gojili v Podvolovljeku in na Raduhi. Po vojni so precej pogozdovali, seveda tudi sekali. Včasih je bilo v gozdu tudi po 50 ljudi.
Pripoved sogovornika je tekoča, številke in letnice pa sveže kot bi se vse skupaj dogajalo včeraj “Možje iz Luč, med njimi je bil tudi moj oče, so se v Romuniji naučili delati riže. Z Raduhe smo samo z enega mesta po riži spustili 3 tisoč kubikov lesa. Kmetje so prišli s konji. 21 konjev je vlačilo les, danes je vse drugače... Tu je tudi gradnja ceste iz Dupleka v Strugah. Z vojnimi ujetniki smo delali, stražarji pa so bili Srbi, no, podnevi so jih stražili Slovenci. Les je bilo potrebno potegniti do Savinje v Strugah, naprej so plavili do Ljubnega, tam so ga prevzeli delavci iz Nazarij”, razpreda Supin. Od 6. ure zjutraj do 6. zvečer je trajal delovni dan, razen v ponedeljkih in sobotah, ko so se vračali domov s planine. Ttodi po 20 ljudi je bilo v vlcer-ski bajti, za hrano in vse kar sodi k življ enju so morali skrbeti sami. Koš na hrbet, tako je bilo takrat in dolga leta samo tako. Naporno delo, slaba plača, nadure niso bile nikoli priznane, niti šole, o vojaščini škoda izgubljati besede. Kljub visoki starosti Bogomir Supin še vedno tekoče spremlja kaj se godi na “vasi”. Njegove
modrosti je kalilo življenje, čeprav se mu zdi, daje ves čas hodil v šole. Kako se vse čudno vrti. Bogomirja Supina so omenjali tudi lansko leto, ko je občina Luče dobila lasten grb z upodobljeno ženo, ki nosi ribe v Ljubljano. Dejansko je bil Supin zadnji, ki je to delal. “Delati je bilo treba, kar so ti rekli. Med drugim je bilo potrebno gospodi v Ljubljani dostaviti ribe. Na veliki četrtek smo na nadškofijo za približno 20 ljudi
UJ
Bogomir Supin - iz zapora ga je rešila hčerka (foto: Ciril Sem)
nosili ribe. Pot iz Luč v Ljubljano je dolga, zato je bilo potrebno kreniti že zgodaj zjutraj. V “pu-trihu” so bile ribe, seveda smo se peljali s kolesom, saj smo morali ribe dostaviti žive. Na vsakem studencu smo menjali vodo. Zadnjič sem nesel ribe v Ljublano leta 1941,” pripoveduje Supin. Plaz spominov vre iz Supina. Ribe so smeli loviti le gozdarji in gosti, podobno je bilo z lovom. Nesrečnega leta 1935 so “raubšici” ustrelili gozdarja Krištofa. “Na kamniški strani Ojstrice se je zgodilo. Kako se jagajo divji petelini, mi je želel pokazati. Zgodilo se je, ko sta se najini poti ločile. V srce so ga zadeli, takoj je bil mrtev.”
Še več trpkih spominov je ostalo v njegovem srcu. Tudi zapor mu ni bil prihranjen. Po vojni, najprej so zaprli in potem ali pa sploh nič spraševali za krivdo. Ljudje so vedeli, da ni kriv, politika pa po svoje. Doma so ostali štirje majhni otroci. Nič samopomilovanja ni v Supinovi pripovedi. Od Celja, Maribora do Borovca je okušal zapore. Osem let so mu prisodili, menda samo zato, ker je bil pred vojno škofijski
uslužbenec. Nedolžnost je hotel dokazati s pričami; nihče jih ni hotel zaslišati, oblast je ostala gluha vse do...
Približno pol kazni je odsedel do takrat, ko se je skozi Luče peljal takratni predsednik države Josip Broz Tito. 14 let je štela hčerka Francka, ko je stopila pred maršala in prosila za svojega očeta. Pobožal jo je po glavi in vprašal za mamo... V tednu dni je bil Bogomir Supin spet med svojimi. Predlani so mu tudi uradno sporočili, da sodba ni bila pravična.
Vse je počel Bogomir Supin, z vsemi se je družil ter z vsemi sodeloval. Samo v partijo ga niso nikoli dobili, je dejal častni tajnik domačega gasilskega društva. Lansko leto je predal tajniška opravila nasledniku. Pri gradnji treh gasilskih domov je sodeloval, tri planinske koče na Loki pod Raduho so se in zadnja se še spominja pridnih rok klenega Supina. Kri ni voda. V mladih letih je bil zaprisežen skalaš, vnuka Bogomir in Robi nadaljujeta njegova pota. Vneta alpinista sta se preizkusila v Himalaji in Andih, stari ata je ponosen, čeprav iz njegovih besed tega ni zaznati - pravzaprav se je lansko leto brez težav povzpel na Raduho.
Nikoli mu ni dolgčas. “Celo življenje sem nekaj brkljal. Putke in zajčke redim, sneg je tudi treba skidati in zvoziti v vodo. Časopise je tudi potrebno prelistati in se posvetiti otrokom,” pravi dolgoletni odbornik bivše občine Mozirje. Dve hčerki živita v Žalcu, ena je pognala korenine v Žalcu, sin pa je ostal “doma” v Lučah.
Vse znane in ljubljene poti je prehodil Bogomir Supir v preteklem letu. Marsikaj se je spremenilo. Zaraščeno in blatno korito, zanemarjen studenec in razpadajoča bajta, zaraščena pot... Človeška malomarnost, ki zbode “vlcer-ja”, ki je bil malodane vse življenje odvisen od narave. Tudi fantovsko petje na vasi je utihni-
lo.	“Vse je tako drugače, na slabše se sučejo stvari. Nekje se bo potrebno ustaviti in se zazreti v korenine lastne rasti. Vendar “za scagat” ni,” je prepričan Bogomir Supin. Zaveda se, čeprav zaradi skromnosti ne bo nikoli rekel, da je zaradi takih kot je on življenje v odročnih krajih znosnejše. Sluti prihodnost in obvladuje preteklost - največji učitelj mu je bilo življenje.
Savinjčan
Pogovor s slikarjem Jožetom Krambergerjem
“Rad bi naslikal vsaj eno dobro sliko!”
Mozirje in s tem vsa Zgornja Savinjska dolina je od lani bogatejše za slikarja Jožeta Krambergerja. Njegova olja na platnu visijo v mnogih slovenskih domovih ter visokih verskih in državnih institucijah doma in v svetu.
V lanskem letu ste zamenjali svoje dolgoletno stalno bivališče in prišli živet v Mozirje. Ljudje vas še ne poznajo, seveda če izvzamemo tiste, ki so vas, predvsem po slikarski plati, že spoznali. Verjetno je najprimerneje, da pričneva najin pogovor v času, ko ste v skromni kmečki družini na Stražeh pri Lenartu v Slovenskih goricah privekali na svet.
Rodil sem se v srednje majhni kmečki družini. Bili smo trije otroci, jaz sem bil najmlajši, kar 10 let mlajši ob brata in sestre. Ko sem se rodil, je bilo pri nas ogromno madžarskih vojakov. Bilo je leta 1945, ob koncu vojne. Čakali so na umik. Ker niso nikamor mogli, so bili pri kmetih, kjer so delali in dobivali hrano. Pri vsaki hiši sta bila dva do štirje. Ko sem se rodil, se je takoj razvedelo. Od povsod so prišli ljudje, med njimi tudi preko sto teh vojakov, da so me prekrižali. Bil je namreč običaj, da dojenčka prekrižaš, ko ga prvič vidiš. Potem so govorili, kaj bo s tem otrokom, ki ga je pokrižalo toliko tujcev. No, in kaj je nastalo iz tega človeka?
Otroštvo je bilo bolj skromno, živeli smo težko. Oče je bil muzikant, da nam je zaslužil za kakšen priboljšek. Danes bi rekli, da je bilo strašno težko živeti. Takrat temu ni bilo tako, saj boljšega nismo poznali. Očetovo muziciranje je bilo tudi naše razvedrilo. Preden so s prijatelji odšli kam igrat, so se pri nas dobili in katero zaigrali. To je bil praznik. Pa tudi takrat je bil praznik, ko se je vrnil in je spal, sem vedno v njegovem žepu našel kakšen kos potice. Igrač nisem poznal, saj jih ni bilo. Igral pa sem se vedno pod mizo. Zato je na mojih slikah povsod miza. Pod mizo je bilo moje stalno domovanje. Nekaj pa me je vedno gnalo proč od doma. Ko sem bil še čisto majhen, sem zašel in se zatekel k neki hiši. Vse kar sem znal spregovoriti je bilo moje ime in tako so me nekako prepoznali ter me vrnili domov. Bila je neka sila,
ki me je vedno vlekla iz hiše.
Mama mi je umrla, ko sem hodil v peti razred. Takrat se je v meni vse porušilo. Pokopali smo jo v sosednjo faro, kjer je bila rojena. Za njo sem zelo žaloval. Popustil sem pri pouku, saj sem večkrat, namesto k pouku, odšel kar na njen grob jokat, tja pa je bilo uro in pol hoda. Doma pa se nismo preveč razumeli, zato sem odšel od doma in sem služil pri kmetih. Ko sem končal šolo, se mi je pokazala priložnost, da sem odšel obirati hmelj v Šentilj pri Velenju. Ljudje, pri katerih sem bil, so me hoteli posvojiti, vendar to ni uspe-
lo.	Odšel sem se učiti za zidarja in se naselil pri prijatelju v Šoštanju. Po šolanju sem se naselil v Gradbeniku, ki je kmalu propadel, kas-
neje sem nekaj let delal še v Velenju in kasneje na Jesenicah.
S slikanjem ste se pričeli ukvarjati, ko ste prišli v Velenje. Kako ste spoznali, da vas privlačijo barve in čopiči, s katerimi ste pričeli ustvarjati svoja umetniška dela?
Spomnim se, da sem v Velenju v starinarni videl neko sliko, olje na platnu. Tista slika me je tako vznemirila, da sem pomislil, da bi to tudi sam lahko naslikal. Takrat sem začel, dobil sem barve in začel risati. Najesenicah je bil likovni klub Dolik in vanj sem se včlanil. Spoznal sem slikarske teh-
nike in pričel kot samouk.
Različne slikarske tehnike omogočajo vsakemu posamezniku, ki se čuti poklicanega, da svoja videnja svetu predstavlja na samosvoj in svojstven način. Pri vas so prisotne tudi izredno mehke in žive barve, ki gledalca takoj pritegnejo k opazovanju. Kaj najraje slikate in kje najdete motive?
Slikati nisem začel zaradi tega, da bi s tem obogatel. Zgleda, da je bilo nekaj v meni, kar je hotelo na plan. Šol nisem imel, kljub temu pa sem nekaj hotel. Poskusil sem slikati vse mogoče, od krajin do portretov, tihožitij in podobnega. Kot zidar nisem imel te sreče, da bi lahko hodil okoli po naravi in
opazoval ter slikal krajine, zato sem ostal, kako bi rekel, bolj ateljejski maler. Večinoma sem delal ponoči, saj sem podnevi zidal. Zato sem ostal bolj na tihožitjih, s katerimi pa je mogoče naslikati tudi nekaj življenja. Človek iz sebe ne more. Kar si, si. Razmišljal sem, daje že vse naslikano. Zato sem se vrnil nazaj v svoje življenje, v svojo mladost. Dogodivščin v njej je bilo toliko, da bi lahko živel več stoletij, če bi hotel vse naslikati. Moja večna želja pa je bila, da bi znal slikati tako, da bi s tem zadovoljil preprostega človeka in strokovnjaka, da bi bilo za oboje.
To pa je težko. Mislim pa, da se mi je to kar posrečilo. Veliko strokovnjakov je že ocenjevalo moja dela, pa nimam še nobene slabe ocene.
Za vami je preko 30 let ustvarjanja, preko 1000 slik, ogromno skupinskih in še več samostojnih razstav. Kaj vas ohranja na tej izredno bogati in plodni poti?
To ti daje potrditev. Če nekje uspešno razstavljaš, veš da si nekaj naredil. To je ravno tako, kot če bi pisatelj napisal knjigo, bral pa je ne bi nihče, je bil njegov trud zaman. Tako je s sliko. Če jo ljudje radi vidijo, je odmevna in če jo opazijo mediji, je s tem potrjeno, da si na pravi poti, da dobro delaš.
Vse svoje slike imam rad, kakor ima rad oče svoje otroke. Najraje imam seveda tisto, ki je nova. Vsaj dotlej, dokler zopet ne nastane nova. Od vsake pa se izredno težko ločim, čeprav se moram, da lahko živim in delam naprej.
Vaše delo odlikuje izredno, lahko bi rekli kar fotografsko natančno prikazovanje videnega. Današnji slikarji pa se večinoma ukvarjajo z abstraktno umetnostjo, za katero pravijo, da je gonilo, ki poganja svet naprej. Abstraktno je težko razumljivo, saj velikokrat le umetnik sam razume tisto, kar je naslikal. Pri vas tega ne bi mogli reči.
Takole bom rekel. Na tej naši materi zemlji sem preveč garal, da bi lagal na stara leta. Slikam tisto, kar sem sam doživel, kar je resnično. Z naslikanim koščkom kruha ali kozarcem vode lahko veliko povem. Ne bom pa se spuščal v abstraktno, ker tega ne obvladam. To je lahko velika umetnost ali pa tudi ne. Tako je povsod. Kot sem že rekel, sam imam dovolj dela s tem, kar poznam in kar je realno.
Slikarstvo že dolga leta ni dejavnost, s katero bi se lahko lagodno živelo. Le redkim posameznikom je dano, da se lahko preživljajo s prodajo svojih slik. Kako je s tem pri
vas, glede na to, da so vaše slike preprostemu opazovalcu lahko dojemljive in všečne?
Dobre slike ni težko prodati. Včasih je težje, včasih lažje. Takole je. Če hočem delati, moram nekaj prodati, ker je material zelo drag. Po drugi strani pa se je od vsake slike težko ločiti. Ne moreš imeti obojega, denar in slike. Težko pa je od tega živeti. Enkrat bi se dalo, drugič zopet ne. Kruh pa mora biti vsak dan. Pride čas, da nimam denarja niti za okvirje. Nato se vse spremeni in je vsega dovolj. Kot pa sem že rekel, nisem pričel slikati zato, da bi slike prodajal. Preko 20 let sem slikal, pa nisem prodal niti ene slike. Tudi zastonj jih ni hotel nihče. Ponosen bi bil, če bi moje slike kje visele. Ko pa sem bil sprejet v društvo slovenskih likovnih umetnikov, se je moj podpis nekako uveljavil, dobil na veljavi in kupci so pričeli prihajati. Je že
tako, da se lahko moja slika povsod obesi.
Lani ste se nastanili v Mozirju. Že nekaj časa dihate z Zgornjesavinjčani in spoznavate njihove navade in običaje. Verjetno vas je ob prihodu v te kraje zanimalo, kaj se v njih dogaja na likovnem področju. Sodelovali ste že tudi na lanskem slikarskem extemporu. Kako so vas sprejeli tukajšnji likovni ustvarjalci?
Bil sem zelo presenečen, da so me povabili k sodelovanju. Bil sem počaščen, da sem lahko sodeloval, kolikor sem pač mogel. Težko je priti v tuj kraj, kjer ne poznaš ljudi. Nekaj jih poznam iz okolice, ki so prej prihajali k meni na dom kupovat slike. Kje pa so ti ljudje doma, ne vem. Ljudi še spoznavam. Hvala Bogu, da imam dobre sosede, ki mi pomagajo, kolikor se da. To pa je za priseljen-
ca najbolj važno. Od prej poznam tudi gospoda Zavolovška, s katerim sva že dalj časa prijatelja. Jureta Repenška sem spoznal sedaj. Za kraj sam pa ne morem reči drugega kot to, da bi v Mozirju želel vsakdo živeti. Slučaj je nanesel, da sem lahko prodal stanovanje v bloku. Bilo je veliko stopnic, kar mi je povzročalo težave. Na hitro je bilo potrebno nekaj kupiti. Vedno sem si želel imeti hiško in ko sva z ženo v oglasu videla, da se prodaja ta hiša, nisva več iskala. Žena je velika ljubiteljica cvetja in Mozirskega gaja, zato se je želela preseliti sem za vsako ceno.
Kot sva že dejala, je za vami več kot 30 let likovnega ustvarjanja. Kako bi najlažje opisali ta leta?
Težko je bilo, ni se lahko prebijati in med toliko zbranimi biti izbran. Nikoli nisem bil častihlepen, nekaj pa moraš doseči, če hočeš
preživeti. Konkurenca je velika. Eni imajo to srečo, da se lahko postavljajo za nazivom akademski, kdor pa to nima, se mora izkazati s svojim delom in kvaliteto. Moj življenjski cilj je naslikati vsaj eno dobro sliko. Za tem stremim, kdaj se bo to zgodilo pa ne vem.
Hočete reči, da te, ki so doslej nastale, niso dobre?
Ne, tudi te so dobre, vendar so le priprava na tisto res pravo. Rad bi naredil takšno sliko, da bi jo hodili vsi gledat in takrat bi lahko rekel, da sem naredil nekaj res dobrega. Lahko se pohvalim, da sem naredil tisoč slik, bolje pa bi bilo, da bi jih naredil deset in tiste takšne, da bi jih vsi občudovali.
Upam, da vam bo nekoč uspe-
lo.	Jože, hvala za pogovor in iskreno dobrodošli med Zgornjesavinjčani.
Pogovarjal se je Benjamin Kanjir
Pozdrav novemu tisočletju v Gornjem Gradu
Silvo Teršek o stvareh, ki tkejo
življenje..
Gornjegrajci so obljubili ljudem, da bodo skozi vso jubilejno leto 2000 presenečali. Zaradi praznovanja 860- letnice prve pisne omembe kraja pod meninskimi vrhovi se je župan Toni Rifelj “oborožil” z ekipo sodelavcev. Po čakanju novega leta na prostem z Ičo in Matevžem, so tokrat podarili vsem, ki hočejo biti z njimi in teh resnično ni malo, trubadurja Silva Terska in njegove
goste.
Človeku in ljudem je posvečeno jubilejno gornjegrajsko leto. V čudovitem, nekoliko arhaičnem okolju gostišča Trobej je Silvo Teršek, mož z nepogrešljivo čepico, družno z izbornimi gosti podoživljal življenje. Ko se loči duša od telesa, ostanejo samo še besedna poigravanja, vzneseni in tihi, razburjeni, včasih rahlo zmotljivi in vendar neskončno umirjeni in pomirjajoči zveni. Prepleteni z glasbo in pesmijo, z zgodbicami, smehom in kakšno solzo.
Glasba Inča Gorenca, občutljivega in ustvarjalnega glasbenika, je vseskozi več kot estradna bleščava in zvočna kulisa pevkam Mii Žnidarič, Meri Avsenak ter Meti Malus. Slednj a se je tokrat raje kot astrologiji lotila razmišljanja tudi o življenju ljudi na rodnem planetu. Retorično in glasbeno razigranost je duhovito “razbijal” Jurij Souček, nestor slovenskih igralcev, ki mu ni treba nadeti Borštnikovega prstana, da bi oživel osebnosti iz literature ali našega vsakdana. Krjavelj iz slovenske literarne klasike je pod komando Jurija Součka vstal iz Jurčičevega dela v polnem sijaju bridkega izkustva. Takšen je bil Krjavelj in po
Součku mu ne bo več enakega. Vseskozi pa pogovor o življenju... našem, njihovem - o stvareh, ki želijo biti včasih skrivnostno prikrite pa so vendarle samo življenje. Teršek jih je odstiral kot najčistejšo žlahtnost, celo skeleče rane njegov dotik spreminjav sprejemljive brazgotine. Tudi s pomočjo bratov Alena in Denisa Mujkič. Kitari v njunih rokah se spremenita v rajske strune, pričarana glasba pripada nekemu drugemu svetu... In vendar podarjena tukajšnjim, iz mesa in krvi, z žavbami in slabostmi, torej povsem zemeljskim ljudem.
Takšen je Silvo Teršek. Daje sebe samo zato, da bi odkrival duše ljudi. Glasbeno - pogovorni kab-arejski večer v Gornjem Gradu je bil ponujena roka, namig za jutrišnji dan. In Silvo Teršek z vsemi svojimi gosti samo ambasador. Svet Silva Terška se je dotaknil prisotnih, župana Tonija Riflja, vseh, ki skrbijo za dostojno življenje v zadrečki občini: mogoče je komu celo uspelo najti utrinek iz mladosti, namig za jutrišnji dan, najti pot do pozabljene ljubezni... Nič ni zlato - nekatere stvari vendarle imajo žlahtnejši odsev in beseda božajoč odtenek.
Savinjčan
vfva
O
Vo o on-
line in priimek
Naslov
MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom):
Če želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu še posebej navdušuje:
Izpolnite kupon in ga pošljite na uredništvo revije Viva, Dalmatinova 2, Ljubljana
Tone Repenšek iz Gornjega Grada
Če ima človek voljo do življenja, potem gre
V Gornjem Gradu živi 69-letni Tone Repenšek, verjetno edini izdelovalec spominkov iz naravnih materialov pri nas. Njegovi izdelki so znani po celi Sloveniji, od Pohorja preko Savinjsko-Kamniških Alp vse do Primorske.
