:-r
H DOLENJSKI UST
Izvozu
prvo mesto!
Čeprav smo ob začetku gospodarske reforme (in tudi že prej) na veliki zvon udarili, kako iščimo, odkrivajmo in izkoriščajmo v gospodarstvu notranje rezerve, dobronamerni poziv ni povsem za-legel. Direktor Zavoda za Plan SRS, inž. Tone Tribu-■OU, je na seminarju za vodilne kadre v gospodarstvu februarja v Novem mestu Ugotovil, ' imamo še tol ko neizrabljenega, da bi labko polovico proizvodnje v času srednjeročnega plana ustvarili predvsem z rezervami. To velja sicer za Slovenijo, ne niore pa biti drugače v dolenjskih in spodnjeposavskib občinah.
Dolge pedi gospodarske reforme so že za nami in Povsod zaznavni uspehi. Povečala se je materialna osnova samoupravljanja, kar je bilo nedvomno doseženo z novim načinom razporeditve družbenega Proizvoda. Med uvozom in izvozom je prišlo do ugodnejšega razmerja, povečal Pa se je zlasti izvoz na področja konvertibilne valute, še bi lahko naštevali Uspehe, dosežene v prvih mesecih gospodarnejšega obdobja. Vsega seveda ni bilo mogoče napraviti v sapi.
T;»variš Tribušon je ugotovil, da se pri nas prepočasi uveljavlja poslovno sodelovanje med podjetji. Dosedanji načini sodelovanja niso vedno opravičili, ker niso vselej temeljili na ekonomskem računu. Strukt ura zaposlenih tudi Se ni zadovoljiva. Nagrajevanje po delu pa se v tem &asu še ni otreslo linearnega povečanja, čeprav je niinilo že precej časa, kar Stno začeli valorizirati °sebne dohodke.
če bi torej vse ugotovit-ve strnili v eno samo, bi m°gli reči, da je reforma °dprla že nešteto ventilov, ^nogirn je tako pomagala j*0 svežega zraka, tistim, ki njenim zahtevam niso noteii prisluhniti, pa je do-v°ij zgodaj povedala, da Se Ji z njimi ne da igrati.
Leto 1966 je prvo leto Srednjeročnega gospodarnega plana, ki bo kmalu sPrejet. Planski osnutek predvideva izreden porast proizvodnje. Večja in kva-"tstnejša proizvodnja ob Veeji storilnosti je podla Sa za večji dohodek. Srednjeročni gospodarski plan Do seveda posvetil temu
Prašanju osrednjo pozornost. Menijo, da se bo te-^aJ začel lomiti tudi začarani krog, ki ga sestavljajo
lementi: nizka proizvodnja, nizka proizvodnost in "|ajhna potrošnja. Osrednjo veljavo bo dobilo varovanje. Končni smoter Cpxrbi bil° ZNIŽEVANJE
V letu 1966 predvidevajo za 15. odst. večji iz-
vil -1 bo še bolj Pređsta' jj .n&še gospodarstvo v tu-
niz1 .90sP°darskim orga-kaifCi'am bo prepuščeno, nihK° bodo prišle do deviz-s " sredstev- Država bo po-rjr;l0vala le še v izjemnih bo?lrih- Pričakujejo, da dila sProstitev spodbu-se v.na^e gospodarstvo, da na ^° reclneJe pojavljalo kar zunanjih trgih in se. Uver P0v^°rn razumljivo ^avliaio q konkurenč r"i Proizvodi.
Gospodarsko reformo izvajamo predvsem za človeka, občana!
»Ljudje pričakujejo od nas, zlasti od tega plenuma, da bomo enkrat za vselej storili tisto, o čemer govorimo, tako da se bodo naše besede ujemale z dejanji...«, je poudaril generalni sekretar Josip Broz-Tito na tretji seji CK ZK Jugoslavije
Na začetku tretjega plenuma CK ZKJ je generalni sekretar ZKJ tovariš Josip Broz Tito pred dnevi govoril o sedanjih nalogah Zveze komunistov Jugoslavije. Bolj kot v podobnih primerih zadnjih let so tokrat Titove besede elektrizirale množice delovnih ljudi po vsej Jugoslaviji, ki so iskreno pritrdili resnim besedam našega spoštovanega voditelja, Tretja seja je bila do 11. marca prekinjena, takrat pa jo bodo nadaljevali in sprejeli sklepe, ki jih bo treba izvajati odločneje kot doslej. Titov govor, kakor tudi besede drugih udeležencev razprave na plenumu, so delovni ljudje Dolenjske toplo pozdravili in jim v celoti pritrdili. Zanimanje za potek plenuma je bilo izredno veliko; mnogi so poslušali prenos po radiu in televiziji, v nedeljo zjutraj pa je v Novem mestu in drugod že zgodaj dopoldne zmanjkalo časnikov, kj so objavili govora tovariša Tita in Aleksandra Rankoviča. V naslednjih dneh so se ljudje povsod pogovarjali o odmevu Titovih besed in jih vedno znova komentirajo. V resnici pričakujemo temeljite sklepe za nadaljnje uresničevanje gospodarske reforme in utrjevanje življenjske ravnj vseh delovnih ljudi v Jugoslaviji.
Uvodne besede generalnega sekretarja ZKJ Josipa Bro-za-Tita je objavilo DELO v nedeljo, 27. februarja. Tova riš Tito je na seji CK ZKJ med drugim v uvodu dejal, da je plenum zelo važen za nas nadalnji razvoj, saj gre za dosledno uresničitev nalog, ki jih je sprejel VITI. kongres   ZKJ.   Zagotoviti je
treba vse možnosti za pravilno uresničevanje gospodarske reforme. Organizacije ZK so se resno lotile dela in je bila dejavnost v tem pogledu zelo močna. Ena glavnih ovir za izpolnjevanje reforme pa je v vodilnih telesih Zveze komunistov. Ne povsod, vendar pa"*"so bili posamezni komunisti, ki so
Danes svečana otvoritev Hokeja 66
Nocoj ob 20. uri bo v hali Tivoli v Ljubljani otvoritvena svečanost svetovnega in evropskega prvenstva v hokeju na ledu za leto 1966. Najprej bodo pridrsali na ledeno ploskev drsalci z 19 zastavami držav udeleženk, nato pa bosta govorila predsednik mednarodne hokejske organizacije g. Ahearn in predsednik organizacijskega komiteja Hokej 66 Leopold Krese.
Zatem bo pokrovitelj svetovnega prvenstva republike Josip Broz Tito odprl letošnje    tekmovanje najboljših

bili na jeziku za reformo, v dejanjih pa so ostali pasiivni ali pa so delali tisto, kar je nasprotovalo težnjam uresničevanja gospodarske reforme.
Naši delovni ljudje, je nadaljeval tovariš Tito, pričakujejo od nas, zlasti od te-, ga plenuma, da bomo enkrat za vselej storiti tisto, o čemer govorimo in kar je vsebina naših sklepov, tako da se bodo na Se besede ujemale z dejanji. To smo obljubili na VIII. kongresu. Po VIII. kongresu pa smo imeli celo vrsto stvari, ki so bille daleč od tega, da bi lahko rekli,
(Nadaljevanje na 7. str.)
»Žene, ki imate srce in pogum, dvig-gnite se in spregovorite odločno: Me, žene naše dežele, preveč čutimo z ženami druge dežele, da bi mogle dopustiti urjenje naših sinov za pobijanje njihovih ... V imenu žensk vsega sveta in humanizma iskreno pozivam, da splošni kongres žena ne gleda na narodnost... propagira zvezo vseh narodov, sporazumno reševanje mednarodnih vprašanj ter velikih in splošnih koristi miru ...«
Iz »Poziva ženam vsega sveta«, ki ga je napisala Američanka Julia Ward Hoioe leta 1878.

moštev na svetu. Prireditvena svečanost bo trajala 20 minut, nato pa bo na sporedu tekma Kanada : ZDA.
Jugoslovanska televizija bo posredovala prenose svetovnega prvenstva Evroviziji, Interviziji in ameriškim televizijskim družbam.
Ogenj v februarski suši
Goreli so gozdovi, steljniki, gospodarska poslopja, trava, listje — Trikrat so ogenj zanetile iskre iz lokomotive, večkrat je gorelo zaradi neprevidnosti pri delu in čiščenju na poraslih površinah — Gasilci in prebivalstvo vselej
na mestu
BI Na meji med metliško občino in republiko Hrvatsko je 7. februarja zgorelo blizu
V torek, 8. marca, bo gostovala v Novem mestu Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. V režiji Slavka Jana bo uprizorila znano Molierovo komedijo v petih dejanjih UČENE ŽENSKE (v prevodu Josipa Vidmarja). Na odru bomo tokrat slišali J. Rohačka, V. Juvanovo, I. Zupančičevo, B. Sotlarja, D. Počka-jevo, J. Součka in druge znane igralce naše Drame. — Ob 16. uri bo predstava za mladino, ob 19.30 pa za ostale. Zagotovite si vstopnice v predprodaji! Gostovanje je organiziral Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu. — Na sliki: Duša Počkajeva kot Reliza, Vida Juvanova kot Filaminta in Iva Zupančičeva kot Ar-munda (od leve na do^no). — FOTO: Propaganda SNG
2 ha gozdov ŠUMARIJE Karlovac. Ogenj se je naglo širil proti severovzhodu, kjer so borovi in-mešani gozdovi GG Novo mesto. Vaščani Gornjega Suhorja, Dola, Drage in Ravnac so ogenj pogasili in preprečili širjenje požara.
■ 18. februarja je gorel steljnik Grič nad Jugorjem. Logarja sta ogenj pogasila, znova pa se je vžgala trava na več mestih. K sreči se ogenj ni razširil, sicer bi prišlo do večje škode, ker je blizu borov gozd.
■ 21. februarja je gorelo v Biškem gozdu ob progi Novo mesto—Mirna peč. Zgore la sta suha trava in listje na požarnovarnostnem pasu ob železnici, ogenj pa se je ustavil pri poti. Požar so zanetile iskre iz lokomotive.
gg Istega dne popoldne je v Dobiički gori zgorela zidanica Ane Butala iz Sel pri
V Brežicah brzotur-nir slovenskih mest
Na letni skupščini šahovske zveze Slovenije so 20. februarja na predlog šahovskih klubov Zasavja in Posavja izbrali Brežice za kraj, kjer bo brzoturnir reprezentanc slovenskih mest. Nastopale bodo 6-članske ekipe z dvema rezervama. To je priznanje delovnim brež'.škim šahistom, ki se bodo potrudili, da bo prirediterv čimbolj uspela.
D. B.
Dragatušu. Lastnica je med delom v vinogradu zakurila pri zidanici. Ker je pihal močan veter, sta se vžgala trava in grmovje, nato pa se je vnela še zidanica. Ogenj je zidanici uničil ostrešje in vse lesene dele; sode, stiskalnico in kadi so rešili sosedje.
■ 18. februarja je gorel tudi v Zapudju. Aleksandru Volkovu se je vžgal stog slame pri kleti. Komaj so preprečili, da ni ogenj skočil še na klet. Vsa slama je zgorela.
■ Ob progi Novo mesto—
.Metlika je 26. februarja po-
(Nadaljevanje na 3. str.)
Marelice so cvetele že 27. februarja!
Izredno toplo in lepo vreme je privabilo pretekle dni na svetlo prvo sadno cvetje. Pri hiSi Jožeta ziberta na Ardrem pri Raki rastejo marelice, ki so že 27. februarja pognale prve cvetove, kar je vsekakor veliko prezgodaj. Ljudje se boje, da nam bo še zima zagodla. A. 2.
Yrrem*>
OD 3. DO 13. MARCA
Okrog 8. in 11. marca padavine z ohladitvijo, v ostalem suho in lepo vreme.
Dr. V. M.

TPRED VI. KONGRESOM SZDL SLOVENIJE
SOCIALISTIČNA ZVEZA IN KMETIJSTVO
Če bi razvrstili vse zadeve, ki so jih obravnavale organizacije Socialistične zveze, bi dobili podatek, da so posebno krajevne in občinske organizacije izmed gospodarskih panog največkrat obravnavale kmetijstvo. To gotovo ne zaradi tega, ker bi v strukturi našega gospodarstva prevladovalo kmetijstvo, pač pa zato, ker so se na tem področju neprestano odpirala številna vprašanja, za katera so se morale zavzeti vse družbene sile.
O kmetijski politiki in problemih, ki se pojavljajo na podeželju, je razpravljal tudi glavni odbor pretekli torek. Tudi to dejstvo, da je glavni odbor SZDL Slovenije tik pred kongresom dal na dnevni red svoje seje kmetijstvo, dokazuje, da je na tem območju vrsta vprašanj, ki bi jih morali hitreje urejevati.
Kjerkoli so doslej razpravljali o kmetijstvu, povsod so potrjevali, da je pravilna pot, ki sta jo glede nadaljnjega razvoja te panoge začrtala program ^Zveze komunistov in nova ustava. Pač pa so pri nas precej neenotni pogledi glede praktičnega izvajanja začrtane politike kmetijskega razvoja.
V naši republiki se preživlja s kmetijstvom okoli 30 odstotkov prebivalstva. V zadnjih petih letih se je kmetijska proizvodnja v družbenem sektorju' povečala za 12,5 odstotka, v zasebnem pa je nazadovala za 1,4 odstotka. Nekaj zaporednih slabih letin je vplivalo na te rezultate. Vmes pa so seveda še drugi razlogi.
Zlasti v večjih središčih se spomnijo, da je pred desetimi leti povsod bila težava s preskrbo z mesom ter mlekom. Teh težav dandanes ni. To kaže na nekatere uspehe v kmetijstvu, saj je dandanes vzreja živine zaradi primernih cen in organizacije kmetijskih obratov po-
stala donosna in izvoz mesa ima pomemben delež pri izvozu kmetijskih pridelkov. Veliki živinorejski obrati, dalje bolje organizirano zbiranje mleka pa je omogočilo, da je preskrba z mlekom urejena. Prav tako je v zadnjih desetih letih zraslo več velikih kmetijskih farm, tako da v preskrbi z mesom zavzema perutnina čedalje pomembnejše mesto.
že sam podatek, da je proizvodnja družbenega sektorja kmetijstva " napredovala, privatnega pa neznatno padla, nam kaže, v katerem grmu tiči zajec. Ob tem so začeli nekateri misliti, da ni prav razvijati družbeno kmetijstvo. Neusmiljena odkritost številk pa nam govori drugače. Ob koncu leta 1965 je družbeni sektor kmetijstva izkoriščal, okoli 13 odstotkov skupne obdelovalne površine ter dajal skupno s kooperacijo okoli 28 odstotkov celotne kmetijske proizvodnje in okoli 45 odstotkov vseh tržnih presežkov. Tudi podatki o hektarskih donosih različnih pridekov dokazujejo, da je proizvodnja na družbenih posestvih bolj rentabilna. To med drugim tudi zaradi tega, ker ni omogočeno obdelovanje privatne zemlje s sodobnimi sredstvi. Družbena posestva uporabljajo okoli 850 kilogramov gnojil na hektar, privatni kmetje pa okoli 150 kilogramov, kar seveda vpliva na količino pridelka.
Za našo družbo je gotovo osnovno vprašanje, kako trenutno in dolgoročno zagotoviti več kmetijskih pridelkov. Prav gotovo ne bo mogoče iti z začrtane smeri in opustiti razvijanje družbenih posestev, ki bodo na sodoben način in s sodobnimi sredstvi, z boljšo organizacijo dela dajala na trg več svojih pridelkov. Privatni sektor kmetijstva je pri nas tako obsežen, da je treba prav
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Pretekli teden sta se zvrstila kar dva državna udara. V Gani se je skupina oficirjev polastila oblasti, v Siriji pa gre bolj za notranje prepire v stranki Baas, ki pa zato niso nič manj krvavi, saj je padlo v spopadih okrog tisoč ljudi.
Napreden svet je najbolj zaskrbljen ob državnem udaru v Gani, kajti ta dežela je bila eden izmed najmočnejših stebrov neodvisne politike mladih afriških držav in gre potemtakem za očitno zaroto neokolonialističnih sil proti svobodi ne le Gane marveč vseh tistih dežel, ki so se doslej uspešno postavljale po robu imperialističnemu pritisku. Splošna sodba je, da se bo zdaj imperialistični pritisk na te afriške dežele še bolj okrepil, saj je znano, da je bil ganski predsednik Nkrumah tisti, ki je vse vrste neokoOonializma, kolonializma in imperializma najpogumneje raz-krinkaval, se neutrudno bojeval za afriško enotnost, ker je v njej videl edino realno pot, po kateri naj bi si te dežele ohranile neodvisnost ter zagotovile socialistično izgradnjo dežele.
Neokolonialistične sile, katerih niti peljejo tako v London kot v VVashington, so že prej večkrat poskušale vreči Nkrumaha, priredile so nanj vrsto atentatov in poskusile že nekaj državnih udarov. Zdaj pa so izkoristile priložnost, ko je ganski predsednik odpotoval na misijo miru v Kairo, Ravalpindi, Ran-gun, Peking in Hanoi, da bi dosegel mirno ureditev vietnamskega spopada. Kazalo je že, da ta njegova pot ne bo čisto zaman. Ko pa je bil v Pekingu, je prišla vest, da so v njegovi deželi izvršili državni udar, ukinili ustaVo, odstavili predsednika Nkrumaha in razpustili parlament, prav tako pa tudi Nkru
mahovo stranko nacionalne konvencije. V deželi je zavladala strahovlada, pobijajo politične nasprotnike, vmes pa padajo nedolžne žrtve.
Gana je bila 113 let pod britan sko kolonialno vladavino in si je priborila neodvisnost leta 1957, republiko pa so razglasili 1960. leta. Mlada republika je ostala član Commomvealtha, iz njega pa je izstopila ob koncu lanskega leta, ko je to storilo še osem drugih afriških dežel zaradi britanske politike do južnorodezijskega režima. Takrat je tudi pretrgala diplomatske stike z Veliko Britanijo.
Državna udara

Dežela je silno bogata in je ne imenujejo zastonj »Zlata obala«. Ima velikanske zaloge zlate rude, diamantov, mangana in boksita. Dežela je eden največjih izvoznikov kakava na svetu. In nič čudnega, če so takoj po udaru poskočile delnice ganskih družb na londonski borzi. Zaradi tolikšnega bogastva, posebej pa še zaradi socialistične usmeritve in politike neangažirano-sti je bila Gana več čas obstoja trn v peti imperialistov, ki zdaj slave zmago, čisto razumljivo je, da bi popolna zmaga teh mračnih sil v Gani pomenila hud udarec politiki nerazvrščanja in naprednim silam v Afriki sploh, ker se bo vsak vprašal, kdo je zdaj na vrsti.
Kvvame Nkrumah je izjavil, da se bo vrnil domov, ker zaupa v svoje ljudstvo, ld mu je na referendumih doslej izkazalo polno za-
upanje. Vsekakor orožja ni položil, dogodki v tej afriški deželi pa utegnejo pripeljati do novih hudih zapletov še v drugih afriških državah.
V Siriji je položaj drugačen. V nJeJ je prišla na oblast le druga skupina stranke Baas — socialistična stranka arabskega preporoda. Razlika med obema skupinama" pa je vendarle velika. Stranko so ustanovili leta 1940 kot stranko, ki naj bi povezovala ves arabski svet, ker lahko zmaga socializem po mnenju njenega ideologa in ustanovitelja Michela Aflaka le, če bo zmagal v več arabskih deželah. Torej naj bi imela stranka po njegovi zamisli vsearabski značaj, na oblasti pa je le v Siriji, vtem ko so jo v Iraku vrgli z oblasti. Svoje organizacije ima tudi v drugih arabskih deželah zlasti Bližnjega in Srednjega vzhoda. V vodstvu stranke torej niso bili samo Sirijci, to pa je povzročilo opozicijo nacionalnega strankinega vodstva. Stvar se je razpletla tako, da so nacionalno vodstvo razpustili, vmes je prišla še kriza vlade, ki jo je povzročilo medarabsko vodstvo stranke, naposled so razpustilil še nacionalni revolucionarni svet ter imenovali novega. V tem pa ni bilo več ljudi iz sirijskega vodstva stranke ter oficirjev. Nato pa je prišlo do državnega udara prav tistih, ki so jih bili doslej odstranili iz vodstev. Tako Baas pravzaprav preneha biti vsearabska organizacija, razen če je ne bodo ustanovili kje zunaj Sirije in bi se potlej lahko zgodilo, da bi tisto vodstvo odreklo legalnost sirijskemu vodstvu. Toda zdaj so tisti, ki bi mogli izoblikovati takšno medarabsko vodstvo, v rokah pučistov.
tako misliti na to, kako bi tudi privatni kmetovalci pridelali čimveč. Organizacije Socialistične zveze so večkrat opozarjale in obravnavale kooperacijo zasebnih kmetov s kmetijskimi delovnimi organizacijami. Ponekod je tako sodelovanje dalo lepe rezultate. Tudi gospodarska reforma je postavila nekatere nove vidike za razvoj kmetijstva, saj normalne j-še razmerje med cenami kmetijskih pridelkov in industrijskih proizvodov tudi vzbuja interes za boljše kmetovanje.
Zvezni odbor Socialistične zveze"je izdal posebne teze o kmetijstvu in povabil občane, naj sodelujejo v razpravi ter prispevajo svoje misli, kako naj bi se v prihodnje razvijalo naše kmetijstvo.
■ Ker se je na tem goli spodarskem področju
■ nakopičilo toliko različni nih nerešenih in nejas-M nih vprašanj, bosta goli tovo tako republiški E| kot zvezni kongres So-13 cialistične zveze delov-19 nega ljudstva del svoje E3 razprave posvetila tudi J0| tem nalogam.
■ ZAPLETI IN RAZPLETI V INDONEZIJI — Položaj v Indoneziji še vedno ni jasen. V svet so prišla celo poročila, da so Sukar-na strmoglavili, pa je take vesti demantiral sam indonezijski predsednik, ko je govoril množici v Bandungu. Odstavljeni obrambni minister Nasution pa je spregovoril novinarjem ter dejal, da mora »indonezijsko ljudstvo zmeraj podpirati in braniti enotnost oboroženih sil, množic in velikega voditelja revolucije predsednika Sukar-na«.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
M PLENUM GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE. V torek je bil v Ljubljani razširjeni plenum GO SZDL Slovenije, na katerem so obravnavali nekatera aktualna vprašanja kmetijstva in vasi. Med drugim so znova ugotovili, da je edina pot k polni izrabi ugodnih naravnih pogojev, ki jih imamo za kmetijsko proizvodnjo, v modernizaciji kmetijstva. Kmetijske zadruge so najprimernejša oblika, s katero postopoma premagujemo drobnolastniško stihijo in razvijamo veliko socialistično proizvodnjo. Družbeni sektor kmetijstva je že prerasel razdobje organizacijskega oblikovanja in so tako ustvarjeni vsi pogoji za nadalnji hitrejši razvoj podružbljanja kmetijskih zemljišč. Ta proces mora seveda iti v korak z ekonomskimi možnostmi posamezne kmetijske delovne organizacije. Obenem pa ne smemo zanemarjati zasebnega kmetijskega proizvajalca, ki ga je treba še močneje — prek oblik kooperacije — vključevati v proces moderne kmetijske proizvodnje.
Zanimivo je, da so bile udeležencem plenuma na voljo tudi pripombe h gradivu. Pred plenumom je bilo namreč več razprav, kjer so pretresali gradivo plenuma in dali precej pripomb. V teh pripombah je med drugim rečeno, da se približujemo visoko razviti industrijski družbi, iz česar izvirajo tudi naloge za kmetijsvo, ker nas spremlja pomanjkanje kmetijskih pridelkov. Vse industrijske dežele so dosegle tako hiter razvoj ob razvitem knr>tii tvu. Seveda nam ne gre samo za povečanje fizičnega obsega proizvodnje, temveč nam je predvsem za ekonomično proizvodnjo. Več bi morali govoriti tudi o kreditiranju kooperacije. Davčna politika mora stimulirati kmetove investicije. Imeti je treba liberalnejši odnos do
kmetijske mehanizacije prek carinske stopnje in davkov.
Razprava je bila izredno živahna. V njej so med drugim poudarili, da ni res, da bi zašli v slepo ulico in da potemtakem sploh ni treba spreminjati osnov naše kmetijske politike. Zmotno je videti rešitev samo v družbenem sektorju ali le v zasebnem sektorju kmetijstva. Take alternative sploh ni Potrebno je razvijati proizvodnjo v obeh sektorjih, izhodišče mora biti, kako izrabiti vse obstoječe zmogljivosti.
H TRETJA SEJA CK ZKJ. Na tretji seji centralnega komiteja ZKJ so govorili o
SODOBNA INDUSTRIJA OB RAZVITEM KMETIJSTVU
izvajanju gospodarske reforme. Pri tem so bili zelo kritični. Posebno velik odmev sta imela referata Tita m Rankovića. Plenum je prekinil delo in se bo čez nekaj dni vno vič sešel, da bi sprejel ustrezne sklepe.
■ MEDNACIONALNI ODNOSI. Na VI. kongresu SZDL Srbije so posvetili posebno pozornost mednacionahiim odnosom. V sklepih so med drugim poudarili, da se bo SociaHistična zveza zavzemala za to, da bi sproti odkrivali vzroke pojavov, Jd ovirajo razvoj mednacionalnih odnosov, in poiskali načine, kako odstraniti te ovire.
M V JUGOSLAVIJI NEZAPOSLENOST LE ZAČASEN POJAV. V televizijskih odda-
jah »Aktualni pogovori« je predsednik ZIS Petar Stambolić med drugim dejal, da je v Jugoslaviji nezaposlenost le začasen pojav. Ko bo naše gospodarstvo na višji stopnji, bo možno drugačno zaposlovanje — predvsem v terciarnih dejavnostih. Že srednjeročni plan razvoja predvideva, da se bo stopnja zaposlenosti povečala vsako leto za 2,5 do 3 odstotke.
■ USTANOVNI OBČNI ZBOR SPLOŠNE GOSPODARSKE BANKE. Več kot sto ustanoviteljev je banki zagotovilo kreditni sklad 25 milijonov starih dinarjev. Na prvi seji začasnega izvršilnega odbora so izvolili za predsednika in. Mirana Mejaka.
■ KONFERENCA ODVETNIKOV JUGOSLAVIJE. Na prvi konferenci odvetnikov Jugoslavije so menili, da vsepovsod advokature še ne obravnavajo tako, kot je deklarirano v ustavi, da je namreč advokatura ustanova za pomoč državljanom. Na konferenci so govorili tudi o odvetniški etiki.
B TEMELJNI ZAKON O DELOVNIH RAZMERJH. Organizacijsko-politični zbor republiške skupščine je obravnaval nekatera vprašanja v zvezi z izvajanjem temeljnega zakona o delovnih razmerjih. V deloy-nili organizacijah bodo^morali v statutih in drugih splošnih aktivih urediti delovna razmerja v skladu s tem zakonom. Samoupravnim organom bo treba pri tem strokovno pomagati.
■ ZAČETEK SVETOVNEGA PRVEN STVA V HOKEJU. Ljubljana je svečano okrašena. Na ulicah je polno tujcev. Med prvimi so prispele hokejske reprezentance iz NDR, Kanade in ZDA. V tivolski veliki športni dvorani je vse nared za začetek svetovnega prvenstva.
■ VVILSON RAZPISAL VOLIT-VE — Britanski premier je objavil, da bodo vplItVi 31. marca. Sedanji parlament bodo razpustili 10. marca. Laburisti si obetajo večjo zmago in torej več poslanskih mest v parlamentu, kar naj bi jim omogočilo, da bi se z večjo gotovostjo lotili uresničevati program, ki so si ga bili postavi« šc pred prejšnjimi volitvami.
■ PSIČKA V VESOLJU — V Sovjetski zvezi so izstrelili v ve-, solje raketo, v kateri sta tudi dva psička. Največja oddaljenost tega satelita od Zemlje je 1000 kilometrov in je to torej višina, do katere ni doslej prišlo še nobeno živo bitje. Iz ZUA pa poročajo, da sta se pri letalski nesreči ubila dva ameriška kozmonavta, ki sta bila določena za polet z ladjo »Ue-miiii 9«.
■ NEUČINKOVITE SANKCIJE
— Britanski premier VViison je pred tremi tedni zatrdil, da se Smithov rasistični režim v Južni Rodeziji ne bo obdržal na oblasti dlje kot do srede marca. Zdaj pa se je izkazalo, da so bile njegove napovedi preuranjene. Smithu je namreč uspelo vzpostaviti redno oskrbo z nafto iz Južnoafriške republike in iz Portugalske. London je sicer protestiral pri obeh vladah, vendar zaman.
■ UMIK Z BOJNE CRTE — Indija in Pakistan sta umaknila svoje čete na položaje, ki so jih zasedale pred 5. avgustom lani, kakor so se dogovorili v Taškentu. Prevladuje prepričanje, da je to dobro znamenje za izboljšanje od-nošajev med Indijo in Pakistanom.
■ NOVA ITALIJANSKA VLADA
— Premier Aldo Moro je sestavil novo italijansko vlado levega centra. Podpredsednik vlade je Pietro Neoni, zunanji minister pa Amin-tore Fanfani, obrambni minister je postal socialni demokrat Robcr-to Trcmelloni. V prejšnji vladi je imel ta resor krščanski demokrat.
B OPAT 1'OULOU V CIVILU — Nekdanji oblastnik brazzavilskega Konga opat Gilbert Youlou je te dni prispel v Pariz, kjer ga je pričakal založnik njegove knjige »Obtožujem Kitajsko«. V njej zatrjuje, da je moral s svojega nekronanega prestola samo zaradi Kitajcev. Od tam je, kot je znano, zbežal k Čombeju. Ko pa so Čombeja strmoglavili, se je začel potikati po svetu. Ko je prišel v Pariz, je novinarjem veliko govoril. Med drugim jim je povedal tudi to. da je zbežal iz Konga »čisto nag«-No, v Parizu je bil v civilni obleki, ker so ga bili že prej suspendirali. Izjavil je, da je »Pariz njegovo mesto in da silno ljubi predsednika de Gaulla, ki da mu je bil vedno vdan.« Toda dovoljenja *a bivanje v Franciji ni dobil in se je potlej napotil v Španijo.
■ BIVŠI MINISTER — Od nedavne preosnove francoske vlade Giscard d'Estaing ni več minister. Novinarji so seveda stikali, s čirn se je zameril predsedniku de Oaul-lu. In so odkrili, da je stvar v Pu" Iftverju. Minister je namreč tud« V pisarni delal kar v puloverju in sl dovolil, da je v njem nastopil celo na televiziji, »človek mora bi« moderen,« je dejal.

DOLENJSKI LISI
Št. 9 (832)

v
DEJANSKI IN PRIVIDNI PRITISK ŽENA NA DELO
KOČEVJE: POTREBE IN MOŽNOSTI
Nepopolna osnovna izobrazba je ena izmed velikih ovir, da bi ženske lažje dobile redno zaposlitev — Izmed vseh prijavljenk pri Zavodu za zaposlovanje delavcev v Kočevju kar 70 odst. žena in deklet nima dokončane osnovne šole — Tretjina žena, ki bi rade dobile delo, nima jamstva za varstvo otrok med delovnim časom
Stalen višek ženske delovne sile na območju Zavoda za zaposlovanje delavcev v Kočevju nas je napotil k temu, da smo med nezaposleno žensko delovno silo, prijavljeno pri zavodu, izvedli anketo, s katero smo hoteli ugotoviti dejanske potrebe in možnosti njihove zaposlitve.
Iz anketnih podatkov je razvidno, da je 49,6% anke-tirank v starosti od 19 do 35 let, to je v dobi, ko bi bile lahko najbolj produktivne. 2ai pa ima med temi kar 70 odstotkov nepopolno osnovno izobrazbo, kar vsekakor otež-koča zaposlitev. Nadalje smo ugotovili, da je med anketiranimi 71,60/o poročenih in bi predstavljala njihova zaposlitev dodatni vir dohodkov v družini, manj pa sredstva za njihovo osnovno preživljanje, če dodamo k temu se, da so možje 53,7% poročenih žena zaposleni na delovnih mestih kvalificiranih delavcev, nam postane jasno, zakaj te žene pogosto odklanjajo ponuđeno zaposlitev in tako predstavljajo na zavodu še naprej prividno nezaposleno delovno silo, potrebno zaposlitve.
Posebno pozornost smo posvetili vprašanju števila, starosti in varstva otrok nezaposlenih žena, kar bistveno vpliva na možnost vključitve
v proizvodnjo. Glede števila in starosti smo ugotovili, da ima 27,8% antekiranih žena
1 otroka do 7 let, 13% žena
2 otroka do 7 let, 11,4% žena 1 do 7 in 1 do 15 let, 8,8% žena 2 otroka do 15 let itd. Zanimivo je pri tem, da iščejo zaposlitev 3 matere s po 5 mladoletnimi otroci in 1 celo z 10 otroci, od katerih sta 2 sicer že zaposlena (16 in 18 let) vendar še doma, 4 v sta-dosti od 7 do 15 let in 4 do 7 let. V tem primeru je zaposlitev velika želja oz. ekonomska nujnost, ne pa dejanska možnost, saj je žena v tako ekstremnem primeru že doma polno zaposlena.
Oglejmo si še, kako bi bilo urejeno varstvo med delom. Številke so zelo zgovorne. Otroci 28,8% nezaposlenih žena bi bili brez varstva, otroci 21,3% žena bi bili pod nadzorstvom moža, kar zahteva delo v nasprotnih izmenah, 25,5% ženam bi otroke pazili starši in le 16,7% ženam bi pomagale pri varstvu otrok varstvene ustanove. Druge žene bi se poslužile drugih načinov varstva. Torej skoraj ena tretjina žena ne bi imela nobenega varstva za otroke! Najbrž je povsem odveč poudariti, da pri njih ni mogoče misliti na zaposlitve, ko hkrati že vnaprej vemo, kakšna je storil-
nost žene, katere skrb je deljena med delo in dom..
S temi podatki smo v grobih obrisih prikazali vsebino ankete, katere podrobna obdelava nam služi pri delu in pomaga pri zaposlovanju. Prikazana groba obdelava že pokaže, da skupno število prijavljenih žena za delo ne predstavlja dejanskega pritiska na zaposlitev, saj je očitno, da vrsta žena ne izpolnjuje osnovnih pogojev za to. V tem smislu nam je anketa kot osnovno razčistila neznanko, koliko žena res potrebuje delo in ima pogoje za zaposlitev.
MARKO ZVOKELJ

IZ NAŠE SLAVNE PRETEKLOSTI Tole je pa naš dvorni norec, ki skrbi za telesno vzgojo in kulturo!
»NOVOLESKOV« IZVOZ V 1965
zvoz se je že prebil na prvo mesto
NOVOLES je lani izvozil 54 odst. svojih izdelkov, 46 odst. pa jih je prodal na domačem tržišču — Cene na mednarodnem tržišču so ugodnejše od onih na domačem — Letošnji izvoz bo večji od lanskega
Enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami pri Rudniku rjavega premoga Kočevje gospodari ž okoli 350 stanovanji. Na nedavnem sestanku s predstavniki hiššnih »vetov in te enote so se dogovorili, da bodo stanovalci prostovoljno prispevali (pred vsem s prostovoljnim delom) za razna manjša popravila. Tako so sklenili, da bodo nekvalificirana dela opravili stanovalci sami seveda pod vodstvom  ustreznih strokovnja-
kov. Poudarjeno je bilo tudi, da je potrebno sredstva, ki se bodo nabrala s stanarinami, izkoristiti čimbolj gospodarno. Sklenili so še, da bo slabo vzdrževana stanovanja popravila enota, vendar na račun stanovalca. Na sestanku so se seznanili predstavniki hišnih svetov še z odlokom o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, s hišnim redom, s požarno varnostnimi ukrepi in z drugim.