S spominki je pričel v letu 1978, ko je bil zaposlen kot šofer pri celjskem Izletniku. Idejo mu je dal tedanji upravnik Izletnikovega doma v Logarski dolini, ki se je venomer pritoževal, da turistom ne more prodati nobenega spominka, ki bi ga spominjal na to lepo alpsko dolino. Tako je Tone izdelal prvih petdeset klobukov, ki so bili hitro razprodani. Sčasoma je razširil svojo dejavnost še na spominke iz naravnih materialov, kot so les, storži, kamen, in prepredel prodajno mrežo preko cele Slovenije.
dobil službo pri Izletniku, kjer sem dočakal upokojitev. V svoji dolgoletni praksi sem marsikaj doživel. Nije kmetije od Celja do Logarske doline, za katero ne bi vedel imena. Prevažal sem tudi izletnike po celi Jugoslaviji in tujini. Veliko je takšnih dogodkov, ki se jim še danes od srca nasmejem. V službi nisem imel nikoli problemov, svoje delo sem opravljal z veseljem.«
Iz delavnice sva se preselila v toplejšo kuhinjo, kjer je Tone postregel z dobro kavo ter nadaljeval pripoved: »Kavo še skuham sam,
“Svoj čas preživljam ob izdelovanju spominkov”, pravi Tone Repenšek (foto: M. Šukalo)
Otroška in mladostna leta je preživljal v Gornjem Gradu. Teh časov se rad spominja: »Bili so težki časi, polni pomanjkanja, a pri nas se je nekako živelo, na to se ne morem pritoževati. Po končani osnovni šoli sem se odpravil v uk v Ljubljano, pozneje pa k vojakom. Po vrnitvi sem si s svojo ljubeznijo Marijo iz Šmartnega ustvaril družino v rodnem kraju. Rodili so se nama trije sinovi: Tone, Darko in Rade. Toda kruta usoda je pokvarila srečo. Bolezen je terjala mlado Tonetovo življenje. Ostala sta mi Darko, ki živi sedaj v Nazarjah, in Rade v Ljubljani. Pred nekaj leti pa mi je bolezen vzela tudi življenjsko sopotnico.«
Sprehodila sva se po delavnici, kjer je Tone z vso ljubeznijo do dela pripovedoval, kako izdeluje »svoje« spominke. Tudi na čase, ki jih je preživel s potniki, ima lepe spomine: »V vojski sem naredil vozniški izpit in se potem zaposlil v zadrugi kot šofer. Po desetih letih dela sem
kosilo pa mi pripravlja Olga pri Jošku. Saj ne, da ne bi bil vešč kuhanja, le družbe mi manjka. Olgapa me s hrano razvaja, vedno ustreže mojim željam,« pravi Tone in nadaljuje: »Ne da sem kuhal, tudi vrt obdelujem sam, skrbim za rože, ki so mi v velik ponos.« Ob tem pa rad pokaže slike svojega doma poleti, ko se rože bohotijo v vsem svojem blišču.
»Delal bom, dokler bom zdrav - na srečo mi usoda zaenkrat vsaj z zdravjem dobro služi. Če ne bi doživel nesrečnega padca po stopnicah, sploh ne bi vedel za bolezen. Tedaj sem čistil stanovanje in ko sem bil že pri koncu, mi je na zloščenem podu spodrsnilo, ob padcu pa sem udaril z glavo ob radiator. Malo me je sicer bolelo, a se na to nisem oziral. Po nekaj dneh me je obiskal sin Darko, ki je opazil spremembo in me zaradi tega odpeljal k dežurnemu zdravniku, ta pa naju je takoj napotil v bolnico, kjer so me
operirali. Ugotovili so notranjo krvavitev, ki bi lahko imela usodne posledice, če ne bi pravočasno reagirali.«
»Svoj čas preživljam ob izdelovanju spominkov. Podnevi čas hitro mine, toda ko pride dolg večer, ostaneš sam s seboj in svojimi spomini. A življenje gre naprej. Večkrat je hudo, toda če ima človek voljo do življenja, potem gre. V življenju moraš vedno imeti cilj .Spominki mi ne pomenijo le dela in denarja, pomenijo mi prijateljstvo in
druženje, saj ko se podam z njimi na pot, srečam dolgoletne sodelavce in prijatelje. Poleg poslovnih stikov v dolgih letih druženja in srečevanja so se namreč stkala tudi nepozabna prijateljstva.
Rad se družim, s prijatelji se podam v planine, delam pa tudi v gasilskem društvu. Časi so se spremeni-
li.	Včasih je bilo malo boljše, tudi sedaj ni ne vem kako hudo, le ljudje so postali bolj prevzetni,« je zaključil prijeten pogovor Tone Repenšek.
Marija Šukalo
Kapitalni sulec Gorana Žovljeta
Ribiška sreča pod klobukom
Kaj je to največja ribiška sreča, od 5. januarja letos ve tudi dolgoletni in vztrajni ribič, član RD Mozirje, Goran Žovlje iz Mozirja. Tega dne mu je namreč po mesecu dni neuspešnih poskusov na istem mestu na trnek okoli poldneva prijela prekrasna trofeja.
V Savinji, ki je ena izmed redkih slovenskih voda, v katerih še prebiva ribji kralj voda, kakor radi rečejo sulcu, mu je v kraju Ljubija pri Mozirju prijel kapitalni sulec. Boj z njim je trajal 15 minut. Ko je bila riba na suhem, je Goran od sreče v svoj klobuk zajel vodo in si ga posadil na glavo. Ohladitve ob neverjetnem ulovu je bil namreč zelo potreben. Pravi, da mu ta klobuk prinaša srečo, saj ga je nosil že pri mnogih ribolovih, na katerih so prijemali kapitalni primerki. Poznejše
meritve v ribiškem domu so pokazale, da ulovljeni sulec v dolžino meri lepe 103 centimetre, tehtnica pa se je ustavila pri točno desetih kilogramih.
Tako lepih primerkov sulcev je menda v Savinji še veliko, v letošnji sezoni pa so bili na območju RD Mozirje ulovljeni šele trije. Na odlov jih tako čaka še sedem, saj se najkasneje z desetim ulovljenim sulcem sezona lova na to prekrasno ribo zaključi.
Benjamin Kanjir
Presrečni ribič s kapitalnim sulcem (foto: 8. Kanjir)
Vozili smo: škoda octavia Laurin & Klement
Prefinjenost v stilu Volkswagna
V prejšnjem tisočletju, natančneje leta 1895, sta dva zanesenjaka ustanovila podjetje za izdelavo vozil. Vaclav Laurin in Vaclav Klement sta najprej izdelovala kolesa, vendar so želje prerasle trenutno stanje in postala sta izdelovalca avtomobilov, ki so po vsej Evropi kmalu uživali sloves premišljene inženirske umetnosti, združene z inteligentnimi detajlnimi rešitvami. V letu 1925 je prišlo do združitve s skupino Škoda, kar je pomenilo konec legendarne znamke Laurin & Klement. Vendar se pod okriljem VW znamka Laurin & Klemet zopet pojavlja v novi škodi octavii. Okusili smo jo!
Ste že bili v novem centru PSC Praprotnik v Velenju? Še ne? Pa se splača, še posebej zaradi prijaznosti in zaradi možnosti preizkusa vozil Škoda. Pa prospektov ne pozabite vzeti. Verjamete ali ne, če ste prej še dvomili o zeleni znački na motornem pokrovu, vas vrhunska izdelava pro spektov prepriča o prav nasprotnem. Roko na srce: Volkswag-nov vpliv je prisoten v vseh pogledih.
No in ker sem nemima duša, mi je pogled zašel natančno na novo škodo octavio z oznako Laurin & Klement. Temna zunaj - svetla znotraj. Prefinjeno usnje v notranjosti, ki ga dopolnjuje usnjen volanski obroč. Usnje obdaja tudi prestavno ročico in ročico ročne zavore. Vrhunsko. Če na volanskem obroču ne bi bilo znaka Škoda, bi najprej pomislil na VW pasata in nato še katerega bližnjega sorodnika.
Climatronic je ravno takšen kot v sosedovem pasatu, ki pa nima radioka-setofona s CD izmenjevalcem in žlahtne lesne dekoracije. Morda malce razočara le oblika številk na merilniku vrtljajev in hitrosti.
Ampak avtomobil je obut v l6-palč-
naplatišča in pnevmatike 205/55/R16, kar se odlično dopolnjuje z 1,8 T motorjem, znanim iz skupine VW. O njegovih tehničnih podatkih ne bi razpravljal, za nepoznavalce le sledeče: 150 KM, navor 210 Nm v območju 1.750-4.600 vrtljajev/min in 5 ventilov
na valj. Vse to zagotavlja octavii največjo hitrost 216 km/h in pospešek do 100 km/h v pičlih 9,2 sekundah. Minili so časi, ko so škode škripale in »razpadale« na prvi avtocesti!
Občutki z vožnje govorijo v prid zgoraj zapisanemu. Pospeševanje je suvereno. Motor vleče zvezno brez prestanka in brez zaznavne »turbo luknje«. Vožnja skozi ovinke je z lahkoto obvladljiva, k čemur pripomorejo tudi 16-palčne pnevmatike. Zavore zanesljive s serijskim ABS-om, volanski obroč pa odličen z nedrsečim usnjem. Sedenje na trdih sedežih ne utruja na dolgih vožnjah, hrup v kabini pa je odlično zadušen. In kaj še ostane velikim bratom iz skupine VW? Le še značka (imidž pri Škodi malce trpi) in nekatere malenkosti. Zato pa pri Škodi prepričata cena in kvaliteta. Razumska odločitev je seveda zgolj vaša!
Igor Pečnik
Determent RBX 3lcv................................  878,8©	SIT
ČlatUo BRBF SOOznJ......................................188,00	817
Mdlčnlec ZASTOR 11......................................««8,00	BX7
POt»tl KEKEC SO OTT......................................78,80	SFP
Rdeča 9«»«6808..........................................139,80	817
Prlmonk«, posalma moka lkg.......................    89,90	sit-
vino deSeino 11.....................................i «9,oo vrv
Čokoleinlk lkg...........................................899,00	BZ7
S-uttllnl atro] Qoronje WT odnačovalnl sistem Sesalnik Z7B 180 1800W
•OSOda BLU870RIZT03C 11
«9.900,00 SIT
18.998,00 817 . 8.989,00 817 1«.136,00 SIT
Piše:
Aleksander Videčnik
Mnogi naši predniki so se preživljali z delom v gozdu. Danes bi rekli, da so drvarili. T\idi številni kmečki sinovi so si iskali delo v gozdu, saj marsikje doma ni bilo kruha za vse. Ko danes govorimo o delu v gozdu, si kar ne moremo misliti, kako vse drugače je potekalo to delo nekoč, ko še po gozdovih niso hrumeli stroji, ko je bilo treba vse opraviti ročno in to z veliko napora. Ne moremo si misliti, da bi danes nekdo delal ves dan s krampižerji na nogah ali da bi debela debla razsekavali in ne žagali. To so gotovo zgodbe pre-
nastanek
(Nadaljevanje iz 1. številke)
To področje se v virih že od srede 13. stoletja dalje označuje kot posebno okrožje oziroma pokrajina (districtus, provincia) in je v njem imel vso sodno oblast samostan.
Poleg tega jedra svojega zemljiškega gospostva si je samostan pridobil še veliko posest na ozem-lju nekdanje Štajerske in tudi Kranjske v bližini Gornjegrajskega ter manjšo v Furlaniji. Po letu 1426 pa se posest gornjegrajskega samostana ni več bistveno povečala, ker je njegovo zemljiško gospostvo pripadlo novoustanovljeni ljubljanski škofiji (1461), samostan sam pa je bil leta 1473 ukinjen. Leta 1788 je prišlo posestvo v državno upravo po zamenjavi Stične za združeno gospoščino Gornji Grad, Rudnek in Vrbovec, kjer je bilo do leta 1811.
Gornjegrajsko zemljiško gospostvo je bilo v času našega urbar-ja, podobno kakor vsa druga plemiška in cerkvena posestva, razdeljeno na urade, 13 po številu: Tirosek, Posavinje, Zadretje, Ljubenska Gora, Luče, Solčava, Braslovče, Volog, Lemberg, Šen-
Olcersko trpljenje
teklosti, toda velja si jih občasno predočiti že zaradi spomina na rodove trpinov, ki so si nekoč v gozdovih služili zelo trd kruh.
Minilo je že kar nekaj let, morda dve desetletji, ko mi je Bogomir Supin, nekdanji praktikant in poznejši delovodja pri veleposestvu Marijingrad, pripovedoval, kako je vse to gozdarjenje izgledalo v okolici Luč. Njegove pripovedi so bile tako žive, doživete, da so me vsega prevzele. Tako sem se vživel v tedanje gozdne delavce, da mi jih je bilo žal, da sem s trpkim občutkom beležil povedano.
Mislim si, kako je prav, da končno tečejo priprave za ureditev muzeja v Vrbovcu, ta naj bi postal spomenik vsem rodovom gozdarjev, drvarjev, lesarjev in splavarjev. Zaslužijo si to! Nekoč sem govoril s starim možem v okolici Luč. Pripovedoval mi je, kako so platanice razsekavali, ves dan je sekal, zvečer pa je moral
tilj, Po reber, Kojca na Tolminskem in Arteca v Furlaniji. Na čelu vsakega urada je bil oficial - oskrbnik, ki je poleg gospodarskih funkcij opravljal še sodne, seveda le za »causae minores« (razumi: nižje sodstvo, op. A.V.). Za svoje delo so oficiali imeli določene pravice: dobivali so zemlje v najem, prejemali dohodke od urbarialnih dohodkov ter določene dajatve od kmetov. Za zemljo, ki so jo imeli v najemu, so morali plačevati odškodnino v denarju ali natural-ijah. Nižji uradnik na gornjegrajskem posestvu je bil »prečo« (birič), ki je imel gospodarske in sodne funkcije. V vaseh pa so bili gospodarsko-upravni organi gornjegrajskega samostana župani, ki jih naš urbar na celem zemljiškem gospostvu izkazuje samo 17; za svoje delo so dobivali plačilo v obliki tako imenovanih »župnic.« Za pobiranje desetine so skrbeli posebni uradniki - deci-matores, ki se omenjajo v vseh uradih razen v Solčavi, Lembergu, Porebri in v obeh furlanskih. V nekaterih uradih so poleg desetine pobirali tudi primščino ali pa so od nje dobivali dohodke. Kako
prste na rokah uravnavati, da je lahko pripravil večerjo. Drugi spet je nosil vodo za skupino po dve uri daleč in še bi lahko našteval oblike trpljenja ali, kot bi rekli stranski opazovalci, tegobe nekega dela.
Organizacija vseh najrazličnejših del v gozdu je bila do kraja dorečena, preizkušena, zato tudi ni bilo veliko nesreč pri delu. Med najnevarnejše delo sodi gotovo spuščanje lesa po rižah. Treba je bilo premostiti globine in daljave, saj se je bilo treba prilagoditi talnim prilikam. Gradnja takih riž ni bila ravno mačji kašelj! Če pomislimo, da so te naprave bile včasih dolge tudi po več kilometrov, da so potekale po strminah in pečinah. Dela so vodili »rižmojstri« (rižmajster), ki so bili hkrati delovodje in so organizirali skupine za to delo. Prav oni so se dogovarjali za plačilo skupine in potem denar tudi delili. Skratka, bili so osebnost med gozdnimi delav-
so bili decimatorji plačani za svoje delo, urbar ne daje nobenih podatkov.
Pozneje, ko je bila lastnik gornjegrajskega zemljiškega gospostva ljubljanska škofija, se je upravna razdelitev nekoliko spremenila. Leta 1668 ni bilo več uradov Koj-
ci. In seveda, veljalo je pravilo popolne ubogljivosti, saj je bilo delo pri gradnji in potem pri spustu zelo nevarno.
Sodoben čas ima na voljo vse vrste pripomočkov za lažje in uspešnejše delo. Tedaj pa je veljalo oko, pogled, enostavni merilni pripomočki (palec, komolec, razprta roka in podobno). Smemo trditi, da so bili ti delavci neke vrste tehnični umotvori. Kar pomislimo, koliko je potrebnih v današnjih modernih časih strokovnih ogledov, komisij, dokumentov in nenazadnje jeze, prej ko kaj steče. Ne kaže seveda podcenjevati tehničnega razvoja in današnjega časa, moramo pa občudovati naše graditelje izpred sto in več let, ki so po gozdovih naših planin, Črne Gore, Bosne in tudi po Karpatih gradili riže vseh vrst. Povejmo odkrito, naš gozdni delavec je bil povsod cenjen in iskan! (Prihodnjič nekaj o gradnji riž)
gosposke
ca in Arteca. Kojca je bila priključena uradu Po reber, urad Arteca pa se ne omenja, verjetno zato, ker ni bil več v sklopu gornjegrajskega gospostva. V začetku 19. stoletja je gospostvo obsegalo samo devet uradov.
Benediktinski urbar
Nadaljujemo s podatki za urad Savina.
Ober laufen. Na gorny lubuye (Gornje Ljubno)
Perchtold,
Ulrich goley,
Mertl hertwig (domenvno gre za priimek Hertvig ali Hartwig), Lewpolt hertwig (tudi tu smnemo domnevati da gre za ime Leopold), Perchtold Stengl.
Am Hard. Na Berde (očitno je mišljen zaselek Brdo)
Peter (Orožen piše, da gre za priimek Batel),
Marko zablaezem,
Wülfing ze pirch (po Orožnovem mnenju gre za kmetijo Zbreznik V Brezji).
Eyban wybany (Orožen tolmači kot Juvanje)
Herman (po Orožnovem Jerman),
Vlrich petek (brez dvoma gre za priimek Petek),
Jacob petek,
Janko im pawmgarthen (Orožem tolmači kot Pungartnik).
Pouhart,
Michel.
gornjegrajske zemljiške
Še ena od nekdanjega časa
Kruh freh Božičen
Marsikaj od nekdanjih običajev, ki so jih gojili naši predniki, je že tonilo v pozabo. Današnji čas ni več naklonjen nekdanjemu družinskemu življenju, bolje- ne omogoča tiste vsestranske družinske povezave, kot je bila še v časih pred drugo svetovno vojno. V marsičem je temu kriv čas, ki nas kar nekako medsebojno odtujuje. Kje naj iščemo vzroke? Način življenjajepačzelospremenjen, na kmetijah jemanj ljudi, kajti nekdanje družine so bile številčnejše. Posebno v hribovskih predelih so ljudje živeli dokaj odmaknjeno, saj so bili tudi sicer odrezani od središč, ni bilo cest, ne telefonov, ne elektrike, ne radia in televizije... Družina je preživljala vsaj večere skupaj, posebno pa v zimskem času. Danes si tiste čase le težko predstavljamo. Vendar pa smemo trditi, da so ljudje tedaj živeli morda bolj notranje povezano sožitje. Morda, kdaj pa kdaj tudi romantično, čeprav so veliko več telesno trpeli kot danes.
Kdo še danes pomisli, da bi v hiši pripravili božične kruhe (božičnik, poprtnik), ki so bili nekdaj domala obvezni v vsaki hiši? Le malokje še blagoslavljajo dom in gospodarska poslopja, kar je nekoč bilo obvezno na večer pred Božičem. Pa še bi lahko naštevali lepe običaje, ki so jih naši predniki izročali iz roda v rod. Veliko obredja že ni več v našem spominu in morda ga bodo vsaj delno le obnavljali mladi rodovi, ko bodo v sebi začutili svoje rodovne korenine...
Zakaj so ponekod imenovali božične kruhe tudi poprtnik? Pri vsaki hiši je moral biti »oprtnjak ali prčnik.« Gospodinje so si ga iz roda vrod predajale, bil je neke vrste obredni prt. Služil je le v primeru, ko je k hiši prišel duhovnik obhajati bolnika, sicer pa so z njim pokrivali v Sveti noči božične kruhe. Zato torej izraz »poprtnik.«
Po dolini najdemo različne načine priprave božičnikov. Ponekod so pripravile gospodinje tudi tri različne vrste kruha, ponekod spet le dve. Priprava teh kruhov je bila že samapo sebi lepa slovesnost, saj so ljudje smatrali božičnik kot sveti kruh in temu primemo so se do njega vedli. Veljala so pravila, vsekakor pa je bilo uživanje božičnika za družino nekaj slovesnega. Sveta noč je po verovanju ljudi dajala tem kruhom posebno moč, ki so jo bili potem deležni uživalci. Seveda je te kruhe po kosih delila gospodinja zbrani družini. Ponekod je veljalo, da daje božičnik tako moč, da so nekateri v vasi hodili po hišah in tako zaužili več kosov kraha, ki naj bi jim dal tudi telesno moč.
Zakaj torej kruh treh Božičev? Zato, kerso gasloves-no dajali na Božič, Silvestrovo in za Tri kralje. Otroci so se morali zanj posebej potruditi, zato so ponekod gospodinje otrokov kos dvignile visoko, da so zanj skakali. To je simbolično pomenilo, moraš se zanj potruditi. Tudi niso smeli otroci teh kruhov odrezati ali kako drugače poškodovati. Resnično so veljali kruhi za svete in to so privzgojili že otrokom v rosnih letih, da so potem vse življenje cenili božičnik. Pa tudi živina je bila deležna posebnega božičnika (ne iz pšenične moke), ki naj bi pomagal v primeru bolezni. Celo v vodnjak so vrgli košček, da bi bilo vse leto dovolj vode in da bi bila zdrava.
Veliko tega sem že zapisal, zato ne bom tokrat ponavljal. Le opozoriti sem hotel na lep običaj, ki je bil več kot to! Bil je neke vrste globoko verovanje v svetost kruha.
Zgodbe, ki jih na tem mestu objavljamo, je pač pisalo življenje malih ljudi. Segajo v čas izpred druge svetovne vojne, so pa kljub temu podučne za današnji čas.
Tedaj, pred sedemnajstimi leti, sva se z nekdanjim dninarjem iz Mozirja pogovarjala o njegovi življenjski poti. Seveda ni bila rožnata, kako bi tudi lahko bila, ko pa je izhajal iz številčne družine ofra in dninarja iz Nove Štifte. Da bi oče zmogel vsaj za silo nasititi številne lačne otroke, je veliko kuhal oglje. Že kot deček je moral moj sogovornik pomagati očetu pri kuhi oglja, kar seveda ni bilo lahko delo, pa tudi kar nevarno je bilo. Ko je za silo odrasel, se je udinjal kot gozdni delavec, toda to delo je bilo le občasno, družina pa je potrebovala stalen vir dohodka, zato se je pozneje odločil za dninarsko delo na velikem posestvu v Mozirju. Od leta 1931 je opravljal kmečka dela, toda tudi to ni bilo stalno delo, bil je namreč za vsak dan »posebej naprošen.« To pa je pomenilo, da je delal, kjer je delo bilo. Bil je • dober delavec, zato mu je nekoč gospodar dejal: »Ko bi prišel za stalno k hiši, bi ti bilo lažje.« Toda ni obljubam preveč zaupal, čeprav je bila hrana pri hiši dobra, se ni mogel odločiti za stalno delo na tej kmetiji. Zanimivo, da je sogovornik posebej poudaril: »Hrane je bilo dosti, pa tudi tokov-ca ni manjkalo, gospodinja tudi ni varčevala z mesom, padružina je jedla za mizo gospodarja..., kar ni bilo povsod.« Plačilni dan so imeli v soboto, za teden dnine je dobival okoli 60 dinarjev. Za ta denar si je lahko kupil 120 kg navadnega kruha. To naj služi kot primerjava za izračun vrednosti
denarja! Torej, dan tavrharjase je plačal okoli 10 din, seveda ob hrani, ki je sledila do petkrat na dan. Toda kot človek rad postane malo lahkomiš-ljen, je manjši prepir z gospodarjem povzročil, da še je odločil oditi drugam. Spet je našel delo na večji kmetiji v Mozirju. Imeli so poleg polja še dosti gozdov, tako je bila družina poslov kar velika. Imeli so dva hlapca in dekli, pa še sobarice in kuharice. Poleti so delali na polju, pozimi pa v gozdu. Plača je bila boljša od prejšnje, so pa tudi več zahtevali.od delavcev. Odločno slabša pa je bila hrana, se je spominjal sogovornik. Za posle so kuhali posebej, tudi jesti so morali ločeno od domačih, pač trška gospoda, je menil pripovedovalec. K temu so bili delavci pogosto tudi' stanovsko zapostavljeni, kar je bilo boleče. Razlika med »gospodo« in njimi je morala biti vidna in občutna. Gospodar je bil dober in je privoščil delavcem dober tokovec, dočim je gospodinja ponujala le neko »žlabudro,« ki seveda ni zaslužila okus tokovca. Pa še merili so ga, le pol litra dnevno je dobil vsak izmed delavcev. Kadar ni bilo domačih blizu, so si pomagali z bezgovimi cevkami in so iz soda potegnili potrebno količino tokovca... Ko je imela gospodinja rojstni dan, so ji morali otroci delavcev voščiti s poljubom roke, pač prava trška dama, bi rekli. Ker pa je v hiši bila gostilna, je sledilo izplačilo ob sobotah kar za šankom, tako so »ta žejni« kar tam pustili precej zaslužka.
Pripoved starega moža me je tedaj močno prizadela, toda bila je pravcati vzorec za ravnanje tedanje jare gospode in te žal ni bilo malo...
3šcemo «tace fotografije
Sliko nam je poslal Franc Bezovšek iz Lenarta. Posnetek je bil narejen 16. marca 1911, ko je v Gornjem Gradu slavil domačin Franc Ogradi, celjski opat, zlato mašo. V prvi vrsti na sredini sedi opat Ogradi, desno zraven njega kanonik Bavčer-Mikuš, skrajno levo Mrkušev, poleg njega pa Gržonova Ivanka. V drugi vrsti so z leve: Gržonov, neznan, Brinkovačeva Micka, Gržonova mama, neznan, Brinkovačeva Jereka in Gržonova Ančka (Bezovšek).
ip mmmmm
Čepravpo merilih sodobnega sveta še spadam med “ta mlade”, meje pred časom navdušil rek, kibilahkobilsimpatično orožje vseh, ki vstopajo v zrelejše življenjsko obdobje. “Stara kura - dobra župa ” so štiri besede, s katerimi lahko zabrusite vsem, ki si domišljajo, da se svet vrti samo zaradi njih. Najbrž se dosti bolj zaradi vseh tistih žensk, ki ne omagajo biti žene, mame, prijateljice, hčerke ... in še bi lahko naštevali razpetost ženskih svetov.
Naslednjih nekaj strani je vaših. Četudi ne boste prebrale nič novega -boste pa vsaj za nekaj minut mislile le nase!
Nervoza želodca
Preventiva: zdravo življenje, izogibanje konfliktom, omejeno uživanje poživil
Samopomoč: lahka zelenjavna dietna hrana, čaji hmelja, melise, grenke pomaranče, krvavega mlečnika, eterična olja poprove mete za inhalacijo, rožmarinovo olje za notranjo in zunanjo uporabo
Išias
S terapijo podprti samoukrepi: obloge gorčice na boleča mesta, nat-iranje s šentjanževim oljem, oljem čajevca, sivkinim ali majaronovim oljem, previdno izvajane gibalne vaje, sprostitvene vaje
Zaprtost
Preventiva: vlaknasta hrana, jejte počasi, ne zadržujte blata, gibalni trening pri sedečih poklicih
Samopomoč: sok kislega zelja (1 kozarec 3x dnevno), sedeče kopeli, hladne obloge na trebuh (2x na dan po tri ure), odvajalni čaji, laneno seme ...
Požrešnost
Če je psihično pogojena: ne bašite se s hrano, pazite na to, kaj jeste, jejte manjše količine, na prazen želodec pojejte žlico olivnega olja, da mobilizirate glikogen, gibalni trening za stimulacijo presnove
VIPOV TEST
Drag šampon ni nujno najboljši!
Pred kratkim so v Vipu, reviji Zveze potrošnikov Slovenije, objavili primerjalni test kakovosti šamponov za normalne lase. Preverjali so čistilne in negovalne učinke, praktični preizkus je opravilo 24 oseb. Njihove ugotovitve so zanimive in presenetljive.
Dobrodošla informacija je, da so šamponi za normalne lase primerni tudi za tuširanje - namesto tekočega mila. Če gremo na pot ali v bolnišnico, že lahko prihranimo nekaj prtljage.
Tovrstni šamponi morajo zadostiti naslednjim zahtevam: lase morajo dobro oprati, jim dati sijaj in voljnost, po umivanju pa ne smejo biti naelektreni. Šampon naj bi se dobro porazdeljeval po laseh, se bogato penil in dobro izpiral, najpomembnejše pa je, da ne draži kože.
Vsi testirani šamponi (embalažo si lahko ogledate na fotografiji pod člankom) so zadostili zahtevam, najbolj voljne in sijoče lase pa so imeli tisti, ki so uporabili znamke elvital, organics in timotei.
Večje razlike pa so bile pri cenah: najdražji; guhl, je stal skoraj štirikrat več od enega najboljših; timotea. Najcenejša med testiranimi sta bila gard in shauma, takoj za njima pa se uvršča nivea.
ISIS LORE AL
Frizerski salon "Martina" Martina Matjaž Na trgu 28, Mozirje, tel.: 833 596 E-m: mvm @ eunet.si, WWW: mvm-sp.si
O
o
o
ZLATARSTVO
LJUBNO OB SAVINJI
Plac 12, Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-707
VELIKA IZBIRA MODNEGA NAKITA! ©
KAKO SVA SI RAZLIČNA
“Ti tega ne razumeš!”
Pregovor pravi: “Najboljši recept, da pogasiš še tako strastno ljubezen, je poroka.” Pa res mora biti tako? Izkušnje (redkih) zakoncev in nekateri priročniki pravijo, da ni nujno tako, le medsebojne razlike bi morali malo bolje poznati in - razumeti.
Vrstice so prirejene po knjigah Zoriva v ljubezni in Moški so drugačni ženske tudi.
Občutki. Moški čuti potrebo po gospodovanju, saj želi meriti moči. Zato ga pri delu bolj zanima opravilo kot ljudje. Ponosen je na uspehe, če pa ne more delati, je pobit. Boji se upokojitve. Če dela “ženska” opravila, misH, daje “mučenec”.
Ženska je pri delu bolj usmerjena k ljudem in jo osrečuje zadovoljstvo, ki ga imajo drugi z njenim delom. Z domačim delom pokaže zanimanje za ljubljene osebe.
Trpljenje. Moški tudi pri trpljenju čuti potrebo po delovanju. Kakor hitro čuti, da ni potreben, želi izginiti. Pred bolnikom, četudi je to žena, je vidno zbegan.
Pri trpljenju je ženska običajno močnejša od moškega. Tudi zaradi nosečnosti in rojstev je sposobna v svojem srcu prenesti več trpljenja, zato se ne boji niti trpljenja drugih in je lahko ob bolniku, čeprav mu ne more vidno pomagati.
V	pogovorih je moški manj družaben, manj sposoben za stike. Ko neko delo konča, se mu ne ljubi govoriti o malenkostih. Poglobi se v branje ali televizijo in takrat želi popoln mir. Celo izrazi ljubezni so mu lahko zoprni, čeprav iskreno ljubi. Saj je vendar enkrat za vselej povedal, da jo ljubi!
V	pogovorih je zato ženska vedno zmagovalka. Z govorjenjem namreč
glasno razmišlja, zato vsako reč obrazloži z besedami. Želi si, da bi isto delal tudi mož. Želi si slišati pohvale, težko pa prenaša molk.
V delovanju moški ločuje različne vloge. Prevzet od enega dela se ne da motiti od drugega (branje, televizija). Z ničimer ga ne zmedete bolj, ko t če mu zaporedno naštevate opravila, saj je on z vso bitjo pri enem samem.
Ženska je pri delu vedno čuteča in verjetno zaradi svoje materinske narave sposobna opravljati več del hkrati. Moti jo tisto, ker je bilo včeraj, vznemirja, kar bo jutri. Stvari, ki so jo prizadele, si za dolgo zapomni in jih rada povečuje.
Ljubezen. Moški je nagnjen k notranji razdeljenosti. Sposoben je spolnosti brez notranjega darovanja. Lahko ostane zvest v srcu, čeprav prevara ženo, saj spolnost deli od prijateljstva
Ženska si ne more zamišljati darovanja telesa brez darovanja same sebe. Njena nezvestoba se začenja v srcu.
Namesto zaključka... Lahko bi opisah toliko razlik, kot je človeških lastnosti. Pa ne bi prišli nikamor, saj je partnerstvo tako pomembno, a hkrati občutljivo področje, da se ga ne da zajeti v nekaj vrsticah. Zato le še misel, dav zakon vstopamo kot ostre skale v deročo reko. Če dovolimo, da nas reka ljubezni in tok časa obrusita, z leti nastaneta dva lepa kamenčka brez ostrih robov.
Šiviljstvo in trgovina
Izdelava maturantskih oblek, kostimov in vse ostale ženske konfekcije!
UGODNE CENE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI! Možnost plačila tudi s kartico AKTIVA!
Na trgu 2, Mozirje
Tel.: 041 720-571
(FRIZERSTVO MOJCA \
Ato fnjif 3. Afczir/e
Tei. 332-030 MATURANTJE POZOR!
VSE NA ENEM MESTU FRIZIRANJE v IN LIČENJE.
OPTIKA
PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL
NATEJA LIKEB TERMIK
S.p.
Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 832-240
OČI POTREBUJEJO POMOČ!
TREND ZDRAVE PREHRANE
Nova spoznanja o prehrambenih zablodah
Morda boste najlepše novoletno voščilo prebrale ta hip: niti vaš maček, ampak jejte umirjeno in razumno, pa se upoštevajte:
Vlakna so koristna za prebavo.
Topna vsebuje sadje in zelenjava, netopna otrobi, pšenična moka in testenine. Kljub pozitivnim učinkom ne pretiravajte, saj vlakna tudi napihujejo, preveliko uživanje polnovrednega kruha brez kvasa pa lahko organizmu celo preprečuje vsrkavanje kalcija, cinka in magnezija.
Margarina je boljša od masla.
Drži, a ne za vsako margarino, ampak le za masti rastlinskega izvora. Ta pa običajno nima nižje kalorične vrednosti kot maslo.
Uživajte le svežo margarino; žarka spodbuja nastanek bolezni ožilja.
Lahko živimo brez mesa.
Seveda lahko, vendar le, če uživamo dovolj jajc, rib in žit, zatrjujejo dietologi. Pred stoletjem so naši predniki dobili 70 odstotkov beljakovin rastlinskega izvora in 30 odstotkov živalskega, danes pa je razmerje na škodo zdravja obrnjeno.
Pretiravamo z belimi živili.
Strokovnjaki sporočajo, da nehajte stradati ob hrani, ki je ne mara ne boste redile ali celo obolevale od vsakovrstnih diet. Ob tem pa
Kruh, riž, testenine, mast, sol in sladkor - to so sodobni strupi, ki jih velja zamenjati s polnovrednejšimi nadomestki in čim manjšo uporabo soli in maščob.
S sadjem in zelenjavo uživamo pesticide. Žal je res, a je pozitivnih lastnosti sadja in zelenjave vendarle več od škodljivih. Preostane nam le, da skrbno operemo vsak sadež in da verjamemo znanstvenikom, ki zatrjujejo, da se sodobni pestcidi hitreje razkrajajo.
Vsebnost kalcija je v posameznih vrstah sira različna.
Najmanj ga ima skuta; le 0,1 g v 100 gramih, ementaler pa kar 1,2 grama. Količina kalcija ni povezana s stopnjo maščobe.
Ribe uživajmo čim pogosteje.
So namreč bogate z nezasičenimi maščobnimi omega-3 kislinami. Ker ugodno vplivajo na viskoznost krvi, krvni tlak in izravnavajo srčni ritem, kardiologi priporočajo uživanje rib 3-krat tedensko. Najprimernejše so sardele, skuše, tune, losos in sledi, še posebej za bolnike z angino pectoris in po srčni kapi.
IZDELAVA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH PLETENIN
k s. p.
PLETENINE
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA BOČNA 79, 3342 GORNJI GRAD, TEL. 839-09-60
SALON NEGE
ii*w
VAM SVETUJE:
Na trgu 7, Mozirje
v Grabnerjevi hiši Tei.: 833 - 207
UBOGE NASE NOGE
Kakšno pozornost namenjamo negi obraza, telesu in rokam?
In kaj storimo za naše noge? Za noge, ki nam dajejo občutek trdnosti? Niči Za stopala pa še sploh ne. Celo medicinski leksikoni ob vseh boleznih, ki jih opisujejo do zadnjih podrobnosti, komajda najdejo kakšno ljubeznivo besedo za stopala. Zdi se, kot da bi se tega dela našega telesa vsi skupaj - z medicino vred - sramovali.
In v resnici so naše noge nevšečni del našega telesa. Še več. Če se moramo na obisku sezuti, se nam takoj porodi misel: “Kaj pa če mi bodo noge smrdele?" Marsikdaj je pomislek seveda upravičen. Da je to res, dokazuje podatek, da ima vsak tretji Evropejec pod prelepimi čevlji - glivično obolenje. Marsikomu je nerodno, ker si je pozabil porezati nohte ali pa ima glivično obolenje.
Ob tem naj poudarimo še drugo, bolj kruto dejstvo. Naša obuvala so modni oblikovalci spremenili v pravcate srednjeveške mučilne naprave. Kar opazujte na ulici hojo mimoidočih. Hitro boste opazili, da se morajo ljudje opirati na palice in presenečeni spoznali, koliko vaših znancev ima gosjo hojo, kako zvijajo prednje strani stopal navznoter ali navzven.
Če bi se zgodil čudež in bi si vsi sezuli čevlje in slekli nogavice, bi se ob pogledu na vse te noge gotovo zgrozili. Pokazalo bi se na tisoče kurjih očes, otiščancev, nepravilno raščenih kosti, skrivenčenih in omrtvičenih prstov, oroženelih delovkože, žuljev, ravnih stopal, vnetij, glivic... Uboge naše noge, vse življenje nas nosijo, dajejo nam občutek trdnosti in varnosti - mi pa ravnamo z njimi tako kruto.
Otiščanci, kurja očesa, razpokane noge... Nič več, saj se dobro počutim brez tega! Zaradi nepravilne obutve, naporne hoje, dolgega stoječega dela naše noge trpijo. Na podplatih in prstih se pojavijo obtiski, kurja očesa, razpoke... Vse te nadloge pripeljejo do bolečine, ki je čedalje hujša in na koncu že težko hodimo. Težka in deformirana hoja pripelje do bolečin v gležnjih, kolkih in na koncu do bolečin v križu. Odpravimo se do zdravnika zaradi bolečine v križu, ki pa je le posledična, saj se pogosto ne zavedamo, daje prava bolečina nekje drugje.
Izogibajmo se torej nadaljnjemu obolevanju in naredimo nekaj še za svoje noge. Brez bolečin in strahu odpravimo vse vaše probleme veni sami uri. Zakaj bi trpeli?
O TEM SE NE GOVORI
Gospodarice svoje mene
Puberteta je življenjsko obdobje, o katerem vemo več kot o vseh drugih skupaj. Kaj pa mena, klimakterij... O njiju se tako rekoč ne govori, le ženske si med sabo potožijo o nekaterih težavah, a telesnih in duševnih sprememb ne poznajo povsem. Tudi mi vam ponujamo samo dve točki na to temo, sicer pa priporočamo v branje kakšen priročnik za razumevanje same sebe v tem pomembnem obdobju. Mi smo se odločili za knjigo dr. Miriam Stoppard s preprostim naslovom Mena.
Kako močni so lahko simptomi mene?
KAKO IZRAČUNATE SVOJE MENOPAVZNE TEŽAVE				
Simptom	Faktor	X	Stopnja (0-3)	- Število
Navali vročine ali nočno potenje	4	X		“
Pekoč ali srbeč občutek				
v spolovilih	2	X		
Nespečnost	2	X		*
Živčnost	2	X		
Brezvoljnost	1	X		*
Omotičnost	1	X		“
Utrujenost	1	X		“
Bolečine	1	X		=
Glavobol	1	X		-
Razbijanje srca	1	X		*
Mravljinci	1	X		°*
SKUPAJ				
Različno, dejstvo pa je, da se pojavljajo pri treh četrtinah žensk v klimakteriju. Ker jih občuti vsaka drugače, predlagamo, da si same izračunate svoje menopavzne težave. Ocenite jih s pomočjo objavljene preglednice, tako imenovanega Kuppermanovega menopavznega indeksa. V stolpcu “stopnja” vpišite številko, ki najbolj pravilno pove, kako močni so vaši trenutni simtomi: 0, če simptoma nimate, in 3, če je zelo močan. Število pomnožite s številom v stolpcu faktor... Če je seštevek večji od 35, imate resne simptome, če pa je seštevek pod 20, so blagi. Kljub temu se lahko obrnete na zdravnika, ki bo pokazal razumevanje za vaše težave.
Bolj težke, bolj zdrave
150	155	160	165	170	175	180	185 »iSiiul {»1
SH 29 do 34 let	lÜHi po 35. letu
Nizka telesna teža v vsakem življenjskem obdobju pomeni, da ženska ni zdrava, navaja Stoppardova. Za resnično zdravje je nujno nekaj maščobe, kar še posebej drži v meni. Avtorica navaja, da so ženske po menopavzi bolj zdrave, če so za 13 do 18 kg težje, kot so bile pred meno. Zato se nikar ne mučite, da bi obdržale nekdanjo vitkost, saj bi to lahko bilo slabo za zdravje. V tabeli je objavljena najsodobnejša preglednica telesne teže.

/^nnesteoe fa elfe. SZ, A. ft* 6 n e
‘"Cel. S4H-3Ć7
2a dosedanje zaupanje, se svojim strankam zahvaljujem in se priporočam.
V letu 2000 vam želim sreče in zdravje ter vam podarjam vsaho peto strižene.
Moško iN ŽENsko fmZERSTVO
BOJANA
BOJANA TRoqAR s.p.
Na trgu 27, 3330 Mozirje ponedeljek.Petek^oll9.oo Tel. 833-127, 831-648	soboto: 8.00-12.00
				
	lEGOVBtt RBMCEimi		P9	Mariia Križnik s.d. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 833-323 PE OKONINA Tel. št.: 841-441
SMUČARJI POZOR!
-	puliji in polpuliji BIGG-R^. že od 2.580 sit
-	bunde	' %že od 11.700 sit
-	moške mikice PLETISÄ že od 3.640 sit
-	smučarske d o ko I e n ke hurwits intersocks od 900 sit
-	otroški puliji	od 1.420 sit
ZELO UGODNO!