Novomeška lesna industrija NOVOLES je tudi lani zabeležila pri prodaji svojih izdelkov na tujih tržiščih lep uspeh: izvozili so za 1,323.715 dolarjev svojih izdelkov. Vrednost celotne proizvodnje v NOVOLESOVIH obratih je znesla lani 3 milijarde 37 milijonov Sdin. če primerjamo vrednost blaga, prodanega na tujih tržiščih, z vrednostjo onega, ki so ga prodali doma, bomo ugotovili, da je NOVOLES lani prodal 54 od-stotokov svojih izdelkov na tujem. To torej pomeni, da je prodal v tujini več kakor pa doma.
Še posebej je razveseljivo, da so domala vse, kar so izvozili, prodali v deželah s trdno valuto (99,4 odst.) in le 0,6 odst. na klirinškem področju. Izdelke so izvažali v 16 tujih držav.
Če si podrobneje ogledamo izdelke, ki so jih izvažali, bomo ugotovili: izvozili so za 649.000 dolarjev končnih izdelkov, za 324.000 dolarjev polizdelkov in le za 350.000 dolarjev rezanega lesa. Iz tega je razbrati, da NOVOLES izvaža vedno več svojega dela.
V kolektivu povedo, da so cene na zunanjem tržišču ne-
Osebni dohodek delavca, ki zamenjuje delavca na oddihu
Kolikšen bo osebni dohodek delavca, ki opravlja posle delavca, ki je šel na letni oddih? To vprašanje se v delovnih organizacijah večkrat postavlja in nekateri po-
ENODNEVNI SEMINAR V NOVEM MESTU
POZNAVAMO POTA REFORME!
Pičel odziv na seminar kaže, da smotri reforme še niso povsod prav
vrednoteni
Na seminar za vodilne kadre v gospodarstvu, ki ga je Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti dela v Novem mestu organiziral 23. februarja, se je iz štirih dolenjskih občin Prijavilo le 28 predstavnikov gospodarskih organizacij, ob-, činskih skupščin in občinskih vodstev družbeno političnih organizacij. Približno v takem sestavu je bila tudi Udeležba. Seminarju so prisostvovali in sodelovali v raz-
pravi zvezni poslanec Ludvik Golob in nekateri republiški poslanci.
Udeleženci so poslušali dva referata. Direktor Zavoda za plan SRS inž. Tone Tribušon je dal oceno obdobju po reformi in spregovoril o osnovnih nalogah gospodarstva v letu 1966. Strokovni sodelavec Gospodarske zbornice SRS Rudi Videtič pa je prtlja vil poslušalcem regionalne ekonomske grupacije v Evro-
pi, GATT in govoril o vključevanju našega gospodarstva v mednarodno menjavo in delitev dela.
Snov, ki sta jo obravnavala predavatelja, je bila zanimiva in bi jo morali spoznati vsaj vodilni v delovnih organizacijah. Žal namen seminarja ni bil povsem dosežen, kar najbolj potrjuje udeležba. Kaj ob toliko in toliko izgubljenih urah res ni časa za izobraževanje?
udarjajo tudi zahtevo za izplačilo osebnega dohodka od-. šotnega delavca.
Toda taka zahteva je neupravičena, kajti nihče nima pravice na del osebnega do hodka delavca, ki je na letnem oddihu (razen po razsodbi sodišča). Razen tega je delavec na letnem oddihu prejel nadomestek svojega osebnega dohodka za čas oddiha, če pa njegovo delo v tem času opravljajo drugi delavci, je to manifestacija medsebojnih odnosov v delovni orga nizaciji, zlasti ker je delavec, ki je na letnem oddihu, že bil v podobnem položaju ali pa bo, ko se vrne in bodo na oddih šli drugi. Za opravljanje teh dodatnih poslov ni določena posebna nagrada, temveč delavec že na podlag: takega dela sodeluje v delitvi osebnih dohodkov, oziroma bo po ostvarjenem sodelovanju povečal tudi osebne dohodke. Končno so možne še druge rešitve, katere delovna organizacija samostojno poišče, ker se zakon v to ne spušča.
koliko boljše kot pa na domačem, ker so v Jugoslaviji cene lesnih izdelkov že nekaj časa blokirane. Za podjetje je pri vsem tem vsekakor ugodneje izdelke prodajati na tujih tržiščih, kot pa doma. Letos se kani NOVOLES registrirati kot izvozno podjetje za izvoz lastnih izdelkov. Plana izvoza za 1966 še nimajo v celoti izdelanega, vsekakor pa bodo letos izvozili več kot lani.
Sevniški svet za urbanizem o preskrbi z vodo
Prvega marca se je v Sevnici sestal svet za urbanizem, komunalne ih stanovanjske zadeve in razpravljal o zanimivih gospodarskih vprašanjih. Pretresal je plan pododbora vodne skupnosti az 1966. leto, razpravljal o preskrbi z vodo v občini in se odločil za spremembe pri zazidavi mestnega predela nad Deli-čem. Svet je nadalje razpravljal o novih predlogih za za-zidavo prostora pred osnovno šolo in o ukinitvi železniških prelazov med postajama Sevnica in Blanca.
Ogenj
(Nadaljevanje s 1. str.)
poldne iskra iz lokomotive zanetila ogenj v gozdu med šmihelom in Škrjančami. Na več krajih se je vžgala suha trava na požarnovarnostnem pasu. Naslednjega dne so iskre iz lokomotive zanetile požar ob tej progi pri vasi Lokve. Ogenj je- zajel hektar gozda in uničil predvsem gozdni podmladek.
■ 27. februarja dopoldne je Franc Šuštar iz Rodin med čiščenjem travnika zažgal travo. Ogenj se je v vetru razširil in ogrozil nekatera poslopja. Požar so preprečili črnomaljski gasilci.
Nekatere slabosti zamrznjenih cen
V trogu'vskem podjetju »Jelka« v Ribnici pravijo, da bi bilo potrebno cene čimprej sprostiti, > Zmrznjene cene imajo namreč za posledico, da nekaterega blaga sploh ni mogoče več dobiti, ker so ga proizvodna podjetja prenehala proizvajati. Tovarne namreč opuščajo proizvodnjo blaga, za katerega meniro, da ni rentabilno, ker Zavod za cene ne prizna novih (višjih) cen. Tako ni mogoče dobiti že več dobrh artiklov, pa tudi nekaterih večjih kot hladilnikov »Goren; - ali pralnih strojev.
Mlečna kuhinja v novi sevniški šoli odprta
Osnovna šola v Sevnici še ni do kraja dograjena. Te dni so odprli trakt z mlečno kuhinjo in upravnimi prostori. Telovadnico še dokončujejo; v letošnjem izolskem letu je žal še ne bodo mogli uporabljati, jeseni pa bo šolarjem že na razpolago.
Na novomeškem sejmišču cene rastejo
Na novomeškem sejmišču je bilo v ponedeljek, 28. februarja, naprodaj 475 pujskov. Razen 10 so bili vsi prodani. Zaradi pomanjkanja plemenskih praš čkov cene nenehno naraščajo, kupci pa odhajajo s sejmišča praznili rok in gredo po nakupili raje drugam. Tokrat s d veljali manjši prašički 14.000 do 21.500 S din, večji pa od -2 tisoč do 35.000 Sdin.
Na sejmu v Brežicah
26. februarja so pripeljali živinorejci na brežiški prašičji sejem 740 pujskov, od teh pa je bilo 665 prodanih. Mlajši so šli v prodajo po 1000 do 1100 Sdin kilogram žive teže, večjj pa največ po 550 do 580 Sdin kilogram.
morata
Komisija za delovna razmerja — sprejemanje in odpoved delavcev pri
KROJAŠKEM PODJETJU TREBNJE
razpisuje VEČJE ŠTEVILO
prostih delovnih mest kvalificiranih krojačev
Nastop dela takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku. Samska stanovanja zagotovljena.
LUNO?)
Z^N£f PAČ PA V POOJme-FOTOGRAFIRAL BOM OejANSKI POLOIAJ

Po sklepu DS  prodamo na! JAVNI LICITACIJI
AVTOMOBIL FIAT 1100
zaprt,  za  prevoz  kruha,  v  voznem stanju.
Izklicna cena je 12.000 Ndin. Avtomobil je že registriran za leto 1966.
Licitacija bo 10. marca 1966 pred obratom pekarne v LOČNI za zadružni sektor ob 9. uri, za zasebni sektor pa ob 11. uri.
Vozilo si lahko interesenti ogledajo v pekarni Ločna.
»PEKARNA IN SLAŠČIČARNA« NOVO MESTO
bodo opravili stanovalci
»Danes mi ni hudega, saj nisem ne lačna ne strgana...« so dejali Kaličeva mati iz Lazea na Kočevskem, ko smo jih prejšnji teden obiskali in prosili, da so nam povedali zgodbo o sinu partizanu Lojzetu, ki je dal za svobodo mlado življenje aprila 1945 blizu Gradenca nad Dobrnieem. Dolga leta trdega življenja so se zapisala v to plemenito lice Kalieeve matere; njej in vsem našim slovenskim materam pošiljamo za letošnji dan žena prisrčne tople pozdrave z željami, da bi bile zdrave in srečne! Trpljenje, ki so ga prestale med vojno za osvoboditev domovine in vse njihovo delo v povojnih letih — vse to je že postalo sestavni del zgodovine našega ljudstva in ne bo nikoli pozabljeno!
Pred dnevom žena smo obiskali Kaliče-vo mamo iz Lazca (občina Kočevje). Mati so bili rojeni leta 1885, končali so tri razrede osnovne šole v Dragi, ko so imeli 16 let pa so šli v Ameriko, da bi si prislužili doto. Po treh letih' so se vrnili z zasluženimi 1000 .goldinarji. Poročili so se v Stari kot. Ko je bil starejši sin star štiri leta, je šel mož v Ameriko, da zasluži denar za hišo. Po moževi vrnitvi so zgradili hišo in 8 let srečno živeli, potem pa se je začela druga svetovna vojna.
— V prvi vojni sem morala hoditi kupovat koruzo v Struge, če smo hoteli jesti žgance. V drugi vojni so nas Italijani internirali- Po njihovi kapitulaciji smo se vrnili na razdejan dom. če smo hoteli jesti, smo morali prosjačiti. Fanta sta šla v partizane, so pripovedovali mati.
Mlajši, Lojze, je padel aprila 1945, nekaj dni pred koncem vojne, v borbi nad Gra-
dencem pri Dobrniču. »Bil je do zadnjega dober in hraber borec« ter »priljubljen med tovariši in je smrtno sovražil okupatorja«, pravijo odlomki obvestila štaba IX. brigade XVIII. divizije, ki so ga dobili mati po sinova smrti skupaj s sinovo medaljo za hrabrost. Zadnji dve Lojzovi pismi mati skrbno hranijo skupaj z njegovo medaljo za hrabrost. Dali so mi ju prebrati- Prvo pravi: i
DRAGI STAKIŠI!
dne 9. XII. 1944
Dam vam vedeti da sem živ in zdrav, kakor upam da ste tudi vi doma. Pisal sem vam že večkrat pa ne vem če ste dobili ali ne, ker nisem dobil še nič odgovora. Prosim pišite mi ker sem radoveden kako se še kaj imate. Slišal sem da ste dobili kravo in te-lico za kar sem prav vesel boste vsaj mleka imeli če je kaj dobra krava. Saj sem vam rekel ko sem bil zadnjič doma da še malo potrpite
OBISK PRI KALIČEV! MAM! V LAZCU NA KOČEVSKEM
Lisice so raznašale sinove kosti
Šestnajstletna v Ameriko zaslužit za poroko — Tudi mož je šel v Ameriko — Med prvo vojno kupovali, med drugo prosili — Družina v internaciji — Lojz je padel nekaj dni pred koncem vojne — Lisice so raznašale sinove kosti, dokler jih niso mati prinesli v nahrbtniku domov — Vedno so se bali, da ne bi ubili tudi drugega sina — Kljub trdemu delu in življenju do 81. leta le enkrat bolni
vse počasi pride tako tudi svoboda in z njo tudi tisto kar si želite vi in jaz in ves naš narod- Pregovor pravi: Brez trpljenja ni življenja-Zato moramo tudi mi malo potrpeti če hočemo enkrat boljše življenje in to ni več daleč. Jaz mislim da veste kako gre dobro vsepovsod po svetu. Dajte mi pišite kako ste kaj doma. Zame ste brez skrbi sem dobro oblečen in obut in tudi lačen nisem. Pr-ejmite dragi stariši najsrčnejše pozdrave od vašega vdanega sina partizana
Alojza
Kaliča.
Prav lepo pozdravim tudi Kecave in vse druge domače starokotarje. Joško je na štabu brigade-
V zadnjem pismu, ki ga je pisal 12. januarja 1945, pa pravi Lojz med drugim: »Glavno je da se preživite zdaj, potem bom že jaz skrbel za vas kakor sem vam že povedal ko sem bil doma. Zato še malo potrpite saj to ne bo več dolgo trajalo ker se dogodki po svetu razvijajo za nas kar najugodnejše, če morete naprositi pri domačih tobaka pa mi ga pošljite po kom.«
— Lojz je bil res dober fant, so povedali mati. Pogosto je govoril kako bo skrbel za vse nas, ko bo konec vojne. V pismih nas je vedno tolažil, da je sit, obut in oblečen, pa je bil lačen, bos in strgan. • • . Kakor je imel sin rad mater, očeta, brata in sploh poštene ljudi, tako so imeli tudi oni njega radi, posebno še mati. Že dva meseca po končani vojni, ko je bilo povsod še polno skrivačev in ostankov belih, so šli mati peš preko Ribnice, Kočevja in Roga v Novo mesto spraševat, kje je padel sin, da bi ga prenesti na domače pokopališče. V Novem mestu so jim dejali, da so vse padle zakopali in da bi morali imeti za prevoz sinovih ostankov dvojno krsto. Denarja za tako dvojno krsto mati niso imeli, zato so se vrnili domov brez sina.
Potem so mati dve leti prosili v Kočevju za krsto in do-
voljenje za sinov prekop. Dovoljenja niso dobili, pač pa le obljube. Končno so zvedeli za nekoga iz Ribjeka, ki je vedel, kje je sin zakopan-Prosili so ga, naj jim gre pokazat sinov grob. Spet sta se napotila peš proti Dobrniču oziroma Gradencu. Sinove bele kosti sta našla pod nekim dračjem. Nekaj kosti je že manjkalo, ker so jih raznesle lisice. Mati so kosti zbrali, jih zložili v nahrbtnik in jih prinesli domov. Doma so napravili oder kot za mrliča in dali nanj sinove kosti. Ljudje so prihajali kropit in se poslavljat od Kaličevega Loj za.
— Prišli so tudi miličniki in še eni iz mesta, so nadaljevali pripoved mati- Ustrašila sem se malo in dejala:
»če lisice niso potrebovale dovoljenja za raznašanje sinovih kosti, potem ga tudi jaz ne potrebujem! Tu me imate, pa me ustrelite, da bova šla skupaj s sinom v grob!« Oni so se opravičevali, češ da so prišli zato, da bi napravili bolj slovesen pogreb. Zavrnila sem jih: »Moj sin ni potreboval časti, ko je bil živ, pa jih tudi zdaj ne potrebuje, ko ga ni več!« Pogreb smo napravili po domače, zakopali pa smo ga v Dragi. Prav te dni bo sin dobil tudi spomenik, za katerega je prispeval tudi občinski odbor Zveze borcev 25.000 din.
Po vojni so bila »planska leta«, brigade so sekale v naših gozdovih, po noči smo stražili, starejši sin France je delal vse dni in noči, jaz pa
sem se vedno bala, da ga ne bi kdo ubil, da ne bi umrl. Danes mi ni hudega saj nisem ne lačna ne strgana •..«
Skopo sem opisal življenje ene izmed mnogih naših kmečkih mamic: Kaličeve matere. Takih mater je pri nas veliko; nekatere so doživele več hudega, večina pa vertjetno nekoliko manj. Kljub trdemu delu, lakoti, slabi hrani, večnemu boju z naravo in ljudmi so naše kmečke mamice zdrave, dobre, nežne in imajo rade svoj rod ter vse poštene in dobre ljudi. Ob dnevu žena in njihovem prazniku jim pošiljamo, podobno kot bi naredil Kaličev Lojz, če bi bil še živ, »Najsrčnejše pozdrave!«
J02E PRIMC
MED SLUŽBO IN GOSPODINJSTVOM NI ČASA ZA MATERINSTVO
19 let v porodni sobi
Kaj pravi o družini, kjer sta oba starša zaposlena, Anica Obranovič, babica
v novomeški porodnišnici
»že ko sem pred devetnajstimi leti prišla na naš oddelek, sta bila porodna in otroška soba v. istih prostorih, kot sta danes. Tudi sanitarne so še prav take kot takrat. .. « se spominja Anica Obranovič, babica na porodniškem oddelku novomeške bolnice.
»Bilo nas je malo in morala sem delati v turnusu: 12 ur službe in 24 ur počitka — to je bil hud napor. Zdaj nas je več in delam 7 ur podnevi in 10 ur, kadar imam nočno.«
Porodniški oddelek se bo letos razširil po poslopju, ki ga po odselitvi kirurškega in otroškega oddelka še vedno preurejajo. Obranovičeva pravi:
»Najhujša je stiska s prostorom! V sobah, kjer smo imeli takrat, ko sem prišla na oddelek, po tri postelje, stoji danes šest, včasih pa celo sedem postelj! Pripetilo se je, da sta morali dve po-
rodnici ležati na eni postelji. Saj n] čudno: število porodov se je v teh letih potro-jilo!«
sobi brez pritiklin. Hrepeneli smo po večjem stanovanju in če smo ga hotelj kupiti, sva morala oba služiti. Zdaj
„S strahom sem čakala na rešitevv LABODU"
Jožica Bibič je delavka v obratu Tovarne perila »Labod« v Krškem. Doma je iz Sromelj pri Brežicah, stara pa Je 20 let. V pomenku, ki je za nekaj minut prekinil del0 za njenim šivalnim strojem, je v dneh pred praznikom žena nadrobila veliko o sebi, o svoji dotedanji poti in upih, ki jih spleta/z razvojem mladega Labodovega obrata v Krškem.
— Moja mama je dninarka na kmetih. Osemletko sem končala v Brežicah in nadaljevala tam gimnazijo. Ker je bil dijaški dom v Brežicah ukinjen, sem ostala brez stanovanja. Tri mesece sem nato hodila v gimnazijo v Brežicah peš iz Sromelj. To je 12 km dolga pot. Vstajala sem ob pol štirih zjutraj in ob štirih odhajala od doma. Slabotna sem in nisem vzdržala.
Nato sem bila 2 meseca doma. Mama me ni mogla preživljati, doma pa sta še bratec in sestrica. Težko čakajo, kdaj jih bom lahko začela podpirati. Ker ni bilo drugega, sem se odločila za gospodinjsko pomočnico. Zadnji dve leti sem delala kot gospodinjska pomočnica v Krškem.
Ko se je razvedelo, da bo »Labod« odprl v Krškem obrat, sem se takoj odločila zanj. Vložila sem prošnjo dn — upala. Strahoma sem čakala. V prvi izbiri sem izpadla, nato Pa so k sreči vzeli še nekaj deklet. Med njimi sem bila tudi jaz! V januarju sem dosegla v času pri-učevanja 57 odstotkov norme, v februarju pa neKoliKo več, čeprav je v januarju bilo predpisano 20-odstotno doseganje norme, v februarju pa 40-odstotno. Delo mi "je v zadovoljstvo in ko že povprašujete po mojih željah, bi rekla samo to, da želim, naj bi se Labodov obrat lepo razvijal.
M. JAKOPEC
Vseeno pa se je umrljivost novorojenčkov precej zmanjšala: urejeno imajo pediatrično službo, z nosečnicami se prično ukvarjati že nekaj mesecev pred porodom, ugotavljajo Rh faktor, kupili so inkubator in tudi sodelovanje z ljubljansko kliniko v težjih primerih je predvsem zaradi boljših prometnih zvez lažje in učinkovitejše.
Obranovičeva ima dva sina; prvj je sta: 6, drugi pa 12 let. »Dokler sva bila oba z možem v službi, se nisva mogla ukvarjati z njima — to se jima je poznalo v šoli in pri vzgoji na sploh. Kjer sta oba starša zaposlena, so otroci reveži! Saj jih lahko v vrtcu lepo učijo, toda tako jih ne more nihče kot starši. Mati mora biti pri otrocih, jaz pa še za gospodinjske stvari nisem imela časa ..-«
»Potem bi bilo pa najbrž bolje pustiti službo in skrbeti raje za družino?«
»Prav gotovo! Toda mi smo takrat živeli 5 let v eni
je on upokojen in se lahko malo več ukvarja s fantoma. V dveh mesecih sta se že tako navezala nanj . . . «
s m.
y BETI za 8. marec
V vseh obratih metliške tovarne BETI je zaposlenih pretežna večina žena, zato bodo 8. marec še posebno lepo proslavili. V metliškem obratu pripravlja mladina kratek kulturni program, nato pa bo sindikat priredil ženam skromno ^zabavo. Na podoben način bbdo praznovali mednarodni dan žena tud: v Črnomlju, v Mirni peči in Dobovi.
Vojaka čestitata za 8. marec
Vse najboljše in najlepše želita delovnim ženam za 8. marec Lojze Skol in Lojze Vrtačič,' ki služita vojaški rok, doma pa sta z Dolenjskega. Veliko srečo želita zlasti svojim prijateljicam.
Št. 9 (832)
DOLENJSKI tISl
V življenju ni čudežev
Koiliko ur, koliko dni, koliko let! Desetletja že prestopa Mara Glonar prag učilnic v novomeški osnovni šoli Katja Rupena, desetletja že igra vloge knjižnih oseb na domačem odru in kdove koliko časa že prestopa prag življenja! Nerada govori o vsem tem, vendar se je našemu pogovoru ljubeznivo odzvala.
Rezka Ožura med svojimi zvestimi prijateljicami — knjigami
preveč ses
— S kakšnim občutkom ste začelj poučevati? Se je do danes čustvo do mladih oziroma najmlajših kaj spremenilo? >
— Takrat sem bJla prepričana, da bom delala čudeže, zdaj pa sem srečna, če imam uspeh.
— će bi še enkrat izbirali poklic, kaj bi postali in zakaj?
— Učiteljica. Svoj poklic imam zares rada.
— Poznate prosti čas samo kot pojem ali tudi v resnici?
— Prosti čas poznam tudi v resnici. Čudno, kajne? Mislim, da si mora prosti čas najt]   vsak   zase    če hoče
ostati človek. Življenje bi sicer šlo mimo. Pa vendar ponuja toliko lepih stvari: knji-
Preds dnevom žena smo obiskali tudi Rezko Ožura, učiteljico na Bračičevi šoli v Kočevju, odbornico občinske skupščine, članico občinskega odbora SZDL, predsednico sveta za socialno skrbstvo in varstvo družine, predsednico občinske konference za družbeno aktivnost žensk itd. Vprašali smo jo med drugim:
V: Kako zmorete delo doma, v službi in še družbeno delo?
O: z dobro voljo in seveda, če je zdravje, je vse lahko! Ni mi dolgčas, kot berem v časopisju, da je ameriškim ženskam. 2al mi ostaja premalo časa za kino in sprehode. Pri delu doma mi pomagata tudi otroka, ki sta kljub »nerodnim letom« (imata jih 13 in 15), kar pridna.
V: vam vzamejo sestanki d°sti časa?
O-' Včasih jih je res preveč. V zadnjem času so se pri nas razne funkcije k sreči razporedile na več ljudi. Tako je prav. Ce nisi preobremenjen s funkcijami, imaš bolj veselje do dela.
Tudi kot borke!
»Ker so čedalje po gostejše želje, da bi šle tudi ženske v odrede, smo sklenili, da jih sprejmemo v odrede ne le kot bolničarke, temveč tudi kot borke. Prava sramota bi bila za nas, če bi ne omogočili ženskam, da se tudi te s puško v roki bore za narodno osvoboditev ..
Tovariš Tito v pismu Lolu Ribar j u in Edvardu Kardelju — 1941
MNOŽIČNO NAVDUŠENJE KMETIC
»Najzanimivejše je to, da se v teh najbolj zakotnih bosanskih va seh kmetice množično navdušujejo za narodnoosvobodilni boj. Partizani imajo velik ugled Pri ženskah in te nam bodo veliko pomagale, bodo onemogočile Pri možeh četniško Propagando. V Foči se nam je posrečilo že ta-v prvih dneh po Prihodu zbrati 90 odstotkov žensk, ki priha-lal° na sestanke«
TITO
V: Vam mož pri gospodinjstvu kaj pomaga?
O: Kje pa! Saj ga ni nikoli doma. Najbolj je zdrav, če čepi v pisarni. Sicer pa starejših mož ne moreš pre-vzgojiti. Veseli me ko vidim, da so mlajši možje bolj sodobni, saj vodijo otroke na sprehod, kupujejo in tudi drugače pomagajo svojim zaposlenim ženam.
V: Kako pa v šoli vzgajate in prevzgajate bodoče može in žene?
O: Fantje in dekleta se učijo v glavnem istih del. Tako se na primer uče dekleta tudi o dvotaktnih motorjih, fantje pa kuhati in šivati.
»Nekdanjim internirankam želim vse najboljše za praznik!"
Angela Lovšin, kmetica iz Gorenje vasi pri Ribnici, je pravkar kuhala kosilo. »Za 6-čansko družino kuhati ni kar tako, čeprav jedci niso izbirčni. Danes bo zelje in fižol,« je
»Bile ste na prvih mestih!«
»Ponosen sem.da vodim vojsko, ki ima veliko žensk — je dejal tovariš Tito na prvi državni konferenci AFŽ. - Lahko trdim, da so ženske v tem boju s svojim pogumom, svojo vzdržljivostjo bile in so na prvem mestu in v prvih vrstah ... ženske so ... opravile zrelostni izpit; pokazale so, da so sposobne ne le delati doma, temveč se tudi boriti s puško v roki, da morejo vladati in držati oblast v rokah ...«
prišla po osvoboditvi domov.« Gledam jo, kako se s težavo premika. Opazila je moj pogled. »To je revma, spomin na internacijo v Nemčiji. Pa tudi po vojni je bilo težko.
ko sta si z možem gradila dom in družino. Delala sta od zore do mraka, a zemlja jima je vračala njim trud, da živijo človeka dostojno življenje.
»Ali imate kakšne želje ob 8.marcu, prazniku žena?«, sem jo vprašal.
»Da, tole zapišite: želim vsem ženam, zlasti tistim, ki so trpele v zaporih in internacijah, vse najboljše in veliko uspehov v življenju!«
KAREL ORA2EM
ge, predstave, televizijo, nedeljske izlete. Sama se tudi klepetu v kavarni nočem odpovedati.
— Kot igralki, ki je precej časa posvet la učenju umetniške besede za nastope DPD Svoboda Dušan Jereb, vam naijbrž ne bo težko odgovoriti na vprašanje: je kaj težko igrati vlogo emancipirane žene?
— Na odru ne, saj vi (igo napiše pisaitelij in »jo vodj re-ž'ser. V življenju je precej drugače in težje: vlogo si pišemo same, režira pa jo mnogo pomožnih režiserjev, zato emancipirana žena nastopa v službi, doma in v raznih organizacijah. Za vzgojo naših otrok bi bilo seveda bolje, da bi imela žena manj vlog.
— Kaj vas je v življenju najbolj prizadelo in razveselilo, česa ste se ves čas zavedali?
— Ne vem, vsega je bilo precej. Težke stvari moramo pozabljati in se zlasti veseliti drobn'h, upati moramo, pa gre. Sošolec mi je napisal v spominsko knjigo: »Ne zase, za druge živimo!«
— Gredo vaš; otroci po poti, ki ste jo sami začrtali, si jo zamislili?
— Ne, lahko jih spremljam, jim svetujem in- pripravim popotnico, svojo pot pa bodo moralj določiti sami.
— Pravijo, da so za vzgojo otrok predvsem odgovorni starši.
Kdaj naj bi mati začela svojemu otroku »brati iz knjige vzgojnih naukov«? Kdaj je po vašem mišljenju predvsem čas za to?
— Res je, dobri otroci so najboljše naložen kapital. 2al se tega vse premalo zavedamo, pa ta kapital nalagamo drugam. Za »branje iz knjige vzgojnih naukov« ni nikoli prezgodaj, vem pa, da je prepozno takrat, ko zna otrok »bratr« že sam.
IVAN ZORAN
N ašim bralkam prisrčne čestitke za dan žena!
DOLENJSKI LIST
23 žensk na ministrskih stoičkih
V 122 državah sveta uživajo žene iste državljan ske pravice kot moški. To ugotavlja statistika OZN ki so jo sestavili kmalu po izvolitvi Indire Gandhi za ministrsko predsednico Indije. Samo v devetih deželah članicah OZN ženske še nimajo volilne pravice. Seznam teh držav je precej nenavaden, ker vsebuje zaostale in moderne države. To so: Irak, Jordanija, Kuvait, Liechten-stien, Nigerija, Kongovska republika, Saudova Arabija Jemen in Švica. V 47 državah so si ženske priborile vstop v parlament, 23 žensk sedi na ministrskih stolčkih, 14 jih je bilo izvoljenih v vrhovna sodišča in prav toliko je veleposlanic.
UMRLA JE KORLETOVA MAMA
Pred kratkim je po krajši bolezni umrla na Vinicah Marija Pakiž, po doinače Korle-tova mama- Bila je poštena in zavedna slovenska žena in mati, ki je svojo družino vzgajala v naprednem duhu.
Trije njeni otroci so bili med vojno borci v NOV.
Imela je težko življenje. Bt-la je še mlada, ko ji je umrl mož in p. zapustil 7 otrok. Najmlajšemu je bilo komaj 4 leta. Vztrajno se je spoprijela z življenjem, z izdelavo vi-ter in rešet je služila krtih za družino vse do svoje smrti.
Umrla je v starosti 66 let in nihče m pričakoval, da se bo tako nenadoma poslovila od nas. Na zadnji poti jo je spremilo veliko ljudi, ker je bila priljubljena med vsemi, ki so jo poznali- K. O.
,Dan je zame prekratek4
začela pripovedovati gospodinja. Zelje, krompir, fižor in podobni kmetijski pridelki so pogosto na mizi Lovšinovih.
Gospodinja - Angela se je omožila na Lovšinovo kmetijo pred 20 leti in je rodila četvero otrok. Kmetija je zahtevala in še zahteva celega človeka. Gledam delovne roke in verjamem ji, ko pravi, da se njen delavnik začne ob štirih zjutraj. Obujava spomine na mladostna leta, ko je bila še mlado dekle in ko so jo Nemci skupaj s sestro in z očetom aretirali. 25. marca 1944 ne bo nikoli pozabila. Ta dan so jo sovražni vojaki s sestro in očetom odpeljali v taborišče Miltrof pri Dresdenu. »Ob čorbi smo delali ponoči in podnevi in bili strašno lačni. Komaj sem čakala, da bom
Komaj smo našli kruh najstarejši hčerki, ki se je izučila šiviljske obrti.«
Povpra*šam jo, kako preživi delovni dan in če ima sploh še kaj časa za kaj drugega kot za delo. »Si ga pač vzamem,« mi je odgovorila. »Naročeni smo na Dolenjski list, Našo ženo in Kmečki glas, imamo pa tudi televizijo. Rada berem vse tri časopise, od televizijskega sporeda- pa me najbolj zanima televizijski obzornik. Toda kmalu se bo pričelo delo na polju in ne bo več časa za vse to.«
V kuhinji je prijetno toplo in kramljanje teče neprisiljeno. Občutek imam, da sem zaželen gost.
Leta teko in z njimi se od-mikajo spomini na vojne in povojne čase ter na tiste dni,
Inženirka Martina Golobova ima zelo odgovorno službo: je kmetijski in gozdarski referent na občini Črnomelj, opravlja še posle kmetijskega inšpektorja, sodeluje v komisijah in odborih, — vendar je to šele pol njenega vsakdanjega dela.
Ko se dopoldne ukvarja edi-nole ^'kmetijskimi vprašanji, se pogovarja s kmetovalci, hodi na teren, skrbi za razne kmetijske akcije na celotnem črnomaljskem področju, kot so škropljenje, setve itd. — najbrž njene stranke ne pomislijo, da bi imela lahko še kaj drugega v mislih. Poklicnemu delu se predaja z vso zavzetostjo, vendar postaja nestrpna, če jo delo v službi zadržuje v popoldanskem času.
Njen 7-letni Marko in 5-let-na Polonca sta v vrtcu in čakata, da ju mamica pride iskat. Marko že hodi v 1. razred in če mamice ni — kdo mu bo pomagal pri pisanju nalog?
— Nikdar ne naredim vsega, kar bi rada v enem dnevu opravila, — je povedala inž. Golobova. — Gospodinjske pomočnice nimam več, tako moram poleg napornega službenega dela skrbeti še za otroke, dom in gospodinjstvo. Kosilo skuham, ko pridem iz
službe. Mož mi precej pomaga, če ima čas, a tudi njega večkrat ni ves dan doma.
Pred leti sem rada hodila v kino, v družbo, zdaj ne grem nikamor več. Vedno manj mi preostane časa za zabavo.
— Kako preživljate nedelje in prosti čas?
— Ob   nedeljah popoldne
gremo z otroci v naravo, da smo vsaj en dan v tednu skupaj. O prostem času ne morem govoriti, pač pa mi poleg službe in doma pomeni največje veselje vrt. Zemljo imam rada že od otroških let.
— Po govorici sodeč niste Belokranjka?
— Ljubljančanka sem. V Črnomelj sem prišla pred 6 leti. .
— Kako ocenjujete belokranjskega kmeta?
— Dobri ljudje so, delavni, toda njihova proizvodnja je preveč razdrobljena, zato tudi ni donosna. Skušam jim pomagati, kolikor morem. Navade so hudo zakoreninjene, zato je proces modernizacije in preusmerjanja proizvodnje dolgotrajen.
— Mama, Marko me čuka .. . je prijokala v sobo Polonca.
— Kar naprej ju mirim, če me ni zraven, se rada prepirata za prazen nič .. .
— Kaj bi se opravičevali, saj vemo kako je. Otroci si želijo samo mamine bližine, njenega pogleda in dobre besede, čeravno sta Marko in Polonca rada v vrtcu, občudujeta tovarišico, je mamica daleč nad vsemi. Je nenadomestljiva in samo njuna — mama.
RIA BAČER
Sevnica - otok na stičišču slabih cest
Ceste vodijo na vse štiri strani neba, toda nobena ni sposobna za težji promet — Edini izhod je po desnem bregu Save v smeri proti Krškemu — Občani zahtevajo asfaltiranje tega odseka — Vseh cest imajo v občini 110 km, od tega !e 2,5 km asfaltiranih — Promet resno ovira tudi sevniški most, ki nosi komaj še tri tone
V Sevnici leto dni nazaj skoraj ni bilo seje 6bčinske skupščine, zbora volivcev ali konference družbenih organi-.zacij, na kateri ne bi postavljali vprašanj in zahtev po modernizaciji cestnega prometa. Letos je to vprašanje postalo izredno pereče in terja hitro ukrepanje. Sevničani so se znašli na otoku, ki ga
ne koristi toliko kolikor bi lahko sicer. Most je ves skrpan in nosi komaj tri tone. Ce pripelje 20-tonski tovornjak blago trgovskemu pod-jetu, se mora pred mostom ustaviti in počakati, da zložijo tovor na lažje avtomobile. Podobno se dogaja z lesom. KOPITARNA ga prepelje čez Savo na malih kamio-
v proračunu. Za ceste III. re da 240.000 N din, za ceste IV. reda pa 160.000 N din. To je zelo malo, če upoštevamo, da je cest III. reda 81,5 km, občinskih cest pa 75 km.
Tovariš Molan je še izjavil, da bi občina zagotovila udeležbo za asfaltno podlogo ceste do Krškega, nikakor pa ne  bi  zmogla  udeležbe za
Zakrpani most čez Savo v Sevnici vzdrži komaj tri tone in težja vozila sploh ne morejo čezenj. Sevnica ima dobro povezavo le z železnico, medtem ko morajo tovor z večjih kamionov onstran mostu prekladati na manjša vozila! To povzroča velike dodatne stroške vsem delovnim organizacijam, ki so odvisne od dovoza in
odvoza blaga (Foto: J. Teppv)
zadovoljivo veže s svetom edinole železnica, po njej pa žal ne morejo usmeriti vsega prometa.
Ko so začeli graditi cesto Rimske Toplice—Zidani most, so preusmerili avtomobilski promet proti Celju čez Sevnico in Planino. Obvozna cesta pa za povečano obremenitev ni bila pripravljena in je v zelo slabem stanju. Zdaj je sicer odprta že nova cesta proti Rimskim Toplicam, vendar je tudi ta komaj prevozna. Zanjo so porabili veliko denarja, a je slabša kot prej.
Tudi cestna zveza s Treb-njim ni zadovoljiva. Cesto na več mestih zasipajo plazovi in celo Mirna se je nevarno zajedla vanjo. Ta cesta je zdaj veliko bolj obremenjena kot kdajkoli prej. Z ukinitvijo proge Sevnica—Krmelj so vpeljali po njej dodatni avtobusni promet. Tudi težji to vornjaki iz obrata METALNE vozijo v tej smeri.
Edini izhod ima Sevnica po cesti na desnem bregu Save proti Krškemu in avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb. To pa precej podaljša pot, zaradi slabega mostu čez Savo v Sevnici pa cesta niti
nih, tam pa ga šele naložijo na večja vozila. Včasih kdo vpraša, zakaj ne usmerijo tovornega prometa po štajerski strani. Ta ne ve, da za težji promet cesta ob levem bregn Save ni sposobna zaradi izredno nizkega podvoza pri Blanci.
Dovolj je bilo obljub -zdaj občani nočejo več čakati!
Kaj si torej želijo Sevničani? Predvsem nadaljevanje zasavske ceste proti Sevnici in Krškemu oz. zaenkrat vsaj asfaltiranje odseka Sevnica— Krško. Sevnica je v Sloveniji najbrž edini večji industrijski kraj, ki ni povezan z asfaltno cesto. Zatorej omenjene želje niso pretirane.
Program za asfaltiranje ceste je bil že zdavnaj naprav ljen, toda menjali so se okra ji in sevniški načrti so obležali v okrajnih pisarnah. Meje so se spreminjale prehitro, da bi lahko prišli na vrsto.
»Marsikaj smo zamudili,« je povedal podpredsednik občinske skupščine tov. Molan. Pojasnil je, koliko sredstev za ceste je letos namenjenih
gradnjo nove ceste. Občinski proračun še vedno bremenijo anuitete iz leta 1961 za dva km asfalta skozi mesto in anuitete za novo šolo. Oboje skupaj znaša 1,360.000 N din Od tega bodo morale delovne organizacije prispevati 980.000 N din, kar je velik poseg v njihove žepe. Spričo skromnega proračuna tudi v prihodnje ni mogoče računati na večjo udeležbo občine pri modernizaciji cest in bo morala izdatno pomagati širša družbena skupnost.
Brez dobrih cest tudi turistov ne bomo privabili«
»Ljudje so se za nekaj časa odpovedali iluzijam o novi zasavski cesti, zahtevajo pa asfalt do Krškega,« je dopol nil tov. Molana sekretar obč. komiteja ZK Jože Bogovič. »Ceste so za razvoj občine življenjsko važne,« je nadalje val tovariš sekretar. »Brez dobrih cestnih zvez si ne moremo zamišljati napredka v industriji, razmaha turizma, trgovine in vseh drugih dejavnosti.
Prva leta so opozarjali na
Sindikalni
Delovni program ObSS v Brežicah, sprejet na podlagi sklepov občnega zbora, predvideva izobraževanje občinskega sindikalnega vodstva: za občinski sindikalni svet in nadzorni odbor, občinski Odbor sindikata delavcev v družbenih dejavnosti in občinski odbor sindikata delavcev v storitvenih dejavnostih. S tem načinom izobraževanja bi si občinsko sindikalno vodstvo pridobilo potrebno znanje, ko je marsikdaj treba hitro ukrepati in se odločiti za reševanje posameznih vprašanj.
Izobraževalni program obsega več aktualnih tem, kot so: vloga in dejavnost druž-
beno političnih organizacij v delovnih organizacijah s posebnim poudarkom na samoupravljanju in vlogi sindikatov; samoupravljanje in gospodarska reforma s poudarkom na samoupravnih odnosih in procesih, ki jih poraja reforma; perspektive družbenega razvoja SFRJ v reformiranem gospodarstvu (kritične točke prihodnjega gospodarskega obdobja); gospodarska reforma in njen odraz v brežiški občini (konkreten prikaz stanja na vseh področjih); vključevanje SFRJ v mednarodno delitev dela in problemi regionalnih skupnosti — EFTA, SEV. EGS. GATT itd.
to vprašanje le poslovni ljudje in politični predstavniki, zdaj pa postavlja zahteve po modernizaciji že sleherni občan. Ljudje upravičeno vprašujejo, kako dolgo bodo naše ceste še zapostavljene? Pogosto opažamo, da se nam drugi odmikajo. Strokovnjaki, ki jih vabimo na predavanja, trgovski potniki in razni politični predstavniki kaj radi izjavljajo, da smo »nedostopni«. Razen tega se tudi turisti ne ustavljajo pri nas, čeprav imamo zanimive zgodovinske spomenike in naravne lepote,« je odločno poudaril tov. Bogovič.
JOŽICA TEPPEY
Šolo so elektrificirala
Pravzaprav se nekam nesodobno sliši, če govorimo o elektrifikaciji šole, vendar je le res: kostanjeviška šola je šele zdaj dobila predpisano elektrifikacijo. Prvič je bila elektrika napeljana v poslopje v šolskem letu 1935/36. Med zadnjo vojsko je bilo poslopje uničeno in so trpeli zlasti prostori v prvem nadstropju. Po vojski so usposabljali prostor za prostorom in tako le zasilno usposabljali tudi električno napeljavo. Vse pogoje je imelo eno samo fazo, ki pa je bila tako obremenjena, da so se topile žice in je izolacija povsem propadla. Januarja  letos je
občinska skupščina Krško odobrila poseben kredit, saj je bila šola praktično že brez elektrike in je obstajala nevarnost, da pride do požara. Zdaj je vsa šola elektrificirana in odgovarja sodobnim predpisom. Projekt je bil izdelan že pred dvema letoma, prošnje za novo elektrifikacijo pa so tekle polnih sedem let! Projekt je izdelal Dušan Šetinc, izvedlo pa ga je pod vodstvom tov. Gučka Elektro Celje, poslovna enota Krško. Tako so učilnice, ki so doslej imele le po eno ali kvečjemu dve svetlobni telesi in nobene možnosti za priključke, končno le pravilno in varno osvetljene.
»9ANA« S! JE DOBRO POSTLALA
Osebni dohodek po reformi 72.000 din ali za 46 odst. večji kot v prvem polletju 1965 — Surovin dovolj do konca septembra 1966 za 38 vrst izdelkov, v glavnem za destilate in sadne sirupe — Oslabljena kupna moč, pomanjkanje steklenic in skladišč najbolj skrbijo kolektiv
Kakor si boš postlal, tako boš ležal — pravi ljudska modrost v reku.
Kakor boš gospodaril, tako boš živel, so govorili kmečki očetje svojim sinovom, ko so jim izročali grunte.
Danes pa pravimo: živel boš od tega, kar boš dobil za svoje delo. Po reformi to še celo poudarjamo.
Dobrega gospodarja nič ne ukane, ker se vedno dobro pripravi na dobro in hudo. Mirenska DANA je čas dosedanjega izvajanja reforme kar mimogrede prestala »Pripravili smo se, kaj bi druge-gaga,« zatrjuje direktor Alojz Krhin.
še več razveseljivega vedo povedati v DANI. Medtem, ko so morali kolektivi drugih podjetij močno zategnili pas, ga je DANIN popustil za več lukenj. Osebne dohodke si je povečal od povprečnih 49 000 din iz prvega polletja 1D65 kar na 72.000 din al: za 46 odst. Upoštevaje draginjo, ki je nastala zavoljo zviš-min cen, se je osebni standard zaposlenih v tej mirenski delovni organizacij poveča za 15. če ne 20 odst.. kar -,e v trebanjski občini izjemen pri-
mer. Osebni dohodK; so se sploh skokovito povečevali saj je bilo še 1964 m-js i povprečje le 38.000 din Ob koncu leta 1965 bil najmanjši osebni dohoden: z& 14 000 din večji od povprečnega pred dvema 'ef.>ma.
Kdor ne pozna DANINEGA razvoja, kdor ne ve, da si je njen kolektiv več let odtrgo val od ust velik del zaslužka in ga nakladal za modernizacijo podjetja, kdor misli, da je DANA pač podjetje, podobno podjetju, sj ne bo prišel na čisto z računom kako je mogoče v tako kratkem času standard tako izboljša ti. Toda sadovi zavestnega odpovedovanja delu dohodka, in to celo ob nespremenjeni delitvi č stega dohodka na sklade in osebne dohodke v razmerju 50:50, so pri tem
predstavljeni kot dolgo dozorevajoči pridelek, ki bogato obrodi. Danes ni v DANI nikomur žal za preteklim, ker je vsak naslednji dan boljši od predhodnega.
Poslovno leto 1965 je bilo za DANO nadvse uspešno: ustvarila je za 1 milijardo 160 milijonov dinarjev vredno proizvodnjo, zaslužila 200 milijonov dinarjev, 105 milijonov dinarjev pa dala v sklade.
V leto 1966 je DANA stopila brez večjih skrbi za pr v.z-vodnjo kljub napovedi, da se bo zavoljo reforme kupna moč trga zmanjšala. Uvedli so delo v dveh izmenah, nekateri oddelki pa imajo celo triizmensko delo. Malce jih skrbi pomanjkanje steklenic, skladišč in vin za predelavo. Računajo, da bodo dobili letos večje količine španskih ia afriških vin in da si zavoljo tega ne kaže preveč beliti glave. Skladišče pa namera, a-jo dobiti v prostorih, ki jih je kmetijska zadruga svoj čas zgradila za skladišče krompirja.
vanju
Razvidno je. da program z vsebino zagotavlja, da bo vodstvo občinskega sindikalnega sveta marsikaj pridobilo. Poskrbljeno je tudi za to, da bodo pogovore vodili tovariši — iz republiškega sveta Slavko Bohanec, Mitja Švab; Janez škrjanec iz VŠPV; Rudi Videtič iz RGZ ter Erih Slatner iz ObS Brežice.
Pogovori se bodo pričeli 24. februarja v predavalnici delavske univerze (prosvetni dom) v Brežicah in bodo popoldne od 14. do 18. ure vsak četrtek. Računajo, da bo tudi udeležba zadovoljiva.
IVAN 2IVIĆ h
Na sliki vidite novi tricikel z mopedom, s katerim bo DINOSOV delavec prišel k vam na dom po odpadke, če jih sami ne morete dostaviti v DINO-SOVO skladišče. Poslužite se te ugodnosti! (Foto: Miloš Jakopec)
DINOS pride k Vam na dom!
Poslovna enota podjetja DINOS Ljubljana v Novem mestu je zbrala lani 1400 ton odpadnih surovin. Zbrali so okoli 1000 ton raznega železa, 140 ton od padnega papirja, nad 40 ton barvnih kovin, 20 ton stekla, preostanek teže pa so razni tekstilni odpadki, odpadki iz gume  in gu-
marskih izdelkov in drugo.
Pri novomeški poslovni enoti podjetja DINOS so s 1. marcem letos uvedli novost: če imate doma kakršnekoli odpadke, ki bi jih radi predali DINOSU, pokličite telefonsko številko 21-205, povejte vaš naslov in delavec bo prišel
k vam na dom po odpad ke s triciklom. DINOS vam bo odpadke, ki mu jih boste prepustili, plačal po najvišjih dnevnih cenah. Lani je poslovna enota podjetja DINOS v Novem mestu zbrala za 47 milijonov din raznih odpadnih surovin.
Gimnazijci, maturantje, mladina! Zbirajte odpadne surovine, ker si na ta način lahko zberete lepe zneske za šolski izlet, za maturantsko prireditev in podobno! Z oddajo odpadkov boste pomagali industriji in koristili našemu gospodarstvu!
tt     DOLENJSKI LIST
Št. 9 (832)
Sindikalni delavci na izilraževaip
(Nadaljevanje s 1. str.)
da so v skladu z besedami na VIII. kongresu in s sklepi.
Na tem .plenumu moramo konkretno odgovoriti na vsa vprašanja, vsebovana v tezah. To zahtevajo od nas naši delovni ljudje, to zahtevajo od nas naši občani. Od nas zahtevajo, da smo v izpolnjevanju sklepov odločnejši.
Tovarišice in tovariši, mi dobivamo pisma od spodaj, v katerih ljudje pravijo: »Nastopite končno, vi zgoraj, ki .vam še zaupamo, nekoliko odločneje proti raznim negativnim pojavom!«
Odločneje moramo torej kakor doslej uveljavljati naše sklepe in upoštevati disciplino v naši Zvezi komunistov. Disciplina v Zvezi komunistov je namreč popustila.
Tovariš Tito je nato opozoril na položaj, ki ga imamo zdaj v državi. Omenil je Pojave v našj literaturi, razne manifestacije in poveličevanje vsega, kar je bilo v minulosti, bodi pozitivno ali negativno, nadalje razne zahodne težnje in podobno. Dejal je: opraviti imamo, tovariši, s šovinizmom, nacionalizmom in nacionalističnimi izpadi. Vse to ima neko ozadje, za tem stoji razredni sovražnik. — M; komunisti moramo zmerom vedeti, za kaj gre pri tem in izogibati se moramo odklonom, ki vo-d!ijo v šovinizem, nacionalizem pa tudi lokalizem v vsaki republiki posebej. Morajo si biti na jasnem, da je čredni sovražnik še vedno Pričujoč, in sicer zelo resno, l'.'ci' zaradi nebudnosti nas komunistov.
Kadar smo doslej kritizirali oosamezne stvari, pozneje nihče zgoraj iz tega ni izvajal posledic. Snodaij pa je bilo tega še kako veliko, če delavec v podjetju kritizira in to pravilno, se mu yel'kckrat pripeti, da ga vrženo ne le iz podjetja, temveč če je član, tudi iz Zveze komumstcv.
Obstajata torej dve merili, v Zvezi komunistov: ena za tiste zgoraj in drugo za tiste spodaj. — Tovariš Tito je 2atem odločno podčrtal, da niora biti v ZKJ samo eno berilo: enako za voditelje kot tudi za vse člane Zveze komunistov.
Med drugim je tovariš sekretar v nadaljevanju povedal:
Ko izvajamo zdaj gospodarsko reformo in ko na tem plenumu govorimo o ^Jej. moramo za gospodarno reformo videti predvsem £1(-Nveka proizvajalca, občana, *aJti zaradi naših delovnih .JUdi, zaradi naših proizvajalcev tudj hočemo utrditi naše gospodarstvo. In ko bo-govorili o raznih mate-
lainih vprašanjih pri ures-^cevanju gospodarske refor-~^e, bomo morali predvsem r}lsUti na naše delovne ljudi, ^so upravičeni, če nočejo zatezati pasov. Kajti oni
'a-Jo, da zdaj ni več po-nrebno tisto, kar je bilo £re.jsnja leta nepgibno. Ta-je ^° Je bilo to nujno, se iz včlovek> delavec, pro-paajalec zavedal tega. Danes čer,116 130 več Pripravljen po-n:iati tega, ker ve, da ob-Sed'a materialna baza in da ston*eSCyv P°l°zai more po-ševati^ in nenehn0 izDolJ'
jo"1^' ka.'.Sa ovira? Ovira-Mudi*  ambic'^". posameznih 'kv    bi  radi naPravili "Krati,   ambicije posa-
Gospodarsko reformo izvajamo predvsem za človeka, občana!
meznih ljudi in političnih či-niteljev, ki od zunaj vplivajo na proizvodnjo in na našo industrijo in ki so doslej — poslej ne bodo več mogli — edino odgovarjali za materialna sredstva in razpolagali z njimi ter krojili usodo tistih, ki delajo v podjetjih. To je treba popraviti, vendar ne počasi, kot smo popravljali do zdaj.
Tovariš Tito je nato dejal, da je gospodarska reforma v glavnem posledica bujnega razvoja našega gospodarstva in naše družbe nasploh, toda v tem bujnem razvoju se je pokazala tudi cela vrsta negativnih pojavov: presegali smo naše gmotne možnosti in po nepotrebnem investirah, gradili smo mnogo tovarn v vsaki republiki in v vsaki občini. Seveda so pri tem v glavnem vztrajali politični' voditelji. Čeprav smo delali načrte in določali meje investicijskih možnosti in sredstev, je prav to divjanje presegalo vse meje. Vložili smo velikanska gmotna sred-
odjekniti ne samo v naši deželi, ampak po vsem svetu.
Tovariš Tito je nato govoril o deležu delovnih kolektivov pri uresničevanju reforme, o standardu, o potrebi po nadaljnjem sproščanju cen, posebej pa je tudi dejal:
Res je, tovariši, da potrebujemo še mnogo tovarn. Toda mar smo dolžni zgraditi vse tovarne, ki so potrebne socialistični skupnosti, kakor je Jugoslavija? Mar naj vse to stori sedanja generacija? Mislim da ni dolžna. Torej tovariši, prednost moramo dati modernizaciji  našega gospodarstva.
Tovariš Tito je zlasti opozoril, da je treba našo industrijo čimprej modernizirati, da bo lahko tudi bolje iavažala. Opozoril je na združevanje in sodelovanje podjetij, na hitrejše kroženje kapitala, na probleme v notranjem prometu, na disciplino železniškega osebja in na druga gospodarska vprašanja.
Posebej je tovariš Tito govoril tudi o idejni plati dela komunistov in opozoril, da mora biti pri uresničevanju sklepov VIII. kongresa in pri vsem delu komunistov naš idejni boj veliko bolj intenziven. Za komuniste, ki ne izvajajo sklepov ZKJ, ni prostora v Zvezi, taki komunisti naj izstopijo. Marsikaj kaže na nečuječnost komunistov, razni pojavi pa hudo obremenjujejo socialistični razvoj in naše družbene odnose. Vsi ti odnosi in vplivi bi seveda imeli velike posledice, če se ne bi ostro bojevali protj njim. Najmočnejše orožje za ta boj pa je ideologija ZKJ, naša ideja, smotri, ki jih imamo. Te cilje morajo komunisti predočiti slehernemu našemu občanu, vsakemu delavcu.
Dve desetletji sta že minili, odkar so odložili puško, pa so se kljub temu v lepem številu odzvali na pogovor. Zbrali so se skromni delovni ljudje, s katerimi se srečujemo vsak dan na cesti, pa ne vemo, da so pred desetletji s puško v rokah kovali svobodo, ki je zdaj last vseh. Na sliki: pogled na del borcev XII. Slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade, ki so se zbral ina pomenek 27. februarja v Novem mestu (Foto: Miloš Jakopec)
»DVANAJSTA« SI PISE ZGODOVINO
27. februarja dopoldne so se v Domu JLA v Novem mestu zbrali nekdanji borci XII. SNOU brigade ter mimogrede pokramljaii o spominih na slavne dni svojih bojnih pohodov. 2e v uvodu je nekdanji komandant brigade tovariš Vid Jerič poudaril, da ima sestanek delovni značaj. Približno 35 borcev, ki so se sestali, se je pogovorilo o tem, kako zbrati zgodovinsko gradivo o bojih in poteh XII. brigade, ki bo iz-
dano za 25-letnico njene ustanovitve kot ena izmed 32 knjig o slovenskih partizanskih bojnih enotah.
Sklenili so izdati poseben album s slikami vseh borcev, zbrali bodo vse ohranjeno gradivo in dokumente ter priredili vsako leto več srečanj borcev, več proslav in tovari-ških večerov. Naloga, ki so jo sprejeli, je pomembna in hvalevredna, saj bodo iztrgali pozabi  marsikateri dogodek
in spomin ter prenašali na mladi rod tradicije iz NOB. Pogovorili so se o 25-član-skem pripravljalnem odboru, ki bo vodil delo, ter izvolili 4 komisije: za zgodovinska vrašanja, za organizacijska vprašanja, za stike z družbenimi organizacijami in za finančno ekonomska vprašanja. Razen tega so izvolili pododbor za dolenjsko področje, ki bo povezoval še živeče borce, prebivajoče v dolenjskih občinah.
Brežiška pobuda za boljše obveščanje
Za obveščanje v občini Brežice sta poglavitna vira lokalna radijska oddajna postaja in Dolenjski list, ki se dobro dopolnjujeta. Nobenemu izmed obeh se zdaj ne bi mogli več odreči. Občinski odbor Socialistične zveze, ki ima v svojem programu vključeno skrb za obveščenost občanov, se tega dobro zaveda in je minuli teden sklical sejo prav o teh vprašanjih.
' Predsednik tov. Janez Volčanšek je v uvodnih mislih analiziral nekaj podatkov o razširjenosti tiska in radia v občini in nakazal potrebo po kakovostnem in količinskem napredku dosedanjega obveščanja. Za to je- poklicana predvsem Socialistična zveza, ki bo hkrati s povečano skrbjo za javnost dela krepila lokalno samoupravo. Njena dolžnost je, da podpira pravilno uve-
»NI PRAV, DA TOLIKO MOLČIMO!«
Jožica Gregorčič: »Ni prav, da me ženske na javnih zborih toliko molčimo. Oglasimo se, da bodo vedeli, kaj me rnisiimo!«
stva in vendar velik del teh sredstev danes ne prinaša saidov in nam ne daje rezultatov.
• Prav tako smo ustvarili institucije, ki so b;le nemara prej potrebne, zdaj pa so že zastarele. Tovariš Tito je kot primer opisal službo družbenega knjigovodstva, ki je zdaj že močno zastarela-Res je, da niti v preteklosti ni dala tistega, kar smo od nje pričakovali. Ni se mo:. dernizirala; 24.000 članov družbenega knjigovodstva dela in računa s svinčniki, porabili pa so do 45 milijard dinarjev, čeprav so za to delo na voljo moderni stroji. Tovariš Tito je nato opisal nepotrebno birokracijo okoli bank, ki imajo zdaj zvezane roke, kar zadeva prosto, hitro in učinkovito kroženje kapitala. Opozoril je, da moramo zastarele reči čimprej popraviti   in modernizirati.
Gospodarska reforma se po besedah tovariša Tita še ni postavila na noge, za to pa smo odgovorni vsi komuni sti Za to je potrebna neneh na enotnost v-eh komuni stov, saj mora uspeh gospo darske reforme v vsej njeni širini  in  pomenu mogočno
»Veste, jaz sem prava ženska, rada govorim in ne boste imeli težav pogovoriti se z menoj«, me je pozdravila Jožica Gregorčič še preden sem povedal, zakaj sem prišel, ko sem jo obiskal na domu na Brezovici pri Mirni. Ko je zvedela namen obiska, me je takoj prekinila: »Ravno k pravim ste prišli! V naši vasi smo skoraj same ženske in vse ,furamo' same. Vsak dan sproti potrjujemo, da za-ležemo toliko kot možje. Tudi jaz sem sama. Moža so mi ubili, ko sin, ki zdaj študira na univerzi, še rojen ni bil. Pa sem vse zdržala in ponosna sem na to. Letos bom začela gra diti novo hišo in pravkar sem se vrnila, ko sem nesla malico sinu in delavcem, ki lomijo kamen na Mirni.« .
Ni mi bilo treba postaviti novega vprašanja o položaju in težavah kmečke žene, ker je nadaljevala: »Me kmetice dobro vemo, da nas delo od jutra do noči na polju in še doma odteguje drugim stvarem. Sama sem bila več let odbornica in članica zadružnega sveta in vem, kako je s to stvarjo. Vendar bi bile tudi me rade bolj razgledane. Povem vem, da gori pri nas vsak četrtek dolgo v noč luč, da preberem Dolenjski list. Naročena sem tudi na
Kmečki glas in glasilo upokojencev.
Zaboli me, ko pridem včasih v trgovino in občutim, da se postrani gleda na kmečko ženo, ki ni tako lepo .zrihtana'. Pa vendar naše življenje ni lahko, saj moramo ne samo delati na kmetiji, kuhati in pospravljati, tudi gospodariti in celo pre-kupčevati na sejmih moramo. Poleti še za kuho ni časa, kljub temu, da ne primanjkuje hrane, kaj šele, da bi mislile na kaj drugega.«
Ko je slišala mojo pripombo o uveljavljanju žensk, je takoj prevzela
besedo: »Sem za to, da se bistri kmečki ljudje izobrazijo, da se bodo znali bolj od nas postaviti v življenju. Sama sem nekaj časa na sejah v skupščini samo poslušala, ker nisem
razumela, vendar ne dolgo. Ni prav, ko na javnih zborih posebno me žene toliko molčimo. Poyejmo, da bodo vedeli, kaj mislimo tudi me. Zadnjič sem bila na zboru občanov proti temu, da bi kmetje plačevali prispevke za vrtec. Naj tovarne dajo denar za to. Naši otroci pa v razborih ,gor rastejo'.
še nekaj bi vam rada povedala. Včasih za spomin pregledujem slike s kuharskega tečaja na Mirni, s tečaja za vkuhavan'e sadja, s tečaja o kolinah in podobno. To je bilo, ko smo imele žene na Mirni svojo sekcijo zadružnic. Tega sedaj na žalost ni več. Nekaj časa je bila še konferenca za družbeno aktivnost žensk, pa tudi nje ni več prav čutiti. Ali je to prav?«
Ko sem jo pobaral, kako bodo letos proslavile svoj praznik, je dejala: »Slabo kaže. Navadile smo se, da je bilo ta dan tudi malo zabave. Same bi nekaj prispevale, da bi se imele ta dan malo ,lušno'. če pa že ne bi imele kaj več od praznika me, ki smo zdrave, pa naj bi Socialistična zveza obiskala ostarele in osamljene matere in jim dala vsaj šopek rož in topel stisk roke, če drugega ne. Verjemite mi, da bi s tem zanje veliko naredili.«
MARJAN LEGAN
Ijavljanje občanov v krajevnih skupnostih, v občinski skupščini in njenih svetih in vseh samoupravnih organih.
Dolenjski list in Radio Brežice naj bi s sodelovanjem širokega kroga občanov prerasla v javno tribuno mišljenj, kritik in predlogov delovni^ ljudi. Postala naj bi torej še pomembnejši činitelj političnega, gospodarskega in kulturnega napredka v občini. Tako bi kazalo povečati obseg »Brežiških vesti« v listu še za četrtino strani in omogočiti večje število kvalitetnejših oddaj po radiu. Za uresničitev teh zamisli pa bi bilo potrebno več denarja, kot sta ga ta dva obveščevalca prejemala doslej. Plenum je v zvezi s tem sprejel priporočilo občinski skupščini in vsem delovnim organizacijam, naj finančno podpro brežiški radio in Dolenjski list in ju tudi bolje izkoristijo za obveščanje ter oglašanje. Zaprtost v nobenem primeru ni več upravičena.
Ko so člani v razpravi govorili o tem, kakšen naj bo list oz. program radijske postaje, so vsi menili, da bo dober, če bodo vsi, ki so poklicani, sodelovali s svojimi prispevki. Zlasti družbeno politični delavci se takemu sodelovanju ne bi smeli izmikati.
Za to je po mnenju plenuma potrebna tudi sprememba miselnosti ljudi v občinskih vodstvih, ki se vse preveč oklepajo samo starih oblik obveščanja občanov na sestankih in zborih. Do javne razprave skoraj ne pride, ker so ti zbori in sestanki neštetokrat samo formalnost in ljudje v hitrici tudi ne morejo temeljito pretresti posameznih predlogov? Največkrat zvedo za pomembne odloke občinske skupščine potem, ko so jih odborniki že izglasovali. V takih primerih bi lahko tisk in radio veliko pomagala, da bi bili ljudje pravočasno in bolje obveščeni. To pa seveda zahteva spremembo dosedanjih delovnih metod in doslednejšo uporabo modernejših sredstev za informacije.
JOŽICA TEPPEY
Janez Trdina:
Ptica Zlatoper
Na Gorjancih so se nahajale tri prečudne reči. V skriti dolini je stalo drevo, ki je bilo spodaj mogočna bukev, v sredi silen hrast, zgoraj pa visoka in tanka breza. Brezo je pokrivala bela meglica, da se od zdolaj ni mogla videti. Okoli velikanskega debla se je ovijala od tal do vrha vinska trta. Ta trta je bila debela kakor žrd, listje ji ni nikdar usahnilo in grozdje je dozorevalo na nji brez razločka letne dobe, pozimi kakor poleti. Tretje :n največje čudo je bila ptica Zlatoper, ki si je naredila gnezdo v beli meglici med najtanjšimi vejicami visoke breze. Ta ptica ni zoba-la zrnja in pila vode kakor druge ptice, živela je samo ob rumenem grozdju, ki je viselo okrog gnezda, in ob nebeški rosi, ki je padala na brezo. Zlatoper so jo imenovali zato, ker je imela v desni peruti zlato pero. čudna moč je bila v tem peresu. Kdor bi z njim napisal tri prošnje, morale bi se mu izpolniti vse tri, in ko bi jih poslal tudi cesarju ali papežu ah pa svojemu najhujšemu sovražniku. Veliko junakov je poizkusilo priti na brezo, da bi iz-pukali ptici dragoceno pero, ah do gnezda ni priplezal nobeden. Vsi so zdrknili s spolzke breze, popadali na hrastove in bukove veje in se pobili.
V tisti dolini je prebival svet puščavnik, ki je poznal vsako skrivnost. Ljudje so ga hodili povpraševati, kako bi se dobilo zlato pero. On se jim je smejal in rekel: S koso in s tremi svetniki. Ljudje teh besed niso razumeli in so mislili, da se jim sveti mož roga. To je čul pod-gorec Mikec. Mikec je bil, kakor so sploh podgorci, včasih prav razumen fant, da malo takih, včasih pa prav neumen, da tudi malo takih. To se pravi, Bog je dal Mihcu dosti pameti, ali je bil ta križ, da ni svoje pameti vselej za svet vprašal in je poslušal. To pot je uganil precej dobro, kaj mu je storiti. Dejal je: Bedakom se prav godi! Srečo naj izkuša tisti, ki zna plezati, kakor jaz, in ki razume puščav-nika, kakor jaz. Mikec vzame poso in gre v Gorjance. Ko je ugledal čudno drevo in nad njim belo meglico, je začel kositi in kosil je noč in dan, dokler je pokosil vse senožeti po dolini in tudi nad dolino. Mrvo je navalil k drevesu, da je sezala čez bukev in hrast gor do breze in do
bele meglice. Sedemkrat je plezal v brezo in sedemkrat se mu je spodrsnilo. Ker je padel vselej na mehko seno, si ni storil nič zalega, ali začelo ga je mčno skrbeti, da utegne tudi njegov trud ostati prazen.
Zdaj se je domislil, da* je izpolnil puščavnikov svet samo na pol. Koso je dobro rabil, tri svetnike pa zanemaril. Mikec poklekne in se priporoči svetnikom, ki varujejo Gorjance: sv: Eliji, sv. Miklavžu in sv. Jedrti. Po molitvi začne plezati os-mikrat in dospe brez truda do zaželenega gnezda ptice Zlatoper. Ptica ga je počakala in si dala brez strahu izpukati zlato pero. Mikec ves vesel in srečen vzame pero in odide domov. Od same sreCo se mu je v glavi tako vrtilo, da ni vedel, kaj bi počei V ti omotici mu še niari ni bilo, da bi se posvetoval najprej s pametjo. In tako je ukrenil nazadnjo zgolj po svoji preprosti podgorski glavi, pa ni čudo, da je tako slabo pogodil, šel je vprašat učenjake, kateri cesar je na svetu najbolj mogočen. Ko so mu učenjaki povedali, napisal je do tistega cesarja prošnjo, naj mu da svojo hčer za ženo. Cesar se je silno začudil ali se ni mogel braniti. Poklical je hčer in ji vse razložil, kaj in kako, in da mora biti Mikčeva. Cesarična se' hudo razjezi in zagrozi Mikcu, da se bo kesal. Pokorna očetovi za-"povedi odide v podgorje in se z Mikcem poroči. Bila je grda kakor strah, nagajiva kakor škrat, obenem pa uboga kakor be-račica in vendar poželjiva vsake dobrote in zapravljiva, kakor da ji ne more nikoli nič zmanjkati, fvdikec je dobil po očetu dve kmetiji. Eno je pridržal sam, drugo je zaženil cesarici. Razsipna baba jo svoje zemljišče kmaiu zadejala in jela potem zakopavati v dolg tudi njegovo.
Take potrate se je Mikec ustrašil in je vzel v roko zlato pero in napisal do cesarja drtgo prošnjo, naj da hčeri cesarsko doto, da bo mogia živeti po svoji navadi, imenitno po cesarsko in za svoje. Cesar mu je prjsnjo precej uslišal in poslal hčeri silno bogato doto, več voz zlata in srebra in najlepše obleke toliko, da s^ je lahko preoblekla vsak dan v drugo. Cesarična je plačala svoje dolgove, ali Mikcu ni dala ne krajcarja. Zasmehovala in zasramo-vala ga je kar očitno. Ona
se je vozila v dragoceni kočiji, on je pa moral ca pljati za njo peš. In ko je" tekel ves obupan za kočijo, je vpila na vse strani: Podgorski možje in tanje! odkrivajte se! Ah nc vidite, da me spremlja moj mož, slavni Mikec cesarjev zet? Ta sramota je pekla Mikca polj nego vse drugo. Spet je vzel v roko zlato pero in napisal do cesarja svojo tretjo in po slednjo prošnjo, naj vzame svojo hčer nazaj. Cesar se je zasmejal in mu izpolnil iz srca rad tudi tretjo in poslednjo prošnjo. Bridko je Mikec žaloval po svoji lepi, tako brezumno zaženjeni in zapravljeni kmetiji, še veliko veliko bolj se je pa veselil in Boga hvalil, da se je iznebil samopašne in grde cesarične. Odslej ni zame-taval v nobeni reči več svetov svoje dobre podgorske pameti. Našel si je med domačimi dekleti drugo ženo, ki je bila lepa in pridna in je prinesla k hiši tudi prilično doto. Živel je z njo mirno, zadovoljno in srečno do smrti.
Ker so mu sosedje preveč zabavljali in ga dr a žili s cesarično, ie napu.-.n] Podgorje in se preselili med Bele Kranjce, ki ga niso dosti poznali. Zlato pero je nesel s sabo in ga na vso moč skrbno varoval. Pokazal in dal ga je sinu šele v sivi starosti, ko mu je izročil gospodarstvo. Rekel mu je: Na, sin! tu ti dajem tvojo srečo ali nesrečo, tvojo čast ali sramoto, kakor si boš sam izvolil. Meni je prineslo to pero nesrečo in sramoto, ker ga nisem znal raniti. Bodi ti pametnejši od mene! Ne prosi z njim nikogar za ženo ali blago ali za posvetno čast! Ce nočeš poslušati svet svoiega starega očeta, napiši proš njo do našega cerkvenega poglavarja, rimskega papeža, naj bi bral zato sveto mašo, da te Bog ra ;sve-ti, da ti podeli svoj dar modrosti, s katerim 5* bo lahko pridobil večno zve-ličanje pa tudi častno blagostanje
Sin je poslušal starca in napisal prošnjo do papeža, kakor se mu je svetovalo. Papež mu je drage volje izpolnil pobožno prošnjo in bral zanjo sveto mašo. Bog ga je obdaril potem s toliko modrostjo in pametjo, da si je prigospo-daril jako veliko premoženje, po smrti je pa bil sprejet med svetnike. Tudi njegovi otroci in vnuki so sloveli radi svoje odlične poštenosti in bistroumnosti, čudodelno zlato pero se nahaja še zdaj shranjeno nekje na Belokranjskem in govorica trdi, da se rabi še zmerom prav marljivo in uspešno. Poznam staro, jako častito ženico, ki bi, če bi trebalo, stokrat na to prisegla, da so prejeli Beli Krar.j-ci svojo veliko razumnost, možatost in spretnost za vsako delo po blago lami moči Zlatoperovega peresa.