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
V decembru lanskega leta je izšel zakon o popisu kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji. Popis se bo vršil od 1. do 20. junija letošnjega leta. V popis bodo zajeta kmetijska gospodarstva, ki imajo:
-	najmanj 1 ha kmetijski zemljišč v uporabi,
-	če imajo manj kot 1 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, pa tudi tista gospodarstva, ki imajo:
-	najmanj 10 arov kmetijskih zemljišč in 90 arov gozda ali,
-	najmanj 50 arov njiv in vrtov ali,
Popis kmetijskih gospodarstev
-	najmanj 5 arov intenzivnih vinogradov ali,
-	najmanj 30 arov vseh vinogradov ali,
-	najmanj 10 arov intenzivnih sadovnjakov ali,
-	najmanj 30 arov vseh sadovnjakov ali,
-	najmanj 30 arov vinogradov in sadovnjakov ali,
-1 in več glav velike živine Kmetijsko gospodarstvo je po tem zakonu organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki ima enotno vodstvo in se ukvarja s kmetijsko pridelavo.
S popisom se bodo zbirali podatki o lastnikih, gospodarjih, o družinskih članih gospodinjstva,
površini zemljišč v lasti, zemljišč danih ali vzetih v najem, zemljišč v uporabi (posevki, travinje, nasadi...), številu živine po kategorijah, poseku in spravilu lesa, kmetijskih strojih, opremi in objektih, obliki opravljanja dejavnosti, o morebitni dopolnilni dejavnosti, knjigovodstvu, pogozdovanju in o nasledstvu kmetije.
Popis bo vodil Statistični urad Republike Slovenije, ki že usklajuje in pripravlja dela za popis. Kmetijska gospodarstva bodo v dneh popisa obiskali popisovalci. Gospodar ali drug polnoletni član gospodarstva mora popisovalcu posredovati pravilne in popolne odgovore na vsa vprašanja iz popisnih vprašalnikov. Podatki, zbrani s popisom, se bodo uporabljali le za statistične
namene, razen tistih, ki se bodo uporabili za vzpostavitev registra kmetijskih gospodarstev pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (ime, naslov, površine zemljišč v rabi oz. lasti in število živine).
Hkrati vas obveščamo o predavanjih v januarju.
V	torek, 25. januarja 2000, bo na Ljubnem v zadružnem domu ob 10. uri predavanje DDV IN TROŠARINE (predavatelj Darko Simončič, univ. dipl. inž. agr.).
V	ponedeljek, 31. januarja 2000, ob 10. uri v dvorani gasilskega doma Pobrežje pa bo predavanje OKENSKO IN BALKONSKO CVETJE (Ruth Reš Podgornik).
Štefka Gottnik
ZAVOD ZA GOZDOVE , SLOVENIJE
OBMOČNA ENOTA NAZARJE
Mislim, da ste si že odpočili od veselega decembra in sedaj nabirate moči za uresničitev načrtov, ki ste si jih zadali za leto 2000. Za vsako delo, ki ga želi človek opraviti dobro, se mora prej pripraviti in ga načrtovati. Pozimi nas kratek čas dnevne svetlobe hitreje prepodi iz gozda za peč, kjer sami ali v krogu družine potegnemo črto čez minulo leto in snujemo načrte za leto, ki prihaja.
Tudi na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) v teh dneh zaključujemo analize in bilance našega dela in dogodkov v zvezi z gozdovi v preteklem letu. Z marsičem se lahko pohvalimo, seveda pa bi bila lahko marsikatera naloga opravljenaše bolje. Zagotovo se bomo trudili, da bomo letos še uspešnejši.
Smelo na delo!
In kakšni so načrti območnega Zavoda za gozdove Slovenije v letošnjem letu?
Dejavnost ZGS je skrb za gozd in gozdni prostor. To poslanstvo uresničujemo skupaj z lastniki gozdov, ustanovami, podjetji in z zainteresiranimi javnostmi. Dobro in korektno sodelovanje vseh, ki jih gozd kakorkoli zadeva, je temeljni pogoj za uspešen razvoj naših gozdov. V okviru naše dejavnosti nas v letu 2000 čakajo številne in obširne naloge. Naj naštejem predvsem tiste, ki izstopajo po pomenu in obsegu.
Eden najpomembnejših projektov v letu 2000 je izdelava desetletnega območnega gozdnogospodarskega načrta za obdobje od leta 2001 do leta 2010.
Razvoj gozdov in gozdnega prostora načrtujemo gozdarji s pomočjo
M
mw v H#do.o.
MIKLAVC
Nizka 21,3332 Rečica ob Savinji
Tel. 835-5870
V drugi polovici februarja bomo organizirali tehnične preglede (ATESTE) za lahke priklopnike do 750kg.
Delovni čas:
pon. tor. čet. pet. 8.00 - 16.00 sreda 8.00 - 17.00
vsaka prva sobota v mesecu 8.00 - 12.00
načrtov. To so gozdnogospodarski načrti. V njih določimo cilje, usmeritve in ukrepe, ki bodo veljali v gozdovih naslednjih deset let. Načrte izdelujemo za posamezne enote (npr. Solčava, Ljubno) in za vse območje. Načrti enot so bolj konkretni, v njih poleg drugega določimo obseg možnega poseka in obseg potrebnih gojitvenih del za posamezne dele gozdov (oddelke) v tej enoti. Načrt za območje pa je bolj dolgoročen in ima strateški pomen. To je vizija nadaljnjega razvoja gozdov v Zgornji Savinjski, Zadrečki in Šaleški dolini. Zato lahko verjamete, daje pred nami zelo velik projekt.
Poleg gozdnogospodarskih izdeluje ZGS tudi lovskogojitvene načrte. Ti načrti določajo cilje, usmeritve in ukrepe za zagotavljanje naravnega ravnotežja med divjadjo in okoljem. Do sedaj je zavod izdeloval letne načrte, letos pa bomo prvič izdelali desetletni načrt. To je za nas nov izziv, ki ga moramo vsekakor dobro opraviti.
Naslednja naloga, ki nas čaka, je popis poškodovanosti gozdov. Pop-is ogroženosti oziroma poškodovanosti gozdov izvajamo gozdarji vse od danes že malo pozabljenih, a ne tako oddaljenih časov katastrofalnih imisijskih ožigov gozdnega drevja. Ali se še spomnite izrazov kot so kisli dež, imisi-je, umiranje gozdov..? To je sis-
tematični popis, ki se na točno določen način izvaja po vsej Sred-
nji Evropi. Popis mora biti opravljen v točno določenem časovnem obdobju in ga izvajamo v vseh gozdovih. Popis izvajamo na vsake štiri leta, v vmesnem obdobju pa opravimo manj podroben “hitri” popis poškodovanosti gozdov.
Naslednji izredni projekt, ki ga moramo opraviti vsake štiri leta, je podroben popis objedenosti gozdnega pomladka od rastlinojede divjadi. Ta popis je zelo pomemben za spremljanje ravnotežja med gozdom in divjadjo. Tudi tega popisa se moramo lotiti v točno določenem časovnem obdobju.
Delo z gozdom je zahtevno, saj so posledice nepravilnega ravnanja obsežne in dolgoročne za lastnika gozda, družbo in za naravo. Zato je zelo pomembno stalno izobraževanje in izpopolnjevanje vseh, ki delajo v gozdu ali njihova dejavnost vpliva na gozd. Na ZGS pripravljamo številne oblike izobraževanja za lastnike gozdov in za svoje delavce. Skrbimo pa tudi za prosvetljevanje drugih, zlasti šolske mladine.
Seveda pa je naša osnovna in najpomembnejša naloga vsakdanje operativno delo z lastniki gozdov. Skupaj z njim skrbimo, da bo gozd zdrav, vitalen, pester in da bo proizvajal dovolj kvalitetnega lesa in opravljal vse druge funkcije.
Marijan DENŠA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov
Uspešno obvladovanje lažjih bolezni
V naši rubriki z nasveti vam bomo v prihodnjih številkah Savinjskih novic predstavili zloženke, ki so prirejene po izvirnih angleških zloženkah kraljevskega združenja splošnih zdravnikov (Royal College of General Practicioners), v prevodu in priredbi nekaj slovenskih strokovnjakov pa jih je izdala in založila Zdravniška zbornica Slovenije. Prosto so dostopne tudi na internetu na naslovu http:// www.rcgp.org.uk/. Izdajo je sofinanciral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Raziskave kažejo, da ljudje uspešno obvladujejo svoje bolezenske simptome v 8 od 10 primerih. Pomeni, da ste vsak dan in v veliko primerih sami svoj zdravnik. Če se ne počutite dobro, takoj poskušajte ugotoviti vzrok in storiti vse potrebno, da se počutite bolje. To je samodiagnoza in samozdravljenje. Kadar vsega ne zmorete in ne znate razrešiti sami, poiščite pomoč zdravnika.
Skrb zase pomeni prepoznati lažje bolezni, sposobnost pozdraviti simptome, preprečiti zaplete, ki lahko nastanejo, in vedeti, kdaj poiskati nasvet in pomoč zdravnika. Ljudi pogosto skrbi, daje določen simptom znak resne bolezni, čeprav v resnici ni pomemben.
Ljudje odkrijejo večino lažjih bolezni sami in ne potrebujejo zdravnika. Številne bolezni, tudi prehlad in gripo, povzročajo virusi. Zdravljenje teh infek-tov je simptomatsko, antibotik ne pomaga. Simptome bolezni, kot so bolečina, vročina, kašelj,... lahko olajšate, medtem ko se vaše telo bori z virusom. Simptomatsko zdravljenje je počitek, pitje tekočin in osvežilnih napitkov (ne alkohola), uporaba analgetikov, antipiretikov, antitusikov, ekspektoran-sov. Paracetamol ali aspirin pomagata olajšati bolečino in vročino, ne daje pa se aspirina otrokom mlajšim od 12 let.
Z dovolj znanja in informacij ste sposobni spoznati bolezen in zdraviti sebe in člane svoje družine vsak dan, večino časa. Znanje prve pomoči vam pomaga, da hitro in pravilno ukrepate ob nezgodah (opekline, poškodbe, oživljanje). Znanje vam pomaga tudi pri
odločitvi o resnosti bolezni in poškodbe ter odločitvi, da poiščete pomoč zdravnika.
Skrb zase ne pomeni, da se sami ukvarjate s problemi zdravja in bolezni. Vaš osebni zdravnik in njegova strokovna delovna skupina vam bodo pomagali v težavah in stanjih, ki jih sami ne obvladujete. Farmacevt vam bo dal nasvet, kako ukrepati pri lažji bolezni.
Pri vašem zdravniku in farmacevtu boste našli bro-šurice in zloženke o lažjih boleznih. Le-te jasno opisujejo, kako spoznati simptome, kaj storiti in kdaj poklicati zdravnika. V njih so tudi informacije o telefonskih linijah za nujno medicinsko pomoč, pomoč v duševni stiski.
PRVA POMOČ Opekline
Opečene dele kože čimprej hladimo s hladno, čisto in tekočo vodo. Če tekoče vode ni pri roki, hladimo s hladnimi obkladki, ki jih večkrat menjavamo. S takojšnjim hlajenjem opeklin dosežemo, da kvarni vpliv vročine ne deluje še naprej v globino kože in ne okvarja kapilar. S hlajenjem zmanjšamo razvoj otekline in izgubljanje telesnih tekočin ter občutno omilimo bolečine. Hladimo, dokler bolečina ne preneha ali postane vsaj znosnejša. To traja včasih nekaj minut pa tudi pol ure. Če je opečena večja površina kože, če je opeklina globoka, na obrazu, zelo boleča, če opečena koža postane bleda ali črna, pojdite v najbližjo ambulanto za nujno medicinsko pomoč.
Vreznine
Najpogostejši komplikaciji sta krvavitev in okužba. Krvavitev iz manjše vreznine poskušajte zaustaviti s kompresijsko obvezo ali s pritiskom s prsti na krvaveče mesto v rani za nekaj minut. Poškodovani ud dvignite. Če je vreznina dolga in globoka, pojdite v ambulanto za nujno medicinsko pomoč. Predmet, ki je povzročil rano, je vanjo zanesel tudi kužne klice. Rdečina in oteklina sta znaka infekcije v rani, v tem primeru pojdite k zdravniku. Potrebnabo tudi zaščita proti tetanusu, če je niste dobili že 10 let.
Zvini
Zapomnite si I-C-E
I pomeni led (ice). Zviti sklep takoj obložite z ledom, da zmanjšate otekanje in bolečino. Sila, ki je povzročila zvin, povzroči namreč bolj ali manj obsežno poškodbo mehkih delov v sklepu in ob njem (sklepna ovojnica, sklepne in obsklepne vezi).
C pomeni pritisk (compression). Zviti sklep povijte z. elastičnim povojem, da bo dobro imobiliziran, vendar ne pretesno, da ni oviran pretok krvi.
E pomeni dvig (elevation). Poškodovani ud dvignite in počivajte z njim.
Poškodbe glave
Poškodovano osebo mora pregledati zdravnik, če ima kateregakoli od naslednjih simptomov: bruhanje, glavobol, dvojni vid, zaspanost, zmedenost, nezavest.
Tujek v grlu ali sapniku
Če tujka ne uspete odstraniti s prsti, ponesrečencu nemudoma pomagajte s Heimlichovim prijemom. Stopite k osebi s hrbtne strani, ji potisnite roki pod pazduho, jo prek zgornjega dela trebuha objemite tako, da z eno roko primete pest druge roke ter z obema rokama močno in sunkovito stisnite trebuh k sebi in navzgor v smeri prepone.
Pri majhnem otroku odstranite tujek iz zgornjih dihal tako, da ga dvignete za nogici z glavo navzdol in potolčete po hrbtu.
Položaj nezavestnega
Vse nezavestne, ne glede na vzrok nezavesti, moramo nemudoma namestiti v stabilen bočni položaj. V tem položaju ni nevarnosti zadušitve, ker kri in izbljuvki, ki bi jih nezavestna oseba vdihnila v pljuča, lahko neovirano odtekajo. Osebo obrnemo na bok, zgornjo nogo naj ima upognjeno v kolku in kolenu in oprto ob tla, glavo naj ima upognjeno navzad in obraz obrnjen nekoliko navzdol proti tlom. Pomembno opozorilo: podrobnejše informacije o postopkih oživljanja in ukrepih prve pomoči dobite v zadnji izdaji učbenika Osnove prve pomoči za vsakogar avtorja prof. dr. Mirka Derganca.
Marija Sodja Kladnik:
Nepal - lepa in revna dežela (2)
Vsi trobijo kot zmešani in presneto naglo vozijo po teh zdelanih cestah. Osnovno pravilo je, da ima prednost večji in hitrejši. Napisov ni nobenih ali pa so v nepalski pisavi, ki jo enako razumem kot npr. kitajsko. Moj bog, sem si rekla sama pri sebi, kako se bom tukaj znašla? Na srečo pa je naš hotel prava mirna oaza sredi mesta. Stoji vThamelu, turistični četrti. Tu je precej
Slovencev, saj vse alpinistične odprave
Thamel je kot eno velikansko mravljišče. Ulice so ozke, promet pa zelo gost. Ogromno turistov je, ulice pa ena sama velika trgovina. Z vsake strani te kdo nagovarjain hoče kaj prodati. Ves čas se moraš umikati avtom, motoristom, rikšam, kolesarjem, se otepati uličnih prodajalcev in še gledati levo in desno v trgovine, ki so natlačene ena poleg druge in so polne zanimivih stvari: oprema za trekinge, preproge, tibetanski molilni mlinčki, pojoče sklede, zapestnice, drago in poldrago kamenje, čudovito potiskane tkanine, pletenine, pisane palete šalov, vmes tudi dobro založene knjigarne, čaji, dišave. Vse se prepletam meša med seboj: promet, ljudje, trobljenje, zvoki sarangija, majcenih gosli, različni jeziki, izpušni plini in sladke dišave. Kar sapo moraš zajeti,
ko se odpravljaš ven.
Najprej raziščem bližnjo okolico hotela. Od sopotnikov oziroma sostanovalcev dobim veliko pomembnih informacij, kje zamenjati denar, kako je treba barantati pri nakupih, koliko stane to in ono. Pri vseh cenah moraš biti zelo previden, saj so za isto stvar zelo različne, če zgledaš naivno in da imaš dosti pod palcem, so sposobni postaviti tudi nesramno visoko ceno v večkratni vrednosti predmeta ali storitve.
Zvečer sem se onemogla zvrnila v posteljo, po dobri večerji, seveda. Kajti vThamelu se tare restavracij vseh vrst, povsod se kuha dobra hrana in povsod te čaka četa prijaznih natakarjev. Sobo si delim z Marijo, ki prihaja iz Brežic. Pogumna je, da gre pri
svojih letih takole po svetu. Dan je bil zelo naporen, poleg tega je tu še časovna razlika. Pa vendar ne morem zaspati, ker rjuhe in sploh cela žimnica na moji postelji neskončno smrdijo. V tem pa ne bom spala, si rečem in razgrnem spalno vrečo, čeprav mi je v njej vroče.
Potem se začne še pomivanje posode nekje pri sosednji hiši. Lonci veselo ropotajo in ves čas teče voda. Stavbe so v Katmanduju tako natlačene, da je med njimi le kak meter ali dva prostora in se strehe dostikrat dotikajo. Sliši se tudi folklorna muzika s terase sosednjega hotela. Ampak, če si res utrujen, zaspiš tudi v takem.
(se nadaljuje)
Zimske radosti so letos zelo uporabna oblika sprostitve od šolskega učenja. Sneg je kar nekajkrat priletel z neba in s tem omogočil tudi nižje ležečim “strminam” smučarsko (in bordersko) uporabnost. To je opaziti tudi na Ljubnem, v Savini, natančneje na Ton-avih lazah, kjer predvsem najmlajši pridno vozijo smuk in slalom. V šoli smučanja jim gre odlično. Kakih petdeset navdušencev osvaja smučarske tehnike. Nekaj naključnih smučarjev smo zaslišali in povedali so nam tole:
Blaž Slatinšek, 4 leta:
Smučati sem začel lansko leto. Nabolj zanimiva športa sta zame smučanje in rolanje. Cele dneve sem na snegu in smučam, vedar trenutno zaradi zdravja ne smem. Padel sem letos le na skakalnici, sicer pa še ne.Vozim naravnost, če pa gre prehitro, potem zavijam. Smučat sem se naučil sam, letos pa mi je do boljšega znanja pomagal učitelj Srečo. Nekaj časa sem hodil v vrtec, sedaj pa sem doma pri stari mami in atiju. Rad gledam risanke in filme ter se igram s kockami in avtomobilčki.
Toni Atelšek, 7 let, 1. razred OŠ Ljubno:
Smučati sem začel pri šestih letih. Najraje vozim slalom, pa tudi smučarski skoki so mi všeč. V prostem času se rad žogam in rolam. Sedaj hodim v šolo smučanja. Ta šport gledam tudi po televiziji, pa tudi doma se smučam in včasih obračam. Doma sem se naučil zavijati, v šoli smučanja pa se učim voziti slalom. Prvi začetki zame so bili s pomočjo odraslega smučarja. V šoli smo že spoznali male tiskane črke, rolanja pa tudi pozimi ne opustim popolnoma. Rolam kar v hiši.
Tomaž Peternel, 7 let, 1. razred OŠ Ljubno:
Ko sem imel štiri leta, me je ati doma naučil smučat. Že lansko sezono sem smučal na tej progi. Včasih gremo smučat v Logarsko dolino. Ker še ne obvladam slaloma, vozim raje smuk. Učim se tudi skakati na skakalnici in plezati po skalah (z očetovo pomočjo). Na srečo je padcev bolj malo. Na televiziji me zanimajo košarka, nogomet in skoki. Rad se igram z lego kockami in z “action man-i”. Rad imam tudi filme, kjer nastopajo policaji.
Valentina Spači, 9 let, 3. razred v Zagrebu:
Sem na počitnicah pri stari mami na Ljubnem. Thkaj smo z družino že deset dni in bomo ostali še en teden. Smučati sem se naučila s pomočjo mamice, pri štirih letih. Pri srcu so mi smuk, slalom in skakanje na skakalnici. Razen tega, da sem lani na Golteh zgubila smučko, do sedaj še nisem imela slabih izkušenj pri smučanju. Smučala sem že na Rogli, v Logarski dolini in na Slemenu. T\idi drugi športi so mi všeč.
Rada plavam, igram odbojko in tenis. Komaj čakam, da me mamica vpiše v tečaj plavanja. Tri leta sem trenirala ples in sicer rock and roll. V prostem času se igram z barbikami in računalniškimi igricami, rada pa tudi gledam televizijo (trenutno serijo Laži).
Petra Spači, 5 let, mala šola v Zagrebu:
Smučati me je lansko leto naučila Maja. Sedaj znam že zavijati in tudi skakati. Ko gledam smučarske skoke na televiziji, navijam za Primoža Peterko. Poleg smučanja so mi všeč tudi tenis, drsanje in rolanje. Rada se igram z barbikami, se skrivam, lovim in skačem gumitvist. Včasih gledam risanke in televizijsko serijo Laži.
Anja Poljanšek, 5 let:
Lani sem začela čisto malo s smučanjem, letos pa smučam že čisto zares. ,Ko sem začenjala z učenjem, sem se malo obračala, sedaj pase ne več. S pomočjo učitelja Srečota mi je uspelo. Naučila sem se tudi zavijati. Boljše se je voziti sedaj, ko zavijam. Ko gledam smučanje na televiziji, navijam za naše smučarje. Doma se rada sankam. Sicer pa se rolam, plavam in kolesarim. Rada se igram v svoji mali kuhinji in strah me je groznih stvari na televiziji.

Mitja Rigelnik, 14 let, 8. razred OŠ Ljubno:
Najbrž sem začel smučati v mali šoli. Naučil me je stari ata in to kar doma. Eno leto sem treniral na skakalnici. Sedaj smučam rekreativno. Večkrat se odpravimo na Golte. Seveda se zgodi, da tudi padem. Do sedaj, z izjemo pretrgane kolenske vezi, ko sem hodil v prvi razred, nisem imel resnejših poškodb. Na tem smučišču je čisto v redu. Njegova prednost je, da je zelo blizu, sicer se mi ne bi dalo odpravljati na smučanje. Tako pa imam kar letno karto. Treniram odbojko in se ukvarjam še z drugimi športi (košarka, nogomet). Za sprostitev imam tudi igranje na trobento, zato obiskujem glasbeno šolo.
Skok v novo tisočletje je bil bučen in lep.
Bil je mrzel silvesterski večer. Mami, ati in jaz smo si pripravili slavnostno večerjo s prijetno glasbo in velikim ognjemetom. Nato smo odšli v Gornji Grad. Tam smo poslušali karaoke in šklepetali z zobmi, kajti bilo je zelo mrzlo. Za dobro razpoloženje so poskrbeli ansambel Savinjski trio, Iča in Matevž ter kuhano vino. Peli smo in plesali,ob polnoči pa smo si nazdravili in voščili vso srečo. Saj sreča je zdravje, veselje, ljubezen in prijateljstvo.
Višek vsega pa je bil veličasten ognjemet.
Nato smo se odpravili domov, saj nas je v novem jutru novega leta že pošteno zeblo.
Gašper Ločičnik
Ko je ura odbila osem, sem se odpravil na trg. Poslušali smo karaoke. Končno je v zvoniku odbila polnoč. Zaželeli smo si srečno in se zazrli v nebo. Začel se je ognjemet. Nekaj časa je bilo nebo živo pisanih barv.
RobiKrumpačnik
Z mamico sva nazdravili, si zaželeli srečo in zrli v nebo. Rakete so risale po nebu čudovite stvari.
NežaTesovnik
Nez
Po lepih voščilih v krogu družine smo si ogledali ognjemet na Črnivcu. Vzdušje in slabo voljo je povzročilo pokanje petard, ki so padale iz vseh strani.
Rok Laznik
Novo leto sem dočakala s svojimi domačimi. Ob prestopu v novo tisočletje smo si zaželeli vse lepo in opazovali ognjemet.
SašaŠpeh
i	..If: " i ak "
Novo leto smo dočakali doma in si nazdravili s šampanjcem. Praznovanje smo nadaljevali skupaj s sosedi.
Ana Vrtar
Videl sem najlepši ognjemet v življenju. Takrat sem pozabil, da me zebe.
Tomaž Suhovršnik
fcsr , -	*¥"
Ob polnočni zdravici smo si zaželeli vse, kar si lahko zaželi družina. Nato pa smo se zazrli v prekrasno nebo.
Aleš Žmavc
Novo tisočletje smo pričakali na prostem v prijetni družbi s prijatelji. Motilo me je le pokanje petard. Zelo sem užival ob gledanju ognjemeta. Bil sem srečen in vesel. f| .	. xj:
Žiga Štancer
Zaželel sem si izpolnitev vseh želja in občudoval ognjemet.
Vojko Zavolovšek
§ |111*^ ^ I	M||j
Nestrpno sem odštevala zadnje sekunde. Ob polnoči sem od veselja skočila v zrak in se skoraj poškodovala. Pričakovanje novega leta je bilo čudovito.
fina Poznič
Doma smo nazdravili s šampanjcem, si zaželeli vse lepo in si ogledali ognjemet.
Suzana Čeplak
Polnoč smo dočakali na prostem, kjer sem vsa premražena in utrujena videla sanjski ognjemet.
Sandra Slapnik - Semprimožnik
Slišal sem “pok" in hitro smo pristavili kozarce k steklenici s šampanjcem. Nazdravili smo in se objeli.
Janez Potočnik
Praznovanje je spremljala prijetna glasba, katero je motilo pokanje petard. Z ognjemetom smo stopili v leto 2000.
Matevž Rihter
V novo tisočletje smo vstopili v soju sveč in si nazdravili. Z lepimi željami v srcu smo si ogledali še ognjemet.
Urška Krznar
Ob prehodu v novo leto sem si zaželela, da bi bili zdravi in srečni in da bi bila moja mamica doma
Sabina Fale
Doma smo si segli v roke in si zaželeli vse lepo.
Nina Mermal
Na trgu sem se pridružil veselemu rajanju. Zadnje sekunde sta odštevala lča in Matevž. Ogledal sem si še ognjemet in se s prijetnimi občutki odpravil domov,
Aleš Fale
Nastopala sem na karaokah. Ker je bilo zelo mrzlo, smo se kmalu odpravili domov. Doma pa je bilo prije tno toplo. Vsi smo se stisnili skupaj in tako pričakali leto 2000 ter si zaželeli veliko sreče. Na pragu hiše smo opazovali ognjemete, ki so krasili nebo. Njih lepoto so kvarile petarde. Rakete so se na nebu spremenile v tisoče raznobarvnih zvezdic, ki so pozdravile novo tisočletje.
\	Romana Tesovnik
Tako smo v leto 2000 stopili četrtošolci OŠ Gornji Grad.
Ej!
Danes bi vam želela predstaviti nekaj novosti s področja narodnozabavne glasbe,
"Naših 10 let - Kaj peti mene b’lo bi sram” je šesti samostojni izdelek na Štajerskem in tudi drugod po naši deželi zelo popularnega ansambla, ki deluje že dobrih deset let. Album je izšel tik pred letom 2000 in sedaj je čas, da ga Predstavim. Ansambel FANTJE IZPOD ROGLE, ki ga že vsa leta vodi neutrudni vodja in ustanovitelj Branko Flis s Planine nad Zrečami, je sekcija Kulturno umetniškega društva Uladko Mohorič iz Zreč. Ansambel je nastal v letu 1989 kot rezultat prizadevanj za popularizacijo in ohranjanje ljudskega izročila, še posebej pesmi pohorskega pesnika Jurija Vodovnika 11791-18581. Značilnost ansambla je instrumentalni trio in večglasno fantovsko petje, ki ga v zadnjem obdobju zelo uspešno dopolnjujeta še ženska glasova. Na jubilejnem albumu so vse skladbe z zadnje kasete in nekaj na novo posnetih uspešnic prejšnjih kaset. Na albumu, ki je istočasno tudi prva kompaktna Plošča ansambla, boste našli 20 pesmi, med njimi: "Slavček”, “Dobra gostilna”, "Parček pod smreko”, "Alenčica” in druge.
V petek, 17.12.1999, sta v Grabnerjevi hiši v Mozirju priredila koncert Zgornjesavinski duo Uroš Benetek ftolkalaj in Grega Bele (klaviature.).
Mlada izvajalca jazz glasbe sta se predstavila z lastnimi skladbami in dokazala. da takšna zvrst glasbe ustreza tudi zgorniesaviniskim ušesom. Pravzaprav so to dokazali številni poslušalci, ki so po aplavzu sodeč še željni takšnih glasbenih večerov.
Helidon vam ob vstopu v leto 2000 predstavlja dvajset največjih slovenskih uspešnic zadnjega desetletja. Na albumu so zbrane najboljše pesmi izvajalcev, ki so zaznamovali devetdeseta v slovenski pop/rock glasbi. Kdo se ne spominja priredbe zimzelene "Na vrhu nebotičnika” skupine U’Redu, v kateri se skriva tedaj še nadebudni Magnifico. ki je nato še samostojno prepeval" 10.000 poljubčkov”. “Zeleni Jure” in “In ko enkrat bom umri”: pa že skoraj ponarodelih “Bog ne daj, da bi crknu televizor", “Dvajset ljubic” in "Daleč je za naju pomlad” Adija Smolarja, hite Anje Rupel “Odpri oči” in "Odšla bom še to noč” ter "Sonček je...” in "Gate na glavo” Zorana Predina. Peter Lovšin je enkrat z Uitezi obložene mize drugič s Sokoli ovekovečil pesmi "Hiša nasprot sonca” in “Greva punca v južne kraje”. Devetdeseta so tudi kronala uspeh evrovizüke Tarna Ribič z “Zbudi se” in "Za vsako rano” ter Priljubljenost mladih skupin Društvo mrtvih pesnikov. Botri, Leteči potepuhi, Flirt in Dan D.
HITI DEVETDESETIH so izšli! Novo tisočletje se zdaj lahko začne!
Na koncu pa še nekaj o skupini OASIS. Kitarist skupine Noel Gallagher je izjavil, da bo po letošnji svetovni turneji potreboval dober razlog, da bo ponovno krenil na pot, vendar pa to ne pomeni, da ne bo več nastopal v živo. Oasis bo 29. februarja začel svetovno turnejo s koncerti na Japonskem in bo predstavil svoj četrti album "Standing On The Shoulder of Giants".
Alenka
Ljubno ob Savinji
Tekma mladincev za pokal MIP na prenovljeni 90-metrski skakalnici
Potihem so ljubenski smučarski delavci verjetno razmišljali o popolnem zmagoslavju otvoritvene tekme na prenovljeni in povečani 90-metrski skakalnici. Prekrasno vzdušje, lepa tekma in smetana slovenskih smučarskih strokovnjakov, nekdanjih in sedanjih vrhunskih skakalcev na čelu s svetovno znanim konstruktorjem skakalnic inž.JanezomGoriškomin v. d. direktorjem slovenskih nordijskih reprezentanc Danilom Pudgarjem, je zanesljiv obet, ki skakalno Ljubno
uvršča v bok legendarni Planici.
Menda ni skregana z resnico trditev, da ima Ljubno ob Savinji častitljivo skakalno tradicijo, saj je v zgornjesavinjskem skakalnem centru tekmoval legenda slovenskih skakalcev Janez Polda. Po nekajletnem predahu so pred štirimi leti člani Smučarsko skakalnega kluba Ljubno - BTC ponovno krepko zavihali rokave, pridobili generalnega sponzorja, ljubljanski BTC, katerega vodi domačin Jože Mermal, precej sredstev je primaknila tudi domača občina in danes je Ljubno, po mnenju strokovnjakov, zavidanja vreden skakalni center. Logično torej, da sta objekt predala namenu županja Anka Rakun in prvi mož uprave BTC. Spomladi nameravajo skakalnico prekriti z umetno snovjo in bo tako naj večja skakalna naprava v Sloveniji, ki bo imela umetno podlago.
Tekmovanja, katerega je spremljalo okoli 3000 ljubiteljev smučarskih skokov, se je udeležilo 80 mladincev iz vseh najboljših slovenskih klubov. Na zmagovalno stopničko se je povzpel Rok Benkovič SSK Mengeš (86,5 m in 84 m). S skokom 92,5 m je postavil nov rekord skakalnice in tako postal tudi zmagovalec posebnega točkovanja za najdaljši skok dneva. Z drugim mestom je trud in prizadevanja organizatorjev poplačal domačin Primož Piki (85,5 m in 83,5 m), tretje mesto pa si je priskakal Jure Bogataj SSK Triglav (85 m in 82 m).
“Izredno sem zadovoljen, da lahko vidim tak objekt na Ljubnem. Mislim, da bo veliko prispeval k razvoju smučarskih rezultatov, kajti vemo, da se nahajamo v zelo delikatnem času, ko rezultati nikakor nočejo iti v višave, razen z enim tekmovalcem Petrom Žonto. Seveda pričakujemo, da bo skakalnica letos plasti-ficirana. S tem bi vsem našim in tudi tujim tekmovalcem omogočili celoleten trening. Veliko perspektivo vidim tudi v kakšni mednarodni tekmi, zlasti v poletnih mesecih, mogoče tudi v zimskih, vendar je to odvisno od mednarodnega koledarja. Mislim, da tekme kot je današnja prekosijo vsako državno prvenstvo, včasih tudi kakšen svetovni pokal, pa ne samo v smučarskih skokih. Osebno bi bil bolj zadovoljen, če bi videl tukaj skoke okrog 95 metrov, vendar je za Ljubno verjetno zadosti. Za kaj večjega bi morala poskrbeti tudi država v dog-
Jože Mermal čestita absolutnemu zmagovalcu Roku Benkoviču, levo domači up Primož Piki
(foto: Savinjčan)
ovoru z smučarsko zvezo. Zadovoljen sem, da ima organizator tako široko podporo. Prepričan sem, da uspeh v bodoče ne bo izostal,” je občutke po tekmi strnil v. d. direktor nordijskih reprezentanc Danilo Pudgar.
Nad “svojo” napravo je bil navdušen tudi nestor svetovnih skakalnih konstruktorjev ing. Janez Gorišek. “Presenečen sem, da so zgradili tako velik objekt. Vsa čast organizatorjem, še jeseni smo se tukaj pogovarjali, danes pa objekt stoji. Kar se profila tiče je skakalnica zelo moderna. Skoki so varni in lepi, predvsem pa prehod v iztek neprisiljen. Skakalci se počutijo varne, to pa je lepa osnova za plastifikacijo te skakalnice. Ljubno se s tem uvršča v vrsto najboljših skakalnih prireditev v Sloveniji. Konec koncev imamo samo še Planico in Velenje. To se pravi, da se je težišče preselilo na Štajersko. Pač tja, kjer so ljudje zainteresirani.”
Savinjčan
Lokostrelski klub Mozirje
Uspešen začetek sezone
Prvi konec tedna v novem letu so se mozirski lokostrelci udeležili dveh turnirjev, v Ljubljani in v Čakovcu. Na mednarodnem turnirju v Čakovcu je pri članih s 579 krogi zmagal Štefan Ošep, pri veteranih pa s 580 krogi Dušan Per-hač, ki je postavil tudi absolutno najbolj ši rezultat turnirj a. Ekipni uspeh je dopolnil Primož Perhač z zmago v kategoriji mlajših dečkov.
Na turnirju v Ljubljani so v članski konkurenci člani LK Mozirje dosegli naslednje uvrstitve: 5. Marko Satler, 9- Ivan Šket, 15. Andrej Smodej, 17. Janez Grom. Pri veteranih sta Miran Borštner in Janez Pelko osvojila tretje oziroma četrto mesto.
Na osnovnošolskem turnirju v Ljubljani je Aleksander Ošep zmagal med učenci 4. do 6. razreda, Primož Perhač pa je med učenci do 4. razreda zasedel četrto mesto.
KF
Nova Štifta
Prvenstvo v veleslalomu
Drugo nedeljo v januarju je bila v organizaciji Športnega društva iz Nove Štifte izvedena občinska tekma v veleslalomu. Tekme na Glukovih njivah se je udeležilo 64 tekmovalk in tekmovalcev iz celotne občine Gornji Grad.
Ekipno je zmagala ekipa domačega športnega društva pred Veterani, Planinskim društvom in smučarji iz Bočne. Po posameznih kategorijah so bili doseženi sledeči rezultati:
-	ženske do 15 let: Maja Žerovnik, Veterani, Romina Suhovršnik, ŠD Nova Štifta, Polona Fale, Veterani;
-	ženske nad 30 let: Nuša Purnat, PD Gornji Grad, Nuša Božič, Veterani, Irena Žerovnik, ŠD Nova Štifta;
-ženske od 15 - 30 let: Lucija Poličnik, Veterani, Darinka Mali, ŠD Nova Štifta, Saša Repenšek, Veterani;
-	moški do 15 let: Niko Rihter, ŠD Nova Štifta, Marko Fedran, Veterani, Žan Šinkovec, ŠD Bočna;
-	moški nad 45 let: Rafko Krznar, ŠD Nova Štifta, Ivko Poličnik, Veterani, Ivan Fale, Veterani;
-	moški od 35 - 45 let: Zdene Purnat, PD Gornji Grad, Robert Remic, Veterani, Uroš Žerovnik, Veterani;
-	moški od 25 - 35 let: Janez Presečnik PD Gornji Grad, Blaž Presečnik, PD Gornji Grad, Rudi Kovšak, PD Gornji Grad;
-	moški od 15 - 30 let: Tomaž Žerovnik, ŠD Nova Štifta, Robert Orešnik, ŠD Nova Štifta, Jure Sovin-šek, ŠD Nova Štifta.
Savinjčan
ŠPORT IN OGLASI
31
Savinjska košarkarska liga Polzela
1999-2000
V	konkurenci za najvišja mesta še ekipa iz Mozirja
V	organizaciji špor tno-košarkar skega društva KOŠ Polzela že od začetka meseca novembra poteka Savinjska košarkarska liga, v kateri sodelujejo tudi tri ekipe iz naše doline. Pred samo končnico se je v zgornji del razpredelnice uspelo uvrstiti le ekipi Športnega društva Mozirje, ki se bo v zaključnem play-offti borila za najvišja mesta.
Dolgo je zelo dobro kazalo tudi ekipi Tris-Vrbovec iz Nazarij, ki je večji del rednega dela prvenstva vodila, potem pa proti koncu naredila preveliko napak. Predvsem spodrsljaj v predzadnjem kolu z ekipo Polzele (54:52) je bil zanjo usoden in igranje za uvrstitev od 5. do 8. mesta je bilo skoraj neizbežno.
Še slabše se je godilo igralcem Piz-zerije 902 iz Gornjega Grada, saj so s slabimi predstavami zasedli zadnje mesto. Mozirjani imajo tako pred seboj »peklensko« končnico, ki bo tokrat, za razliko od prejšnjih let in na predlog sodelujočih, potekala drugače. Namesto izločilnih obraču-
nov bodo ekipe še enkrat igrale vsaka z vsako, pri čemer se medsebojni rezultati rednega dela upošteva-jo. Nasprotniki Mozirjanov za uvrstitev od 1. do 4. mesta so: KK Velenje, Prebold in Garant Polzela, Nazarčani pa se bodo za peto mesto borili z Veterani Laškega, Normo-Soft iz Velenjater Gornjim Gradom.
Tekme končnice oziroma tako imenovanega play-offa se bodo igrale v treh krogih, in sicer 23. in 30. januarja ter 6. februarja, v telovadnici osnovne šole na Polzeli. Vsi ljubitelji košarke, vabljeni!
Franjo Pukart
Turistično društvo Solčava
Ledni poligon v središču Solčave
bo 22. in 23. januarja prizorišče
odprtega prvenstva v lednem plezanju 1C E EXTREME SOLČAVA 2000.
V plezanju se bodo pomerili ledni plezalci iz vse Slovenije.
V soboto, 22.1.2000, bo ob 14. uri start kvalifikacijske tekme.
Po tekmi vas vabimo na zabavno srečanje vseh ljubiteljic in ljubiteljev lednega plezanja v dvorano Zadružnega doma, kjer bo poskrbljeno za zabavo z ansamblom ZMAJI.
V	nedeljo, 23.1.2000, bo ob 12. uri pričetek finalne tekme.
Sledila bo razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim plezalcem.
V	igluju in bifeju »Ledenium« vas pričakuje dobra kapljica in
hrana.
Tekmovanje bo nadvse zanimivo in privlačno za oko. Pridite, ne bo vam žal!
VABLJENI!
Športno društvo Vrbovec Nazarje
Občinsko prvenstvo v šahu in namiznem tenisu
V mesecu decembru je Športno društvo Vrbovec Nazarje organiziralo občinski prvenstvi v šahu in namiznem tenisu. V kraljevski igri je slavil sam predsednik športnega društva Tomaž Križnik, namiznoteniško žogico pa je najbolje obvladal Ignac Bastelj iz Šmartnega ob Dreti.
Šahisti so svoj talent in preračunljivost dokazovali v prostorih gasilskega doma v Nazarjah. Po sistemu časovne omejitve na deset minut je dokaj prepričljivo, brez poraza, prvo mesto osvojil Tomaž Križnik, ki je tako še potrdil družinsko tradicijo odličnih šahistov, drugo mesto si je priigral Dobrinko Danojevič, tretje mesto pa je pripadlo Vladu Careviču.
Namizni tenisači so se med seboj merili v telovadnici osnovne šole v Šmartnem ob Dreti. V konkurenci dvajsetih nastopajočih je pokazal največ znanja in mirnih živcev Ignac Bastelj, ki je v finalu premagal večkratnega občinskega prvaka
Marka Finkšta, tretje mesto pa si je izboril Mitja Rokovnik. Vsi najboljši, tako pri šahu kot namiznem tenisu, so od organizatorja prejeli zaslužena priznanja.
To sta bili zadnji prireditvi, ki ju je športno društvo Vrbovec realiziralo v sklopu programa dela za preteklo leto, kakšni pa so načrti za leto 2000, bo znano danes, 21. januarja, ko je sklican redni občni zbor. Na njem bodo še posebej izstopale volitve predsednika in izvršnega odbora društva, ob 20. obletnici delovanja pa bodo najzaslužnejšim podelili tudi naziv častnega člana.
Franjo Pukart
Nova Štifta
Odprta tekma veleslalomistov
Prizadevni športni delavci iz Nove Štifte so po občinskem prvenstvu veleslalomistov pripravili še tekmo v isti panogi za vse, ki so želeli preizkusiti lastno veleslalomsko znanje.