Jaiiuš Osenka:
PEKLENŠČEK
Neko noč je na moja vrata potrkal hudič. Njegov obisk sem že dolgo čakal, saj sem daleč okrog slovel po svojem poštenju, kar peklu res ni moglo ugajati. Gotovo je peklenske kroge to jezilo.
No, zdaj me bo satan začel vpeljevati v skušnjavo, sem pomislil razburjeno.
Toda hudič se je lepo mirno usedel na stol, si prekrižal kopita čez koleno in zazehal, potem pa uprl vame popolnoma mirnodušen pogled.
Oba sva molčala.
»Ti vsekakor želiš, da bi se jaz zapletel v kak gospodarski kriminal?« sem pobaral hudiča, ko nisem mogel več trpeti molka.
»Če hočeš, se zapleti, če nočeš, pa ni treba,« je mirno odgovoril hudič in si mirno izpod krempljev čistil žveplo.
Le kakšno peklensko šalo mi neki pripravlja? — sem pomislil.
Toda hudič se sploh ni zmenil zame.
»Ali. moram kaj ukrasti?« sem ga vprašal.
»To je tvoja stvar,« se je odrezal.
»Ti bi gotovo rad, da se vdam pijači, a?« sem nadaljeval.
»Vdaj se, če te veseli,« je odgovoril hudič. »Ne bom ti branil.«
»Aha, že razumem!« sem se domislil. »Rad bi me pahnil v razvratno življenje. Polmrak, opojna muzika, norčije . ..«
»Beži no, beži! Kakšne norčije...« je s studom odgovoril hudič. »Dolgčas, da se bog usmili!«
»Dolgčas?« sem se začudil. »Po mojem je razvrat jako prijeten!«
»Oprostite, prosim: kdo koga zdajle zavaja v skušnjavo?« se je hudič uprl.
»Saj res,« sem mu potrdil. »Pravzaprav me moraš U zavajati v skušnjavo, da bom grešil.«
»Kar se mene tiče, me to posebno ne zanima,« je rekel hudič. »Če bi rad grešil — greši, če te ni volja — potlej ni treba. Meni je figo mar.«
»No, si pa res lep hudič!« sem zavpil razkačeno. »Kaj pa je s teboj? Zakaj ti je to figo mar?«
»Spremenili so sistem nagrajevanja. Prej sem bil nagrajevan od duše, zdaj pa so me prevedli na pavšalni znesek,« je kislo rekel hudič in izpljunil smolo.
»U-u, hudiča! ...« Kar zažvižgal sem ob tej novici, videč, da mi je prav pred nosom ušla priložnost, da bi bil zapeljan v skušnjavo.
»Overi mi tale nalog za službeno potovanje,« me je zaprosil hudič in mi dal dokument. Na zadnji strani je bilo natiskano: »Dopoto-val«, »Odpotoval«, spodaj pa: »Podpis tistega, ki je bil zavajan v skušnjavo«.
Podpisal, sem se, hudič je vtaknil papir v žep kratkega fraka in mi pomahal:
»Moj pozdrav! Izginjam!«
»Kako, za božjo voljo? Saj petelini še niso zapeli!« sem začel ugovarjati.
V odgovor nisem zaslišal satanskega smeha. Hudič me je samo potrto pogledal in izginil.
Na mestu, kjer je še pred trenutkom sedel, ni dišalo ne po smoli ne po žveplu.
ISKRIVOSTI
Nič se ni pripetilo, dokler tega ne objavijo časniki.
Aristid Selmi, italijanski novinar
Svečan sprejem je takrat, kadar se ljudje neprestano rokujejo, kot da se ne poznajo.
Paul Hubschmid, nemški igralec
Kdor piše dnevnik, usmerja pogled na samega sebe.
Sartre,
francoski književnik
. Razgovori v brivnici dokazujejo, da imajo ljudje glavo zaradi las.
Helmut Kvvaltinger, avstrijski humorist
Vse, kar je potrebno za človekovo delo, sta samopremagovanje in radovednost.
Federico Fellini, italijanski filmski režiser
Potujoča cerkev
Lesena voznesenska cerkev, ki' so jo brez enega žeblja zgradili pred 400 leti, se je »preselila« v novi kraj — v Spasoprilučki samostan.
Cerkev, ki je visoka kot dvanajstnadstropna hiša, so razstavili po brunih in jo po 100 km dolgi vodni poti prepeljali v Vologdo. Cerkev so morali preseliti, ker je ta edinstveni spomenik staroruskega gradbeništva stal na močvirnatih tleh in mu je grozila nevarnost, da bo propadel.
Na področju Vologde (severna Rusija) ie_ deset lesenih cerkva, ki so jih ruski mojstri zgradili v 17. stoletju.
Znanstveno posvetovanje o OF slovenskega naroda ob njeni 25-lelnici
Na pobudo izvršnega odbora glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in predsedstva Zveze združenj borcev NOV Slovenije so se .Slovenska akademija znanosti in umet-
Predavanje o sevniškem gradu
Delavska univerza je pripravila v četrtek, 10. februarja, v polni dvorani gasilskega doma predavanje prof. D. Komelja, ki vodi obnovitvena dela sevniškega gradu. Najprej je govoril o zgodovini Sevnice in gradu, kjer so bili v srednjem veku gospodarji avstrijski grofje. Znan je sevniški urbar, še bolj pa je znana Lutrova klet, kjer je učil Jurij Dalmatin. Zelo značilen je gornji grad s štirimi stolpi iz 13. stoletja. Dolnji grad v mestu pa je iz 17. stoletja. Sevničani so na predavanju videli tudi diapozitive in slike svojega gradu in kraja. S- Sk.
Zidarju nagrada za »Svetega Pavla«
Letošnjo Prežihovo nagrado za literaturo, ki jo pode ljuje mariborska založba Obzorja, je dobil pisatelj in pesnik Pavle Zidar za roman »Sveti Pavel«. Nagrada mu je pripadla, ker je znova dokazal smisel za artistično bogato, slikovito in plastično upodabljanje življenja, žirija pa je bila razen tega mnenja, da je »Sveti Pavel« najboljši prozni tekst mladega pisatelja Pavleta Zidarja.
nosti, Zgodovinsko društvo za Slovenijo in Inštitut za zgodovino delavskega gibanja odločili za organiziranje znan-stvenega posvetovanja o Osvobodilni fronti slovenskega naroda, ki bo ob 25-letnici njene ustanovitve. V ta namen so se 10. februarja 1966 sestali zastopniki imenovanih ustanov in ustanovili prireditveni odbor: Josip Vidmar, dr. Milko Kos in dr. Makso Snuderl za SAZU, dr. Metod Mikuž, dr. Janko Pleterski in dr. France Škerl za Zgodovinsko društvo ter France Kimovec, Mitja Ribičič in Franček Saje za IZDG. Prireditveni odbor: Josip Vidmar, lovni program s štirimi glavnimi referati:
1. Nastajanje enotnosti demokratičnih sil slovenskega naroda pred vojno.
2. Vloga in pomen ustano-
»Rameaujev nečak« v Mali drami
Ljubljanska Mala drama je pred kratkim uprizorila dialog francoskega enciklopedista in Voltairovega sodobnika D. Diderota »Rameaujev nečak«. Delo je režiral M. Hercog, v vlogah pa sta na stopila Aleksander Valič in B. Kralj.
Za naš film samo priznanje
Na XII. mednarodnem festivalu kratkih filmov v Ober hausnu so največ nagrad in priznanj dobili ustvarjalci iz Cehoslovaške. Žirija je izrekla posebno priznanje med drugim tudi jugoslovanskemu filmu »V zavetju časa«.
vitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
3. Temeljne točke Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
4. Osvobodilna fronta — »država v državi«.
Nekatera ožja vprašanja iz navedene problematike o razvoju Osvobodilne fronte slovenskega naroda bodo osvetlili koreferati.
Posvetovanje bo od 28. do 30. aprila 1966 v Ljubljani. Prijave za udeležbo na posvetovanju sprejema Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana, Trg revolucije 1. PRIREDITVENI ODBOR
Miro Kugler: Pod  brežiškim obzidjem
VEDETI MORAMO IN ODLOČNO POVEDATI
Ne spravljajmo kulture na beraško palico!
24. februarja je predsednik republiškega sveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Branko Babic na osmi redni seji predsedstva sporočil, da bo plenum Zveze v začetku marca, torej pred kongresom SZDL, in sicer zato, da bi razpravljanje o kulturno-prosvetni problematiki lahko vključili v Socialistično zvezo in delo VI. kongresa SZDL Slovenije. Ta čas položaj kulturno-prosvetnih organizacij v Sloveniji ni preveč rožnat. Prišlo je do procesa, v katerem kulturna prosvetna dejavnost odmira, organizacij pa je čedalje manj. Vse to je razvidno tudi iz statističnih podatkov, po katerih se pri nas iz leta v leto zmanjšuje število organizacij' in obiskovalcev kulturnih prireditev.
Upadanje kulturno prosvetne dejavnosti je očitno zlasti na podeželju, dolenjska tu ni izjema. Vzrokov je več. Upadanje kulturno prosvetne dejavnosti je nedvomno objektivna posledica družbenega procesa, nanj pa vplivajo tudi razni idejni momenti, pogojeni s subjektivno slabostjo.   Velika   območja so
Kaj ie povedal Brooklvriski Sehlsfttl v „Lbezni"?
Mestno gledališče ljubljansko je v torek t za NOVO TBKS) m v sredo (/.a druge kolektive) spet gostovalo na novomeškem odru. Na obeh
Dolenji vasi pri Ribnici, kjer je usicmovil tudi persfco dru-^uo, fcj je nastopalo samo-stojno in na raznih priredit-
ter bilo trn v peti župniku škulju. Med prvo svetovno vojno te bil ujet v Karpa-
iz ruskega ujetništva pa se je vrnil, po treh in pol letih.
Od leta 1921 do 1946. se pra-vi do upokojitve, je služboval Wirfco Trost v Kočevju, kier je bil tudi pomočnik okrajne-
ga šolskega nadzornika. Takoj ix) prihodu v Kočevje si je prizadeval za ustanovitev glasbenega društva, ki je imelo svojo glasbeno šolo — njen ravnatelj je bil tovariš Trost — in pevski zbor, ki ga je naš jubilant ustanovil in vodil kot dirigent do leta 1956. V glasbeni šoli je uči! mladinsko petje, klavir in violino. Šola je imela vsako leto svoj koncert. Pevski zbor je imel na leto dva koncerta in je nastopal tudi v okoliških mestih in vaseh (Ljubljani. Ribnici, Velikih Laščah in drugod). Skupno je imel zbor 41 koncertov:
Med drugo svetovno vojno je bil tovariš Trostt preganjan in zaprt: leta 1946 je bil upokojen, kljub temu pa je vodil pevski zbor vse do leta 1956 in honorarno poučeval na vajenski šoli matematiko in slovenščino do pred tremi leti- Leta 1947' je dobil pevski zbor. ki aa ie vodil tovariš Trost, na kulturno umetniški reviji v Ljubljani priznanje kot naiboljši podeželski pevski zbor. Za svoje delo ie prejel tovariš Trost več nrimani. odlikovani, naarad. diplom in daril Leta 1955 ga ie odlikoval tudi predsednik Tito z medalio dela za 34 let vlodneaa kulturno umetniškega dela: med drvnim je pre-iel še srebrno značko oziroma »O'Vikovanip Siv>obod« II stovn ie
Tovarišu Trostu se njeaori rtekdanH učenci in sotovariši. nosebno na delavci na kulturnem vodročhi zahvaljujejo za vse. kar ie dal njim in Kočevski, vsi no mv nb vjeao-nem nr/imilcu icli&emm Se na mnoga zdrava in srečna leta!
je tretja premiera Mesinega gledališča ljubljanskega'1 v sezoni 1965 — 1966. Komedijo je prevedel Janko Moder.
Kaj je »Lbezn« in kdo je Murrav Schisgal? Preprost odgovor b- bil takle: »Lbezn« (angleški: luv«) je »nesramna komedija, ki se med drugim norčuje iz ljubezni, zakona, samopomilovanja, obupa, samomora in homoseksualnosti.« V slovith ameriških gledaliških* hišah( kot je Bo-Othovo gledališče, je »Lbezn« prava »bomba«. To »bombo«, je iznašel sedemintridese'tlet-ni sin likarice iz vzhodnega New Yorka v Brooklvnu, Murry Schisgal. Pred njo Schisgal ni pomenil veliko v literarnem svetu. V »Lbezni« pa je povedal, kako izprevrženo in zlorabljeno je ime ljubezen in da je zato vseeno, ali ji rečemo »lbezen« tangi. Luv) ali »lobezn« ali xyz. In prav zavoljo te »definicije«, ki pa spet n; definicija za tisto, kar naj bi bila ljubezen, je Schisgal razburil in razvnel gledalce in se jim priljubil.
brez ljudi, vdanih kulturnemu delu, selitev v mesta se stopnjuje, kulturno prosvetna dejavnost pa hira.
Seveda ne gre valiti krivde samo na objektivne in subjektivne vzroke, katerim so bile kulturno prosvetne organizacije neposredno podvržene. Deloma so za mrtvilo in upadanje tako potrebne dejavnosti krive druge organizacije, ki so premalo pomagale kulturno prosvetnim. Predsednik republiške Zveze Branko Babic je menil, da svoje dolžnosti do teh niso zlasti izpolnile organizacije Socialistične zveze. Verjetno najtehtnejši razlog za upadanje kulturne dejavnosti je v gospodarski reformi, ki je organizacije (zlasti na terenu) finančno prizadela. Denarni položaj je hudo težak, saj so občine ob zmanjševa-
Za ljubljansko Opero aplavz v Brescii
Z velikim uspehom je ljubljanska Opera 19. in 21. februarja gostovala v italijan skem mestu Brescia. Uprizorila je opero Richard Straus-sa »Šaloma« in balet Stra-vinske^a »Ognjena ptica«. Kritika je zlasti hvalila dirigenta in solistko Vilmo Bukovec.
Festival Zagreb 1966
Festival Zagreb 66 bo od 13. do 16. aprila v zagrebškem koncertnem studiu Istra. Peli bodo: G. Novak, Z. Vučkovič, A. Dedič, I. Ro-~ bič, V. Vukov in drugi pevci ter vokalni ansambli.
nju proračunskih sredstev v več primerih povsem brisale iz spiska dotirancev kulturno prosvetne organizacije. Veliko občinskih svetov v Sloveniji je tako brez sredstev, v nekaterih — med dolenjskimi trebjanska in novomeška — pa so sredstva znatno zmanjšali.
Predsednik občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij v Novem mestu, tovariš Ernest Jazbec, je med drugim navedel, da velja v novomeški občini prav lansko leto za prelomnico v upadanju kulturno prosvetne dejavnosti in zmanjševanju števila ustreznih organizacij. Da bi krila svoje potrebe in potrebe podeželskih društev in prosvetnih organizacij, je občinska Zveza KPO lani za-htevala 7,000.000 dinarjev; ko je občinska skupščina sprejemala proračun, pa je bilo za Zvezo KPO odobrenih le 2,000.000 dinarjev. Dejansko je bilo porabljenih 1,700.000 dinarjev, ker so oh spremembi občinskega proračuna v letu 165 odvzeli že od tako borne vsote še 300.000 dinarjev. »Tudi obeti za 1966 niso rožnati,« je omenil predsednik Jazbec in pripomnil, da
občinska Zveza KPO letos nima pričakovati kaj več kot je dobila lani. Občinska skupščina se je odločila, da sredstva nakazuje letos samo na račun sveta Zveze KPO. To je vsekakor boljši način, kot je bil v veljavi do zdaj, ko je vsaka kulturno prosvetna organizacija po vidnih in nevidnih kanalih dobivala sredstva. Zvezi bo omogočeno pravičneje nadaljnje razdeljevanje sredstev in bo pri tem, kot je poudaril Ernest Jazbec, upoštevala predvsem delavnost oziroma delo te ali one organizacije. Na podlagi lanskega dela pričakujejo, da bodo letos deležna sredstev predvsem novomeška društva in skupine, pa šentjernejsko in straško društvo, medtem ko od drugih -društev oziroma organizacij v večjih in manjših centrih občine najbrž ni veliko pričakovati. Pri tem se bo morala občinska Zveza KPO vpreei predvsem bolj kot usmerjevalec kulturne politike kot pa organizator prireditev.
Ce povzamemo sklepe redne seje predsedstva republiškega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij, lahko razne zahteve strnemo v eno osnovno: da je treba jasno določiti kulturno politiko. Le teda.j bodo iz kulturno prosvetnega življenja pri nas izginile tudi razne anomalije. Da bi do tega kdaj res prišlo, pa bo treba v samem delu organizacij marsikaj spremeniti in prilagoditi razmeram, ki jih prinaša vedno novi — čas.
VSEBINA UČENIH ŽENSK
težko nalogo: vsiliti tega zeta oblastni Filaminti. Fila minta je namreč strašna po svojem značaju, pred njo Kri-zaldu ne ostane drugega kot vdaja in molk. Vse skupaj je toliko težje, ker se je Fila-minta odločila, da bo dala Henrieto Tr'isotinu. Kljub temu se Krizald, ki mu stoji ob strani brat Arist, zakolne, da bo na koncu njegova veljala. Na to ni treba dolgo čakati: Filaminta namreč pokliče notarja in narekuje Tri-sotinovo ime, Krizald pa Kli tandrovo. »Dva ženina!« vpije notar, »to ni' v navadi.« Filaminta bi zmagala — a tu pride Arist s strašno novico: nesrečna pravda je spravila Krizalda ob vse premoženje. Trisot'n zdaj pokaže svojo umazano dušo: odstopi. Strašna novica pa je bila na srečo Aristova zvijača in Klitan-der in Henreta v splošnem veselju obhajata poroko.
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja OSNOVNE ŠOLE DOBOVA
razpisuje
DELOVNO MESTO DIREKTORJA ŠOLE
Pogoji: najmanj učitelj z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj pet let učnovzgojne prakse. Ponudbe s kratkim življenjepisom in z dokazili o izobrazbi in praksi pošljite razpisni komisiji pri osnovni šoli Dobova do vključno 19. marca 1966.
-  ■ Komisija za razpis delovnega mesta direktorja razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA OSNOVNE ŠOLE GLOBOKO
Pogoji: Ustrezna srednja, višja ali visoka izobrazba z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj deset let vzgojnoizobraževalne prakse.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in z dokazili o izobrazbi in praksi pošljite razpisni komisiji pri Osnovni šoli Globoko do vključno 19. marca 1966.
i-ečernih predstavah s pričet-kom 'ob 20. uri je uprizorilo »Lbezen«, komedijo v dveh dejanjih ameriškega p sca Vlurrava   Schi.sgala. »Lbezn«
OB JUBILEJU POMEMBNEGA KULTURNEGA DELAVCA KOČEVSKE
MIRKO TROST - ntekinik
Jutri, 4- marca, bo dopolnil osemdeset pomladi M i r k o Trost, upokojeni učitelj in znani glasbeni delavec. Rojen je bil v Vodicah pri Kamniku, učiteljišče je končal leta 1908 v Ljubljani, nato pa služboval v Dolenjem Logatcu, šentrupertu na Dolenjskem in na Raki pri Krškem. Od leta 1912 do 1921 je služboval (z izjemo vojnih let) v
V torek popoldne in zvečer ob 19.30 (Novome-ščane opozarjam i na točen začetek predstave: zavese bodo dvignili ob pol osmi uri zvečer, zato ne zamudite!) bo ljubljanska Drama gostovala na novomeškem odru. i/ Gledal š-kega lista št 5 povzemamo spodnje podatke.
V hiši dobrega meščana Krizalda se vse ženske vdajajo znanosti: žena Filamn-ta, sestra Beli za in hči Ar-manda. Le druga hči Henri-eta ima eno samo željo: po ročiti se s Klitandrom, ki ga ima rada in ustanoviti družino, žal pa Klitander n:ma ničesar, kar bi ugajalo Fila-minti. Predvsem Klitandru ni do učenjakini, za hišnega boga — pisača in blebetača Tr'sotina na pozna samo prezir. Oče Krizald ki mu ie Klitander   všeč,   stoji pred
Izvoljen je bil Ivan Kapš
13. februarja je bil v Dra-gatušu sk.ican zbor Kmečkih zavarovancev, da bi .zvoiili svojega zastopnika v skupščino socialnega zavarovanja. Kmetovalce iz Dragatuša in Starega trga naj bi v skupščini predsWvljal samo en poslanec, /endar so Staroir-ščani predlagal: Ivana Kapša, prebivalci Dragatuša pa Jožeta 2 vaba.
Dragatuškega zb-ra se je udeležilo od okou 4:X) vabljenih le 67 kmetovalcev, medtem ko sta bila iz Starega trga od 130 kmečkih -saviro-vancev navzoča 102. V tej vo-livni enoti je bii v skupščino socialnega zavarovanja izvoljen Ivan Kapš iz Prelesja.
MARA BRODARIC
Semičani gredo tudi na hokej
Pred nekaj dnevi so zastopniki KOMPASA iz Ljubljane obiskal^ v Semiču predstavnike šole in turističnega društva ter se dogovorili, da bodo organizirali za Semičane ogled svetovnega hokejskega prvenstva. 5. in 6. marca bo za Semičane rezerviranih 200 vstopnic. Že v nekaj dneh se je prijavilo nad 100 udeležencev, tako da ne bo težko do-seji predvidenega števila gledalcev.
28 Semičanov v Celovcu
Drsalno revijo v Celovcu si je ogledalo 28 Semičanov. Ob tej priložnosti so bili tudi na Gosposvetskem polju ter si ogledali tamkajšnje zanimivosti. Z drsalno revijo in izletom so bili Semičani zelo zadovoljni, avstrijske cene pa jim niso šle v račun .  F. D.
Samoupravljanje občanov se vedno bolj uveljavlja
Od 6. do 24. februarja je bilo na področju črnomaljske občine več zborov volivcev, na katerih so poročali o dosežkih v letu 1965, o predvidenem gospodarskem razvoju v letošnjem letu in razpravljali o občinskem proračunu za leto 1966. Razen tega so obravnavali programe krajevnih skupnosti ter potrebe in probleme posameznih vasi. Na zborih volivcev so občinsko skupščino poleg odbornikov zastopali še predsednik, podpredsednik ali tajnik, občinski komite ZKS in občinski odbor SZDL predsednik in sekretar, predstavnik Zveze borcev in zastopniki občinske uprave. Na vsa vprašanja so dobili občani zaželena pojasnila.
Občani so bili na več načinov obveščeni o zborih volivcev. Na razglasnih deskah so bili izobešeni sklici, več kot 3.500 letakov je bilo razdeljenih po vseh krajevnih središčih in naseljih, razen tega pa smo jih obvestili še preko radijskih objav in Dolenjskega lista.
Jf izjemo zbora volivcev v Stari Lipi in ob prvem sklicu volivcev v Črnomlju je bila udeležba povsod zelo dobra. V Črmošnjicahje bila udeležba 45 odst., v Starem Trgu 37,5 odst., v Rožnem dolu 27 odst., v Zuničih 26,2 odst., zelo dobra pa tudi^j^Semi-ču, na štrekljevcu, na Prelo-ki, v Tribučah, Gribljah in drugod. Zbor volivcev v Čr-
Inž. Rado Dvoršak:
nomlju pa je bil preteklo nedeljo tako obiskan kot še nikdar doslej.
V splošnem je bilo še vedno tako, da so na zborih zastopali družino gospodarji. Udeležba žena je bila precej manjša, še manj pa je bilo mladine.
Će sklepamo po razpravi, postavljenih vprašanjih in po odgovorih ter pojasnilih lahko trdimo, da so bili ob-
Gasilskemu domu slabo kaže
Požarna varnost v občini Črnomelj postaja vedno bolj pereča — Nujno bi potrebovali nov gasilski dom in boljšo gasilsko opremo — Ali bo še letos prišlo do začetka gradnje?
Svet za splošno upravo in notranje zadeve je 23- febrar-ja razpravljal o predlogu občinskega proračuna, še več pa o gasilski in požarno varnostni službi. Gradnja gasilskega doma je že večleten predmet razgovorov, toda tudi v letu 1966 z njo slabo kaže.
Zavarovalna skupnost SRS je za gradnjo gasilskega doma v Črnomlju pripravljena nuditi 25 milijonov dinarjev posojila, drugod potrebna sredstva pa bi morala kot udeležbo prispevati občina. V letošnjem občinskem proračunu ni bilo mogoče- zagotoviti nobenih sredstev v te namene, četudi so občani sami že zbrali okoli 70.000 dinarjev.
Vodstvo gasilske organizacije meni, da je nekaj pač "treba ukreniti, zato je predlaga-
lo, naj bi začasno preuredili prostore v sedanji orodjarni ter izselili sosednje stanovanje, člani sveta se s tem predlogom niso strinjali, pač pa bodo skušali zagotoviti prenos republiških sredstev na občinsko skupščino. Tako bi še letos lahko začeli gasilski dom graditi, v letu 1967 pa bi ga dokončali z lastnimi sredstvi.
Ob tej priložnosti so razpravljali še o preprečitvi požarov v spomladanskem času, ko občani, železniški delavci in Gozdno gospodarstvo, čistijo teren z zažiga-njem- Pred nedavnim se je zaradi suše že pripetila nesreča, zato bo svet opozoril vse prizadete delovne organizacije in občane, naj pri zaži-ganju previdneje ravnajo.
O požarni varnosti v občini bo v kratkem razpravljala tudi občinska skupščina.
NOVICE <nfg)
dinomaJjsfvi komurm
čani informirani o vseh pomembnejših vprašanjih. Prav tako so najbolj odgovorni ljudje v občini slišali mnenje volivcev. Ti so v razpravah posredovali nekaj dobrih predlogov in opozorili na več napak pri delu. Uspeh zborov pa je tudi v njihovem ustvarjalnem pomenu, saj so v marsikaterem kraju sprejeli sklep o rešitvi določenega problema krajevnega značaja in hirati s tem s samoprispevkom zagotovili tudi materialno podlago za uresničitev želja.
O čem so razpravljali?
Čeprav je bila z dnevnim redom razprava zelo široko zastavljena so razen tega širše obravnavali nekatera vprašanja, zlasti gozdarsko službo in zdravstveno varstvo kmečkih zavarovancev. O veterinarstvo! in umetnem osemenjevanju so govorili na 12 zborih, o vzdrževanju vaških poti na 11 zborih, o urejanju pokopališč na 6 zborih, zatem pa slede vprašanja borcev, šolstva in dejavnost kmetijske zadruge.
Novi zakon o gozdovih volivcem ni všeč
Ocena novega zakona o gozdovih ni ravno laskava. Gozdnj posestniki so sicer z večjim ali manjšim razumevanjem zakon sprejeli na znanje, vendar je bilo očitno, da jim omejevanje pravic na področju prodaje les nih sortimentov ni posebno po volji. Zastopniki gozdnega gospodarstva so na zastavljena vprašanja dobro odgovarjali, toda ljudje se vedno ne razumejo, zakaj tolika razlika v cenah med našim področjem in sosednjo Hrvatsko ter čemu Gozdno gospodarstvo Novo mesto in KGP Kočevje uvajata različna merila na področju Poljanske doline. Iz razprav lahko ugotovimo, da so tudi nekatera organizacijska vprašanja pri GG slabo rešena — npr. lo-garstvo na področju Talčje-ga vrha in Petrove vasi. Nekaj očitkov gre res na račun reorganizacije službe, ki je prešla iz občinske uprave na GG, nekaj krivde pa je gotovo v tem, ker odgovorni ne poznajo razmer na terenu.
Gozdno gospodarstvo bi moralo poskrbeti, da bi sve ti gozdnih posestnikov čimprej zaživeli, nato pa v spo razumu z njimi reševali sporna vprašanja. Nujno je sodelovanje pri popravljanju gozdnih cest, spremeniti bi morali organizacijo izplačil, bodisi z nakazovanjem po pošti ali z izplačevanjem preko blagajn.
Veliko razprav je bilo o domači porabi lesa, vendar pomembnejših pripomb ni bilo. Gozdno gospodarstvo r>s>j
V gostinstvu je nekaj narobe
To so potrdili na seji sveta za trgovino, gostinstvo in turizem skupščine občine Črnomelj 24. decembra lani. Družbena gostinska podjetja plačujejo namreč 20 odst. prometnega davka od prodanih alko-hilnih pijač z izjemo naravnega vina in žganja. Zasebni gostilničarji tega davka ne plačujejo, čeprav so to po zakonu dolžni narediti. Cene tem alkoholnim pijačam so enake v družbenih in zasebnih gostiščih. Gostilničarji razen tega niso realno prikazali prometa finančnim organom občinskih skupščin. Razpon prijavljenega prometa je med 685 in 2465 din dnevno. Ce bi  imeli  gostilničarji 30-odst.  razliko v
ceni, bi zaslužili najboljši 739 din na dan, najslabši pa 205 din. Ali je to realen prikaz prometa? Iz podatkov bi sklepali, da so gostilničarji resen socialni problem in bi se vprašali, kako sploh morejo živeti. Vsi pa vemo, da temu ni tako.
Gostinstvo v občini še zdaleč ni pripravljeno na nagel razvoj turizma. Gostom sploh ne nudi belokranjskih spe-cialitet. Od 13 zasebnih gostiln postrežejo s toplimi jedili le v štirih, v drugih pa imajo na voljo le pijače. Tudi strokovnost strežnega osebja je zelo nizka.
Jože Sof
bi odkazovalo les za domačo porabo čimbolj življenjsko, po potrebah in brez zamotanih postopkov.
Za zdravstveno varstvo prevelike dajatve
Na vseh zborih volivcev soN potekale ostre razprave . o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Splošno mnenje je, da so dajatve kljub nespremenjeni davčni politiki obči ne preveč narastle in da družba pretirava z obremenitvijo kmetovalcev prav v času, ko govorimo, da želimo kmetijskemu proizvajalcu utrditi ekonomski položaj. Po analizi nekaterih primerov ugotavljamo, da je v skupinah zavezancev prispevka, ki imajo 200.000 do 400.000 katastrske ga dohodka, porasel skupni prispevek od lani na letos od 86—80%. če upoštevamo le prispevek za zdravstveno za-
varovanje in njegov pora si v letu 1966, ugotovimo, da ie v primerjavi z letom 1964 na rastel na posameznih področ jih občine: v Adlešičih za 113 odst., v Gribljah za 84 odst., v Starem trgu za 93 odst., v Semiču za 107 odst., v Cr nomlju za 96 odst., na Vinici za 109 in v Dragatušu za 3» odst. Zato so na zborih upravičeno spraševali, če je oo-trošnja sredstev v zdravstve ni službi primerna ter odgo varjajoča kvaliteti storite/ Nemalo občanov je tudi vprašalo, če reforma ne ve Ija tudi za zdravstvene ustanove in ali je pametno da sc ob tolikem porastu prispevka cepljenje otrok odvija v ambulantah in ne več v šolah. Dajatve za zdravstveno varstvo bodo marsikaterega kmeta hudo prizadele. V zvezi s tem so zastavljali še vpra sanja, ali no res pr slo do obveznega zavarovanja kme tijske proizvodnje. Po niuen;u vseh kmetovalcev bi pocenilo obvezno zavarovanje- dokončno zavoro za /sakršen napredek v kmetijsk proizvodni' Morah smo obljubiti da bomo njihovo mnenje po- • sredovali republiškim organom, da b. si prizadevali poiskati drugih rešitev.
(Konec prihodnjič«
Sprememba na krajevnem uradu v Dragatušu
Na zadnji seji občinske skupščine Črnomelj je bila za novega vodjo krajevnega urada Dragatuš imenovana Marija Karin, dolgoletna uslužbenka krajevnega urada na Vinici. 10
Voda bo dražja
Po reformi se je precej podražil vodovodni material, tudi elektrika, cena vodi pa je ostala neizpremenjena. Komunalno podjetje Črnomelj je tako že več mesecv nud.lo potrošnikom vodo v lastno izgubo. Kolektiv podjetja je že lani predlagal občinski skupščini, naj z odlokom določi novo vodarino, vendar so menili, da tedaj povišanje cene ne bi bilo umestno, ker so potrošnikov žep prizadele že druge podražitve, osebni dohodki pa še niso bili va-loriz.rani.
25. februarja so odborniki črnomaljske skupščine na seji le sprejeli odlok o novih cenah vode za široko potrošnjo. Gospodinjstva bodo plačevala m3 vode ; po 50 din, gospodarske organizacije pa po 120 d!n. Podobne cene veljajo tud| na področju sosednjih občin.
Proračun sprejet, toda s težavo
Črnomaljski odborniki so na seji 25. februarja predlog občinskega proračuna za letošnje leto najprej zavrnili — Šele z nekaterimi spremembami v korist osnovne dejavnosti domačih šol je bil proračun sprejet — Pri 784 milijonih ne ostane skoraj nič za popravilo in vzdrževanje cest ter za financiranje strokovnega šolstva II. stopnje
Res škoda, da zaradi časovne stiske občinska uprava ni mogla odbornikom pred sejo dostaviti pismenega gradiva, sicer bi bila razprava gotovo še živahnejša. Predlog letošnjega občinskega proračuna je zato obrazložil načelnik oddelka za gospodarstvo tov. Franc Cimerman. Proračun predvideva 784 milijonov dohodkov in prav toliko izdatkov: 334 milijonov ali 42.7 odstotka vseh proračunskih dohodkov je namenjenih šolstvu, 74 milijonov socialnemu varstvu, 17 milijonov zdravstvu itd. Letos je sicer v proračunu okoli 8 odstotkov sredstev več kot lani, vendar pomeni 45 milijonov' dinarjev neplačanih obveznosti iz leta 1965, da gre v bistvu le za malenkosten porast sredstev. Za kritje vseh potreb pa sredstva občinskega proračuna sploh ne zadoščajo, zlasti ne za vzdrževanje in popravilo cest III. in IV. reda. Za osnovno dejavnost šol manjka okoli 30 milijonov dinarjev, prav tako ni zagotovljenih nobenih sredstev za gradnjo ljubljanskih bolnišnic. Prikrajšane so tudi komunalna dejavnost, družbeno politične organizacije in društva ter vsi drugi koristniki.
Ko je bil predlog proračuna v tej obliki dan na glasovanje, je bilo zanj le 14 odbornikov, 5 jih je bilo proti in 16 jih ni glasovalo. Dogo dil se je menda edinstven primer, da so odborniki občinski proračun zavrnili: »Mi s tem denarjem ne znamo gospodariti tako, da bi lahko zadostili vsaj onim potrebam, za katere je občina po statutu dolžna skrbeti!« Sledil je odmor, med katerim so se odvijali še živahnejši pogovori.
Vemo, daje potrebno, a nimamo!