97 tekmovalcev iz Nove Štifte, Gornjega Gradu, Luč, Mozirja, Šmartnega ob Dreti, Tuhinja, Kamnika, Črne, Komende in Tunjic pri Kamniku se je po dobro pripravljeni progi zapeljalo enkrat. Najboljše rezultate po posameznih kategorijah so dosegli: Jaka Kunej, Mozirje,
Lenart Solar, Ljubno, Bojan Napotnik, Mozirje, Bojan Mazej, Mozirje, Rajko Nadlučnik, Luče, Rafko Krznar, Nova Štifta, Sabina Kramer, Mozirje, Sonja Šinkar, Črna, Andreja Kern, Črna, Sabina Čož, Mozirje, NadaTišler, Stahovica.
Savinjčan
IKkbe
OKENSKI SISTEMI
-	PVC okna
-	vhodna vrata
-	žaluzije
-	rolete
MAROVT GREGOR s.p.
Bočna 60
SL-3342 Gornji Grad
Tel. / faks: ++386 (0)63 845 210
Logarska dolina
Zaledeneli slap Sveča terjal smrtno žrtev
V Logarski dolini se je zaledeneli slap, z imenom Sveča, zrušil pod težo alpinista, ki je skupaj z ledom padel 15 metrov globoko. Lokalni prebivalci in zdravnik so hitro ukrepali, na pomoč helikopterja Gorske reševalne službe (GRS) pa so čakali (pre)dolgo.
Nesreča, kise je zgodila v torek, 11. januarja, je tragično odjeknila med alpinisti. Izgubili so dobrega prijatelj a in vrhunskega vsestranskega alpinista. Marko Čar, doma iz Žirov, je znan med drugim tudi po spustih čez zasnežene stene s snežno desko. Presmučal je stene osemtisočaka Gašerbruma v Pakistanu in severnoameriškega Denalija. Lansko leto je bil član zelo uspešne odprave na Gjačung Kang (7952 m), ko je s soplezalci opravil prvi pristop preko severne stene, kot prvi pa so stopili še na nekaj okoliških vrhov.
mu previdno nudila prvo pomoč ter poklicala reševalce.
Nesrečaseje pripetila ob 10.40, ob 11.05 so bili obveščeni reševalci in zahtevan helikopter, ob 11.50 so prišli do ponesrečenca fantje iz Logarske doline in zdravnik dr. Anton Žunter, ki ga je oskrbel. Dr. Žunter, ki je usposobljen za reševanje iz helikopterja, je takoj uvidel, kot pred tem že Grudnik in Knap, da bo potrebno helikoptersko reševanje. Ker pa helikopter GRS ne vzleti, dok-ler mu člani Gorske reševalne službe ne zagotovijo, daje poleg njih
Marko Čar sredi sveče nedolgo pred tragično
nesrečo (foto: Bogan Knap)
V zadnjem času se je Marko Čar uveljavil tudi kot odličen plezalec na tekmah v lednem plezanju, na zadnji tekmi v hitrostnem plezanju zaledenelih slapov v Bohinju je bil najhitrejši. Pripravljal pa se je na tekmo za svetovni pokal v težav-nost-nem lednem plezanju.
Marko Čar se je s soplezalcema iz Solčave, Andrejem Grudnikom in Bogdanom Knapom, namenil preplezati težki ledni stožec slapu Sveča, ki je ob poti iz Logarske doline na Klemenčo jamo. Kljub težavnim razmeram se je Čar odločil in zaplezal v led. Bil je že tik pod vrhom, ko se je ledena sveča zrušila in potegnila s sabo plezalca.
Grudnik, ki ga je varoval pod slapom, mu ni mogel pomagati. Tik poleg njega so s stene padali do nekaj sto kilogramov težki ledeni bloki. Marko Čar je obležal med njimi. Soplezalca sta ga osvobodila in
pripravljen tudi zdravnik za reševanje iz helikopterja, so morali počakati na gorske reševalce iz Celja, ki so prispeli na kraj nesreče okrog 12.30. Helikopter je vzletel ob 13-00, med potjo pobral zdravnika GRS dr. Iztoka Tomazina in prispel na kraj nesreče šele okrog 14. ure. Pol ure kasneje so ponesrečenca odpeljali, a je pred prihodom v operacijsko dvorano umrl.
Ne moremo trditi, da bi bilo vse drugače, zagotovo pa bi imel ta in še kakšen drug ponesrečenec v slovenskih gorah več možnosti za okrevanje ali preživetje, če bi hitreje prispel v bolnišnico. Zakaj je bilo potrebno na helikopter čakati cele tri ure? Zagotovo ne samo zaradi slabih vremenskih razmer. Organizacija Gorske reševalne službe kaže luknje, ki si jih ne bi smeli privoščiti.
Po zdravi kmečki logiki pride reševalec v solčavske gore prej iz
Solčave kot iz Celja. Pred leti so alpinisti in usposobljeni gorski reševalci iz Zgornje Savinjske doline, med njimi tudi dr. Žunter, izstopili iz GRS Celje zaradi konfliktov znotraj reševalne organizacije. Vodstvo GRS Celje takrat namreč ni ho-
telo ustanoviti centra GRS in skladišča opreme v Solčavi. Da bi bilo to mogoče in smiselno, potrjujeta tovrstna centra na Jezerskem in v Mojstrani.
Marko Slapnik
OBČINA MOZIRJE
Savinjska cesta 7, 3330 MOZIRJE
Tel: (063) 833-255, faks: (063) 833 314
objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
1.	PREDMET PRODAJE:
a)	Dvosobno stanovanje v izmeri 82 m2, v pritličju stanovanjskega bloka na Rečici ob Savinji 107 b.
b)	Cena stanovanja znaša 10.984.679 SIT.
2.	POGOJI PRODAJE Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB:
-	pisno ponudbo lahko pošljejo vse pravne in fizične osebe,
-	ponudbi mora ponudnik, ki je:
-	fizična oseba - priložiti potrdilo o državljanstvu RS,
-	pravna oseba - sklep o registraciji v RS ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe,
-	ponujena cena mora biti enaka izklicni ceni,
-	prednost pri prodaji ima ponudnik, ki je ponudil višjo ceno, pri čemer prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe z najugodnejšim ponudnikom,
-	o izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v 5 dneh po končanem zbiranju ponudb.
3.	Pisne ponudbe naj ponudniki pošljejo v zaprti ovojnici s priporočeno pošto v 15- ih dneh po objavi na naslov: OBČINA MOZIRJE, Savinjska cesta 4 3330 Mozirje, z oznako “Ponudba za odkup - ne odpiraj!”
4.	Ponudbe bomo komisijsko odpirali dne 07.02.2000, ob 12. uri v prostorih sejne sobe Občine Mozirje.
5.	Sklenitve pogodbe: kupec mora skleniti pogodbo v 8 dneh po prejemu obvestila o izbiri.
6.	Kupnino plača kupec v 15 dneh po sklenitvi pogodbe.
7.	Davek na promet nepremičnin, stroške prepisa in zemljiškoknjižno izvedbo plača kupec sam.
8.	Prevzem nepremičnine bo naslednji dan po plačili kupnine.
9.	Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru s predstavnikom prodajalca (g. Jeraj, tel. 063 833 255).
ANDRAGOŠKI ZAVOD
LJUDSKA UNIVERZA
VELENJE
ODDELEK TEHNIČNO VARNOSTNEGA IZOBRAŽEVANJA Titov trg 2 *** 3320 VELENJE 063 871 372
OBVEŠČAMO, DA BOMO PRIČELI S ŠOLO IV. stopnje POKLICNI VOZNIK, 3 letna šola ter POKLICNI VOZNIK -1 leto, prekvalifikacija
v torek, 25.1.2000. Prostih je še nekaj mest za vpis.
V februatju in marcu bomo organizirali izobraževanje za: STROJNIKE GRADBENE MEHANIZACIJE VOZNIKE VILIČARJEV VARNOSTNIKE - VAROVANJE PREMOŽENJA TEČAJE VARSTVA PRI DELU Informacije in prijave, tel. 063 871372! Ne zamudite življenske priložnosti - čaka vas nov poklic!
Mlloi LUKAČ, s.p.
Sp. Rečica 59,3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848
• Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah
-	Proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev
- vhodnih vrat • oken po naročilu
-	prodaja kljuk
Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti!
Živim jaslicam ob rob
S strahom in bojaznijo smo pričakovali dneve pred božičem in novim letom, dneve, ko bomo obiskovalcem pokazali prvo postavitev živih jaslic na Rečici.
Nehote so se nam porajala vprašanja in dvomi, ki so vztrajno razjedali po naših dušah; bodo nastopajoči vzdržali pod milim nebom, na mrazu, nam bo vreme naklonjeno, se bodo ljudje širom doline odzvali vabilu in ne nazadnje, ali bo ta dogodek, ki bi polepšal praznične dni, kot celota sploh uspel?
Žal, na vsa postavljena vprašanja nismo našli odgovorov in prepuščeni svoji trmi in lastni iznajdljivosti, smo smelo zakoračili na prav krstno uprizoritev živih jaslic.
Kako nam je uspelo prikazati rojstvo našega Gospoda, ste ocenili vi, dragi bralci in obiskovalci, vendar po pozitivnih reakcijah večine vas, je uprizoritev uspela, kar nam daje še večji elan za vse nadaljnje uprizoritve v vseh naslednjih letih. Prav gotovo se bomo tudi v bodoče ubadali s težavami pri izpeljavi projekta, z nasprotovanji in nevoščljivostjo, vendar, kdor dela tudi greši in grešili nismo zlonamerno in skušali bomo vse napake tudi odpraviti in
zadovoljiti vse, še tako zahtevne obiskovalce. Ob tem pa bo potrebno še složnejše stopiti na trnovo pot priprave in izvedbe živih jaslic. In prav takoj vidimo še veliko neizkoriščeno rezervo, rezervo do dejanske popolnosti samega projekta.
Vsak začetek je težak, vendar nismo klonili pod bremenom dela in pomembnosti dogodka, kar pa so gotovo s svojimi finančnimi sredstvi podkrepili nekateri sponzorji, ki so z velikimi črkami zapisani v našem društvu in se jim tudi javno zahvaljujemo. Zahvalil pa bi se tudi rad tako v imenu društva, kakor tudi v svojem imenu, vsem nastopajočim pri jaslicah, kot tudi pevskima zboroma, vsem tehničnem osebju, šiviljam za izdelavo kostumov, Kulturnemu društvu Gornji grad za izposojene reflektorje, še zlasti pa gostišču Atelšek, vsem Župnekovim, Rbetovim, Hrasteljevim in Boče-tovim za vso nesebično pomoč pri uprizoritvi. Vsem iskrena hvala z željo, da bi se skupaj srečali tudi v prihodnje, na naslednji uprizoritvi živih jaslic na Dol Suhi v organizaciji TD Rečica ob Savinji.
Vinko Jeraj TD Rečica ob Savinji
nove volitve
Bližajo se
Bližajo se nove volitve. Ljudje se sprašujejo, koga voliti. Jaz pa vem, koga bom volila. Tistega, ki bo že pred volitvami kaj storil, da bodo naši otroci po končanem šolanju dobili njihovi izobrazbi primerno delo, tistega, ki bo sposoben ukiniti delo za določen čas, da ne bo treba delavcu hoditi na delo z visoko vročino, da bo lahko mati ostala pri hudo bolnem otroku - šla v bolniško - brez bojazni, da bo po poteku pogodbe ostala brez dela.
Ogromne vsote denarja gredo za zdravljenje zasvojenih z alkoholom in mamili. Večina teh prihaja iz revnih družin. Zato bom volila tistega, ki bo kaj storil, da bodo tisti mladi starši, ki želijo izboljšati standard v svojih družinah, to lahko naredili. Da ne bo treba tistemu, ki je potreben socialne pomoči, tekati od vrat do vrat in se poniževati za tistih nekaj tisočakov, ki zadostujejo komaj za
kruh in mleko.
Hudo mi je, ko poslušam in gledam, koliko naših mladostnikov naredi samomor. Kdaj bodo naši vodilni spoznali, da večinaod teh noče živeti, ker nima dela, nima stanovanja, nočejo pa biti odvisni od svojih staršev, če sploh imajo to srečo, da jim starši lahko vse to nudijo.
Še veliko je v naši družbi podobnih problemov, zato rabimo ljudi, ki jim bodo kos. Zato imamo poslance in državni zbor.
Zato bom volila take ali pa na volitve sploh ne bom šla. Prepričana sem, da imam veliko somišljenikov.
Geslo naših kandidatov za poslance naj bo: »Ni važno, v kateri stranki si, važno je, koliko si sposoben narediti za svoje ljudstvo.«
Ana Krivec Poljane 18 Rečica ob Savinji
Betonarna Luče!?
Znano je, da SCT d. d. Ljubljana želi na vsak način postaviti mobilno (začasno) betonarno na območju ob Savinji, pred Lučami. Avtor članka sem kot član Ribiške družine Ljubno ob Savinji, član občinskega sveta Občine Luče in nenazadnje kot občan Luč, nenaklonjen takšnemu posegu.
Posebej me moti, da investitor od vseh institucij, ki bi naj izdala svoja soglasja, le-ta pridobi v rekordno kratkem času, brez posebnih problemov, pa čeprav gre za grob poseg v naravo. Tako med drugim tudi od Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju (Savinja je namreč z odlokom razglašena za naravni spomenik) in Ribiške družine Ljubno ob Savinji.
V zvezi s predvideno investicijo je bilo izdelano poročilo o vplivih na okolje, ki gaje izdelalo podjetje KOVA d. o.o. Sicer tudi zaključno mnenje v tem poročilu ne nasprotuje predvideni lokaciji, vendar so določeni podatki skrb vzbujajoči, predvsem pričakovani vplivi kot so:
-	emisija plinastih, tekočih in trdih snovi v zrak,
-	spremembe naravnih in drugih pogojev kakovosti življenja,
-vplivi na izgled naravnega okolja in krajine,
-hrup...
Znano je, da je območje reke Savinje, kjer je predvidena lokacija, močno prizadeto zaradi odvoza gramoza v ogromnih količinah, življa v vodi skoraj ni več, kar pa je še ostalo, množično uničujejo čaplje. Vpliv betonarne pa
bo uničil še obrežje Savinje, ki je sicer že močno načeto (tudi zaradi pričetka gradnjebrezpotrebnegadovoljenja). Vsem ribičem pa je znano, da je bilo to območje, v ne tako daljni preteklosti, eno najlepših za izvajanje športnega ribolova.
Ni mi povsem znan tako močan interes investitorja, daje nujno potrebno postaviti betonarno na tem območju. Prepričan sem sicer, da pričakujejo dobiček v nadaljnem izkoriščanju prodišč v strugi Savinje. Nikakršne logike sicer ni, da bi pomenilo dovažanj e cementa in gramoza iz uradnih kamnolomov, ter nato mešanje betona v Lučah, poseben prihranek pri gradnj i ceste proti Lučam. Ne smemo zanemariti dejstva, da je betonarna že na Ljubnem ob Savinji in če bi, po moji laični oceni, SCT polovico sredstev, ki jih namerava vložiti v predvideno investicijo, vložilo v posodobitev te betonarne, bo ta lahko brez posebnih problemov zagotovila zadostne količine betona pri polžji gradnji ceste proti Lučam in upam, da še tudi nekoliko naprej. Poleg tega je znano dejstvo, da za to območje še ni določena uradna trasa ceste in da investitor ceste skoraj za vsak kilometer gradnje izbira novega izvajalca. Zato je še odprto vprašanje (po dosedanjih izkušnjah), katerega izvajalca in kdaj bomo Lučani pozdravili v Lučah.
Prepričan sem, da lokalna skupnost o tej temi še ni rekla zadnje besede.
Jernej Plankl, Luče 128
OBVESTILO BRALCEM
Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani.
“3. tisočletje”
Sedaj, ko ste z novim letom začeli tudi novo tisočletje, je treba dodati še nekaj. Moram vas spomniti, da vi začnete šteti s številkami nič. Če je bilo prvih 12 mesecev našega štetja leto nič, potem je tudi prvih tisoč let tisočletje nič, drugih tisoč let tisočletje 1, sedaj pa se je po našem štetju začelo 2 tisočletje. Enako je s stoletji. Tako smo sedaj spet začeli 20. stoletje. Ne boste menda samo leta začeli šteti z številkami nič.
Še nekaj matematike. Matematika je znanost o številkah. Kot osnova so postavljeni osnovni izreki - aksiomi. Aksiom pa je temeljna resnica, ki je ni
treba, ali ni mogoče dokazovati.
Število je osnovni matematični pojem. Za štetje uporabljamo naravna števila: 1,2,3,..., ki so liha (1,3,5,7...) ali soda (2,4,6,8...). Število nič pa ni naravno število, zato ga pri štetju ne uporabljamo. Če pa odštevamo, pa dobimo število nič in negativna števila.
Toliko o matematiki. Mislim, da bi bilo kar škoda, če bi jo začeli izpodbijati v njenih temeljih.
Pa srečno zadnje leto 2. tisočletja.
Marko Jelšnik Lenart 15 Gornji Grad
Glasbena delavnica Osminka v pravljičnem mestu 2000
Pričakovanje novega leta je vsekakor posebna draž, je slovesno razkošje v duši, je toplina v srcu, je želja po prazničnem in nepozabnem zaključku leta, stoletja in tisočletja. Na radiu Alfa v Slovenj Gradcu so se odločili, da se bodo v prazničnih in iztekajočih decembrskih dneh posvetili malim sopotnikom, to je malčkom. V ta namen so v poslovno trgovskem centru Katica postavili “Pravljično mesto 2000”.
To je bil zaokrožen prostor, ki je bil namenjen otrokom in njihovemu domišljijskemu svetu. Med bogato okrašenimi smrekami, pisanimi lučkami ter okraski vseh oblik in velikosti so organizirali razne delavnice, igralnice, bolšji sejem igrač in otroške literature.
Otrokom so s svojimi nastopi popestrili dneve njihovi vrstniki, Božiček in dedek Mraz.
V “Pravljičnem mestu 2000” so se z dvema nastopoma predstavili učenci glasbene delavnice Osminka. Prelep prostor slovenjgraške knjižnice so preplavili zvoki klavirja. Mladi glasbeniki so izvajali dela skladateljev L. van Beethovna, J. Brahmsa, F. Schuberta, J. Straussa... S svojimi interpretacijami skladb so želeli poslušalcem polepšati dneve odhajajočega leta in jih obogatiti z zakladnico kla-
virskih draguljev, ki mladim pianistom pomenijo preizkusni kamen tehnične dovršenosti, muzikalnosti in občutka za klavirski belkanto. Na teh dveh nastopih bi rada še posebej pohvalila nadarjeno in zelo obetavno pianistko Nevo Port. Njeno igro odlikujejo natančnost, delavnost in ljubezen do klavirja.
Za prijetno presenečenje pa so poskrbeli dijaki Šolskega centra Slovenj Gradec, ki so mlade izvajalce povabili v Božičkov kotiček, kjer so jih postregli z božičkovim krožnikom in božičkovim čajem.
Ostale spremljajoče dejavnosti pa so bile: mizarska delavnica, čarovniška kemija, video kotiček in bolšji sejem. Izkupiček je na zaključni prireditvi prejel Center za socialno delo Slovenj Gradec, kateri je za otroke socialno šibkejših družin pripravil darilne pakete.
Organizator “Pravljičnega mesta 2000” je bil radio Alfa, ki ga vodi gospod dr. med. Marko Zupančič, predsednica organizacijskega odbora pa je bila gospa univ. dipl. nov. Zuhra Horvat. Oba sta zamisel in projekt izpeljala odlično.
Mira Kelemen Levstikova 18, Mozirje
Glasbena delavnica Osminka
TATVINA BENCINA NA BENCINSKEM SERVISU
3. januarja ob 13-45 uri je bil dežurni policist obveščen, da je na bencinskem servisu neznani voznik osebnega avtomobila renault 5 natočil gorivo in se nato odpeljal, ne da bi plačal 5170 tolarjev, kolikor je znašala cena natočenega goriva. Neznanec se je odpeljal proti Nazarjam. Na podlagi znanih številk registrske tablice, ki si jih je zapomnil uslužbenec na servisu, so policisti izsledili in za kaznivo dejanje obtožili 20-letnega Primoža V. iz Velenja.
RAZBIL JE ŠIPE NA DELOVNEM STROJU
Istega dne ob 16.20 uri je bil dežurni s strani oškodovanca Alojza G. obveščen, da mu je neznani storilec v času preteklega vikenda na parkiranem delovnem stroju razbil šipo. Policisti so na kraju dejanja ugotovili, da je neznani storilec v šipo vrgel opečni zidak ter s tem povzročil za okoli 10.000 tolarjev škode.
PRETEP V STANOVANJSKEM BLOKU
3. januarja so policisti posredovali še enkrat. Malo pred 19. uro je bil dežurni s strani stanovalca v stanovanjskem bloku na Rečici ob Savinji obveščen, da se v sosednjem stanovanju pretepajo in s tem kalijo javni red in mir. Policisti so pri interveniranju ugotovili, da je do pretepa prišlo med 44-letno Gino B. in 43-letnim Matom B. Gina se tudi v prisotnosti policistov ni umirila in je naprej razbijala inventar ter z nožem grozila Matu. Zaradi nadaljevanja kršitve je bilo zoper Gino odrejeno pridržanje do iztreznitve v prostorih PP Velenje.
TATVINA DENARJA IZ DENARNICE
8. januarja ob pol petih popoldan je Pavla K. iz Mozirja dežurnega policista obvestila, da je bila pravkar pri njej neznana ženska, ki je prodajala žganje. V času njene kratke odsotnosti ji je neznanka v dnevni sobi iz denarnice ukradla 2000 tolarjev in nato pobegnila. Policisti neznanko še iščejo.
TATVINA IZ GARDEROBE V TRGOVINI
Istega dne ob 17.30 uri je Tanja C. dežurnega policista obvestila, da ji je v garderobi iz denarnice zmanjkalo 1000 tolarjev. Pri dejanju je bila zalotena Marija N., zato so jo policisti osumili in podali predlog na okrožno državno tožilstvo.
SMRTNA NESREČA ALPINISTA
11. januarja ob 11.05 je bil dežurni obveščen, da se je pri plezanju po zaledenelem slapu v Logarski dolini pripetila huda nesreča. Alpinistu se je tik pod vrhom led odkrušil, zato je padel 15 metrov globoko, pri tem pa se je hudo telesno poškodoval. Takoj sta bili obveščeni gorska reševalna služba in helikopterska policijska enota. Poškodovani Marko Č. je plezal po zaledenelem slapu v prisotnosti dveh prijateljev iz Solčave. Tik pod vrhom pri plezanju po ledeni sveči se je le-ta odkrušila, Marko pa je padel v globino in za njim tudi veliko odkrušenega ledu. Pri tem se je tako hudo telesno poškodoval, da je za posledicami okoli 15.45 ure umrl.
PROMETNA NESREČA S HUDIMI TELESNIMI POŠKODBAMI
15. januarja ob 2. uri in 10 minut se je na lokalni cesti Nazarje-Grušovlje izven naselja Zgornje Pobrežje zgodila huda prometna nesreča. Voznik, 19-letni Marko M. iz Žlabra, je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad osebnim avtomobilom ter z njim zapeljal desno izven vozišča, kjer je s sprednjim delom trčil v drevo. V prometni nesreči je Marko utrpel lahke telesne poškodbe, sopotnika, 17-letni Leon Š.M. in 23-letni Simon Š., pa sta bila v nesreči hudo telesno poškodovana.
Naročniki SN imajo 15%
POPUSTA PRI ZAHVALAH IN MALIH OGLASIH
1 Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj Te od nikoder ni.
Solza, žalost, bolečina,
Te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo, hudo boli.
ZAHVALA
Kljub močni volji in upanju po zdravju je pod težo krute bolezni sklenil življenjsko pot naš dragi mož, oče in dedek
Ludvik PREDOVNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr. Kelemenu in sestri Sonji za nesebično pomoč v njegovi dolgoletni bolezni, gospodu župniku za opravljen obred in gospe Marinki za tople besede slovesa. Hvala Hermanovi Ireni, katera ga je v času njegovega zdravljenja v Ljubljani vsak dan obiskovala in bodrila. Hvala Žlaborski in Breznikovi družini in gospe Šmarčanovi za vso pomoč.
Žalujoči: žena Zvonka, sin Ludvik z družino, sin Franci z družino in hčerka Marjana z družino
Zakaj, draga teta morala si nam umreti, ko s teboj je bilo tako lepo živeti?
Zakaj te ljuba teta ni, ko takopogrešamo te mi?
Odkar utihnilje tvoj glas,
žalost in bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
V 96. letu starosti nas je zapustila draga teta
Marija BERIČNIK
iz Ljubije 84 22.1.1904-6.1.2000
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Fürstovi, patronažni sestri Sonji, govornikom gospodu Plazniku, gospodu Kovaču in gospe Anici Hriberšek.
Hvala tudi pevcem in gospodu župniku Ivu Suhoveršniku za lepo opravljen obred.
Draga teta Micka, večno se te bomo spominjali in te imeli radi.
Tvoji domači
Utihnil je tvoj mili glas, obstalo zlato je srce.
Sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Rada si delala, rada živela, družino svojo rada imela. Zdaj, ko več te med nami ni, vemo, koliko nam pomenila si.
ZAHVALA
Ob nepričakovani, boleči izgubi drage žene, ljubeče mame, stare mame
Ane MAVRIČ
s Nizka 38 17 7*1930 - 31.12.1999
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam nesebično pomagali, darovali cvetje, sveče, svete maše, iskreno sočustvovali z nami in jo pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala gospodu Luknerju, domačemu župniku, gospodu Grudniku za poslovilne besede in pevcem DU Rečica ob Savinji. Hvala tudi vsem sosedom, prijateljem in znancem, ter vsem sorodnikom, ki ste si še enkrat vzeli trenutek časa in počastili njen spomin.
Žalujoči: mož Stanko, sin Stanko z družino, hči Marjana z Romanom, hči Cvetka z družino
Kako je hiša pusta, prazna, ko tebe ata v njej večni, prej bila je topla in prijazna, a sedaj tuja se nam zdi. Solzet, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki tako zelo, zelo boli.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, starega očeta
Ivana PRAZNIKA
1.12.1920-9.1.2000
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom, znancem, vsem lovcem, posebej članom LD Dreta Nazarje, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše.
Hvala tudi dr. Kelemenu in sestri Majdi, g. župniku iz Rečice, govornikoma g. Blatniku in g. Krivcu in lovskim rogistom za odigrane popotnice. Iskrena zahvala g. Milanu in ga. Cvetki Praznik ter Stvarnikovim za pomoč v teh težkih trenutkih.
Vsi njegovi
Dolina Logarska žaluje in gore nemo zro v nebo. Ojstrica Raduho vprašuje: "Mar Jerce res nazaj ne bo!”
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, sestre in tete
Jerce PLESNIK-POZINEK
iz Logarske Doline
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, krajanom in znancem, ki ste ji ob njeni težki bolezni stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem za številna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane maše.
Posebna zahvala dr. Tonču Žunttfju in zdravstvenemu osebju bolnišnice v Topolšici. Zahvaljujem se tudi govornikom za tople poslovilne besede, GRS za častno stražo ob slovesu, območnemu odboru ZB Mozirje, solčavskim pevcem ter g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči mož Ivan
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka
Ivana CIGALA
iz Spodnjih Kraš - Šmartno ob Dreti 25.12.1924-13.12.1999
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, za vse izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem, gospe Mariji Bele za poslovilne besede in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
Vekovečna dragih je bližina.
Smrt je le združitve navečer.
Zemlja skupno je pribežališče, in poslednji cilj vseh nas je mir.
(M. Kačič j
V SPOMIN
očetu, staremu očetu in pradedu
Viktorju KOLENCU
Že štiri leta mirno v grobu spiš. Radi se te spominjamo.
Vsem, ki obiščete njegov grob, mu prižgete lučko ali se ga kakorkoli radi spominjate - hvala.
Vsi njegovi
Obvestilo
30.9-1999 je z dejavnostjo Avtoprevozništvo prenehal Finkšt Martin s. p., Trnovec 1, Rečica ob Savinji.
Celo življenje si se za dobro boril, da si otrokom lep kos kruha dodelil, a sedajpa usoda ni več hotela, da bi duša Tvoja še naprej trpela. Zato si se na hitro poslovil, nas pa v žalosti zapustil.
V SPOMIN
Petru BREZOVNIKU
iz Mozirja
Mineva leto dni, odkar te med nami ni, 7. februar bo med nami ostal boleč spomin.
Zahvaljujemo se vsem, ki z iskrenostjo v srcu postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo.
Hvala.
Domači
Tvoj flAi,dom zdaj le^rože krasijo,
ZAHVALA
Ob izgubi dragega brata, strica in botra
Jožeta VAČOVNIKA
Udovskega Pepija 21.4.1940-10.1.2000
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč, za darovane vence, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Zahvaljujemo se g. Suhoveršniku in g. Brezovniku za opravljen obred, govorniku in praporašem. Hvala moškemu pevskemu zboru iz Šmihela nad Mozirjem.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice in babice
Marinke LEVER
rojene Slapnik 1.8.1945-8.1.2000
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali svete maše, cvetje in sveče ter izrekli sožalje.
Iz srca hvala Saši Sedovšek!
Mož Franci, hčerki Nevenka in Vanja z družinama
Življenje je le trenutek, draga mama,
boleäna je grenak občutek, a nisi sama.
ZAHVALA
V 84. letu je sklenila svojo življenjsko pot naša draga mama, babica, prababica, tašča in teta
Jožefa KOTNIK
Acmanova mama iz Preseke
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nam izrekli besede utehe in sožalja, ji poklonili cvetje, sveče in svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala velja patronažni sestri Sonji, dr. Fürstovi, sorodnikom, sosedom in znancem, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem ter g. Slatinšku za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Srce je dalo vse, kar je imelo,
nobene bilke zore ni poželo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Marije PEČNIK
17.1.1911 - 28.12.1999
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter za izkazano pomoč v teh žalostnih trenutkih.
Zahvaljujemo se tudi dr. Kelemenu ter sestram, gospodu Luknarju za opravljen obred, govornici za izrečene besede ob slovesu, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti v tako velikem številu. Posebna zahvala velja sestram in bratoma za vso pomoč v času njene bolezni.
Sin Ivan z družino
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama
Ivana DROFELNIK
po domače Martinovčeva mama iz Okonine 19
14.5.I9II-3I.12.1999
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem in gasilcem, ki ste spremljali Martinovčevo mamo na zadnji poti. Prisrčna hvala njenemu nečaku gospodu župniku Jožetu Brezovniku za lepo opravljen pogrebni obred, lepa hvala tudi govorniku Jožetu za lepe besede slovesa.
Posebno se zahvaljujemo osebju iz doma Polzela, ki so se trudili in ji pomagali v zadnjih trenutkih. Prisrčna hvala vsem.
Žalujoči: sin Jože z družino, sin Ivan, hčerka Marica z družino
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003, 720-660. 7000-640
VETERINARSKO DEŽURSTVO
17.01.	do 23.01. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609/633-419,
24.01.	do 30.01. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417,
31.01.	do 06.02. Zagožen Drago, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609/633-418. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831418,839-02-20,839-02-21. Delavniki: od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure.
IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933-VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649436. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. Vsak dan razen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki.
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013-
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pa pokličite: 831-910 - Nazarje,
702-118 - Šempeter,
42-010 -Celje.
SINDIKALNA POMOČ
Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS.
Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel.
JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950.
Matična kronika za mesec december 1999
Rojstva: Rodilo se je 5 deklic in 6 dečkov Poroke: Boštjan Lever iz Prihove in Mojca Žmavc iz Bočne Smrti: Marija Ikovic iz Solčave, Rudolf Rojten iz Gornjega Grada, Franc An-drejovec iz Trnovca, Marija Pečnik iz Brda, Marjan Mliner iz Primoža pri Ljubnem, Alojz Zamernik iz Raduhe
SIT/? A
Na trgu 7,3330 Mozirje Tel. 83-90-810
Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji.
Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij:
Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic.
KINO MOZIRJE
22./23.1.2000
GENERALOVA HČI-triler
Režija: Simon West
Vloge: John Travolta, Madeleine Stowe james Woods Ko najdejo truplo stotnice Elizabeth Campbell, je vojaški preiskovalec Paul Brenner poklican, da primer brutalnega umora razišče. Preiskava je še toliko bolj pomembna, ker je umorjena stotnica hči ravnokar upokojenega genarala Joa Campbella, ki pa je tudi kandidat ta predsednika ZDA...
29./3O.I.2OOO
PRVI POLJUB - romantična komedija
Režija: Raja Gosnell
Vloge: Drew Barrymore, David Arquette
Redaktorica velikega časopisa, petindvajsetletna Josie, dobi novinarsko nalogo, da se kot dijakinja vrne na srednjo šolo, kjer so jo včasih klicali Ogabnica Josie in napiše reportažo o današnjih najstnikih...
PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI, NEDEIJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT.
KINO NAZARJE
22./23.1.2000
PRVI POIJUB - romantična komedija
29./30.1.2000
.i
Režija: Frank Oz
Vloge: Steve Martin, Eddie Murphy
Bobby Beofinger, skoraj popolnoma obubožani filmski producent in režiser, še poslednjič upa, da mu bo uspel veliki met - posneti filmsko uspešnico. Najame ekipo propadlih navdušencev: nemogočega tečneža, ambicioznega butcain postarano divo. Z njihovo pomočjo Beofinger naredi genialen načrt, s katerim prelisiči največjega med filmskimi zvezdniki, da zaigra v njegovem nizkoproračunskem filmu...
PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI, NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT.
KINO LJUBNO
Do zaključka redakcije nismo prejeli sporeda in vsebine filmov.
Cvetke in koprive
VLADNA CVETKA
Ni res, da se je znana Slovenka (na fotografiji) zaposlila v zelo znanem hotelu v zgornjem delu Zgornje Savinjske doline. Res pa je, da smo Nevenko Pergar, generalno sekretarko Vlade Republike Slovenije, zalotili pri povsem običajnem gostinskem opravilu v hotelu Plesnik v Logarski dolini. S spretnostjo, svojim šarmom in simpatičnim pristopom je kar nekoliko zasenčila ostalo hotelsko osebje. No, šlo je le za kratek praznični »intermeco«, zdaj pa je generalna sekretarka seveda spet na svoji funkciji v Ljubljani. (SLO PRESS)
ENA IN ENA JE...
Edi Mavrič - Savinjčan, novinar, pesnik in publicist, je osebno voščil Alojzu Poličniku - Šumetu ob njegovem vstopu v tretje koledarsko stoletje življenja. Ob tem sta se možaka zapletla v zanimiv razgovor, ki se je sodeč po fotografiji, vrtel okrog številk. Poličnik je povedal, da so se leta nalagala eno na drugo, Mavrič pa jih je skušal prešteti. In prišel je do stotice, ki se počasi že nagiba k številki 101. To bo šele slavje! (MATEMATIKA PRESS)
Cvetke in koprive so preverjeno neresnične
T

H
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Počutje: Zo vos bo v tem obdobju značilna zmernost, ki se bo bolu odrazilo na vašem počutju. Po dolgem času boste imeli nadzor nad sabo, zato se ne boste težko odtekli razvadam, ki vam škodujejo. Ljubezen: Do partnerja boste v tem času toko nežni in pozorni, da bo zočel rozmišljoti, do imote morda slobo vest. Če go s svojo pozornostjo ne boste dušili, je pred vami prav prijetno obdobje, v katerem ne bo manjkalo sprememb. Delo: Pri delu boste zonesljivi, vztrajni in prodorni. Pomembno pa je, do se izogibate ljudem, ki vam bodo odkrito nosprotovoli. Poskrbite, do bo v službi vse potekalo po pravilih in ne dopuščajte možnosti, do se zgodi karkoli nepredvidljivega. Z nekim sodelavcem boste navezali prijateljske stike, ki bodo imeli zelo dober vpliv no delo.
Bik od 21. 4. do 20. 5.
Počutje: Dobra bi bilo vzeti v rob kakšno knjigo, ki vam bi pomogolo k bolj zdravemu načinu življenja Čeprav ne boste imeli velite potrpljenja z bronjem, ram svetujemo, do se potrudite. Noj vosa rekreacijo v tem fosu ne bo prenaporno, vsekakor pa je nujno, do je ne opustite, soj se boste le tote rešili napetosti in negativne energije, ki se nobiro v vas. ljubezen: Odnos s portnerjem se bo v tem fosu poglobil. Monj pomembne bodo spremembe, bolj čustva in medsebojno razumevanje. Partnerju boste znali potezati svojo naklonjenost in sprejemanje in spoznali boste, do če go sprejomate tokego kot je, noprovite največ zo skupno dobro.
Delo: Delo vom ne bo pretirano dišolo, saj boste pogosto z mislimi drugod. Ker ste v preteklosti vložili v delo veliko energije, se vom ni treba bati, do bi se v teb dneh vse podrlo.
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Počutje: Dobre volje in optimizma vam zlepo ne bo zmanjkalo, zoto se boste s težavami, no katere boste v tem obdobju naleteli, odlično spopadli. Skušali boste odkriti kotičke svoje duše, ki so vam ostali skriti. S pomočjo nekoga, ki vam je blizu in ras dobro pozno, boste prišli do marsikaterega novega spoznanja.
ljubezen: Partnerju se boste posvetili samo tokrat, ko boste zanj imeli fos. Veliko stvori bo, ki vos bodo vlekle no vse strani. Trenutno odsotnost no vajin odnos ne bo imelo večjih posledic.
Delo: Če vom bo v tem fosu uspelo rešiti vošo finančno krizo, boste nose zelo
ponosni. V nasprotnem primeru po boste nekaj časa molodušni in pobiti. Ker
se bo vošo naložbo iztezala tet pravilno, lahko kmalu pričakujete dobiček.
Rak 22. 6. do 22. 7
Počutje: Voše razpoloženje bo precej spremenljivo in v veliki
meri odvisno od okolice. Čeprav si tego ne boste hoteli priznati,
bodo imeli vsi, s katerimi se boste v tem fosu družili, no vos velik vpliv. Ker
se boste trudili, da bi drugim ugajali, boste izgubljali stik s sobo.
Ljubezen: Partner se bo sprijaznil s tem, do ne pretiravate z izkazovanjem čustev, ste po kljub temu predani. Ker ne bo silil v vos, se boste dobro počutili. Veliko vom bo pomenilo to, do vom prepušča odločitve, zoto se vom obetojo sicer tihi, vendar prijetni dnevi.
Delo: Morljivi boste in znali se boste potegniti zose. Kmalu se bo pokozolo, do imote prav in tokrat vam bodo nodrejeni zoupoli.
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Počutje: Potrebni boste malo več počitka in če si go boste privoščili, z zdravjem ne boste imeli težov. Pomembno je, do si uredite življenje, s čimer se boste izognili nepotrebni živčnosti in razmišljanju ter boste vse provočosno rešili. Koristi vom gibonje. ljubezen: Čeprav boste v prvi polovici tega obdobja no trenutke zelo ljubeči in požrtvovalni, boste v drugem delu tega obdobjo precej sebični. Pomembno vom bo, do vos partner spoštuje in vom izkazuje ljubezen. Poskušojte biti nekoliko bolj prefinjeni, do go ne boste prizodeli.
Delo: Pomembno vom bo somopotrditev, zoto se boste ukvarjali samo s strarmi, ki so na očeh javnosti. Delo, ki vom ne bo prineslo slove, bo moralo počokoti. Devica od 24. 8. do 23. 9.
Počutje: Vse device imote čudovito obdobje pred seboj. Voše zdravje bo trdno tet že dolgo ne. Nekaj malega težav bi utegnili imeti le s prehladi. Ker boste vedno dobre volje, vas tudi to ne bo vrglo s tira. Izogibajte se le napetostim v drugi polovici tega obdobjo, do vos ne bodo mučili glavoboli.
Ljubezen: V odnos s portnerjem boste vložili več energije kot navadno, zato bodo tudi posledice prijetne. Več se boste pripravljeni pogovarjati, mogoče bi to pozitivno obdobje izkoristili zo sprehode, kjer bi se odprli in mogoče zopet vzpostovili pristen partnerski stik.
Delo: Uspehi pri delu so že vidni, pa še bolj boste izboljšali svoj položaj. Igraje boste opravili vse dolžnosti, vendar ne postanite prevzetni, lahko bi se zamerili nekoterim sodelavcem.


rru

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Sl.
Pocufie: Vosa samozavest bo v tem obdobju no zelo majavih nogah. Bodo sicer trenutki, ko boste zelo ponosni nase in boste imeli občutek, da vam nič ne more spodleteti. Kakor hitro pa vam bo nekaj spodletelo, boste zofeli obupovati, čeprav to ne bi bilo potrebno, soj je čas, ki je pred vami, krotek in vpliv zvezd prehodnega obdobjo.
Ljubezen: No tem področju bi lobte imeli nekoj težav zaradi svoje egocentričnosti. Imeli boste občutek, do se je partner spremenil. Bodite objektivni do sebe in do vsega, zaradi česar boste prizadeti. Spoznali boste, da se spremembo dogaja v vas.
Delo: Na tem področju boste imeli izostren občutek za finančne zodeve, zato boste v teb zadevah zelo uspešni. Dober fos zo nakupe.
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Počutje: Vzemite si čas zose in se ukvarjajte s stvarmi, ki so vam všeč in ki jih imate rodi in ste jih zadnje čase zanemarjali.
Pri broni bodite zmerni, izogibajte se alkoholu in konzervirani brani. Vzemite si čas in jejte počasi.
Ljubezen: Odvijali se bodo zanimivi pogovori, vendar nikar ne pretiravajte s svojim znanjem, da se ne boste zamerili svojim novim znancem. S partnerjem bosta hormonirala, če le boste prisluhnili njegovim željam, ki so predvsem nematerialne narave.
Delo: Sodelovanje bo nujno potrebno, čeprav si tega ne želite. Imeli boste svoje zamisli, ki se ne bodo skladale s sodelavci. Molo popustite in posledico bo uspeh. Ostanite odgovorni, vendar ponižni.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Počutje: V prvem tednu tega obdobja boste živeli s preteklostjo in težko se boste prilagodili sedanjosti. Življenje boste jemali zelo resno in težko se boste odzvali na čustvene izbruhe določenih ljudi, (e vas kličeta samoto in mir, se jima skušajte odzvati. V drugi polovici tega obdobjo lobte občutke premogote in naredite pomemben korak naprej, ljubezen: Stvori, ki vos begajo, si poglejte z nevtralnega vidite. Nekatere stvori vas bodo malo begale. Zanikanje čustev pa ni najbolj modra poteza, tudi pri najbolj razumskih odločitvah je treba upoštevati čustvo, soj so dejstvo, ki ga ne morete in ne smete ignorirati.