V nadaljevanju seje je govoril najprej ljudski poslanec dr. Albin Pečaver ter naglasil, da pomeni odklonitev občinskega proračuna tudi zavračanje ciljev reforme, splošnega varčevanja itd. Odbornik Franc štajdohar je nato predlagal spremembo: »Proračun izglasujmo, toda v sredstvih,   namenjenih šolstvu,
naj se za financiranje strokovnega šolstva II. stopnje zagotove le obveznosti iz prejšnjih let (okoli 22,5 milijona), preostala sredstva v višini 22 milijonov pa naj dobe domače osnovne šole in gimnazija, da bi se pouk lahko nemoteno odvijal.«
O tem predlogu so ponovno glasovali in tokrat je bila večina odbornikov zanj. Občinski proračun za leto 1966 je bil tako sprejet s pripombo, da se izvršnemu svetu in republiškim organom pre"?P* laga drugačna delitev sredstev za vzdrževanje cest in za financiranje strokovnega šolstva II. stopnje.
Odborniki so poudarjali, da se zavedajo vedno večje nastajajoče škode na že tako slabih cestah, in tudi posledic manjkajočih sredstev v republiškem skladu za strokovno šolstvo, vendar druge
rešitve niso našli, če republika v doglednem času ne bo spremenila sistema delitve sredstev za vzdrževanje cest, bodo pač morali na črnomaljskem področju nekatera, ceste zapreti za ves promet.
Nov direktor obrtnega servisa Semič
Na zboru delovne skupnosti obrtnega servisa Semič je 42-članskj kolektiv izrekel zaupnico novemu direktorju podjetja, Stanetu Voglarju iz Črnomlja. Kolektiv je prosil, da direktor takoj prične dela d zlasti s spremembo organizacije dela, ki je še zelo primitivna. Isti dan so se dogovorili tudi za volitve v delavski svet in postavili kandidatno listo.
Tovariš Stane Voglar je bil doslej direktor podjetja KOVINAR Črnomelj. F. D.
Zmago Jeraj: Belokranjski livar
10  DOLENJSKI LIST
Št. 9 (832)
S POMOČJO KOLEKTIVOV BODO NAČRTI URESNIČENI
„Od nove šole ne odstopimo!"
Delovnim kolektivom v gospodarskih organizacijah gre zahvala, da bodo lahko z gradnjo šole v Metliki nadaljevali in da bodo nekatera naselja, zlasti Gradac, dobila zdravo pitno vodo — Za težave občinskega proračuna so pokazala podjetja najlepše razumevanje
Predstavniki gospodarskih organizacij, občinske skupščine ter ljudska poslanca Niko Belopavlovič in Lado Mišica so na posvetu v četrtek, 17. februarja, obravnavali lanske uspehe v gospodarjenju ter načrte za uspešno poslovanje v letošnjem letu.
Podatki kažejo, da so skoro vsa podjetja v letu 1965 presegla plan in da imajo na skladih skupno okoli 1 milijardo dinarjev, kar je nedvomno presenetljiv uspeh. Računajo, da bodo letos proizvodnjo lahko še povečali za okoli 40 odstotkov v pri-
merjavi z lansko, prav tako pa bosta oba izvoznika — Beti in Lepiš — še povečala izvoz. Na posvetu so priporočili tudi kolektivu Kometa, naj poizkuša svoje izdelke uveljaviti na svetovnem trgu.
Predsednik občinske skupščine je nato poročal o razpoložljivih sredstvih v letošnjem letu za vse komunalne probleme ter naglasil, da brez pomoči delovnih kolektivov ne bo mogoče uresničiti zastavljenih načrtov. Tako občina ne more kriti obveznosti do financiranja šolstva II. stopnje, ne more zagotoviti lastne udeležbe zana-
Upravni odbor
»NOVOTEHNE«
trgovskega podjetja NOVO MESTO razpisuje
za novo prodajalno železninskotehnične stroke v METLIKI
naslednja delovna mesta:
1. poslovodjo prodajalne
2. trgovskega pomočnika
3. delavca za skladiščna dela
Pogoji:
pod 1. visokokvalificirani ali kvalificirani delavec z najmanj 3 ali 5 let prakse v železninsko-teh-nični stroki;
pod 2. kvalificirani trgovski delavec.
Vloge sprejema splošni sektor podjetja do 15. marca 1966.
daljevanje gradnje osnovne šole in tudi ne sredstev za udeležbo pri posojilih za izgradnjo vodovodnega omrež ja v občini.
Predstavniki kolektivov so pokazali najlepše razumevanje do težav, v kakršnih se je znašel letos občinski proračun. Obljubili so prispevati za financiranje drugostopenjskega šolstva 1 odstotek od bruto osebnih dohodkov ter potrebna sredstva za nemoteno nadaljevanje gradnje osnovne šole. Bili so namreč enotni v mišljenju, da je nova šola nujno potrebna in da ni mogoče odstopiti od sprejetih načrtov. Razen delovnih organizacij bodo za gradnjo šole prispevali še občani v obliki krajevnega samoprispevka. Prav tako je bilo dogovorjeno, da bodo delovni kolektivi pomagali tudi pri izgradnji vodovoda v Gradcu.
Predstavniki občinske skupščine so te dni v posameznih delovnih organizacijah že sklepali pismene pogodbe o dogovorjenih prispevkih.
Pri Štukljetovih v Bereči vasi so v torek kopali vinograd. Delali so domači in sosedje. Letos je trava začela rasti mnogo prej kakor običajno, zato je bilo treba kar naenkrat začeti s spomladanskimi opravili. Po tru-dapolnem delu se je kopačem prilegel kozarček črni-
METLIKA DOBI NOVO TRGOVINO
Novotehna bo v začetku aprila odprla v Metliki svojo prodajalno — Loka v zasebni hiši Marice Pečarič že preurejajo
Novomeško podjetje z železninskim in gradbenim materialom Novotehna si je že več let prizadevalo
Zdravstveno zavarovanje je predrago
Kmetje iz Rosalnic pravijo, da so dajatve za zdravstveno varstvo previsoke, medtem ko o obveznem zavarovanju kmetijske proizvodnje sploh nočejo
slišati
Na sobotnem zboru volivcev v Rosalnicah udeležba ni bila posebno dobra, ker je lepo vreme izvabilo delovno silo na polja in v vinograde. Iz vsake hiše je prišel le oo eden, vendar je bila kljub slabši udeležbi razprava sila živahna in zanimiva.
Največ so govorili o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Občanom se ne zde previsoki občinski davki, pač pa menijo, da je zdravstveno varstvo Predrago zanje in se boje, da Plačil ne bodo zmogli. Prav tako so vprašali, ali bo prišlo do obveznega zavarovanja
kmetijske proizvodnje ali ne, o čemer se na deželi precej govori. Rekli so, da kakih dodatnih obveznosti ne bodo sprejeli in da o obveznem zavarovanju proizvodnje sploh nočejo nič slišati.
Zanimali so se tudi kaj bo z vodovodom, ki naj bi ga gradili mimo Svibnika do Rosalnic. Zanj so občani zelo zainteresirani, ker si je na račun govoric o vodovodu že marsikdo uredil sanitarije, kopalnico itd. Po pojasnilih odgovornih tovarišev iz občinske skupščine pa zaenkrat ni mogoče določiti, kdaj bo
do gradnje vodovoda prišlo, ker morajo preko leta najprej preizkušati, če ima metliški vodovod dovolj vode.
Kako bodo poslovale gostilne?
Gostinski obrati in lokali bodo na področju občine Metlika lahko sami določali, od kdaj do kdaj bodo imeli gostišče odprto. Poslovni čas bodo morala uskladiti le s predpisi o javnem redu in miru,
Odlok o poslovnem času je bil sprejet na občinski seji 27. februarja.
Razburjenje med ljudmi se je poleglo
Na zboru volivcev v Metliki so bili občani sprva zelo proti prispevku zff Urbanizacijo mestnega področja, nato pa so sprevideli, da bremena ne bodo Prehuda — Na željo občanov bo odlok o komunalnem prispevku nekoliko
spremenjen
Metliška kino dvorana je bila v petek polna, ko so ime-11 zbor volivcev. Po uvodnih besedah o dosežkih družbenega plana v preteklem letu in osnovah za leto 1966 se je razvila živahna razprava, v kateri so volivci sprva poka-Zau precejšnjo nejevoljo zaradi sprejetega odloka o komunalnem prispevku občanov. Odlok so ljudje napačno razumeli, zato so pričakovali hudih dodatnih finančnih bre-men. Po obrazložitvi, ki jo je Podal predsednik občinske skupščine Franc Vrviščar
pa
se je razburjenje precej poleglo-
Na predlog občanov bodo na prihodnji občinski seji odlok spremenili tako, da bodo prispevek za urbanizacijo področja Metlike plačali le uporabniki zazidanih stanovanjskih površin in tisti lastniki zemlje v zazidalnem okolišu, ki parcel nočejo prodati za gradnjo hiš ali pa zanje preveč zahtevajo. V zadnjem času je namreč stanovanjska izgradnja nekako zamrla prav zaradi težav z lastniki zemlje, s pomočjo tega odloka pa bodo skušali stvar urediti.
Volilvci so razpravljali tudi o tem, ali ne bi bilo pametneje za komunalno ureditev Metlike sprejeti krajevnega samoprispevka, niso pa pomislili na to, da morajo ta prispevek plačevati vsi zaposleni, tudi tisti, ki stanujejo izven mesta- Ko so vse to premislili, so le uvideli, da je komunalni prispevek pametnejša in pravičnejša rešitev.
Na vsa vprašanja tako s področja socialne službe kot kmečkega zavarovanja in drugih so dobili občani zaželena pojasnila.
dobiti na področju Bele krajine primeren lokal, v katerem bi lahko potrošnikom iz teh krajev nudilo svoje blago. Najprej so poizkušali v Črnomlju, toda ker niso uspeli, so se za lokal pogajali v Metliki.
Občinska skupščina Metlika je pristala na to, da dobi Novotehna prazen lokal poleg pekarije, vendar pod pogojem, da mora podjetje hkrati z lokalom odpreti še servis za popravilo avtomobilov.
Ko so v Novotehni zahtevo Metličanov proučevali in delali izračune za rentabilno poslovanje, so ugotovili, da se jim servisa v Metliki ne izplača odpreti. V teh krajih je namreč vedno manj Fiato-vih vozil in vedno več uvoženih avtomobilov tujih tvrdk.
Do soglasja med občinsko skupščino in podjetjem Novotehna torej ni prišlo, zato je podjetje samo začelo iskati v Metliki lokal. Marica Pečarič, lastnica trgovskega lokala na Partizanskem trgu, je bila pripravljena odstopiti novomeškemu podjetju svoj prazen lokal za dobo 10 let, kar se je zdelo delavskemu svetu Novo-tehne ugodno, zato je takoj sklenil pogodbo.
Po predračunih bodo preureditvena dela veljala okoli 5 milijonov dinarjev, oprema pa nadaljnje 3 milijone starih dinarjev. Za prevzem gradbenih del se je Novotehna pogajala z več gradbenimi podjetji, vendar je med vsemi metliško Komunalno podjetje ponudilo najnižjo ceno. Zanimivo je, da je to podjetje pripravljeno opraviti vsa potrebna dela za okoli 1,5 milijona din ceneje kot SGP Pionir.
šele 1. februarja so delavci Komunalnega podjet-
ja v Metliki pričeli delati. Novo trgovino bodo lahko odprli že prve dni aprila. Potrošnikom bo na voljo precejšnja izbira železnin-skega blaga, gradbeni in vodovodni material, pločevina, železo in razni gospodinjski stroji. Kupcem iz Metlike in okoliških vasi bo prihranjenih mnogo poti, saj so doslej zvečine nakupovali v Novem mestu ali v Karlovcu. Podjetje Novotehna si bo po izjavi direktorja Jožeta Unetiča še nadalje prizadevalo dobiti lokal tudi v Črnomlju.
V nedeljo je bila občinska seja
V nedeljo, 27. februarja dopoldne, je bila v Metliki krajša seja občinske skupščine, na kateri so razpravljali o investicijskem skladu ter o prenosu sredstev iz bivšega okrajnega investicijskega sklada v Dolenjsko banko in hranilnico Novo mesto. Spre jen so odlok o najnižjih nagradah vajencev, spremenili odlok o maloprodajnem prometnem davku ter potrdili odlok o poslovnem času gostinskih obratov.
Predvsem dokončno urediti gasilski dom
Konec januarja je imelo redni letni občni zbor prostovoljno gasilsko društvo v Gradcu. V prisotnosti dokajš-njega števila članov so razpravljali o vseh društvenih težavah. Dosedanje uspešno delo je lepo opisal predsednik PGD, prav tako smo iz poročil tajnika in blagajnika zasledili živahr o dejavnost društva. Razprava je potekala v prijetnem vzdušju.
Novo izvoljeni odbor bo skušal uresničiti vrsto želja gradaških gasilcev, predvsem pa bo poskrbel za dokončno ureditev gasilskega doma. Gasilci bodo skušali v svoje vrste pridobiti še nove člane, pa tudi mladino in pionirje. Razen vsega tega nameravajo z obljubljeno pomočjo občinske gasilske zveze nabaviti še nekaj nujno potrebne opreme. Sklenjeno je bilo, da si bo PGD Gradac še nadalje prizadevalo ostati med najboljšimi gasilskimi društvi v Beli krajini.
JOŽE KOČEVAR
Nagrade vajencev določene
Vajenci na področn'u metliške občine bodo po novem odloku občinske skupščine prejemal; v prvem letu učne dobe 12.000 din na mesec, v drugem letu 18.000 din in v tretjem letu 24-000 dinarjev. Po republiškem priporočilu naj bi bile vajenske nagrade precej višje, toda v tem primeru bi se podjetja in zasebni' obrtniki branili vajencev. Upoštevaje vse okoliščine ter domače razmere so bile določene tudi vajenske nagrade na metliškem področju.
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri
Kmetijski zadrugi Metlika
razpisuje DELOVNO MESTO
DIREKTORJA ZADRUGE
Kandidat mora izpolniti enega izmed pogojev:
1. Visoka strokovna izobrazba agronomske smeri z 8 let prakse v kmetijstvu, od tega vsaj 5 let na vodilnih delovnih mestih.
2. Višja strokovna izobrazba agronomske smeri z 10 let prakse v kmetijstvu, od tega vsaj 8 let na vodilnih delovnih mestih.
3. Srednja strokovna izobrazba agronomske smeri s 15 let prakse v kmetijstvu, od tega vsaj 10 let na vodilnih delovnih mestih.
Ponudbo s kratkim življenjepisom ter z dokazili o strokovnosti in praksi naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Kmetijska zadruga Metlika, komisija za razpis delovnega mesta direktorja.
meHiskitfireolnik

Predsednik Tito pokrovitelj PLANICE 66
Tovariš Tito je sprejel pokroviteljstvo letošnjega tedna smučarskih polet v Planici od 25. do 27. marca
Novem mestu, je že izdeian načrt za napravo, ki bo največja naravna skakalnica na svetu.
V Planico vabi mimo imen najboljših skakalcev tudi izreden popust pri prevozu z vlaki in avtobusi. ŽTP nudi za mladino 75 odst. popust, za odrasle pa 50 odst. popust. Iz Novega mesta in Brežic bodo vozili v Planico vse dni smučarskih poletov posebni vlaki, ki bodo imeli priključke tudi iz drugih krajev Po-savja in Dolenjske. Poseben vlak bo priključen tudi za giedalce s Kočevske. Podrobnejše informacije dajejo poslovalnice KOMPASA in železniške postaje. Popust za prevoze z avtobusi Ljubljana-transporfca in KOMPASA je snak kot na železnici.«
Cena vstopnic: v petek in soboto za odrasle 3 Ndin, za .mladino 1 N d:n. V nedeljo za odrasle 5 Ndin, za mladino 2 Ndin.
Letos poteka 30 let, odkar fle Sepp Bradll (Avstrija) preletel v Planici prvič v zgodo-
vini skakalnega športa značko 100 m. Planica je danes poleg Oberstdorfa v Zahodni Nemčiji in Kulma v Avstriji prizorišče tekmovanj med najpogumnejšimi skakalci sveta in vsako tretje leto za-vihrajo ob vznožju mamutske skakalnice pisane zastave številnih držav. Te prireditve obišče tudi po 40.000 gledalcev.
Vojea^ šerbec, predsednik propagandne komisije za letošnjo prireditev, nam je povedal nekaj podrobnosti o tednu poletov, ki bo v Planici od 25. do 27. marca:
»Letošnja prireditev, ko je na vrsti spet Planica, bo zbrala blizu 70 skakalcev iz 15 držav. Predsednik organizacijskega komiteja Planice 66 je vaš rojak Niko Belopav-lovič. Skakalnica je preurejena, tako da je Recknaglov rekord — 128 metrov v resni nevarnosti. Pričakujemo tudi 135 m dolge skoke!
Čez tri leta bodo smučarski poleti v Planici že na novi »letalnici«, ki bo dovoljevala do 150 m dolge skoke. Po zasnovi pokojnega inž. Stanka Bloudka, ki je projektiral tudi skakalnici na Mirni in v
Zanimivosti o kočevskih filatelistih
Mali orifšk
rtu. predsednik Levstik in Arko, ki zbirata znamke že nad 40 let, imajo klasične zbirke predvsem evropskih držav do in po letu 1918 oziroma 1945. Mlajši zbiralci so se usmerili na zbiranje tematike. Ti zbirajo in urejajo znamke, ki prikazujejo živalstvo, rastlinstvo, športno življenje in dosežke kozmomavtike — izdaje vseh znamk evropskih držav, pa tudi prekomorskih. To je obširno delo, ki zahteva obilo vztrajnosti in časa, imaš pa v tem veliko zadovoljstva in koristnega dela posebno za mlade ljudi. V zbirkah znamk je mlademu človeku prikazan svet in njegova zgodovina v čisto posebnem jeziku in sliki. Razvija mu čut doslednosti in oblikovanja zbirk, čistoče in" vztrajnosti. Vse to so lastnosti, ki so mlademu človeku nujno potrebne za izpopolnitev osebnosti, da bo zmogel hiter tok sedanjega časa.
člani kluba imajo tudi stalne zveze z inozemskimi filatelisti. To znanstvo so se pridobili preko mednarodnega filatelističnega časopisja, predvsem pa na svetovnih filatelističnih raastavah, katere nekateri člani ?edno obiskujejo. Do sedaj so bili po letu 1945 že na razstavi v Palermu na Siciliji, v Londonu, Parizu in na Dunaju. V tem letu nameravajo obiskati razstavo v Kairu, kjer bodo prevladovali razstavljalci iz vzhodnih držav.
Za pomlad se pripravljajo za domačo razstavo, predvsem t>;ma-tičnih zbirk in zbirk pionirjev. — Član društva Arko pripravlja nekaj panojev za razstavo znamk ob svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu, ki bo mnrca v Ljubljani. To bo razstava samo s športno tematiko.
—EJC
KAKO JI BILO V KOČEVJU PRED KAKIMI STO LETI
p,evozom vred. Iz h^.}J° S* pripeljali z voy železnice takrat
^ šgU SeJe pa so prišle na ^ domače razprtije, ka%h• rat ni manjka-l°'.'.se g razPravi so skle-n^'otaj^hie mestna cest-
na !pS? s hiše J- Haufa in-., ^ na hišo trgovca E3>3      takoj naslednji
iFto 0(ibornikl na se~
jUkwitrudili« jim je
p j Mv mali g°lažek in m* i na-ki sta bila že kar o^UjJ.Očinske stroške. T"!* £f&ti tudi edini ho-no(J ei<> občinskega od-bof
V sovjetski Turkmeniji živ; pod stalnim nadzorstvom zdravnikov dečko, kj je pravi medicinski fenomen. To je Velmurad Oruzgeldijev iz Murgapske oaze v bližini turkmenskega mesta Marija. Njegovj starši so člani tamkajšnjega kolhoza Lenin job (Leninova pot).
Fantič je star komaj dve leti in sedem mesecev, a je že dosegel višino 95 centimetrov. Prsni obseg mu znaša 90 centimetrov, tehta pa 40 kilogramov.
Njegova mati Azuk Orizgel-dijeva je izjavila sodelavcu moskovc'— Pravde:
»Vsakih štirinajst dni rnu moram sešiti novo obleko. Ko se je rodil, se ni prav nič razlikoval od drugih otrok, toda čez dva meseca je pričel naglo rasti. Fantič je nenavadno močan. Z lahkoto dvigne vedro vode.«
Azuk Oruzgeldijeva ima sedem otrok, toda Velmurd se čisto drugače razviija od svojih bratov in sester. Sicer pa se dobro počuti in ni bil bolan.
PREBRALI SMO...
■ NUDISTIČNO KOLONI JO nameravajo letos odpreti v bližini Bournemsutha v Angliji, Za razliko od drugih podobnih kolonij bodo dovolili pristop tudi oblečenim radovednežem. Ustanovitelji kolonije želijo namreč propagirati »osvoboditev človeškega telesa«.
■ ŽENSKE IMAJO BOLJŠI USPEH kot moškj pri opravljanju šoferskih izpitov. To so ugotovili statistiki na Norveškem.
■ OSEBNE IN TOVORNE AVTOMOBILE bo pričela do leta 1970 izdelovati Bolgarija.
Zlatniki liter vina
Zgodbe o svinjskv^tirju, ki je našel zlat zaklad
kega formata, je razvidno kakšne skrbi in odgovornosti so jih trle. Zapisnik so pisali takoj na seji s črnilom in so ga po seji podpisali vsi navzoči odborniki. Pisali so v gotici.
Iz zapisnika neke seje v letu 1857 beremo, da so dajali na licitacijo vsa različna mestna premoženja. Prvo košnjo v šahnu je izlicitiral J. Schleimer za 10 goldinarjev, ki jih je moral plačati občinskemu blagajniku Wiedervoh-lu najkasneje do kresne nedelje. Otava še ni bila na licitaciji. Ker je bil zakupnik košnje tudi občinski odbornik, je verjetno tudi ta licitacija uspela . . .
Mestni mesarji so skupno izdražili pašo v šahnu za ovce in koze za 15 goldinarjev na leto pod strogimi pogoji, da je paša po vrtovih, njivah in strnjenem gozdu prepovedana. V šahnu je bilo dovoljeno    tudi vrtičkanje, vendar samo po osebnem županovem dovoljenju. Najbolj buren je bil tisti el seje, ko so razpravljali o iznih  nakupih   za potrebe lestne občine. Pooblastili so dbornika, da prevzame odpornost za nakup 50 kam-3y mejnikov za razmejitev očinskih njiv Nujno je bilo upiti obč. plemenskega bika,
Serija znamk, izdana ob 20-letnici Združenih narodov, ki jo jo Andreju Arku poslal v Kočev
New Yorka.
je prijatelj iz
koU Jravi, »zmešalo v
gl!*«t* je mašiti zlat" n /Wa ?rt tem Pa mu je Nfla udi njegova že-nžl^ ht" Nato sta nagna-
V i aj v vas-
SNCje Vasil in Ro-SVH j^a v hišo in pri-^■isto^ad. Ko je na-J?8tnikov, je Vasi'/* je^e bom več štel!« Kh' Ha ?trPal v škatlo za
$W4 %n redenci-
\\\ ni dalo mi-
^«n'K0 ženo k sosedu PL/ % ,sta zakonca vino P*      l6Šla spat. Vasil
Z rr tu N
L&i
< Q O
<r
13. — Notranje ministrstvo je ustanovilo šolo za vzgojo službenih psov in zaupalo njeno vodstvo tovarišu Mihi. Potem so začeli iskati primernih učencev. Seveda so si ogledali tudi Činča. Bili so navdušeni. Činč je bil zdaj že lepo razvit: dobil je široka prsa in močne, mišičaste noge. Kadar je zalajal, je njegov globoki glas napolnil vso okolico. Celo Aša je polna spoštovanja umolknila. »Saj je naravnost greh, da tako močan in sposoben pes poležkuje okoli hiše, namesto da bi dal svoje sile tam, kjer bj se res nekaj poznalo,« so rekli. In tako je bilo sklenjeno, da pojde činč v šolo.
14. — V šoli se je nabralo kakšnih dvajset »učencev«. Vsi so bih veliki in močni. Seveda je bilo razpoloženje včasih precej bojevito, posebno okoli Cinča. Ta je bii sicer prijazen in dobrodušen, toda le toliko časa, dokler so bili tudi drugi taki do njega. Kakor hitro pa se mu je nekdo približal z ošabnim ren-čanjem, se je Činč takoj vrgel nanj in ga premikastil, vse dokler ni nadutež stisnil rep med noge in tulež zbežal. Sčasoma si je Ćinč pridobil velik »ugled«. Vsi njegovi tovariši so mu priznali nadmoč in mu izkazovali primerno spoštovanje. Vsi razen Plutona.
15. — Pluto je bil mišičast volčjak, ki je z rastočo zavistjo opazoval, kako se činč vedno bolj uveljavlja. Vendar ni imel dovolj poguma, da bi ga napadel in se pomeril z njim; činč pa mu tudj ni dajal povoda. Zadnje čase je sicer čutil neko nedoločno napetost med seboj in Plutonom, vendar je bil tako prepričan o svoji premoči, da se za njegovo zavist niti zmenil ni. To pa je seveda Plutona še prav osebno peklilo. Čutil se je užaljenega in zapostavljenega ter je komaj čakal ugodne priložnosti, da bi se znesel nad činčem. Napetost med njima je rasla iz dneva v dan.
16.
Do boja mjj f. % ,«J Činčem je prišlo kar na lepezi, te^J5 Po nerodnosti zaletel v činča- ^ j0%cu z.arenčal nad njim. Pluto je š»*M» b^j ,n že sta si bila v laseh. S Pe ;„ V le ^J? sta obkrožala drug drugeg3J|J%.^ ugodnega trenutka, da bi Dl't > v„z°be v vrat. Činč se je veck^^JN na Pk,-
tona, toda od ^\e0» £jJe napadel, povsod je naletel J tUa.'°be. Pluto nj bil nič slabši od %ffigk z ™ močj sta si bila enaka. N»cn/ U4. 80 silo zagnal v Činča in
Ko so vino popili, so bratje odšli z Valisom na kraj, kjer je svinja izkopala zaklad. V nočni temi so pijani bratje Kurtoviči zaman prekopavali vso okolico. Premraženi in premočeni so se vrnili v Va-silovo hišo in nadaljevali s pijančevanjem.
Ko se je drugo jutro Vasil streznil, je pogledal v škatlo in videl, da manjka polovica njegovega zaklada. Razjezil se je na brate, strpal preostale zlatnike v žepe in odpotoval v Pirot. Tam - je s polnimi žepi zlatnikov pričel pi-jančevati, gostiti vsevprek in prodajati zlatnike za smešno nizko ceno. Mnogo zlatnikov so mu tudi pokradli, ko so ga videli pijanega. Natakarjem je plačeval z zlatnikom liter vina.
Ko so ga prijeli miličniki, ni imel v žepih denarja niti za škatlo cigaret. Kmalu bo--do Vasil in še deset drugih obtožencev, ki so od njega kupovali zlatnike, sedli na zatožno, klop in odgovarjali zaradi utaje in nedovoljene trgovine z zlatom.
(IZ VEČERA)
H NAJMLAJŠEMU SINU ANGLEŠKE KRALJICE so domiselni izvozniki vina poslali 696 steklenic portskega vina. Računali so, da bodo s tem dosegli brezplačno reklamo. Toda princ za vino doslej, še ni pokazal nobenega zanimanja, sai je star šele nekaj mesecev.
Očitna zahvala
Spodaj podpisani poglavitni gad vesoljne gadje zalege metliške Božji dar Kopaševič zahvalim se vsem gadom in belouškam metliškim za njihovo gorečnost, ki so jo v priprave za tako imenitni sprejem slavnega pomorščaka Krištofa Kolumba vložili, bili pri njega sprejemu prisotni in so sploh njemu v čast razne svoje umetnije prikazali.
Zahvalo naj povem tudi spoštovanim meščanom metliškim, ki so Krištofu Kolumbu in Njih Veličanstvu kraljici Izabeli španski v čast svoja bivališča z banderi okinčali. Naj se hvaležnega skažem tudi vsem zijalom, ki so od bližnjih in daljnih strani v Metliko pridrli in s svojo prisotnostjo visoke goste počastili.
Nazadnje sem zahvalo povedati dolžan tudi bogu nebeških vetrov gospodu Eolu, ki je ves čas živahno drevesa in bandera majal in se tako junaško bogu dežja Pluviusu zoperstavljal, da le-ta ni utegnil izpod neba svoje mokrote na ljudi spuščati. Tako se je zamogel ves sprejem gospoda Krištofa Kolumba v narvečje veselje vseh prisotnih lepo izvršiti.
METLIKA, 23. februvarija 1966
Poglavitni gad
vesoljne gadje zalege metliške Božji dar Kopaševič
Kaj je bilo v 6 zabojih?
V kratkem bomo začeli v našem listu objavljati napeto zgodbo »LOV ZA NACISTIČNIM ZAKLADOM«. Kaj je bilo v 6 zabojih, ki so tehtali nad 10 ton in so jih nacistični osvajalci pripeljali iz severne Afrike v Italijo, pred Korziko pa nato nenadoma potopili na dno morja? Po vojni so hoteli skrivnostni zaklad dvigniti, a še vedno tiči kakih 60 metrov pod vodno gladino ...
NE ZAMUDITE — naročite si Dolenjski list na domači naslov, če ga morda še ne dobivate! Priporočite naš tednik prijateljem in znancem, ki si ga zdaj sposojajo pri vas! Najlepše darilo za svojce v tujini bo pravtako vsakotedenski pozdrav iz domačih krajev v obliki vaše naročnine na naš tednik za vaše drage v inozemstvu! — Je vaš sin ali fant pri vojakih? Pošiljajte mu DOLENJSKI LIST, hvaležen vam bo za pozornost in za številne domače novice!
VSAK ČETRTEK — DOLENJSKI LIST!
Pruski kralj Friedrich II., eden najpomemb-| nejših ljudi v razvoju pruske države, je imel I zelo neotesanega kožijaža. Kralju je bilo to I nekaj časa v zabavo, nekoč pa mu je bilo pre-1    več in je dal moža zapreti v trdnjavo Spandau.
Ko je malo pozneje pregledoval trdnjavo, I je zagledal med kaznjenci tudi bivšega kočija-| ža, kako je prevažal gnoj. Škodoželjno ga je I vprašal:
»No, kako ti je pa zdaj všeč?« Toda kočijaž se ni izneveril samemu sebi: »Saj   je  isti   hudič,   naj vozim  drek ali kralja!«
tam
iliilllli!llll!!IIIW,Uii':illWI:Hil!IIICT
I SMEH STOLETSJ
Friedrich II. je veljal tudi za razsvetljenca.
1 Nekoč je v bližini Potsdama obiskal ljudsko
j šolo in naročil učitelju, naj sprašuje otroke v
1 njegovi navzočnosti. Učitelj je nadaljeval pouk
I in medtem otroke strahovito pretepal, ne da
I bi se menil za kraljevo navzočnost. Ko je uči-
| telj izpustil otroke domov, ga je kralj nadrl,
1 toda srednjeveški pedagog mu pojasni svoje
1 ravnanje:
»Oprostite, veličanstvo, toda če bi ta drhal I kakorkoli opazila, da je še nekdo na svetu, ki B ima večjo moč kot jaz, bi je nikakor več ne 1    mogel ustrahovati.«
Začetnik pruskega militarizma, Friderich VVilhelm L, se je sprehajal po svojem gradu in opazil dva moža, ki sta se hotela skriti pred njim. Takoj je poslal za njima pribočnika, ki ju je privedel pred kralja. Bila sta Zida, berača, in sta se tresla po vsem telesu.
»Zakaj se skrivata pred menoj?« ju je nadrl kralj.
»Ah, veličanstvo, midva se tako bojiva.«
»Moji podaniki se me ne smejo bati, temveč me morajo ljubiti,« je grmel kralj in oplazil Zida z bičem, da bi si to načelo dobro zapomnila.
— O svojem razmerju z Alainom Vernouxom, o tem, kako se obnaša ta človek, ki ga včasih napade slepa jeza in jo pretepa.
— Ali je bila čez noč v luknji?
— Davi sem jo izpustil. Kar dobro ji je delo.
— Je izpoved podpisala?
— Brez tega je ne bi pustil oditi.
Chabot je prijatelja pogledal očitajoče.
— Vse to mi ni bilo znano, — je zamrmral.
— To jim je gotovo povedal že prej. Maigret mu ni omenil svojega obiska pri vojašnicah in zdaj je sodnik ta molk, zaradi katerega je sam prišel v neroden položaj, najbrž imel za izdajstvo.
Maigret je ostal na videz miren. Pogled mu je sanjavo begal po malem, slabo razče-sanem komisarju, ki je bil videti, kot da pričakuje čestitke.
— Domnevam, da ste izpeljali, kar iz te zgodbe sledi?
— Vsekakor nam kaže doktorja Vernouxa v drugi luči. Davi sem navsezgodaj zaslišal sosede, ki so mi zatrdile, da sta skoraj ob vsakem njegovem obisku imela na stanovanju divje prizore, tako da so večkrat hotele poklicati policijo.
— Zakaj tega niso storile?
— Najbrž zato, ker so mislile, da se jih to ne tiče.
Ne! Sosede niso vzdignile hrupa zaradi tega, ker je bilo to njihovo maščevanje, da je nekdo pretepal gospodično Sabati, ki ji ves dan ni treba nič delati. In najbrž so bile toliko bolj zadovoljne, kolikor bolj je Alain tepel.
Te ženske bi lahko bile sestre malega komisarja Fero-na.
—1 Kaj se je zgodilo z njo potem?
— Ukazal sem ji, naj se vrne domov in naj bo pripravljena na zaslišanje pri preiskovalnem sodniku.
Zdaj je zakaštjal ta.
— Vsekakor obe odkritji tega jutra spravljata Alaina Vernouxa v težaven položaj.
— Kaj je počel včeraj zvečer, potem ko sva se razšla?
Odgovoril je Feron:
— Vrnil se je domov. V stiku sem z odborom budnosti. Ker nisem mogel preprečiti, da bi ne bil ustanovljen ta odbor, sem si rajši zagotovil njegovo sodelovanje. Vernoux se je vrnil domov takoj.
— Se po navadi udeleži polena j ste maše?
Tokrat je odgovoril Chabot.
— On sploh ne hodi k maši. Edini v družini.
— Je davi odšel iz hiše? Feron je nedoločno zmignir*
z rameni.
— Mislim, da ni. Še ob pol desetih mi niso nič sporočili.
Slednjič je spregovoril tožilec in se pri tem držal kot kdo, ki mu bo vsak hip vsega dovolj.
— Vse to nas ne pripelje nikamor. Ugotoviti moramo, ali imamo zoper Alaina Ver-nouxa zadosti obremenilnih dejstev, da ga lahko primemo.
Odločno se je zastrmel v Chabota.
— To se tiče vas, Chabot. Za to ste odgovorni vi.
Zdaj se je Chabot ozrl v Maigreta, čigar obraz je ostal resnoben in brez izraza.
Takrat se je preiskovalni sodnik, namesto da bi odgovoril, spustil v govor:
— Položaj je -takle. Iz tega ali drugega razloga je javno mnenje pokazalo na Alaina Vernouxa že pri prvem hudodelstvu, po umoru njegovega strica Roberta de Courcona. Še zmerom se sprašujem, na kaj so se ljudje oprli. Alain Vernoux ni priljubljen. Njegovo družino bolj ali manj zaničujejo. Sam sem dobil dvajset anonimnih pisem, ki me opozarjajo na hišo v Ra-belaisovi ulici in me obtožujejo, da prizanašam bogatašem, s katerimi sem v družabnih stikih.
»Drugi dve hudodelstvi teh sumov nista zmanjšali, prav narobe. Ze dolgo imajo nekateri Alaina Vernouxa za .človeka, ki ni takšen, kot so drugi'.«
Feron mu je segel v besedo:
— Izpoved Sabatijeve punce ...
— ... je zanj obtežilna, ravno tako kot Chalusova izpoved, zdaj ko smo našli orožje. Tri hudodelstva v enem tednu — to je veliko. Naravno je, da je prebivalstvo v skrbeh in da se skuša obvarovati. Do zdaj sem se obotavljal, da bi kaj storil, ker sem sodil, da so znana dejstva nezadostna. To je zares huda odgovornost, kot je pravkar pripomnil tožilec, če bo enkrat v zaporu, bo človek takšnega značaja, kot je Ver-noux, četudi je kriv, obmolknil.
Na Maigretovih ustnicah je prestregel nasmeh, ki ni bil brez ironije in grenkobe. Zardel je in zgubil nit svojih misli.
— Zdaj je treba ugotoviti, ali je bolje, če ga primemo takoj ali pa počakamo, da ...
Maigret ni mogel drugače, kot. da je med zobmi zagodr-njal:
— Sabatijevo hčer pa ste kar prijeli in jo obdržali vso noč!
Chabot ga je slišal, odprl usta, da bi odgovoril, gotovo zato da bi ga zavrnil, da to ni eno in isto, vendar se je v zadnjem trenutku premislil.
— To dopoldne smo zaradi nedeljskega sonca, zaradi maše priče nekakšnega premirja. Ampak že ob tejle uri ljudje v kavarnicah pri kozarčkih žganja gotovo spet začenjajo govoriti. Nekateri bodo na sprehodu nalašč zavili mimo hiše Vernouxovih.
Glej no, če se ne motim, sem odkril nekaj čisto novega!
Kmetje so že zaskrbljeni, kaj bo prinesla letošnja pretfj^, >^la^». saJ tak? zgodnjih lepih dni ne pomnijo niti najstarejši dolenjski ,s paradi pomanjkanja delovne sile na vasi pa so ljudje hkrati spet zadovj pr^«n vremenom, saj bodo marsikaj lahko opravili na polju in v vinograd^ ^ časom. Bojijo se le, da ne bi v prihodnjih tednih in mesecih pritisnil^ ' UmcU pridelek sadja in grozdja. — Takole so pred dnevi rezali trt je v v^kiJ:1 So Pa ze med zadnjimi, kajti večina vinogradov nad šentjernejskim w      poljem je ze
obrezanih (Foto: Polde Miklič) ^
Filatelija j« v Kočevju kakovostno (z erairom na zbirke članov) zelo močna, ni pa množično tako razširjena" kakor bi želeli in kakor bi bila lahko. Vzrokov za to je več. Nekaj krivde je na odboru društva. Prejšnja leta smo Imeli stalna pionirske filatelistič-ne krožke na osnovnih šolah. — V tem letu takih krožkov ni, ker so pionirji s šolskim poukom na dve izmeni in z delom v drugih
• krožkih enostavno preobremenjeni, pa za filatelijo nimajo časa. Njihove zbirke počivajo doma ali Jih pa nestrokovno urejajo sami.
• S tem so uničili veliko koristne-. ga materiala. Starejši člani društva sicer skrbijo in poučujejo vsak po nekaj mladih ljubiteljev znamk. Bolj bi ustrezalo skupno, organizirano delo v krožkih, kjer pride tudi lahko do dobre medsebojne zamenjave znamk.
Člani kluba imajo različne rtairke. Starejši zbiralci, med nji-
Čeprav je bilo pred dobrimi sto leti v Kočevju komaj nekaj več kot 1500 prebivalcev, je ime! takratni občinski odbor 19 voljenih članov. Na seji so se zbirali včasih tudi po osemkrat na mesec! Iz starih sejnih zapiskov, ki so pravcate vezane knjige veli-
Golaž in maseljc piva - honorar za občinsko sejo
i   ker je stari že »doslužil«. Bi-i  lo je več ponudnikov, vendar i   so se zedinili za bika, ki ga i  je vzredil kmet Mauser pri Corp. Cristi, ker so izvedeli, •   da je čvrst in zmožen. Ker pa ni bilo denarja, so takoj sprejeli tudi sklep, da mora vsak kmet plačati na leto za plemensko kravo 40 f pavšala vnaprej. >
Odobrili so tudi nakup novega mlinskega kamna za mestni mlin, ki je stal 8 gol-
Pred občinskim sodiščem v Pirotu se bo v kratkem pričela razprava proti Vasilu Kurteviču iz Velikega Jovan-ca. Obtožnica ga dolži utaje in nedovoljenega trgovanja z zlatim denarjem.
Kako je prišel vaški svinjski pastir v zapor? Vasil je pred kratkim s svojo ženo kot običajno v okolici vasi pasel svinje, ko je ena od svinj nenadoma izrinila iz blata nekak sveženj.
Iz svežnja so se razsuli zlatniki. Ko je vaški svinjar zagledal zlatnike, se mu je,
pa ni mogel zatisniti očesa. Vstal je, vzel iz škatle sedem zlatnikov in odšel v vas Dr-žino, oddaljeno sedem kilometrov, da bi obvestil svoje brate o najdbi. Bratje so brž odšli z njim, da bi si ogledali zaklad. Ko so se s svojimi očmi prepričali o resničnosti Vasilove zgodbe, so poslali Vasila po vino, medtem pa so si razdelili polovico zlatnikov.

V PLETILSTVU po reformi ni zaškripalo
Po reformi so osebni dohodki v Pletilstvu naglo porastli. Vse rezerve še niso izkoriščene. Predlog, da bi imeli privatne pletilje, je vreden premisleka.
še malo pred reformo so bili osebni dohodki v kočevskem »Pletilstvu/i najnižji v občini. Večina občanov je me-
VOLITVE IN IMENOVANJA
Na zadnji seji je občinska skupščina Kočevje imenovala oziroma izvolila:
v razpisno komisijo za imenovanje direktorja frininazf je: Ernesto Planine, inž. Zdravka Šaubaha in Ivana Kluna; v razpisno komisijo za imenovanje upravnika Ljudske knjižnice: Jožeta Sveteta, Pavleta Pečka in Ig naca Vidriha; za člana Medobčinske zavarovalnice v Novem mestu; Staneta Ocepka; za porotnika Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani: Lada šviglja in Lojzeta Levstika.
Obveljala je tretja možnost: najcenejša !
Doslej sta bili za rekonstrukcijo Tomšičeve ceste v Kočevju predloženi dve varianti. Po prvi naj bi sedanjo cesto popravili, kar bi veljalo 35 milijonov starih din; po drugi pa bi zgradili delno tudi novo traso, kar bi veljalo 60 milijonov starih din. Ker občina in delovne organizacije za rekonstrukcijo ceste nimajo dovolj denarja niti za prvo, niti za drugo varianto, je bila pred kratkim izdelana še tretja, po kateri naj bi sedanjo traso od Kolodvorske ceste do Uhanove hiše asfaltirali, ostali del ceste pa preuredili v makadamsko cesto. Ta varianta je najcenejša, zato so se predstavniki podjetij in občine tudi odločili zanjo.
Končno enoizmenski pouk!
2. marca so v osemletki v' Vas — Fari začeli z enoiz-menskim poukom, želja otrok, ki se vozijo z avtobusi, njihovih staršev in učnega osebja je torej uresničena. Z eno izmenskim poukom bo šola prihranila pri prevozih 4,800.000 starih dinarjev.
nila, da bo zaradi novih gospodarskih ukrepov zaškripalo najprej v tem podejtju, ki je imelo tudi zastarela osnovna sredstva. Kolektiv Pletilstva pa je sprejel nekatere ukrepe, zaradi katerih so začeli povprečni mesečni dohodki hitro naraščati- Tako so znašali v juliju 28.000 din, v avgustu 32.000 din, v septembru 35 000 din, oktobru 45.000 din in novembru že 48.500 din.
Ukrepi, ki jih je kolektiv pod vzel, so bili: nakup novih strojev, izdeiovanje manjšega števila artiklov (a v večjih količinah) in strožje delovne norme. Najpomembnejši ukrep pa je bil,, da so se začeli iz pletilstva preusmerjati na izdelavo konfekcije. Pletilska dejavnost zahteva namreč tudi uvožene surovine, ki jih podjetje ne more samo nabaviti- Prav zaradi tega so se začelii sredi preteklega leta ukvarjati s konfekcijo. Zdaj delajo dolge hlače za Modna oblačila iz Ljubljane, zase pa še posteljno perilo, še pred meseci so delali tudi delovne obleke, halje, pidžame, ženska krila itd-, kar seveda ni moglo biti rentabilno.
Vendar pa ne nameravajo s pletilsko dejavnostjo prenehati, ker imajo zanjo usposobljen kader pa tudi stroje imajo. Prav zdaj se dogovarjajo, da bi pletli za podjetje »Tek-
stilano« iz Kočevja. »Teksti-lana« ne bi samo odkupovala njihovih pletenin, ampak bi Pletilstvu priskrbela tudi potrebne surovine (trikotažno predivo). Omenili srno že, da Pletilstvu primanjkuje surovin za pletenje'in prav zato že nekaj mesecev stojijo njihovi motorni pletilni stroji-Surovin je namreč komaj za ročne pletilne stroje.
Prav to, da delajo ročni stroji, stoje pa motorni pletilni stroji, je spet večja notranja rezerva. Na videz jo je lahko rešiti: del ljudi odpustiti, ročne stroje prodati, manj ljudi pa bo na motornih strojih dosegalo iste ali celo večje proizvodne uspehe. V Pletilstvu pa hočejo rešiti to zadevo čimbolj človeško. Po nekem predlogu naj bi jo izpeljali tako, da bi dali (ali prodali) ročne pletilne stroje posameznim petiljam, ki so pri njih zaposene, a bi želele imeti privatno pletilsko obrt. Podjetje bi se namreč rado rešilo tudi proizvodnje bombažnih žab za otroke. Te žabe naj bi delale zasebne pletilje. Podjetje bi žabe aLi tudi druge izdelke (za katere bi se s pletiljami dogovorilo) odkupovalo, pletiljam pa priskrbelo surovino. Seveda bi podjetje opravljajo vse to le, če bi se pletilje s tem stri-ni",->
J. P.
V Pletilstvu delajo zaradi pomanjkanja surovin samo z ročnimi pletilnimi stroji, medtem ko motorni pletilni stroji stoje. To je tudi ena izmed notranjih rezerv, ki jih bodo v kolektivu še izkoristili.
Gradili bodo predvsem v Kočevju
Na zadnji seji sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve ObS Kočevje je tekla beseda o urbanističnih programih, vplivnih območjih in splošni urbanistični problematiki v Kočevju in okolici. Člani sveta so menili, naj bj novogradnje osredotočili predvsem na Kočevje in bližnjo okolico. V oddaljenejših vaseh naj bi dovoljevali gradnjo le tistim, ki jim je kmetijstvo glavni poklic ali pa se ukvarjajo z dejavnostjo, ki je kraju potrebna. Predlagali so, naj bi gradnje na Bregu pri Kočevju in na Mahovniku zajezili in gradnje osredotočili v samem Kočevju. Na seji so potrdili cenik za vodo, po katerem sme Vodna skupnost Kočevje podražiti vodo do 28 odst. —v
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE
Ispeliilli so urbanistični program
Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje so dali odborniki več pripomb na urbanistični program za vplivno območje Kočevja za naslednjih 30—50 let. Tako so menili, da zahteva za dvotir-no železniško progo Kočevje—Rudnik ni utemeljena. Od Stare cerkve do Livolda bo treba zgraditi ob sedanji cesti še stezo za kolesarje in posebno cesto za vprežne vozove. V šolstvu ni realno predvidevati pouk v eni iz-
NA ZAHTEVO ČLANOV SVETA ZA KULTURO
Kultura za enkrat ne m dnevni red
Na zahtevo sveta za kulturo občinska skupščina Kočevje na zadnji seji ni razpravljala o kulturi, čeprav je bila razprava o njej na dnevnem redu predvidena, člani sveta so na svoji seji namreč menili, da je potrebno pred razpravo o kulturi v občini le temeljiteje raziskati, kakšne so potrebe po posameznih zvrsteh kulture, nato izdelati program teh potreb in ga končno uskladiti z možnostmi (predvsem s finančnimi in verjetno tudi s kadrovskimi). Poudarili so, da bi morala skupščina tudi pri spre jemanju proračuna pokazati, da ji je kaj za kulturo. Skupščina je namreč v proračunu
predvidela za kulturo približno enaka sredstva kot lani, če pa upoštevamo podražitve, potem bo letos kultura dobila celo manj. Ltrazili so tudi bojazen, da program sveta za kulturo in njegovi predlogi za udeležbo kulture pri sredstvih občinskega proračuna sploh niso prišli pred skupščino, ampak le predlog, ki ga je pripravil upravni organ. Menili so tudi, da je kultura v primerjavi z gospodarstvom še vedno preveč zapostavljena.
Nadalje so člani sveta po-
udarili, da upravni organ ni izpolnil nekaterih sklepov njihovega sveta, pozabili pa so pokritizirati tudi sebe, ker niso bili dovolj vztrajni oziroma niso ponovno zahtevali, da upravni organ sklepe sveta izpolni! Razprava na seji sveta je bila sploh živahna, vendar še vedno premalo konkretna. Upamo le, da bo svet za eno prihodnjih občinskih sej pripravil res dobro poročilo o položaju kulture v občini in da bodo razprava in sprejeti sklepi res pripomogli k poživitvi kulture.
meni, ampak v izmeni in pol. Otroških ustanov bo potrebno verjetno manj kot predvi-
Prihodnjič: investicije in statuti
Občinska skupščina Kočevje bo na prihodnji seji predvidoma razpravljala o gospodarskih :" negospodarskih investicijah v občini ter o sprejemanju notranjih aktov v delovnih organizacijah (statutov, pravilnikov). Razen tega bodo razpravljali še o splošnem ljudskem premoženju in nekaterih drugih zadevah. Seja bo 29. marca.
Občani naj povedo, kaj delati!
Svet krajevne skupnosti Kočevje je pred nedavnim razpravljal o svojem delu v minulem letu. Ugotovili so, da se bo treba letos lotevati' predvsem tistih konkretnih potreb, ki žuliijo občane. V ta namen bo krajevna skupnost sklicevala javne tribune, na katerih bodo občani dali svoje predloge kaj delati. V kratkem nameravajo sklicati javno tribuno glede otroškega varstva in družbene skrbi za vzgojo otrok. —v
deva program, medtem ko bo potrebnih otroških igrišč več. Med drugimi znamenitostmi je potrebno zaščititi tudi kočevsko cerkev. Letališče pri Kočevju in žičnica na Mestni vrh nista potrebna. Kočevje bo potrebovalo okoli 2000 garaž. Napraviti pa je potrebno tudi ekonomske analize o predelavi jalovine iz Rudnika v lahki gradbeni material ter o gospodarskem sodelovanju izven občine.
Odgovor na vprašanji odbornikov
Na zadnji seji občnske skupščine sta dobila odgovora na svoji vprašanji (kj smo ju v eni naših prejšnjih številk tudi objavili) odborn ka Jože Špoler iz Stare cerkve in Drago štimec iz Oslnice.
Prvi odgovor: v Kočevju javne tehtnice ni pa tudi letos ne bo postavljena, saj ni nikjer nobenih sredstev za ta namen. Drugi odgovor: zgradba osnovne šole v Papežih ni prodana, ampak je prenesena brezplačno v upravljanje »Trgoprometu« Kočevje. V stavbi je zdaj trgovina.
DROBNE IZ KOČEVJA
■ SREČNI DOBITNIK radijskega UKV sprejemnika iz VII. nagradne akcije »TT« je Branko ša-lamon, dijak iz Cvišlarjev. Mar-janco, uslužbenko ELEKTROTEH-NE iz Ljubljane, so sicer nekako uspeli pretihotapiti v Kočevje, toda meščani so Jo kmalu odkrili in si bili na jasnem kako in kaj. Izmed 6 belih kuvert je bilo oddanih samo 5; ta, ki je pobral šesto, najbrž ni vedel z njo kaj početi. Ni je oddal in tudi ni prišel v po-štev pri žrebu. Akcija je razgibala staro in mlado, tako da se je lova na bele kuverte lotilo veliko ljudi. Največ sreče je imel mladi Branko, četvorica drugih pa je dobila za tolažilno nagrado gramofonske plošče.
■ TEMELJE NOVE ŠOLE v lepem februarskem vremenu ZIDARJEVI gradbinci z uspehom betoni-rajo. Položili so jih tudi za drugi trakt nove šole. Montažna dela na prvem traktu lepo napredujejo in vse kaže, da bo šola zgrajena do roka.
■ STANOVANJA ALI POSLOVNE STAVBE, o tem teče beseda v pomenkih o zazidalnem načrtu za mestno središče. Nekateri se vne-majo za to, da bi na Trgu svobode in na Trgu 3."oktobra gradili stanovanjske stavbe, drugi spet pa so bolj za poslovne. Besedo bodo morali izreči še zbori volivcev.
■ ČISTILNIK ODPADNE VODE
je potreben na levem bregu Rinže. V Kočevju je nad 30 km dobro urejene kanalizacije, na levem bregu Rinže pa ni Čistilnika. Pri vseh stavbah morajo zategadelj graditi greznice. Ali ne bi bila skupna čistilna naprava cenejša?
■ PUSTNI DNEVI so bili v Kočevju zelo klavrni. Zakaj je Kočevje iz leta v leto bolj mrtvo? Po ulicah se je sprehajalo popolnoma neorganizirano nekaj mask, ki pa so, odete v cunje in papir, dajale kaj slabo podobo in zbujale prej pomilovanje kot pa smeh! Ljudje si niso znali razložiti, kaj naj bi pomenil voz z oslovsko vprego, tako da je moral voznik na drobno razlagati kaj simbolizira. Pokop kurentov se je izprevr-gel v norijo alkoholikov in je bil daleč od pustne šege. še dve razvadi velja omeniti: posamezna gostišča prirejajo za pust večere za zaprtimi vrati ob strogi rezervaciji sedežev, po hišah pa hodijo cele procesije maskiranih otrok, ki prosjačijo za denar, pustno pecivo pa odklanjajo .'. .
ODLOČITE SE TUDI VI: naročite si Dolenjski list na svoj naslov!
JVO PIRKOVIC B
GRADOVI UMlfiATO
Takrat so
si knezi Auerspergi pridobili še grad Sotesko, tri leta pozneje, 1796, pa osnovali na Dvoru železarno s tristo delavci.
Že prvi kočevski grof Wolfgang Engelbert je bil samopašen vladar. Krivice, ki so jih Kočevarji pretrpeli in popisali v tožbi na cesarja, spominjajo na okrutnosti zloglasnega štajerskega Tahija, zoper katerega se je dvignila Gubčeva kmečka vojska. Knez Adolf Auersperg je umrl 1. 1885 na rodbinskem gradu Goldeggu na Nižjem Avstrijskem, star štiriinšestdeset let. Za njim je petnajst let nosil knežji naslov Adol-fov sin Carlos, ki ga je imenoval Trdina »najstrupenejši sovražnik naše zemlje in našega naroda«. Ostal je brez potomcev. Vojvodstvo je prešlo na nečaka Karla, ki se ga v soteških in topliških krajih še prav dobro spominjajo.
Knez Karel je, kot vsi vojvode kočevski, živel v tujini. Že tam, na Nižjem Avstrijskem, je bil nekaj let voditelj nemške ustavoverne stranke in tudi veleposestniški poslanec v nižjeavstrijskem deželnem zboru. Ko se je pozneje vedno več mudil v Soteski in imel v lasti tudi grad v Žužemberk« in železarno na Dvoru, si je tudi v naših krajih za*ele] politične moči. Izsilil je, da so mu
priznali kočevsko vojvodino, četudi je bila po zakonu premajhna za posebno volilno okrožje, da je lahko postal državni poslanec. Po prvi svetovni vojni je brez strahu pred orožniki javno vzdihoval: »Vsi žalujemo po stari Avstriji.« Oklepal se je norih upov: »Kočevska je steber nemškega mostu na Jadran.«
O knezu Karlu Auerspergu se je ohranilo izročilo, da je bil, leto preden je postal kočevski vojvoda, kriv skrivnostne smrti cesarjeviča Rudolfa v Maverlingu in da so vse drugačne razlage napačne. Cesarjev edi-nec da je bil namreč zapeljal Karlovo sestro Adlajo in je brat, takrat še konjeniški častnik zahteval, da jo zapeljivec vzame. Ko je cesarski razuzdanec to odklonil, je Auersperg zahteval zadoščenje v dvoboju. Dvor tega seveda ni mogel dovoliti, ker je bil častnik prenizkega stanu. Zato sta se sama odločila za ameriški dvoboj: kdor izvleče od dveh krogljic rdečo, je zmagovalec, drugi, s črno, pa se mora končati v samomoru. Cesarjevič je potegnil črno in si s svojo osemnajstletno priležnico, baronico Večero, v svojem lovskem gradu Maverlingu vzel življenje. Prevarana Adlaja je stopila v samostan.
Zgodba je čudna, čeprav celo avstrijski zgodovinarji priznavajo, da
so uradne razlage še danes zavite v sumljivo megio. V šentjernejsko šolsko kroniko so takrat zapisali uradno sporočilo, da je prestolonaslednik »umrl nagle smrti vsled srčnega mrtvouda«. Pozneje so avstrijski zgodovinarji ponavljali, da je Rudolf v duševni zmedenosti napravil samomor. Vendar so morah pozneje upoštevati tudi mnenje, da je Rudolfa in češko baronico morda ubil z buteljko Večerin stric in varuh. Naš stari Schiwiz von Shiwiz-hofen, ki je po farovžih zbiral rodovne podatke plemiških rodbin in je pozneje živel nekaj let v naši vasi, nam je pravil, da morilca dobro pozna, saj sta si bila sošolca. Vedno glasnejše pa postajajo tudi govorice, da se je cesarjevič zapletel z Ogri v zaroto zoper monarhijo in usodno razjaril svojega cesarskega očeta. Kdo ve? Mogoče pa je stari soteski knez in zadnji vojvoda kočevski le odnesel delež maverlin-ške skrivnosti s seboj v grob.
Po ženini zgodni smrti se je knez Karel Auersperg preselil z Goldeg-ga v Sotesko, ki jo je zapuščal samo pozimi, in živel precej čudaško in samotarsko. Gosposke sobane s starim stilnim pohištvom je odprl samo, kadar so ga obiskali otroci ali imenitnejši gostje. Zase si ie pridržal v drugem nadstropju tri
Ribniška kronika
■ TE DNI JE ZAČEL IN-
LLS Ribnica urejevati obrat družbene prehrane. Najprej so na vrsti zemeljska dela za kanalizacijo Ko bo to narejeno, bodo začelj preurejeva-t- notranjost prostorov.
B OBČANOM JE NA VPOGLED vsak dan od 16.30 do 18.30 ure v upravnih prostorih gradbenega podjetja GRADBENIK v Ribnici (poteg zadružnega doma) osnutek urbanističnega in zazidal nega načrta ožjega gradbenega okoliša Ribnice. \
■ CESTO OD RIBNICE PROTI SAJEVCU bodo uredili in razširili. Z deli je začelo domače gradbeno podjetje GRADBENIK.
Mali log: obnovimo gasilski dom!
Tako so sklenili gasilci na občnem zboru svojega društva 27. februarja po ogledu vzgojnega filma, ki ga je videlo veliko članov. Razpravljali so tudi o pridobivanju novih članov. Kaže, da žive vsi prebivalci Malega loga (pri Loškem potoku) s .svojim društvom. -r
NEKDANJI BORCI V RIBNICI ZAHTEVAJO:
Javni) razdeljevanje priinavatt
Na občnem zboru KO ZB so sprejeli 7 novih članov
V živahni razpravi na krajevni konferenci ZB v Ribnici, ki so se je zadovoljivo udeležile tudi'članice, so pripomnili, da dosedanji način
Letos dokončali lokal v Loškem potoku
Trgovsko podjetje »Jelka« iz Ribnice je ustvarilo lan" 33 milijonov starih din za sklade. Večino teh sredstev bodo vložilj v poslovni sktaa in jih namenili za obratna sredstva. V preteklih letih so namreč dajali nekoliko preveč za investicije, zato jim je primanjkovalo obratnih sredstev. Kljub temu pa pra vijo, da bodo letos dokončali gradnjo trgovskega lokala v Loškem potoku, kar jih bo z opremo vred veljalo 30 milijonov starih din. Za dogra ditev in opremo tega lokala bodo najeli kredite.
razdeljevanja priznavalnin in nagrad upravičencem ni bil dober in so zato zahtevali, naj se v prihodnje razdeljevanje opravi na odprtem sestanku. Navzoči so se razvneli, ko je bilo govora o sprejemu novih članov. Nekateri so namreč protestirali proti sprejemu, češ: kaj so ti ljudje do zdaj delali, da jih ni bilo v organizaciji. Zahtevke za sprejem novih članov so zato temeljito pretresli. Tako se je ribniška organizacija povečala za 7 novih članov.
Komisija za spomeniško varstvo je poročala o novem obeležju na Žukovem. Razveseljivo je tudi, da spomenike in spominska obeležja redno vzdržujejo, pri čemer pomagajo komunala in šolska vodstva. <
Interniranci si želijo hova srečanja. Zbor je priporočil avtobusnemu podjetju SAP, da po vzoru železnice v avtobusih rezervira  nekaj sede-
žev za invalide. Člani so tudi zahtevali, naj bi se invalidnine mater in žena borcev povečale.
Razen vsega tega so se na občnem zboru pomenkovali o najrazličnejših vprašanjih, ki zadevajo članstvo. Priporočili so, naj zamudniki pohitijo z uveljavljanjem posebne delovne dobe, naj se člani naročajo na tednik TV 15 in podobno. Ob koncu so sklenili, naj bi novo izvoljeni odbor na podlagi predlogov in sklepov dopolnil delovni program.
VLADIMIR PREZELJ
UPRAVNI ODBOR
GOSTINSKEGA PODJETJA
HOTEL PUGLED KOČEVJE
, razpisuje
prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE
gostinskega podjetja Hotel PUGLED Kočevje
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. računovodja s 5-letno prakso, ali
2. finančni knjigovodja z 10-letno prakso.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Stanovanje ni zagotovljeno.
V »INLESU« BODO IZBOLJŠALI PRODUKTIVNOST
Proizvodnja že zahteva sodobno organizacijo
Novi tehnični normativi bodo strožji, zato pa bodo tudi osebni dohodki višji — Prvi rezultati že letos
PREDSEDNIKI KS SO SE POSVETOVALI V RIBNICI
Obeani prispevajo za komunalne investicije
Pekarna, pokopališče, kopališče, mostovi, kanalizacija, vaške in gozdne poti — najčešče omenjeni v programih krajevnih skupnosti
Predsedniki krajevnih skupnosti ribniške občine so 21. februarja v Ribnici obrazložili programe za delo krajevnih skupnosti v letu 1966. Povsod računajo na samoprispevke občanov. v
V Loškem potoku, kjer živi okoli 2000 ljudi, je najbolj Potrebna pekarna. Zdaj dobijo vsak dan 50 kg kruha od drugod, to pa ne zadostuje. Prav tako potrebujejo vodovod. Program predvideva razen tega urejanje poti. Krajevna skupnost. v Sodraž:ci združuje 9 režijskih odborov, zato razmišljajo o nastanitvi stalnega uslužbenca. V programu imajo ureditev pokopališča v Sodražici, v 2imari-cah in Zamostecu pa kanalizacijo, razen tega nameravajo napraviti most čez Bistrico v Zamostecu, popravljati Bozdne ceste, vaške poti itd. V Ribnici so se odločili, da bodo popravili pokopališče in kopališče. Pokopališče v trovači so že začeli urejati *n tudi že zbirajo sredstva.
Na Velikih Poljanah nameravajo graditi vodovod. Vreden bo okoli 32 milijonov dinarjev. Do zdaj so zbrali že 4 in pol milijona dinarjev. Radi bi tudi povečali turistični dom na Grmadi in uredili cesto do te postojanke. Sami so pripravljeni prispevati 2 milijona dinarjev.
Program krajevne skupnosti v Sušjem govori predvsem o kanalizaciji, javni razsvetljavi in napsljavi "industrijskega toka v Gorenje Laze. V Gorici vasi so za popravila potov zbrali 1,350.000 dinarjev. Ker nimajo primernih prostorov za družbene aktivnosti, bodo gasilskemu domu prizidali poseben prostor. Skrbeli bodo tudi za zunanjo podobo naselja. Na Gori so predvideli ureditev  poti, ki
povezuje posamezne predele, dograditev vodovoda in šole. V Prigorici se najbolj »ubadajo« s kanalizacijo. Za ureditev bodo nekaj sredstev prispevali sami, nekaj sredstev pa pričakujejo od družbene skupnosti. Ker bodo sredstva krajevne skupnosti, ki jih bo prispevala občina, premajhna, bo treba denar dobiti drugje. O tem se prav zdaj pogovarjajo. Kaj več bomo o prizadevanju za dodatna sredstva, ki jih potrebuje Prigorica, poročali kasneje.
Podjetje INLES Ribnica je v sodelovanju z ljubljanskim zavodom za produktivnost dela že izdelalo osnovni koncept makro in mikro organizacije podjetja. Pri tem so ugotovili, da bo treba nekatere službe v podjetju celo razširiti ali na novo vpeljati. Tako doslej ni bila zadostno razvita priprava dela, razvojnega oddelka (ki se ukvarja tudi z investicijami in razvojem podjetja) pa sploh niso imeli.
V pripravo dela bo spadal tudi oddelek za študij časa, ki že snema, koliko traja posamezna faza dela. Snemanje bodo izkoristili za vpeljavo novih tehničnih normativov, ki bodo precej zahtevnejši od sedanjih. Seveda pa bodo ostrejši normativi vplivali tudi na višje osebne dohodke zaposlenih. Ugotovitve, ki jih bodo zbrali pri študiju časa, bodo uporabili tudi za pre-
Sušje: je zadeva z zadružnim domom že rešena?
Vest, da kmetijska zadruga iz Ribnice prodaja zadružni dom v Sušjah, je prebivalstvo precej vznemirila. Brž ko je bila javnost seznanjena s prodajo, se je v Sušjah   sestal   svet krajevne
skupnosti in sklenil^ s prodajo doma počakati, dokler ne povedo svojega mnenja vsi prizadeti. Kmalu sta bila dva sestanka. Na prvem so sodelovali člani sveta KS, KO SZDL in UO gasilskih dru-
Prostore. V razglednem grajskem stolpu obednico in spalnico z železno posteljo, stensko knjižno polico in obešalnikom, predsobo s kopalko kadjo, veliko stružnico, raznim °rodjem, sadno škropilnico, in pa stranišče. Na knjižni polici se mu Je nabiralo, kar so mu dunajski knjigotržci redno pošiljali na ogled lri ni vrnil.
Nekoč sta potrkala na grajska vrata dva agenta stare jugoslovanske policije v civilu in pregledala knezovo knjižnico. Našla sta tudi komunistične knjige, ki jih knez, 12 pozabljivosti ali morda radovednosti, ni vrnil dunajskemu knjigar-J.u- Zgodilo se ni seveda nič, saj ^bdaški samotar navsezadnje ni Dil kak ubog Aleš iz Razora.
Stari knez in vojvoda Karel je Htarl leta 1927 v Soteski, star 68 tet. Ker pa mu je najstarejši sin "Jflolf umrl že prej, je prešlo po pravu prorojenstva nasledstvo na ynuk.a Karla Adolfa, še otroka, ki P1 Postal polnoleten šele čez deset tet. (Danes je brez obeh nog, ki p1 je izgubil zaradi zime na ruski ,r°nti.) Dobil je varuha, očetovega
rata princa Karla Auersperg-Breun-^rJa, ki si je v naši revoluciji na-~sal žalostno poglavje in zaslužil,
a m.u posvetimo nekaj besedi. |. Knezi in princi Auerspergi so bi-na slovenski zemlji vse do kon-j.a ye<}no tujci in avstrijski držav-0Jabi. Rodnj (jom go imeli daleč
.Q svoje domovine, na gradu Gol-JgBgU pri St. Poltnu na Nižjem IjjStrijskem, upravo obsežnih zem-Prf posesti pa na gradu Vlašinu Hj Pragi. Na Goldeggu se je zad-SSj&U vojvodi  kočevskemu rodil
^ sin princ Karel Auersperg, ki
ga je okoli leta 1927 neka teta na Slovaškem posvojila in je dobil po njej drugi del priimka -Breunner. Poročil se je z grofico Henrietto Meransko in živel zopet mnogo v Soteski, kjer so imeli Auerspergi nekoč samo lovski grad. Pri graščini je imel okoli tisoč hektarov svoje alodialne zemlje, to se pravi, dokupljene lastne posesti, ki ni pripadala h fideikomisni kneževini. Knezovo posestvo je mladoletnemu nečaku Karlu Adolfu samo upravljal.
Nekoč je vsa auersperška posest od Višnje gore do Kolpe na hrvaški meji obsegala 50 do 60 tisoč hektarov, knežja v našem stoletju pa je merila še vedno 23 tisoč hektarov. V službo je tudi princ Karel jemal samo trde Nemce. V Kočevju je bil upravnik gozdov inženir. Rudolf Schadinger, v Soteski Zhu-ber pl. Okrog. Slovenca so vzeli samo za hlapca ali kvečjemu pomožnega logarja, za gozdarja nikoli. To ni naključje. 2e okoli leta 1860 je izdala avstrijska vlada strogo zaupno navodilo, da ne sme biti noben Slovenec v gozdarski službi, da bi v primeru vojne ne postal morda komu vodnik v, gozdovih. Moral bi biti že zares preizkušen v vdanosti Nemcem in cesarju, kot je bil, postavim, idrijski gozdar Rupnik, oče poznejšega nemško-domobranskega generala Leona Rupnika.
Po prvi svetovni vojni je prišla agrarna reforma. Soteškim Auers-pergom bi smela po zakonu pustiti največ tisoč hektarov gozdov in 75 hektarov poljedelske zemlje. Auerspergi bi morali tudi odpustiti
iz službe tujce. Sin princ Karel se je pozneje Italijanom pritoževal, da je bilo prizadetih tristo nemških družin. Oditi sta morala, seveda, tudi kočevski in soteski upravnik, oba Nemca s tujini državljanstvom. V Kočevje je poslala država kot svojega poverjenika inženirja Franca Štiglica, v Sotesko pa enaintri-desetletnega gozdarskega inženirja Fran j a Sevnika iz 2upelevca na Bi-zeljskem.
Ko je bil po dolgem zavlačevanju zakon o agrarni reformi leta 1931 le sprejet, je bil med velikimi posestniki preplah. Vsak se je poskušal reševati po svoje. Feliks Stare na Kolovcu je zemljo prepisal ženi in se pustil, na papirju, od nje celo ločiti, da bi ohranil zemljo. Tudi knezom Auerspergom so nazadnje vzeli precej manj, kot bi po zakonu morali; samo 17.000 hektarov namreč in jim pustili 5.500 hektarov. Knezi so ohranili še vedno največja in najlepša gozdna posestva v naši deželi.
Soteski graščak kljub temu ni priznal agrarnega zakona. Namesto 22.000, kot je zahtevala agrarna reforma, je ponudil državi 7.000 hektarov. V bitko za veleposest je zapletel avstrijsko, pozneje tudi nemško diplomacijo in nazadnje celo kneza Pavla Karadžordževiča v Beogradu. Začelo se je spletkarjenje, podkupovanje, izsiljevanje in gospodarsko strahovanje. Auersperg-Breunner je ustavil veliko parno žago pri svojem gradu, da bi »izstradal vso dolino«, kot je že prej zagrozil, in jo pognal na svoje barikade proti državi.
(Nadaljevanje sledi)
hod na 42-urni delovni teden.
Zavod za produktivnost dela skupaj s posebno grupo INLES prav zdaj pripravlja organizacijo oddelkov, študira pa tudi posamezna delov-
Ribnica na kratkem valu...