Delo: V tem času vos bo pri vsakem delu zanimal samo denar. Velite energije boste vložili v to, do bi izboljšali svojo finančno plat, obenem pa vam bo vir samopotrditve. Prisluhnite svoji intuiciji.
Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
Počutje: V obdobju, ki prihaja, boste precej negotovi in zoto močno odvisni od zunanjih potrditev. Zarodi stvari, ki vam bo spodletelo, boste izgubili pogum. Telesu in zdravju pa le namenite več časa, ker vam kože, da boste pogosto zelo utrujeni in da z vami nekaj ni v redu. Pazite na hihtenico. Ljubezen: V partnerju boste v tem času videli predvsem prijatelja in sogovornika. Verjetno bo zaradi tega vajin odnos nekoliko bloden. Nezaupljivo boste opazovali svet in ugotovili boste, da se vam dogaja krivico, ker v ljubezni nimate take sreče kot prijatelji. Dokler se boste smilili samemu sebi, ne boste imeli energije, da bi tej spremenili.
Delo: Vaš finančni položaj ni toka slab, tet se vam zdi. Vsekakor ste bili že v dosti slabšem položaju, pa niste klonili. Tudi tokrat ne boste, saj ste zelo trmoglavo zemeljsko znamenje, ki mu vztrajnost ni tujo. >4/01 Vodnar od 21. 1. do 20. 2.
Počutje: Vaše počutje se bo proti koncu tego obdobja občutno izboljšalo. Nikor ne tekmujte z drugimi glede vzdržljivosti in ne delajte se junaka tam, kjer dobro veste, da niste. Ne boste najbolj odporni, zato skrajnih razmer ne boste zmogli.
Ljubezen: S partnerjem si boste velite v laseh, soj bosta imela v tem času povsem različne interese. Partnerja bo motilo, do veliko čoso porabite za druge ljudi. Skušal bo zbuditi vošo pozornost z namišljenimi stvarmi in vos preizkušal, ali ga imate dovolj rodi. Ne spreglejte go. Potrebuje vos.
Delo: Če se somi ne boste cenili, vos tudi dragi ne bodo. Nikor še ne držite v ozadju, soj vos tam nihče ne bo opazil. Glede denarja po ne boste najbolj iznajdljivi, zoto prepustite finančno področje dragim.
Ribi od 21. 2. do 20. 3.
Počutje: Prihaja obdobje, ko boste morali manj dojoti in več sprejemati.
Večji fizični in tudi psihični napori vas bodo popolnoma izčipali. Vašo odpomsot bo torej precej podlo, neurejen način življenja po bo še povečal tveganja. Ljubezen. Vaš odnos s partnerjem se bo sicer v tem obdobju poglobil, vendar ne bo šlo biez tveganja. V prvi polovici tega obdobjo ne bo šlo brez težov, ki bodo posledica različnega gledanja na stvari.
Delo: Z denarjem boste imeli srečno roko, soj se boste lotili posla, ki bo zelo donosen, vendar pa bo od vas zahteval velite prodanosti. Nujno je, do že zdaj mislite no to in si zagotovite pogoje, do ga tudi obdržite. Izogibajte se takojšnjih izdatkov, drugače si boste sposojali denar od sorodnikov, ki vas zarodi tego že toko ne cenijo preveč. Postanite samostojni.
Y)o

Politiki bi morali pisati
knjige preden
postanejo politiki,
dokler jim vsa
še kdo kaj verjame!
Vroče na ledemh stezah !
Ne mečite nam peska v oči, češ da je veliko odstopov zaradi ledene proge, raje ga posujte po njej!
Komentator si vpričo svojih kolegov daje duška ob
SPREMLJANJU VROČE SITUACIJE NA LEDENI PROGI SLALOMA;
-	Prvi vmesni polčas, toda... Naš velesmukač ima
VELIKE TEŽAVE PROTI CIIJNI STRMINI! ALI JIH BO
prebrodil; Snela so se mu očala! Še vedno vozi dalje... O, ne! Izgubil je eno palico! Ali bo zmogel
OBDRŽATI RAVNOTEŽJE; Še PET MINUT GA LOČI OD OBJEMA SVOJE DRAGE... AMPAK TEŽAVAM NI KONCA! ODPELA SE MU JE VEZ IN SEDAJ VOZI SAMO PO ENI SMUČKI. KAKŠNA VRATOLOMNOST! Cilj JE BLIZU, A ZAHTEVATI, DA GA DOSEŽE, BI BILO PRETIRANO, ALI BO NAŠ TEKMOVALEC TO ZAHTEVAL OD SEBE;! KAŽE DOBRO,... LE ŠE NEKAJ VRATIČ IN 6J. MESTO!!! ODLIČNO! ODLIČNO! ODLIČNO! Na STOPNIČKAH SICER NE BO STAL, TOČK NE BO DOBIL, RAZOČARANJE JE OGROMNO, AMPAK ČAS ZA NAŠE REKLAME JE VENDARLE PRIŠEL...
-	Kako pa komentiraš; Saj se nič od tega ni zgodilo: -
GA NAHRULI KOLEGA PRI DRUGEM MIKROFONU.
-	Ah, pusti. Kaj pa ljudje pred radijskimi sprejemniki vedo...;
llELA ItllOMKA
Na svetovnih prvenstvih se dogajajo tudi neljube reči.
Na zadnjem je bilo kar nekaj kraj.
-	Kaj ste pa tako poklapani; So
TUDI VAM UKRADLI SMUČU - VPRAŠA GLEDALEC DOBREGA SMUČARJA.
-	Ne, MEDALJO! - ODVRNE LE-TA.
-	Kaj; Ne morem verjeti! Pa veste
KDO VAM JO JE UKRADEL;
-Vem, POIMENSKO!	Naša država i® majhna’
K	zato pa imamo velike ljudi!
Na katerih položajih?
-Prvi trije!	Rodkoši!
Na željo bralcev objavljamo šale po naših željah. Pokličite nas na telefonsko številko in zapolnili bomo Zadrečke novice z našimi željami. Vaš klic je brezplačen, le drago vas bo stal!
V PREJŠNJI ŠTEVILKI SMO ZARADI POMANJKANJA PROSTORA TOLE NOVOLETNO ŽELJO IZPUSTILI:
-Želim si, da bi tovarna kondomov na moj račun
OBOGATELA.
mali OGLAS
Prodajamo avto za zimske dni z dodatnim plinskim ogrevanjem: od -ij do 25 stopinj CELZIJA doseže v eni minuti.	• ■
Obvestilo
Klub zakrknjenih samcev Zgornje Savinjske
DOLINE ZARADI NEDRUŽABNOSTI ČLANOV Z NOVIM LETOM NE DELUJE VEČ.
Komisija
ELAN ni našemu predsedniku podaril ničesar, ker menda ne smuča in ne borda.
Če je to edini razlog...
Trditev
e
Natakar, «ost kliče!
Natakar, poglejte: Kaj je v moji omaki; NlČ!
Nič, točno! Kje pa je zrezek;
Ste pogledali pod gobice;
Prosim, nekaj je narobe;
Natakar, v skledi z juho nekaj miga...
To SE NAŠ JASTOG SKRIVA PRED VEČERJO.
Kje pa je ijsujžnost?
Natakar, v juhi s cmoki ni nobenega cmoka... Seveda ga ni.
Zakaj pa se potem imenuje juha s cmoki;
Cmok dobite v grlu po prejemu računa
Tole je na račun hiše. Prvi ste, ki je prišel nazaj!
Ne hodite prezahtevni !
Natakar, pri sosednji mizi kadijo. Mislil sem,
DAJE TO ODDELEK ZA NEKADILCE!
Sevedaje! Ni VAM TREBA KADITI!
Previdnost ni odveč
Zakaj je gost, kije šele prišel, že odšel; Vprašal je, če še imamo zrezke, ki sem mu jih
VČERAJ POSTREGEL. PRITRDIL SEM, ON PA ME JE SAMO JEZNO POGLEDAL.
Natakar, moram pohvaliti vašo hitro
POSTREŽBO, -REČE GOST, KO MU USLUŽBENEC PRINESE JEDILNI PRIBOR KMALU PO TEM, KO JE SEDEL ZA MIZO.
Kako; Saj me pol ure ni bilo iz kuhinje...
Aha! Verjetno ste me zamenjali z gostom, ki
JE RAVNOKAR JEZNO ODŠEL.
Starejši gostji-
Natakar, na kozarcu so odtisi šminke, v
KROŽNIKU SO LASJE, PRTIČEK JE BIL ŽE UPORABLJEN, KAKO MISLITE, DA BOM TUKAJ JEDLA;
Mogoče bi glede tega res še enkrat
PREMISLILI, SAJ VAM ŽE TRETJIČ NOSIM NA MIZO!
Ni res, da so vsi politiki
skorumpirani!
To trdijo nepoznavalci.
ki pozabljajo, da večina
politikov nič ne dela!
Opozorilo
Natakar, pri oknu seje vžgala
ZAVESA.
Že mogoče, ampak tam ni moj
REJON.
Bi umirili svojega otroka; Ugriznil me je v nogo...
To JE ZATO, KER NAS TOLIKO ČASA PUSTITE LAČNE ČAKATI. KAR ENO SVINJSKO STEGNO PIŠITE NA RAČUN, PA BO.
Dodatna ponudba
Gospa, boste še sladico;
Vaša juha je kisla, krompir plastičen, solata sladka, meso žerko... Kaj pa nudite za sladico; Grenivko;
Sodna strežba
Dična lepotica pokliče sobno STREŽBO PO OBILNI VEČERJI, KI JI SEDAJ DELA SKRBI.
-	Natakar, zakaj tehtam
ENAKO Z OBLEKO ALI BREZ NJE?
-	Če ste že goli, - reče natakar
PREVIDNO, - BI MOGOČE OBLEKE NE DRŽALI V ROKAH...
Kratka nočitev
Natakar, je pri vas mogoče prespati;
Malo že. Gostje običajno radi zadremljejo, ko čakajo name.
Kakšne so bile gobe?
Zapiramo !
Ob enajstih zvečer je osebje DISKRETNO PRIČELO UGAŠATI
luči. Gostje so se počasi
POSLOVILI OD MIZ IN ŠANKA.
Natakar je še pogledal v
TOALETNE PROSTORE, OD KODER JE SLIŠAL MUČNE GLASOVE.
Gospod, - je rekel, - zapiramo: Vaša hrana tudi! - se je slišalo izWeCeja.
Rešitev oreišnie križanke:
Bogojina, apotekar, jed, sake, orade, LH, Ana Lenko, beton, ano, etikete, dopis, Korab, rdečina, ovinek, Arelat, losi, Renata, or, Ndele, nrav, gnu, lsa, Ajaja, Ijzer, nota, VR, Jadran, Lovran, Akadci, Imatra.
OBVESTILO REŠEVALCEM
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 1. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Zofka Špeh, Čeplje 15, Gornji Grad; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Simona Kladnik, Podveža 6, Luče; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Uroš Krejan, Varpolje 14a, Rečica ob Savinji; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Tropic kartica): Ivana Ros, Nove Loke 41, Mozirje. Čestitamo!
Rešeno križanko iz 2. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 28. januarja 2000, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike štirih Almanahov Zgornje Savinjske doline 2000.
Šaleška e. 15,3320 Velenje
Tel.: (063) 898 32 20, servis: (063) 898 32 32
NA ZALOGI IMAMO LETNIKE 1999 PO UGODNI NIŽJI CENI!
Delovni čas: ponedeljek-petek od 8.00 do 16.00 ure
i--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------i
Morda ste iskali prav
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
ANTENE IN RTV SERVIS
Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194.
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 843424.
GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ
Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430.
AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE
Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863462,041/759-476.
GLIN GOSTINSTVO NAZARJE
MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU, SLOVESNE POGOSTITVE za manjše in večje naročene skupine. Tel. 42 31 270.
POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV
Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ 793-636.
POGREBNE STORITVE ANUBIS
Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651.
STARINSKO POHIŠTVO
Odkupujemo starinsko pohištvo in predmete starejše od 60 let. Tel. 061/ 662-103.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 831-109-
I SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A
I Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 720-406, GSM 041/661-309-I__________________________________________________I
Oddamo mlado muco. Marija Collauti, Prap-rotnikova 5, Mozirje.
Prodam 100 m2 opaža, tel. 831-218.
Vzidni nerjaveč štedilnik, dobro ohranjen, prodam, tel. 845-034.
Prodam maturantsko obleko, inf. 041/764-
m______________________________________
Štedilnik corona 3 plin + elektrika ugodno prodam, tel. 843-084.
Golf Cl, letnik 94, reg. 00/7, servo volan, centralno-daljinsko + alarm, 041/711-988.
Računalnik pentium 300 Mhz prodam, cena po dogovoru, tel. 041/226-984.
Prodam telico simentalko, šest mesecev brejo, tel. 831-229.
Oddam v najem trosobno, enosobno in poslovni prostor, tel. 835-318,041/944-894.
Kupim visoko brejo telico ali mlado kravo, tel. 845-154.
Inštruiram kemijo in matematiko za osnovne in srednje poklicne in tehniške šole, tel. 041/371-973 (Sebastjan).
Prodam opel corsa 1,2 S, letnik 87, rdeč, registriran do 07/00, tel. 041/324-409.
Prodam hišo v Tiroseku 350 m2, parcela 1100 m2, cena 12,5 mio SIT, tel. 063/839-41-80,041/543-454.
Prodam laguno 1,8 RT, 1.10/94,60.000 km, barva opal, tel. 041/786-112.
Adaptiran poslovni prostor s predprostorom in svojimi sanitarijami oddam v najem. Tel. 831-648.
Prodam kadet 1,3,1.84, reg. do dec. 2000, tel 709-340.
Kupim rezervne dele za R4 GTL: havbo, blatnik, odbijač, masko, tel 845-449, zvečer.
Prodam karamboliran R4, letnik 90, tel. 845-449, zvečer.
Prodam osebni avto citroen ZX 1,8,1.94, cena po dogovoru, tel. 841-704,041/742-222.
V najem vzamem 1 ha travnika v okolici Ljubnega ali Radmirja, tel. 041/783-629 od 7.30 do 9.00 ure.
Prodam desko, čelna z varovanjem, širina 2,7 m za vpetje spodnje hidravlike, tel. 041/942-170.
Ugodno prodam citroen AX, 1. 92, dobro ohranjen, tel. 041/438-508.
Prodam TV in starinski šivalni stroj, vse brezhibno, tel. 844-493.
Kupim kravo ali telico, dobro molznico iz A kontrole, tel. 844-112.
Prodam spalnico, rabljeno, tel. 832-745. Prodam yugo 55,1.89, cena po dogovoru, tel. 845-152,041/947-900.
Prodam jugo 55 AX, 1. 88, reg. do aprila 2000, tel. 041/277-006.
Prodam odojke od 25 do 30 kg, tel. 709-340.
Prodam avtozvočnike boschmann 2 x 190 W- 7.000 SIT, 2 X 80 W- 5.000 SIT, novi. 041/ 403-186, Uroš.
Prodam ovne in jagnjeta za zakol, tel. 844-614.
Prodam VW golf JXD, 1.86,148.000 km, reg. do oktobra. Tel. 063/841-167 ali GSM 041/ 783-659.
Domačo volno sive barve, spredeno, prodam, tel. 832-656.
Prodam R4 GTL, 1. 87, reg. do maja 2000, cena 60.000 SIT, tel. 041/200-341.
Iščem inštrukcije za 8. razred, tel. 835-292, popoldan.
Prodam mladiče pasme samojed, stare 9 tednov, tel. 833-747.
PRODAJA, MONTAŽA IN SERVIS MOLZNE OPREME
Kuder Primož s.p.
Polzela 11/a, 3313 POLZELA Tel.:063/722-123, GSM: 041/714-120
NUDIMO VAM:
-	MVD DOBRODEJ, KRAVIMIN, LIZALNI KAMNI
-	ORIGINALNI REZERVNI DELI WESTFALIA IN ALFA LAVAL
-	ČISTILNA SREDSTVA CALGONIT, DIVERSEY,
HENKEL ZLATOROG, SCALA MARIBOR, WESTFALIA,...
-	POTROŠNI MATERIAL ZA MOLŽO
-	MOŽNOST DOSTAVE NA DOM
Zahvaljujem se za zaupanje in se priporočam!
89.1 Mhz
RADIO ZA VSA SRCA
RADIO RAP POLZELA
Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/ 720-770 GSM: 041/ 724-977 041/ 630-611
•-mati: info@radiorap-pol2ela-sp.si
vas vabi v svoje prodajalne na AKCIJSKI NAKUP naslednjih artiklov:
Konzumni sladkor 50/1................................................^29,90 sit/kg
Kvalitetno rastlinsko olje FRIOLA 21.................................499,00 sit
Marmelada JAGODA 700g........................................„i......249,90 sit
Testenine BAŠKOVIČ - Vrhniške 0,5kg............................... . 239,90 sit/kom
Suha domača salama Prekoršek......................................... 1.999,90 sit/kg
Pašteta Gavrilovič 100g.............................................. 169,00 sit/kom
Turistična pašteta 80g - Delamaris................................... 149,00 sit/kom
Sok borovnic PRESAD (nepovratna emb.)................................ 199,90 sit/kom
Pivo NETO PIR 0,3 Laško - PROMOCIJA..................................89,90 sit
Z vami to pot tudi JATA!!
SUPER CENA PIŠČANCEV ZA RAŽENJ.......................................498,00 sit/kg in
BEDRA + PRSNI KOŠI NA KROŽNIKU.......................................599,00 sit/kg
Akcija BANAN, POMARANČ, KIVIJA, - pestra izbira drugega sadja in zelenjave!
VABLJENI!
Ponudba	rabljenih vozil		
R5 GTS 5V	7/87	167.000	300.000 SIT
R11 GTL	11/87	130.000	320.000 SIT
R5 Campus 5V	5/91	112.000	380.000 SIT
Clio 1,2 RT 3V	5/98	23.000	1.490.000 SIT
Megane 1,6 AIDA	10/98	23.400	2.130.000 SIT
Megane Classic 1,6 RT 11/98		32.680	2.200.000 SIT
Hyundai Accent 1,3 LS 4/95		95.000	830.000 SIT
Hyundai Lantra 1,6 GL11/92		154.000	770.000 SIT
Suzuki Swift 1,3 GL	4/91	82.000	560.000 SIT
Rover 216 Sl	5/97	52.500	1.820.000 SIT
VW Sharan 2,8 CARAT 4/96		137.000	3.250.000 SIT
MOŽEN NAKUP 2 DO 5 LET PO	VOZILA NA KREDIT OD UGODNI OBRESTNI MERI!		
ESU
LEVEC
Obrat Mozirje, tel. in faks: 833-320
Del. čas: 8.00 - 16.00
LJUBLJANA d.d.
TRGOVGSKO PODJETJE
Še vedno praznične cene!
GLASBENI STOLP SONY,.........53.999,00 SlT/kom
VIDEOREKORDER SONY 4GL.......47.432,00 SlT/kom
PARKET LAMELNI HRAST 16-16.....1.499,00 SIT/m2
POLNILNIK ZA AKUMULATOR.......6.660,00 SlT/kom
STROJ PRALNI 942^..br.......... 78.291,00 SlT/kom
0 I 1	. I \	X,..	, -
IZKORISTITE USOBNE CENE V OANUARJU!
OD 1.10.99 ZIMSKI DELOVNI ČAS
NAZARJE pon. - pet. od 7.00 - 17.00 ure, sobota od 7.00 -13.00, tel. 832-011 LJUBNO pon. - pet. od 7.00 - 16.00 ure, sobota od 7.00 - 12.00, tel. 841-573
GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ
Vabimo vas, da greste z nami na izlet v Park kralja Matjaža!
V nedeljo, 30. januarja, si bomo ogledali snežne gradove, Snežni popek in Adi Smolar pa bosta poskrbela za zabavo.
Preživeli bomo resnično pravljičen zimski dan, daleč od zapravljenih zim! Odhod bo iz Nazarij ob 8.30.
kJ V Al/
NA TRGU 7, MOZIRJE
Cena izleta je 2.750 sit za otroke in 2.950 sit za odrasle (vključuje: prevoz, vstopnino, topel obrok ter organizacijo izleta) In še to: plačate lahko na več obrokov!
Prijave zbiramo do 25. januarja!
Celje - skladišče D-Per
7/2000
KR 5000007983,2
COBISS o
KANARSKI OTOKI ODHODI VSAKO NEDELJO
TENERIFE, htl. polpenzion, letalo - 7 dni.125.640,00 SIT
GRAN CANARIA, htl. polpenzion, letalo - 7 dni.144.400,00 SIT
EGIPT ___________
HURGADA, Rdeče morje, htl., polpenzion, 7 dni.134.200,00 SIT
IZLETI
BRUSELJ - 4 dni, letalo, 25.2.2000...73.100,00 SIT
ISTANBUL - 4 dni, letalo, 24.2.2000. j^..44.900,00 SIT
SIMUöänJE
KRANJSKA GORA, hotel Kompas in Alpina 3 in 4-dnevni
smučarski aranžmaji že............od 23.950 SIT dalje
AVSTRIJA, ITALIJA, FRANCIJA, ŠVICA - ŠE NEKAJ PROSTIH APARTMAJEV MED ŠOLSKIMI POČITNICAMI
0^ _
VIKEND PAKET V TERMAH BANOVCI.2.860,00 SIT/0SEB0 VIKEND PAKET V TERMAH ČATEŽ ŽE..9.300,00 SIT/OSEBO
OSREDNJO KNJ. CELJE