27. februarja je imel radio-klub v Ribnici občni zbor. Poročilo je povedalo, da so člani delavni. Razmeroma v kratkem času, saj je bil klub ustanovljen oktobra 1964, so uredili prostor, kjer ima klub tri aparate za radijski sprejem in oddajo na kratkih valovih. Lansko zimo so organizirali tečaj za radiooperater-je, ki ga je uspešno končalo 6 članov. Ribniški radioamaterji so se že vključili v široko razpredeno mrežo radioamaterjev po svetu. -r
štev v Sušjah in Vinici-Zapo-toku. Na drugem sestanku so bili predstavniki KZ in občinskega odbora Socialistične zveze. Občani so odločno povedali, da ne dovolijo prodati zgradbe, za katero so sami prispevali tisoče ur prostovoljnega dela. Dom bi bilo treba obnoviti, da bi tako res služil namenu. Občani so povedali, da so pripravljeni prostovljno delati, samo da ,bo zgradba dokončno urejena. Zadrugi so zamerili, da je premalo skrbela za dom. Hkrati so kmetijski zadrugi v Ribnici predlagali ,naj da zadružni dom v upravljanje krajevni skupnostj Sušje. će predpisi dovoljujejo, je krajevna skupnost pripravljena prevzeti dom v trajno last in seveda tudi plačevati dajatve.
Na sestankih so menili, da je zadružni dom edini javni prostor za družbeno dejavnost območja z okoli 1000 prebivalci, ker pa so ga prebivalci pomagali postaviti, imajo tudi pravico o njem odločatf. Kmetijska zadruga v Ribnici je pripravljena želji ljudstva ugoditi. -r
Požar pri Ortneku
26. februarja je začelo goreti v stanovanjski hiši posestnika Oblaka v Riglu pri Ort-neka. čeprav so ogenj kmalu začeli gasiti, hiše niso mogli rešiti in je povsem zgorela. Skoda je velika. Vzroki za požar še niso znani. -r
na mesta. Nov sistem dela bo zajel prav vse oddelke tako v upravi kot tudi v proizvodnji.
Po pogodbi med Zavodom in INLES bi morala biti moderna organizacija podjetja dokončana do 31. maja letos. Zaradi odcepitve kočevskega obrata od INLES in zaradi delne spremembe pogodbe se bodo dela zavlekla za kake tri mesece. Računajo, da se bodo prvi rezultata nove organizacije oddelkov in dela pokazali v drugi polovici tega leta, realneje pa bo mogoče oceniti uspehe tega dela šele v nekaj letih.
Kaj poreče krajevna skupnost?
Vprašanje petorazrednega pota iz Ortneka na Močile je bilo že večkrat obravnavano, vselej pa brez uspeha. Pot uporabljajo, ne popravlja pa je nihče. Krajevna skupnost bi morala uvesti prispevek, ki bj ga za vzdrževanje poti morali plačati vsi koristn Ju peskoiomov. če bi na vsak kubični meter peska, k. ^a prepeljejo po tej poti, pribili 50 starih dinarjev bi dobili na leto kakšnih 240.000 dinarjev. Računajo, da se v 8 mesecih prepelje' po tei) poti ' okoli 800 m5 peska.       V. P.
PUSTNA ZABAVA
Ribniške žene so priredile v restavraciji pustno zabavo, katere se je udeležilo veliko tovarišic. Z zabavo so bile zelo zadovoljne, zato jim bo še dolgo ostala v lepem spominu.
Pojasnilo k fotografiji o zajcih
27. januarja letos smo na 12. strani našega lista objavili sestavek »ZAJCE SO ZAPISALI SMRTI«, pod njim pa fotografijo postreljenih zajcev s podpisom »Kdo kriv mori-tve je velike?« — Po želji tov. Blaža Kržeta, ki je ta lovski motiv fotografiral ob svojem obisku v Češkoslovaški, sporočamo našim bralcem, da avtor slike in objavljena fotografija nista v nobeni zvezi z vsebino članka nad to fotografijo v našem listu. Slika je prišla v naš tednik po razgovoru v fotografski delavnici oz. po nesporazumu in je istočasna objava teksta o lovcih ter omenjene fotografije le naključje.
UREDNIŠTVO
REŠETO

Počasi in zanesljivo-korak za korakom
V Brežicah želijo žene vrtec za malčke do treh let — Denar za opremo je na razpolago, samo prostora še ni — Šolarje naj bi v prostem času bolj navezal nase PARTIZAN — Veliko žena čaka na zaposlitev
Tovarišica Angelca Verstov-škova sodi med tiste delovne žene, ki se z vedrino lotevajo družbenih nalog in se ne ukionejo, če jih ni moč takoj uresničiti. V Brežicah jo poznajo kot prizadevno predsednico komisije za družbeno aktivnost žensk. V pogovoru je povedala, da skuša komisija ob pomoči obč. odbora SZDL vplivati na ugodno reševanje vseh težav, s katerimi se dnevno srečujejo žene.
»Katera vprašanja pa so v središču pozornosti?«
»Otroško varstvo že od vsega začetka. Mislim na tiste najmanjše, za katere ni prav nobene   ustanove, zaposlene
Tečaj prve pomoči v Brežicah
V Brežicah poteka tečaj prve pomoči, ki je namenjen prostovoljnim bolničarjem. Prirejata ga občinski odbor RK in civilna zaščita. Tečaj bo trajal 80 ur. Hkrati poteka tudi 20urni tečaj prve pomoči, ki je obvezen za učence 7. razredov osnovne šole, obiskujejo pa ga tudi učenci 8. razredov. Pri RK pripravljajo tudi tečaj za nego bolnika. Z obveznim tečajem prve pomoči za 7. razred osnovne šole so začeli najprej v osnovni šoli na Pisec ah.
Razveselite znance in svojce v tujini z DOLENJSKIM LISTOM!
matere pa so prisiljene odšteti lepe tisočake za osemurno oskrbo. V Tomšičevi ulici smo predlagale otvoritev novega oddelka vrtca. Tam bi namestili samo negovalko, ki bi skrbela za malčke do treh let. Pri občinski skupščini smo naletele na razumevanje in je pripravljena urediti prostor. Tudi denar za opremo je na razpolago. Dobili smo ga od metliške BETI, ki ima svoj obrat v Dobovi. Trenutno nas ovira pri načrtih le še to, ker ne vemo, če nam bo garnizon Cerklje predvideni prostor res lahko odstopil.
2e ves čas razpravljamo tu di o potrebi po šolskem var stvu, da bi otroke zaposle nih staršev odtegnili od sla bega vpliva ceste. Za sedaj to ni možno, vendar smo kljub temu priporočile šolam več svobodnih dejavnosti, če le morejo najti prostor in čas za te vzgojne oblike. V Brežicah bi lahko šolarje v prostem času najlaže pritegnil PARTIZAN. Preprična sem, da bi bili starši hvaležni za to.
Veliko smo na sejah govorili tudi o zaposlovanju žena, za katere v Brežicah primanjkuje delovnih mest. Le tos se nam obeta nova možnost, če bomo dobili konfekcijsko delavnico. Zavodu za zaposlovanje je komisija priporočila, naj bi omogočil zaposlitev v prvi vrsti tistim prijavljenkam, ki bi se s tem izkopale iz težkih socialnih razmer. V novi šivalnici bodo lahko našla zaposlitev tudi dekleta, ki zapuščajo šol-
Na Bizeliskem za dan žena
pionirsko odredno konferen co. Poročali so vsi predsedni ki razrednih skupnosti, šol ski radio je ob tej priložno sti pripravil petminutni pro gram. Spored odredne konfe renče je bil ponovljen v ne deljo, 27. februarja, da so ga lahko slišali tudi starši pio nirjev in drugi vabljeni gost je. Ludvik Metelko, predsed nik občinske Zveze DPM Bre žice je sporočil, da je odred zasedel drugo mesto na tekmovanju, imenovanem »20 let v svobodi« in prejel 200 N din nagrade. Podelili bodo tudi še knjižna darila dvema pionirjema, učencu osmega razreda Martinu Zupanu, ki je napisal najboljšo nalogo (v občini) med tekmovanjem, pa bodo dali posebno knjižno nagrado. R. K.
H Na sestanku aktiva komunistov na Bizeljskem so se med drugim pomenili tudi o skupni prireditvi za dan žena. Za pogostitev, ki bo 6. marca, bodo prispevali: KO SZDL, šola, KOVINA in KZ Bizeljsko. Pogovorili so se tudi o tem, kako uskladiti delo med posameznimi osnovnimi organizacijami ZK, o delu krajevne skupnosti in o načrtih krajevne skupnosti za letos. Na sestanku aktiva so poslušali - poročilo o delu osnovnih organizacij v podjetju KOVINA in v KZ Bizeljsko. Komunisti so ugotovili, da bi bilo treba urediti okolje zadružnega doma, pošte in gostišča ter novih stanovanjskih blokov.
■ PREJŠNJO SREDO je imela bizeljska osnovna šola
Delovno predsedstvo na konferenci pionirskega odreda v osnovni šoli na Bizeljskem (Foto: Foto krožek osnovne šole Bizeljsko)
ske klopi osemletk in imajo zdaj le malo možnosti za vključitev v delo.
Kot vidite, le prodiramo z našimi zamislimi in tudi podpore smo deležne, čeravno napredek ni tako hiter in učinkovit, kakršnega bi želele. Korak dalje pri uresničevanju naših načrtov bomo skušale napraviti v tem mesecu, ko bo Socialistična zve-
za -sklicala razširjeno sejo o otroškem varstvu, zaposlovanju žena in mladine, o poklicnem usmerjanju, mladinskem prestopništvu in drugih »ženskih« vprašanjih,« je prepričljivo izjavila tov. Ver-stovškova. J. I.
Živahno leto v gimnaziji
Za dijake brežiške gimnazije je letošnje šolsko leto zelo pestro. Pred dnevi je obiskal šolo šahovski mojster Viktor Parma. Priredili so simultanko, na kateri je igralo 40 dijakov in 6 profesorjev. Več o tem berite danes na športni strani!
V počastitev Prešernovega dneva je gimnazija povabila v Brežice nekaj slovenskih književnikov, ki so brali dijakom odlomke iz svojih del. Dijaki so bili obiska sodobnih lite-
rarnih ustvarjalcev zelo veseli. Škoda, da ni bilo podobne prireditve za javnost, saj se Brežičani slovenskega kulturnega praznika sploh niso spomnili.
Na šoli dela tudi dramska sekcija. Naštudirala bo Moli-erovo komedijo »Namišljeni bolnik« in jo uprizorila v počastitev 20. obletnice obstoja brežiške gimnazije. To obletnico bo zavod proslavil tudi z izdajo zbornika.
NOVO V BREŽICAH
Opozorilo sadjarjem
V preteklih letih so bile zaradi neugodnih vremenskih razmer, predvsem pa zaradi zanemarjenosti nasadov, podpovprečne sadne letine. Največja nevarnost za sadovnjake je ameriški kapar, ki se je silno razširil. Na vsakoletna opozorila lastnikom nasadov so le redki sadovnjaki bili očiščeni in poškropljeni. Postalo je neobhodno potrebno, da letos in v prihodnjih letih obvezno škropimo in čistimo sadno drevje.
Zvezni in republiški zakon o varstvu rastlin zahtevata, da so posestniki rastlin dolžni skrbeti za varstvo rastlin in škropljenje sami plačati. Ker je ameriški kapar proglašen za karantenskega škodljivca, se mora čiščenje in zimsko škropljenje izvesti na vsem s kaparjem okuženem območju. Zimsko škropljenje uniči kaparja do 95 odst.
Zaradi obsežnosti terena brežiške občine bomo letos škropili v naslednjih vaseh: Dolenja vas. Spodnji Pohanci, Arnova sela, Artiče, Glogov brod, Dečna sela, Mali vrh, Globoko, Piršen breg, Brezje, Bojsno, Blatno, Dednja vas, Pišece, Podgorje, Pavlova vas, Sromlje in Curnov.ee. V dveh letih bi zajeli celotno področje občine. Seveda priporočamo, da bi že letos na področju cele občine lastniki škropili sadno drevje, saj je za njih same to najbolj koristno. V omenjenih vaseh pa je škropljenje obvezno pod težo kazni. Priporočamo škropljenje z rumesan pasto aH oljem. Pred škropljenjem je treba očistiti staro skorjo, mah, lišaj in suhe polomljene veje. Upoštevajte navodila, ki so priložena škropivom, da ne boste zastrupljali čebel in drugih živih bitij!
Očistiti in poškropiti morate do 10. marca. Ce sami ne morete škropiti, se do 5. marca prijavite pri KZ Brežice — obrat Globoko in pri KZ Bizeljsko v obratu Pišece. Ti obrati bodo imeli škropilne ekipe, ki bodo po 10. marcu poškropile vse do takrat še nepoškropljeno sadno drevje na območju, ki je predvideno za obvezno škropljenje sadnega drevja. Lastniki bodo to škropljenje plačali sami. Za kršitev akcije bodo kaznovani z denarno kaznijo. Da bo škropljenje uspešnejše, je potrebno sadovnjake tudi pognojiti. Olga Kopinč
inž. agronomije
Pišečki gasilci     preurejajo dvorano
b pustno vzdušje je srečno minilo. Vse je presenetila množična pionirska maškerada, v kateri ,ie sodelovalo več sto šolarjev in cicibanov. Sprevod pisanih otroških mask je .šel od šole proti gradu, od tam pa je zavil v novi del mesta v Hrastnici.
■ brežice so se prav po-sebej o/ivele v četrtek, ko
se je nabralo v mesto na tisoče ljudi. Prišli so iz celotnega Posav-ja, z Bizeljskega in celo s Hrvaškega, da bi si ogledali Kurentov pogreb, škoda, da se pustovanja v Brežicah ne lotijo še bolj-načrtno, saj bi ob tej priložnosti lahko privabili v mesto tudi veliko turistov.
■ v  trgovinah  je zadnje
čase manj kupcev in nekatere prodajalne tekstila prodajo v primerjavi z lanskim obdobjem do :i0 odst. manj blaga. Finančni učinek sicer ni manjši, manjše so le količine.
■ na   živilskem   trgu je
bii.a Ponudba v soboto spet
zelo velika. Še vedno je naprodaj dovolj  jajc-'po 50 par  in solate
Pustni sejem v Pišecah
Učenci osnovne šole v Pišecah so priredili pustni sejem, na katerem so prodajali jedi, slaščice in pijače. Bilo je na izibro dovolj obloženih kruhkov, sadnih sokov in drugih dobrot. Mladim sejmarjem je najprej pošla torta. Letos so na veliko pustovali po vseh osnovnih šolah. Predšolski in šolski otroci so se v Brežicah zvrstili v dolgo povorko mask, pustni praznik pa so lepo proslavili tudi na šolah v Dobovi, Ariičah in Pišecah.
vseh vrst. Merica regrata ali mo-tovilca velja 40 par. Kilogram radića so ponujale prodajalke po 4 din, medtem ko je v zelenjavni trgovini po (i dinarjev. Zdaj je tudi obdobje siru in smetane. Za merico obojega zahtevajo kmetice poldrugi dinar.
b v vrhi ni in na travnikih v okolici mesta je tedni veliko otrok in odraslih nabiralo regrat in tako so na sprehodih v naravo združili ljudje prijetno s koristnim. Letos je to zelo zgodaj in gospodinje niso v zadregi za dobro in poceni solato.
Gasilci v Pišecah so se z vso vnemo lotili preurejanja dvorane v gasilskem domu. Obnovili so pod, postavili novo peč in napeljali boljšo razsvetljavo. Zdaj bodo skušali dobiti še nove stole in dvorana bo pripravljena za kulturne prireditve. — Članom gasilskega društva so pri obnavljanju kulturne dvorane pomagale družbene organizacije, predvsem Socialistična zveza.  Svoj  delež je
prispevalo tudi prosvetno društvo.
Zdaj bo kulturno življenje lahko spet zaživelo. Na odru bodo kmalu nastopili šolarji, obetajo pa si tudi gostovanja drugih igralskih skupin. Prizadevni pišečki gasilci zaslužijo priznanje za tolikšen trud pri obnavljanju dvorane, ki je zdaj na voljo vsem organizatorjem kulturnega in družabnega življenja.
Pred grajskimi kaščami v Brežicah natovarjajo vsekleničeno vino za kupce širom po Sloveniji. Povpraševanje je veliko in prodaja poteka brez zastojev (Foto:
J. Teppev)
Veliko besed za skromna dejanja
Kaj ko bi prelistali zapisnike o turizmu in izpisali dolgo vrsto neuresničenih sklepov, da bi jih spet sprejeli med nove naloge? — Majhne stvari so včasih pomembnejše
od velikih!
Poglejmo tokrat turizem z druge strani in prepričali se bomo, da so bili načrti za njegov napredek v brežiški občini resda šerokogrudni in raznovrstni, da pa so bila dejanja mnogo skromnejša. Če odštejemo gradnjo čateških Toplic, ki so največji turistični objekt v Brežicah, potem skorajda nj kaj pokazati. In če bi prelistovali sklepe v zapisnikih turistične zveze in društev, bi večino teh lahko spet zapisalj med nove naloge.
Za primer samo ureditev Krke, kjer je vse po starem. Kopališče pred Horvatičem še vedno nima sla-čilnic niti sanitarij, čeprav se zadržuje tam največ kopalcev. Tudi za gostinske usluge ni poskrbljeno. Parkirnih prostorov vzdolž Krke ni
dovolj jn avtomobilisti se ustavljajo lahko kjerkoli. Kako bo letos? Je kdo, ki se bo za to resno zavzel in načrte tudi izpeljal?
Turistična zveza je napovedala široko izobraževalno akcijo, da bi ljudi pripravila na bližajočo se sezono. Lastniki turističnih sob naj bi se predvsem seznanili, kako naj ravnajo, da bodo gostje zadovoljni z bivanjem in oskrbo pri njih. Razvilo naj bi se tekmovanje med naselji, da bi naši kraji dobili lepšo zunanjo podobo, da bi bili bolj čistj in bolj urejeni. Toda samo predavanja pri tem ne bodo pomagala. Saj je nekaj poskusov take vzgoje že bilo, toda ostalo je le pri besedah. Nikjer niso pokazalj resne zavzetosti za odpravo teh pomanjkljivosti.
Najslabše pa je najbrž v novem mestnem naselju, kjer je okolica blokov ob Bizeljski cesti postala pravo smetišče. V tem primeru bi moralo nastopiti turistično društvo ki ostro opozoriti hišne svete na zanemarjenost, če se na to ne spomni nihče drug.
V Brežicah ljudje vsako leto opozarjajo na postavitev klopi pred av: tobusno postajo, v parku pri gradu in na drugih javnih mestih. Mesto bi bilo lahko mnogo lepše, če bi bolj gojili javne nasade. Prostor pred železniško postajo na primer že čaka vrtnarja, prav tako prostor od avtobusne postaje do prosvetnega doma in še marsikje drugje.
Vse to so sicer drobne stvari, ki bi jim bili kos z majhnimi izdatki, vendar kaže, da so nekateri gluhi za te potrebe, hkrati pa se navdušujejo za velike, drage in zategadelj še dolgo neuresničljive načrte. Zakaj ne bi začeli z malim? Saj tudi turizem nima tukaj velikih razsežnosti in se bo najbrž le postopoma razvijal. Izkušnje zadnjih let govorijo, da je bolje imeti manj načrtov, pa več volje in načrtnosti pri delu! '
J. Teppcy
10
St. 9 (833)

SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE KRŠKO
Medobčinsko sodelovanje je postalo nuja
Odborniki so ugotovili, da bo samo z medobčinskim sodelovanjem mogoče zagotoviti kvalitetne inšpekcijske službe — Vedno več vprašanj odbornikov-kmetov, ki kažejo na vrsto nerešenih odnosov na vasi — Občina Krško je prenesla sredstva DIF k Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu
goročnejša naloga. Sklenili so upravnim organom prepustiti denar, ki bo prihranjen z zmanjšanjem števila uslužbencev, da bi lahko le-te boljše plačevali in dobili več strokovnjakov. Precej besed je bilo izrečenih o zaostankih'v zemljiški knjigi, ki prizadenejo mnoge davkoplačevalce. Po sklepu seje bo zadevo raziskal in predlagal rešitve tajnik občine. Nasploh so ugotovili, da je občinska uprava pomemben organ, ki mora biti kar se da blizu občana in organiziran tako, da je občanu v prid. Ko so razpravljali o poro-
Bolniške lahko veliko sianeia!
DS rudnika na Senovem je na zadnji seji sklepal o inventurnih razlikah. Tu ni bilo posebnih težav, ker ni bi-
V NEDELJO NA HOKEJ!
Sindikalna podružn.ca tovarne »Djuro Salaj« prireja V sodelovanju s podjetjem KOMPOS v nedeljo, 6. marca, avtobusni izlet v Ljubljano. Udeležene^ si bodo v Ljubljani ogledali tekmo v hokeju na ledu med Kanado in Finsko, ki bo odigrana v 6k-Vliti svetovnega pivenstva. Med člani kolektiva j«? za ogled tekme precejšnje zanimanje.
DANES V KOSTANJEVICI
Danes, 3. marca 1966, zvečer ob 19. uri bo v Domu kulture v Kostanjevici predaval inž. LEV PIPAN. Predaval bo o Etiopiji, kjer je kot strokovnjak sam dalj časa deloval.
Ljubitelji kvalitetnih predavanj vljudno vabljeni!
»Pustnim gara-čem« iz Brestanice: hvala!
Turistično društvo Brestanica je v nedeljo, 20. februarja, priredilo pustni sprevod. V zabavnih in satiričnih točkah so se lotli mnogih napak in spodrsljajev; med drugim so se v sprevodu pokazali tudi »Rajhenburški grofje in grofice« v vsej svoji mogočnosti in lepoti . . • Serne, ki so predstavljale cestno inšpekcijo in prometno policijo, so požele veliko smeha in so svoje delo res vzorno opravljale. Gledalci na Vidmu, v Krškem, v Brestanici in na Senovem so bi b' zadovoljni. »Pustni garači«. W so dokazali, da se tudi z m£dim da veliko narediti, če Je le volja dobri, zaslužijo vso pohvalo! Priznanje tudi vsem podjetjem, k so prireditev podprla! Želimo, da b Prireditev postala tradicionalna, ž. Z.
lo bistvenih razlik. Precej težjo nalogo pa je imel svet, ko je odločal o nakazilu 6 in pol milijona Sdin, ki jih je treba nakazati socialnemu zavarovanju zavoljo bolniških izostankov do 30 dni! Na rudniku so namreč prekoračili dopustno število • bolniških do 30 dni in zdaj je treba odšteti kazen. 6 in pol milijo-noiv bodo nakazali iz sredstev skupne porabe, rudarjem pa bo seveda ostalo toliko manj za skupne potrebe (beri za družben] standard).
Ne pozabimo, da bo v bodoče veljalo načelo: manj bolniških in več denarja!
R. KOZOLE
Stanovanjska enota je že zaživela
Samostojna enota za gospodarjenje s stanovanji, ki so last Tovarne celuloze in papirja v Krškem, je bila ustanovljena 1. januarja 1966. Enota že pripravlja nove pogodbe in odločbe za najemnike stanovanj. 25. februarja je pri izplačilu osebnih dohodkov v tovarni že odtegnila stanovalcem akontacije za najemnino. Hišni svetj so s tem rešeni enega izmed svojih opravkov, zato pa se bodo laže posvetili vzdrževanju stancivanj in stanovanjskih hiš. Dela jim ne bo zmanjkalo, saj kličejo po popravilih žlebovi, strehe, pa tudi pralnice v stavbah, stopnišča ^n razne skupne naprave so ponekod zanemarjene in potrebne popravil. v. n
Senovo: 1930 ton premoga manj
■ 'Samoupravni organi rudnika na Senovem so ugotovili pri potrjevanju zaključnega računa za 1965, da proizvodni plan nj bil v celoti uresničen. Nakopali so 1930 ton premoga manj kot pa je določal proizvodni plan, kar je, preračunano v denar, za okoli 15 milijonov Sd'n manjša proizvodnja. Manjši izkop je posledica pomanjkanja delovne sile, poslabšali so se iz-kopni pogoji in uk:n'3.i so en oddelek, kjer so kopali do-zdaj premog itd. R. K.
V Krškem se je skupina navdušenih mladincev odločite, da zgradi 30 metrsko smučarsko skakalnico. Ob vznožju hriba, ki se dviga nad desnim bregom mesta, vsako Popoldne pridno delajo. Zale-tišče in mostiček so že napravili, sedaj urejujejo doskočišče. Iztek nove skakalnice bo izpeljan čez kraj, ki Je predviden za stadion za Potrebe šolske telovadbe.
Vsekakor moramo pohvaliti izredno zamisel in prostovolj-
no delo mladih, ki so sami začeli graditi, še bolje bi bilo, če bi jim kdo pomagal s strokovnimi nasveti, da bi skakalnico gradili po načrtu. Akcija mladih je ponoven dokaz, da se želijo ukvarjati s telesno vzgojo in tekmovati. Žal bodo kmalu spoznali, kako pičla so sredstva za tekmovanja, saj je za letošnje leto v občinskem proračunu le 2 milijona dinarjev za vse športne organizacije.
v. n.
čilu o delu službe družbenega knjigovodstva v letu 1965, sb se dlje časa pomudili ob izgubah v restavraciji pod Gorjanci v Kostanjevici in v Zavodu za zaposlovanje invalidov v Brestanici. Nato so potrdili odlok o izdatkih za potne in druge stroške upravnih organov ter pooblastili posamezne delavce v občinski upravi za odločanje in vodenje v upravnem postopku.
Odborniki so po krajši razpravi določili količino lesa, ki je iz letnega poseka namenjen domači porabi v kmečkih gospodarstvih. Na predlog sveta za kmetijstvo in gozdarstvo bo v občini Krško namenjenih letos domači porabi 12.500 kub. metrov lesa listavcev in 1000 kub.-metrov lesa iglavcev. Merila za določanje količin, ki pripadajo posameznim gospodarstvom, bo določil statut KGP Brežice. Odborniki so nato določili najnižje nagrade za vajence, pooblastili skupščino Celje, da sprejme odlok o medobčinskem skladu za pospeševanje kmetijstva in potrdili priključitev Uradnega vestni-ka Celje k Zavodu za informacije v Celju.
Dopolnili so odlok o prispevkih in davkih občanov z olajšavami za borce, ki jih je predlagalo občinsko združenje borcev Krško ter potrdili pripojitev Valvazorjeve tiskarne v Krškem k PAPIR-KONFEKCIJI Krško. V zadnji točki dnevnega reda so z enim vzdržanim glasom potrdili prenos občinskega investicijskega sklada k Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu pod pogojem, da omenjena banka teh sredstev ne sme odtujiti, ObS Krško pa si s posebno pogodbo izgovori pravico, usmerjati sredstva prenesenega sklada.
50 mladih delavk v letos ustanovljenem krškem obratu Tovarne perila LABOD Novo mesto se pridno privaja k delu. Januar in februar sta kot obdobje 2-meseč-nega priučevanja hitro minila in s 1. marcem so že začele delati v redni proizvodnji, ko si bodo z lastnim delom rezale kruh. Delajo v dveh izmenah; v januarju so dosegle več kot 40 odst. norme (po planu bi je morale doseči 20 odst.), pa tudi v februarju so se kar dobro odrezale. Čeprav so večinoma še dekleta, jim čestitamo za 8. marec, dan žena! Na sliki: pogled v novi obrat (Foto: M. Jakopec)
Kmetje so iz protesta odšli!
Kmetovalci, ki so se udeležili nedavnega zbora kmetov zavarovancev na Senovem, s0 zbor iz protesta zapustili še preden je bil končan. V vroči razpravi so ugotavljali, da še vedno plačujejo prispevek v gozdni sklad, ki je v drugih občinah že ukinjen, da plačujejo prometni davek od lesa, da še vedno prihajajo akontacije za davek v IV. proizvodnem okolišu, čeprav je bilo že večkrat sklenjeno, da je davek tam ukinjen, da je tarifa pri izstavljanju potnih listov za živino previsoka itd. Menili so, da se govori eno, dela Pa nekaj drugega.
Na zboru so kmetje izbrali za svojega predstavnika v skupščino socialnega zavarovanja Slavka Mirta, kmeta s Senovega. Menili so, da plačevanje prispevka od površin ni dobro, pač pa bi bilo boljše, ko bi plačevali prispevek socialnemu zavarovanju od števila družinskih članov.
V razpravi so zelo kritizirali birokratizem, ki je v veljavi pri odkupu in plačevanju lesa. Kmet mora pri kupcu dobiti najprej dobavnico
za les, nato mora z njo na občino v Krško, od tam pa na upravo gozdnega gospodarstva Brežice, šele čez ne-
kaj mesecev prejme izkupiček. Vpraševali so, zakaj ne more plačati lesa kupec neposredno? Zakaj mora kmet čakati na denar več mesecev, občina pa zahteva takojšnje plačilo davkov? Cemu le so potrebne takšne ceremonije?
Videti je, da kmetovalci niso dobili na vsa svoja vprašanja dovolj prepričljivih odgovorov, saj so zbor zapustili iz protesta, še preden je bil končan.
R. KOZOLE
Olajšava za borce kmete
Iztrgajmo pozabi, dokler je čas!
V organizaciji ZB v Tovarni celuloze in papirja v Krškem so sklenili zbrati vse gradivo o življenju bivših borcev NOB, njihovih družin in vseh internirancev iz koncentracijskih taborišč. Organizacija je povabila vse člane kolektiva 4er vse vajence in učence papirniške šole, naj ji sporočijo, če so osebno sodelovali v NOB, če je sodeloval kak njihov družinski član ali pa če so bili v internaciji. Organizacija ZB bo letos, ko praznujemo 25-letnico vstaje, priredila več srečanj borcev, več izletov v znane partizanske kraje in več proslav, nanje pa bo povabila vse, ki so v NOB sodelovali.        v. n.
Mala šola - veliko sodelovanje
Osnovna šola v Dolenji vasi pod Libno je mala podružnična šola, v katero prihajajo otroci iz petih vasi. Učencev je vedno manj in se ne ve, kako dolgo bo šola še obstajala.
šolo negujejo vsi ljudje iz okolice in v njej je žarišče vseh dejavnosti. Kar šola potrebuje in česar si pionirji zažele, dobijo od dobrih ljudi. V Krškem ima pionirski odred svojega skrbnega pokrovitelja — Gradbeno podjetje SAVO. Medsebojni stiki z njim so vedrio tesnejši. Pionirji gostujejo pri njih, predstavniki SAVE obiskujejo pionirje na šolskih proslavah in jim prinašajo darila. Ne-
Skupščina zveze kulturno prosvetnih organizacij
V soboto, 5. marca ob 16.30 uri bo v sindikalni dvorani Tovarne celuloze in papirja v Krškem skupščina zveze kulturno-prosvetnih organizacij občine Krško.
davno so dobili od njih klavirsko harmoniko, ko so jih obiskali na proslavi kulturnega praznika S. februarja. Direktor podjetja in predsednik upravnega odbora sta se zanimala za potrebe šole in za stanje šolske zgradbe. Uprava tega podjetja dela sama v leseni baraki, v kateri tudi ni parketa, tehnična delavnica v šoli pa je zgrajena iz njihovega materiala. Največji delež je podjetje prispevalo tudi za televizijski sprejemnik, na katerem je mnogo šolarjev prvič gledalo televizijski program.
Pomembno vlogo pri povezavi šole z organizacijami ima njen svet staršev. Ne gre zapostavljati skrbi društva prijateljev mladine za šolske otroke ob njihovih praznikih, tekmovanjih in izletih. Mnogo pomaga tudi organizacija Zveze mladine, saj vodijo mladinci 6 krožkov na šoli.
Za plačilo naj sprejmejo vsi našo najtoplejšo zahvalo!
J. V.
Na seji ObS Krško so 26. februarja sprejeli odborniki dopolnitev odloka o prispevkih in davkih občanov. Z novim: določili 9. člena omenjenega odloka se borcem kmetom, ki jim je priznana dvojna delovna doba iz NOB, zmanjša osnova katastrskega dohodka: borcem iz 1941 za 2000 N din, borcem pred 9. IX. 1943 za 1600 N din, borcem po 9. IX. 1943 za  1200 N din, borcem od
Res ne bi speljal?
Prejšnji teden je France Pire, posestnik z Dednega vrha pri Raki špičil kolje v Goršakovem vinogradu. Vestno je delal, pri močnem zamahu z vijekom pa je zadel po nesreči v oprijemajočo se rezino in se pri tem globoko in široko urezal v koleno. Hitro so poklicali rešilni avtomobil iz Krškega. Ta je sicer prišel, vendar so se nosači ponesrečenega Pirca zelo jezili na šoferja, saj so morali nositi ponesrečenca nekaj časa celo za avtomobilom, češ, da »ne bi speljal v cestni klanec«. Vsi premočeni zaradi nošnje in dežja so se, jezni na šoferja, razšli.
Maškarada na Senovem
DPD Svoboda Senovo je priredilo letos puslovanje v dvorani osnovne šole. Ob iepem programu in dobri postrežbi so se vsi gostje prijetno počutili. Med plesalci, ki so se vrteli ob zvokih glasbe, je bilo tudi nekaj uspelih mask.
Maškarada: odlično!
Na pustni torek zvečer je priredilo TVD Partizan Krško v svoji telovadnici že tradicionalno ma-škerado. Dohodek prireditve je bil namenjen vzdrževanju doma. Prireditev je obiskalo okoli 300 ljudi, vse vstopnice pa so bile razprodane v eni uri. Mask je bilo več kot 50. Za ples je igral odlični ansambel »Celuloza«, katerega so poslušalci večkrat nagradili s sproščenim aplavzom. Med dragim je zapel štiri popevke tudi zmagovalec zadnje TV oddaje »Pokaži, kaj znaš« Milan Jevšnik.
Poslušalci so mu dolgo ploskali.. Organizacija prireditve je bila odlična, pa tudi izkupiček je bil pre-cejr#;n. v. n.
15. IX. 1944 za 1000 N din in borcem od 1. I. 1945 dalje za 600 N din. Ce je osnova manjša od prej naštetih olajšav, bo prizadetim borcem odpisan celotni predpis, sicer pa bodo plačali daivek samo od razlike. Olajšava, ki je za borce kmete zelo pomembna, je bila sprejeta na predlog občinskega združenja borcev v Krškem.
Najnižje nagrade za vajence
Na seji ObS v Krškem je bil 26. februarja sprejet odlok o najnižjih nagradah vajencev. Po tem odloku pripada vajencem I. letnika najmanj 10.000 S din, vajencem II. letnika najmanj 15.000 S din in vajencem III. letnika najmanj 20.000 S din mesečne nagrade. Vajencu mora biti izplačane najmanj . ena tretjina nagrade v denarju.
Lani je bilo začetih 161 gradenj
Referent za gradbene in komunalne zadeve prj ObS Krško je izdal lani 153 odločb o lokacijah; med temi je bilo 84 lokacij odloženih za gradnje v gradbenem okolišu, druge pa so dovoljevale gradnjo izven njega. Izdanih je bilo 235 dovoljenj za graditev objektov, z gradnjo pa so prosilci začel} lani le na 161 objektih. Tarnanje, da je izdaja lokacijskih in gradbenih dovoljenj velika ovira pri razmahu gradenj, torej ne drži v celoti! V kršk; občini je bilo lani ugotovljenih 34 črnih gradenj. Izdanih je bilo 291 potrdil za posek gradbenega lesa.
Sciiiii grad s jj 0 skakalni®©
Na dnevnem redu občinske seje v Krškem, ki je bila 26. februarja, je bilo 11 točk. Najprej so odborniki razpravljali in sklepali o poročilu o delu upravnih organov občine Krško. V razpravi so se dotaknili dela inšpekcijskih služb, zmanjšanja upravnega aparata in izboljšanja kvalitete dela. Glede inšpekcijskih služb so menili, da bodo veliko laže in uspešneje delovale v medobčinskem sodelovanju. Lotili so se tudi razprave o kvalifikacijskem sestavu uslužbencev uprave ter dobili pojasnilo, da bo treba sestav izboljšati, kar je dol-
Pozen odgovor sevniskih gasilcev
Po dveh in uol mesecih smo 26. februarja 1966 dobili odgovor, ki ga je v imenu sevniskih gasilcev poslal tovariš Frenk Valant kot član predsedstva konference gasilskega društva v Sevnici. Gasilci odgovarjajo na naš članek, ki smet ga objavili v Dolenjskem listu 9. decembra 1965. Sevni-ški gasilci so imeli vso pravico do odgovora že naslednji dan po objavi in bi lahko svoje mnenje o sebi in svojem delu že davno povedali. Lahko jim zamerimo, da so na dobronamerni članek, za katerega smo dobili podatke iz uradnih virov v Sevnici, reagirali precej nekulturno. Pri tem mislimo na besede .1. Smodeja, ki se je oh obisku mojstra Ivačiča na glas razburjal, češ »kaj še išče novinarka Dolenjskega lista v sevniškem gasilskem domu, v katerega nima več vstopa«(!'.). Tudi pozneje smo slišali na račun Dolenjskega lista več neprimernih govoric, ki gasilski organizaciji v Sevnici pač ne delajo časti. Je že tako: vsak odgovori na način, kakršnega je sposoben.
Ponavljamo, da je imel naš članek 9. decembra 1965 samo dober namen, saj smo s sleherno kritiko v 16 letih obstoja našega časnika vedno želeli samo pomagati, nikoli pa žaliti!
UREDNIŠTVO  DOLENJSKEGA LISTA
članek »Odkrita beseda sevniškim gasilcem«, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 9. 12. 1965, je odjeknil med sevniškimi gasilci tako močno, da je bil na letni konferenci društva 16. februarja 1966 glavna točka razprave tako dolgo, dokler nismo sklenili: izvoljena gasilska komisija matičnega društva Sevnica naj s članom gasilske zveze pregleda vso zadevo. K sodelovanju smo povabili še na-
čelnika za notranje zadeve občine Sevnica. V takem sestavu je obravnavala komisija omenjeni članek, iz katerega povzemam naslednje:
PGD Sevnica nima izvežba-ne ekipe in ne čolna, da bi se upala na deroče vode Save. Doslej se še ni pokazala potreba, kajti v okolici Sevnice se Sava ne razliva po ravnicah. Iz struge izstopa samo Mirna in poplavlja travnike ob izlivu v Savo. Štab
250 članov BI v Boštanju
20. februarja je bil v bo-štanjski šoli občni zbor krajevne organizacije RK. Po poročilih predsednika Alojza Lisca in tajnice Štempljeve se je razvila živahna razprava, v kateri so poudarjali, da bi morah v odbor pritegniti več mladine;
Volitve pa so pokazale, da bo moral z nekaj izjemami
delo še nadalje voditi dosedanji odbor. Letos je krajevna organizacija RK razdelila socialno ogroženim občanom 30.000 dinarjev, pridobili so tudi 30 novih članov, tako da šteje organizacija že 250 članov RK. Prav tako je na boštanjskem področju precej krvodajalcev.
S. Sk.
Kmetijski nasveti
DUŠIKOVA GNOJILA
Kljub temu, da je v zraku, ki je zmes plinov, skoraj tri četrtine dušika, ta čisti dušik rastlinam ni dostopen. Samo drobnoživke, ki žive kot gost na drobnih izboklinicah na koreninah detelj in drugih metuljnic, lahko spremene ta dušik iz zraka v dostopno obliko. Zato tem rastlinam ni treba gnojiti z dušikom, celo škodi jim. če na primer močno gnojimo z dušikom na travniku, bo detelj v sestavi ruše vedno manj, ker jim dušik ne prija.
Dušik je sestavina vsake žive snovi, v kateri je vezan v zapletenih amino-kislinah, ki so sestavine beljakovin. Nujno potreben je za rast, ker je sestavina listnega zelenila, s pomočjo katerega rastlina dela organsko snov. Zato ga potrebujejo predvsem mlade rastline, ki so začele rasti. Ker je latinsko ime za dušik nitrogenium, izhajajo mnoga imena za dušična gnojila iz te besede (nitromonkal, natrijev nitrat in podobno). Lastnost vseh umetnih gnojil je, da hitre je delujejo, toda njihovo delovanje ni tako dolgotrajno kot je delovanje hlevskega gnoja. Od dušikovih gnojil je še posebno hitro dostopna nitratna oblika dušika. Tak je
H ČILSKI SOLITER (ali natrijev nitrat). Je najstarejše dušikovo gnojilo, ki ima ime po deželi čile v Južni Ameriki, kjer ga kopljejo kot pri nas pesek v peskokopih. Vsebuje 15 do 16 odst. čistega dušika in hitro ter močno pospeši rast. Je v obliki belih ali sivorjavkastih kristalov, slanega okusa in na jeziku hladi. Trosimo ga lahko do 500 kg na ha. Najbolj se je obnesel za prihranjevanje žit spomladi. Pred pol stoletja je bilo to gnojilo edino koncentrirano dušikovo gnojilo in na stotine ladij ga je vozilo v Evropo in drugod po svetu. Takrat pa so kemiki iznašli umetni način in tovarne so začele izdelovati razna dušikova gnojila: umetni soliter, norveški soliter (kalcijev nitrat), kalijev nitrat in najvažnejšega med njimi m NITROMONKAL (na vrečah z njim stoje tudi napisi: kalcijev-amonijev nitrat, kalkamon, apneni soliter in nemško ime kalkamonsalpeter), ki ga kmetje že dobro poznajo, ker ima zelo dober učinek, posebno za dognojevanje rastlin »pod list«. Vsebuje 20 do 26 odst. dušika in je v obliki sivih, rjavkastih, zelenkastih ali belih zrnc, zelo prikladnih za trošenje. Ker vsebuje okoli 30 odst. apna, je zaradi tega zelo dober za našo zemljo, ker imamo zaradi precej obilnih padavin mnogo kislih zemljišč. Posebno dobro deluje kot gnojilo okopavinam, krompirju in koruzi. Njima ga lahko trosimo do 400 kg. Ima pa slabo lastnost, da hitro vpija vlago in se spremeni v trde kepe, ki jih je treba najprej razbijati, da ga lahko uporabljamo. Zato ga je treba hraniti v suhih skladiščih in zapirati okna. kadar je zunaj vlažen zrak. Da bi se temu izognili, so v Ameriki začeli izdelovati to gnojilo v zrncih, prevlečenih s snovjo, ki ne pusti blizu vlage, vendar se to gnojilo na našem trgu še ni pojavilo
Prihodnjič o apnenem dušiku, amonijevem sulfatu in urei ter o splošnih načelih za gnojenje z dušikom. MARJAN LEGAN
inž. agronomije
civilne zaščite je dolžan skrbeti za nabavo čolna in za izvežbanje ekipe. — K osebnemu avtomobilu, ki je zdrknil v Mirno, niso bili poklicani gasilci, pač pa ga je ekipa električne izpostave v Sevnici nestrokovnjaško dvigala iz Mirne.
Drsalni prt je bil nabavljen, ker so gasilci smatrali, da je v Sevnici veliko blokov in da so pripravljeni za morebitne potrebe pri reševanju ljudi ob požaru. Vaj z drsalnim prtom niso imeli, ker je za izvedbo zadolžena republiška zveza v Ljubljani.
Občinski referent je več dni iskal posamezne gasilce zato, ker ni vedel ali pa ni znal poiskati poveljnika, ki je edini odgovoren za gasilsko orodje in ga je upravičen tudi razkazati.
Telefon v gasilskem domu je povezan s telefonom člana upravnega odbora in pride resnično do prekinitve, ker nepoklicna oseba večkrat izključi zvezo. V najkrajšem času bo uvedena stalna dežurna služba.
Članek je nadalje obravnaval napako, narejeno pred štirimi leti, ko je šofer — amater prevrnil avto v Sev-nično. Obtožbo je državni tožilec umaknil. Ker pa obstaja gasilsko društvo že 80 let, bi moral članek zajeti kritično vso to dobo.
Odziv za ogled orodja in praktičnih vaj v Zagrebu je bil slab zato, ker podjetja niso obvestila posameznih enot. Od sevniškega matičnega društva sta se ga udeležila le dva člana.
če končno analiziramo dejavnost sevniškega gasilskega društva, ki je eno najdelav-nejših v Posavju, verjetno pa celo v Sloveniji, razumemo, da je članek v Dolenjskem listu gasilce zelo ogorčil.
Vsakdo, ki dela, greši in sevniški gasilci priznavajo napake, so samokritični, žele "si pa tudi priznanja. Pogumno lahko trdimo, da imajo sevniški gasilci neplačanega stalnega gasilca že desetletja » osebi požrtvovalnega predsednika, katerega najdeš ob vsakem času v gasilskem domu.
FRENK VALANT
V Zabukovju bodo praznovali 8. marec
Prostor v osnovni šoli Za-bukovja, kjer se je pred kratkm odvijal občni zbor krajevne organizacije RK, je bil zaseden do zadnjega kotička. Menili so, da bi morah krvodajalstvu posvečati še več pozornosti, članice RK bodo tudi letos pripravile proslavo za dan žena. V novi odbor sta bili spet izvoljeni za predsednico Štefka Vrtačnik in za tajnico Angela Hočevar.
S. Sk.
Malo niže od tegale kozolca, kakih 100 metrov proti šoli, bodo že letos začeli kopati temelje za novo trgovsko hišo v Sevnici. V njej bo imelo oddelek za železni-no domače trgovsko podjetje, svoje lokale pa bodo imeli še JUTRANJKA, PEKO, MEIIX in nekatera druga podjetja.
Še nekaj zanimivih številk iz Sevnice
Vest v zadnji številki DL dopolnjujemo z ugotovitvijo, da sodi k matični osnovni šoli tudi Razbor. Telče nad Tržiščem ima nerazvito osnovno šolo s podružnico pri Primožu, osnovna šola Tržišče pa ima podružnico v Krmelju. V šentjanško šolo hodijo učenci iz- podružnic Kal in Veliki Cirnik.
S. Sk.
Iz Loke pišejo
Prosvetno društvo Primož Trubar iz Loke je priredilo prijetno pustovanje v Prosvetnem domu. Dvorana je bila nabito polna gledalcev, maškar pa je bilo 17. Cisti dobiček prireditve je namenjen vzdrževanju Prosvetnega doma. Ob tej priložnosti se Ločani lepo zahvaljujejo Kopitarni Sevnica, konfekciji Lisca in sevniškemu trgovskemu podjetju, ki so prispevali nagrade za najboljše maske. Prav tako pa se zahvaljujejo gostišču Gorišek in obratovodji zadruge tov. Šinkovcu.
LESA JE SKODA ZA KURJAVO?
V JUGOTANINU v Sevnici bodo izlužen les odslej prodajali — Kolektiv je sam zbral 1,400.000 Ndin za nakup parnega kotla na mazut
Kolektiv obrata JUGOTA-NIN si že dolgo prizadeva, da bi z izkoriščenjem izlu-ženega lesa pocenil proizvodnjo tanina. Strokovnjaki so že načrtovali izgradnjo obrata za nadaljnjo predelavo odpadnega lesa v lesonit. Spri-
Odlikovanja zaslužnim občanom
V soboto bodo povabili v prostore občinske skupščine v Sevnici tiste zaslužne to-varišice in tovariše, ki bodo prejeli visoka delovna priznanja za 20-letno požrtvo\aI-no delo pri izgradnji socializma, čestitamo!
V Šentjanžu smo nabrali
E OBČNI ZBOR ZVEZE BORCEV je bil minuli teden v Šentjanžu, člani so potrdili stari odbor, tako da nove ga niso volili. Razpravljali so o spomeniku padlim, ki ga želijo postaviti v Šentjanžu. Spomenik bo veljal precej denarja, zato se zavedajo, da ne bo šlo zlahka. Organiza cija je postavila doslej 2 manjša spomenika: enega na Murnicah, kjer sta padla narodni heroj Milan Majcen in Janček Mevželj, in drugega na Štrasbergu v spomin 53 padlim.
■ VOJAŠKI VOJNI INVA LIDI so imeli 20. februarja v Šentjanžu sestanek. V zvezi s statutarnimi spremebami v borčevskih organizacijah so se sklenili včlaniti v Združenje borcev NOV. ZB v Šentjanžu je s tem pridobila 35 članov.
■ DELO V VINOGRADH se je začelo v lepih sončnih februarskih dneh. Vinogradniki se bojijo, da bo zelo zgodnji spomladi sledil hud mraz,
čo koristi, ki bi jih predelovalni obrat lahko dajal, bi bila investicija dokaj poceni. Ostalo pa je žal le pri načrtih. Kolektiv je namreč prejemal le zavrnilne odgovore z utemeljitvijo, da je kapacitet za lesonit že dovolj in se torej gradnje novega obrata ne kaže lotevati. Kljub temu pa so drugje še potem gradili take tovarne.
V JUGOTANINU pa jim je bilo vseeno žal, da bi še naprej uporabljali izlužen les za kurjavo. Kolektiv je predvidel drugačno rešitev. Začel je zbirati sredstva za nabavo, parnega .kotla na mazut. Tako je prihranil 1,400.000 N din in kupil ekonomičnejši kotel. Izlužen les bodo zdaj prodajali za predelavo drugam. Tb.je gotovo gospodar-.
neje kot dosedanji način koriščenja lesa, še vedno pa ne tako poceni, kot bi bila lahko lastna predelava.
V JUGOTANINU imajo svoj obratni delavski svet, vendar menijo, da ima ta premalo samostojnosti in da bo treba samoupravo še decentralizirati. Zakaj? Zato, da bi imel obrat več materialne osnove za odločanje. Seveda pa to ni samo primer v JUGOTANINU, ampak malone v vseh obratih, ki imajo matična podjetja zunaj občine. V obdobju prilagajanja statutov novi zakonodaji se bodo tudi odnosi med posameznimi enotami spreminjali vedno na bolje, zlasti še, če bodo delavci sami opozarjali na dosedanje napake.
J. TEPPEY
Gostinski voclmk po Sloveniji
Če bodo anketiranci pravočasno odgovorili, bo Go^ stinski vodnik že v letošnji sezoni vodil tuje in domače turiste k specializiranim gostiščem
Uredništvo zbornilia »Po Jugoslaviji« pripravlja v obliki »Gostinskega vodnika po Sloveniji« opis vseh krajev in gostišč v Sloveniji, ki so znani kot specializirana gostišča s kakovostnimi jedili in pijačami. Namen tega vodnika je, da se poveča prodaja v gostiščih, kjer že imajo specialite-te in da se v to usmerjajo tudi tam, kjer jih še nimajo. Vodnik bo iz krajevnega folklornega gradiva izbral najučinkovitejše možnosti, kako urediti specializirano gostišče, ki bo za kraj značilno. Gostišča bodo v vodniku razporejena na različne načine, da se bo turist lahko znašel, ko bo iskal posebna jedila, ki si jih želi. Seveda je pogoj, da bi imela gostišča ta-
ka jedila vedno na razpolago.
V Sloveniji imamo mnoeo sposobnih ljudi, ki so pravi strokovnjaki v kuharski veščini in imajo tudi organira-lorske sposobnosti ter voljo do dela v turizmu. Kmetijstvo se bo moralo še bolj truditi, da bo imelo kvalitetne pridelke, industrija pa, da jih bo znala predelati v kakovostno hrano.
Turizem je prenehal biti delovno področje ozkega kroga turističnih delavcev, zato je potrebno skupaj s kmetijskimi gospodarskimi organizacijami, z živilsko industrijo in gostinstvom pripraviti in kulturno servirati hrano in pijače tujim in domačim turistom. Fn.
VID JERIČ:
_a orožje je slo
V naši vasi je po kapitulaciji bivše jugoslovanske vojske in po prihodu Nemcev ostala manjša sovražnikova postojanka, štela je komaj kakih 20 Nemcev — graničar-jev. Sprva je kazalo, da so zelo priljubljeni med vašča-ni. Nemci so res poskušali biti kar se da ljubeznivi, ker so hoteli napraviti dober vtis. Med njimi sta bila celo dva, ki sta zelo dobro govorila slovenski. To sta bila Korošca.
Orožja je bilo povsod dovolj, v grmovju nad vasjo smo imeli skrito strojnico. Tja gor je hodil moj mlajši brat Mirko, ki mu je bilo 15
let in skrivoma streljal s to strojnico v reber. Nemški graničar j i so vsevprek spraševali, kdo strelja in kje je orožje. Pa jih to ni dolgo zanimalo, tudi ukrepali niso prve dni nič. Vaščani so jim odgovarjali, da se pač otroci igrajo, pa so Nemci samo opozarjali, naj le pazijo, ker se sicer lahko pripeti nesreča.
Po prihodu z Mirne sem bratu Mirku naročil, naj skrije čimveč orožja in municije. Spraševal me je — zakaj, pa mu nisem mogel" reči, saj še sam nisem vedel, kaj naj bi z orožjem. Pred vojno smo bili divji lovci, Mirko pa je
verjetno mislil, da bomo zaradi divjega lova skrivali orožje. Postal je začuda priden pri delu, ki sem mu ga dal, ter je nabral in poskril precej orožja in municije. Po daljšem premisleku sem se odločil, da skrivnost zaupam tudi svojemu prijatelju Sla-dičevemu Pepetu, zavedajoč se, da bi delo v troje laže opravili. Pepe me sprva ni vprašal, zakaj skrivam orožje. Kadar me je videl s puško v rokah, mi je večkrat rekel, da je najbolj srečen, kadar ie čimdlje od orožja. Verjetno se tudi zavoljo tega ni nič kaj rad navduševal za divji lov. Takoj pa je bil pripravljen pomagati.
2e čez nekaj dni so utihnili streli okoli vasi in nikjer ni bilo mogoče videti odvrženih pušk. Ko so drugi vaški fantje videli, da zbiramo orožje in municijo, so hitro še sami stopili v akcijo, vendar vsak zase. Kmalu za tem so
Nemci razglasili, da je treba izročiti kakršnokoli strelno orožje njihovim oblastem. Kdor bi orožje kljub temu še imel, bo strogo kaznovan. Postalo nas je malce strah, kaj bo, če Nemci zvedo, da smo poskrili toliko orožja in municije. Nastavili smo se nevarnosti, ne da bi vedeli, čemu nam bodo vse te reči, ki smo jih tako skrbno zbirali. Nekateri so skrivali orožje samo zato, ker so ga hoteli imeti, drugi so se navduševali za divji lov, vsi pa smo orožje obdržali za skrivnost. Pazili smo predvsem, da starejši ne bi odkrili, kaj imamo za bregom. Dobro smo vedeli, kako se odrasli bojijo; nikoli nam ne bi dovolili skrivati orožja. Zače'e so se širiti govorice, da bodo Nemci v preiskavah poskušali dobiti nazaj vojni m^e' rial. Govorilo se je tudi. kako Nemci trdijo, da so vaščani poskrili orožje in da ga
Z DRUGE LETOŠNJE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
Pr©r* ."■■■i občine v višini 715 milijo .
Odborniki so 26. februarja razpravljali o gibanju zaposlenosti in osebnih dohodkov ter o srednjeročnem programu razvoja občine — Po temeljiti obravnavi na predhodnih sejah, zborih občanov in posebnih posvetovanjih so sprejeli letošnji proračun občine — Skupščina je izglasovala domicil Gubčevi brigadi in razglasila gozd okrog njenega spomenika na Trebelnem za gozd s posebnim namenom — Obvezno llourograliranje prebivalstva bo v času od 15. do 22. junija letos — O uporabi prostih sredstev družbeno investicijskega sklada, ki so bila prenesena na kreditni sklad novomeške banke in hranilnice, odborniki niso rekli dokončne besede.
OBČINSKA KONFERENCA MLADINE V TREBNJEM
Z novim vodstvom poživiti delo!
V nedeljo, 27. februarja, je na občinski konferenci mladine nov 13-članski komite, ki bo iz svojih vrst izbral novega predsednika, prevzel precej revno zapuščino prejšnjega komiteja — To mu naj ne jemlje navdušenja, da bodo imeli mladi več od svoje organizacije, kadar gre za njihovo uveljavljanje ali ko iščejo zdravo razvedrilo in zabavo
To pač ni način sodelovanja in pomoči
Občni zbor gasilskega društva v Mokronogu — društvo je bilo ustanovljeno 3. julija 1882 (Ludvik Berg, Franc Penca st., Janez Pleskovič, Janez Pov-še) — je bil 20. februarja v domu, obnovljenem le na pol. Zbor je potekal ob veliki udeležbi članov, ki so ob koncu sprejeli delovni program društva za leto 1966.
Kako majhno pozornost in pomembnost posvečajo napredku domačih društev družbeno politične in gospodarske organizacije, je udeležba na tem občnem zboru znova pokazala. "Kljub vabilom ni nobena družbeno politična organizacija poslala na občni zbor svojega predstavnika, medtem ko je gospodarske organizacije zastopal le predstavnik kmetijskega obrata.
Gasilskemu društvu bi morale nuditi pomoč predvsem družbeno politične organizacije na čelu s Socialistično zvezo, ker bi društvo le tako lahko dokončno uredilo svoj dom in nabavilo opremo. »Sfrizirana« poročila družbeno političnih organizacij na njihovih letnih konferncah nič ne pripomorejo k napredku naših društev, ki brez pomoči krajevnih činiteljev le životarijo. Nepoučen opazovalec mokronoških razmer bi lahko dobil vtis, da so naše krajevne družbeno politične organizacije povsod tista gonilna moč, kar bi v resnici morale biti, vendar niso. Zato v Mokronogu zadnje čase nikamor ne pridemo in je tudi klub družbenih organizacij zaspal.
Obširna razprava o gibanju zaposlenosti in o-sebnih dohodkov je pokazala na izredno slab odnos podjetij do visoko kvalificiranih delavcev in strokovnjakov, ki jih v podjetjih praktično ni, kljub zavesti, da so potrebni in kljub večletnim priporoči-
Kmalu bo dovolj za razredni pouk učiteljev
V naši občini je pet popolnih in osem podružničnih šol. Samo nova šola v Trebnjem odgovarja vsem zahtevam sodobnega    pouka. Najslabše
•stanje je glede na potrebe na Mirni in v Velikem Gabru, kjer je pouk tudi izven šole
\V neustreznih prostorih.
Na vseh šolah je od 40 sistematiziranih delovnih mest za predmetni pouk zasedenih samo 29. Od teh pa ima le 13 učiteljev ustrezmo strokovno izobrazbo. Za predmetni pouk primanjkuje torej 27, za razredni pouk pa 9 učiteljev. Na višji pedagoški šoli se šola 14 slušateljev- Sole štipendirajo za predmetni pouk 4, za razredni pouk pa 23 bodočih učiteljev.
V trebanjski občini je bilo treba po določilih odloka o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov izvoliti 5 članov v skupščino komunalne skupnosti, ki bo v bodoče vodila skupnost. Od 6. do 13. februarja je bilo kljub rednim zborom občanov 5 posebnih zborov, na katerih so izvolili naslednje zastopnike: v Trebnjem so izbrali Franceta Jev-nikarja, na Mirni Ivana Bona, v Mokronogu Antona Kle-nienčiča, v šentlovrencu Ivana Zorca in v Dobrniču Jožeta Novaka.
Udeležba na zborih-je bila zadovoljiva. Kmetje so bili seznanjeni s samofinancira-njem zdravstvene dejavnosti in o večjih pravicah, ki jih imajo, pa tudi o povečanih Prispevkih. O njih so menili, da jih bodo mnogi težko zmogli, hkrati Pa so izražali zadovoljstvo, da bodo njihovi otroci deležni istih ugodnosti
lom in opominom. Posebno poslanca Franci Kolar in Ludvik Golob sta ostro kritizirala obrtniško miselnost vodstev kolektivov, ki vodilne ljudi sicer visoko nagrajujejo, zapostavljajo pa strokovnjake, posebno začetnike. Za razvojne službe in ekonomske analize ne skrbijo in žive iz rok v usta, je bilo ugotovljeno, ko je razprava prešla na teze o programu razvoja. Po mnenju poslanca Goloba so elementi kulture našli premalo mesto v njih. Odbornika Lap in Jevnikar sta začela s pripombo, da teze premalo govore o kmetijstvu, zelo obsežno razpravo, v kateri so mnogi govorniki ponovno opozorili na mnoga nerešena praktična vprašanja kmetijstva posebno sadjarstva. "Teze programa razvoja, ki naj bi bile osnova pri sprejemanju planov delovnih organizacij, so sprejeli pod pogojem, da se bolje ugotovijo primerjalne prednosti gospodarskih dejavnosti v občini, da se da večji poudarek standardu, da se z osebnimi dohodki zavestno vpliva na  boljšo kvalifikacijsko
v zdravljenju kot otroci delavcev, želeli so tudi, da bi čimprej uvedli popolno zavarovanje starejših oseb. V nji-liovih prigovorih je bilo čutiti, da se zavedajo, kaj morajo storiti, da bodo dobili več dohodka iz zemlje. Ponovno
Pred polno dvorano zadružnega doma je imel v petek, 25. februarja, krajevni odbor Rdečega križa Trebnje redni občni zbor. Za najpomembnejši uspeh na ' tem plemenitem delovnem področju je zbor ocenil lansko krvodajalsko akcijo, ko je 201 član organizacije daroval kri. Drugo najpomembnejše delo je bilo zbiranje pomoči za poplavljence in razdelitev Carre paketov pomoči potrebnim družinam in posameznikom. Premalo pa se je od
sestavo in zmanjšanje fluktuacije delovne sile. Posebna komisija skupščine bo izdelala in poslala priporočila delovnim organizacijam.
Po obsežnih pripravah je v soboto skupščina'sprejela letošnji realno sestavljeni proračun v znesku 715 milijonov dinarjev. Republiške dotacije je 167 milijonov in 102 milijona od republike odstopljenih sredstev. Občina se je za letos odpovedala vsem negospodarskim investicijam. V proračunu ni denarja za komunalne naprave,' ker bodo te vzdrževali s prispevki tistih, ki jih uporabljajo. Krajevne skupnosti so dobile 5 milijonov in na eni prihodnjih sej bodo določili ključ delitve denarja mednje. Družbene organizacije in društva so dobila precej pičla sredstva, vendar to narekuje dejansko stanje. Vsekakor pa je premalo 4.000 novih dinarjev za letošnjo preventivo v kmetijstvu.
Letos bo potrebno varčevati in paziti takorekoč na vsak dinar. Pozdraviti je treba  pobudo tajnika
so opozorili, da jim bo moralo biti omogočeno, da bodo kupili manjše stroje in da je tu potrebno nekaj spremeniti, če se ne da drugo, vsaj v korist mehanizacije kmetijstva zmanjšati prometni davek in takse. /■
bor zavzemal za boj protj al koholizmu in se premalo povezoval z zdravstveno preventivno dejavnostjo.
Novi upravni in nadzorni odbor je voljan te dejavnosti v letošnjem letu bolje opravljati. Od 24. do 27. maja bo v Trebnjem krvodajalska ak cija in zopet bo Rdeči križ i.sti, ki bo pridobival nove ljudi, da bodo dali kri, ki rešuje mnogim življenje.
Po občnem zboru je dr. Maležič predaval o raku.
Cirila Pevca, da bo za občinsko upravo posebna komisija odbornikov redno pregledovala stroške u-prave, da bi administracija čimmanj obremenjevala gospodarstvo in standard.
MARJAN LEGAN
Čakamo na tretjo žrtev?
Ne mine sestanek vaščanov Ponikcv in sosednjih vasi, da ne bi znova opozarjali na zelo nevaren nezaščiten ovinek ceste, ki pelje pod mostom avtomobilske ceste v Ponikvah. Navadno plitva Temenica je prav na tem mestu toliko globoka, da je zahtevala že dve žrtvi. Na nepreglednem in nerazsvetljenem ovinku je potreben samo nepreviden korak — in nesreča je tu! Kaže, da stalni opomini vaščanov Cestnemu podjetju Novo mesto, ki bi moralo cesto zaščititi, prav nič ne zaleže jo.
Na razpravi na konferenci je bilo iz iskrenih besed mladih govornikov čutiti, kaj je tisto, kar razen objektivnih težav jemlje krila 2.500 mladincem v posameznih krajih, da ne pokažejo več. Ob nede-
Proslava v čast dneva žena
Na predvečer dneva žena bo krajevna organizacija Socialistične zveze v Trebnjem priredila v čast praznika proslavo v prosvetnem domu. Program bodo svojim materam izvedli šolski otroci. Pozdravni govor bo imel Franc Režun.
Podobne proslave bodo tudi v drugih občinskih središčih.
Na Puščavi tudi za vodovod
Na zboru občanov" na Puščavi so prebivalci izrazili željo, da se tudi do njih napravi priključek na mokrc-noški vodovod. Sklenili so, "da bodo celotni izkop v dolžini 1200 m napravili sami s tem, da bo vsa'k družina, ki bo dobila vodovod; izkopala 43 m jarka.
lavnosti občinskega komiteja so aktivi sicer dosegli nekaj uspehov, vendar ne takih, ki bi jih lahko, če bi se kdo zanje zanimal. Mnogi sklepi prejšnje konference in drugi dogovori so ostali jalovi. V Mokronogu so ugotovili, da celo zabava ne vleče več in da je vtis, da se mladina na kmetih za ničesar ne zanima. Mlad delavec iz KEMOOPRE ME se je zavzemal za šport no rekreacijo- po enoličnem delu, na kar pa podjetje v sanaciji sploh ne misli. Mladinci šol so opozorili na slabo mentorstvo in prepušče-nost. Drugi je zopet govoril o nepovezanosti vaške in tovarniške mladine tam, kjer je v vsakem izmed teh aktivov malo mladine. Delno krivdo o nedelavnosti mladine nosijo tudi druge družbeno politične organizacije in pomanjkanje klubskih prostorov. Zrelejši pa so priznali, da je v precejšnji meri kriva mladina sama. Več govornikov je govorilo o zapostavljanju mladih pri zaposlovanju, o razliki med vaško in mestno mladino,  o odklanjanju mladih
po prihodu iz šol in odhodih v tujino na delo.
Mnogo je stvari, za katere si mladi želijo odgovora in za katere je potreben organiziran nastop, seveda z uresničljivimi in tehtnimi zahtevami. Mladina ne sme nekaj zahtevati že zaradi tega, ker je mladina, temveč mora dokazati, da je poštena, delavna in sposobna ter vredna zaupanja. Tej mladini je potrebno omogočiti izobraževanje in zaposlitev. Tudi na vasi se odpira mnogim lepa bodočnost. Mlade bo potrebno vključevati tudi v druge družbene organizacije in društva in iskati še druge načine zbiranja mladine, da bo začutila, da so to tudi njene organizacije. Prazen aktivizem ne pritegne več.
Konferenca je pokazala, da se mladina zaveda, da ni neka majhna generacija v senci prejšnjih in da ima voljo in pripravljenost ob pomoči starejših razvijati se v ustvarjalne ljudi. Želimo, da bodo uresničeni sklepi konference dokaz za to!
Volitve v skupščino kmetijskega zavarovanja
Franc Jevnikar, Ivan Boh, Anton Klemenčič, Ivan Zore in Jože Novak izvoljeni za člane  skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov za občine Trebnje, Črnomelj, Krško, Metlika in Novo mesto
RDEČI KRIŽ: TUDI LETOS DAROVANJE KRVI
kljub pozivu nočejo izročiti oblastem. Razmišljali smo, kaj bi napravili. Pa smo se odločili: brat Mirko naj vzame staro zlomljeno puško in nekaj municije, pa naj vse skupaj odnese na nemško komando. Nemci so bili zelo zadovoljni, ko jim je Mirko to Prinesel. Celo pohvalili so ga, češ da je prvi, ki je uboga! njihov ukaz. Nemškemu povelju so se potem odzvali še nekateri starejši vaščani. Drugi smo v strahu skrili orožje še bolj na varno.
Kmalu je nekdo prinesel yest, da se bodo Nemci verjetno umaknili do Save, k nam pa naj bi prišli Italijani. Med vaščani je naraščalo nezadovoljstvo. Spraševali so nemške vojake, ali se bodo res umaknili in jih pustili 'Jktfijanom. Vojaki so govori, da o tem nič ne vedo, ker da še niso slinili ustreznega ukaza.
Z nemško posadko v vasi
smo preživeli nekaj več kot 15 dni. Nekega dne pa so Nemci nenadoma odšli iz Ti-haboja v Gobrovko (Sv. Križ), kjer naj bi okrepili tamkajšnjo postojanko. Prav pošteno smo se oddahnili misleč, da smo tako bolj varni Mislili smo si pač: do Ga-brovke je dobre pol ure hoj zato Nemci verjetno ne bodo hodili k nam. Pa smo se zmotili. V našo vas je še vedno dan za dnem prihajala patrulja treh do petih vojakov. Zadrževala se je po ves dan. Vojaki so hodili od hiše do hiše, jedli in pili, kolikor so dobili. Prevelikega zanimanja niso kazali za nobeno stvar. Celo za orožje in municijo jim ni bilo več toliko mar Kot prej, ko je bila vas še »njihova«. Morda so mislili, da so jim mirni in pokorni vaščani oddali ves skriti material.
Nekega dne, bila je ravno sobota, smo zvedeli, da na
Mirni pripravljajo demonstracije proti Italijanom. Za ta borbeni pohod so se začeli pripravljati tudi pri nas. Tisti, ki so nameravali sodelovati v pohodu, so osedlali konje in pripravili rdeče zastave s črnimi kljukastimi križi. Zanimanje za pohod je bilo veliko, odziv pa precej manjši. Popoldne smo zvedeli, da je v Trebnjem pravi pekel z Italijani, ker so tudi Trebanjci zahtevali, naj se Italijani umaknejo nazaj; To je vplivalo tudi na našo vas. Na pohod sta kljub temu odšla s konji in nemškimi zastavami dva naša fanta: 2on-tov Cali (Karel Jevševar) in Sladice v Pepi (Jože Vrtač-nik). Na Mirno ni hotel iti noben drug. Nemci so na Mirni demonstrante nagnali in prepodili na vse strani. Nekaj so jih pretepli in, kot se spominjam, tudi zaprli.
Pozno zvečer sta se Čali in Pepe vrnila domov. Videti sta
bila zelo klavrna. Nista razumela, zakaj so Nemci demonstrante nagnali, saj so zanje »navijali« ter jim tako izkazali lojalnost. Sklepali smo, da je do tega prišlo zato, ker so Italijani in Nemci zavezniki, ki da zato ne dovoljujejo, da bi se okupirano ljudstvo po svoji volji odločalo za tega ali onega okupatorja. Po tem »borbenem demaršu« so Nemci postali bolj previdni, mi pa smo se jih čedalje bolj bali, zlasti fantje. S Pepelom sva se odločila, da skrijeva nekaj pušk in strojnico z večjo količino nabojev na podstrešje pokopališke mrtvašnice. Naredila sva načrt za akcijo in ga takoj začela uresničevati.
Delo sva opravila ponoči, ko so vsi že spali. Tako sva bila bolj varna in brez skrbi, da bi naju kdo videl. Moj očim je bil cerkovnik in je imel tudi ključe od mrtvašnice. V temni noči sem vzel
ključ in odšel na hribček blizu pokopališča, za kjer sva se zmenila s Pepetom. Luči so v vasi že pogasili, nad hišami je prežala tišina. Od časa do časa se je slišalo lajanje psov in skovikanje sov. Malce tesno mi je bilo pri srcu in komaj sem čakal, da pride sodelavec Sladičev Pepi. Nisem nanj dolgo čakal. Takoj, ko je prišel, sva začela vleči iz grmovja 10 pušk in lahko strojnico ter dva velika zaboja municije. Napotila sva se na pokopališče. Obložena z orožjem sva se počasi in tiho približevala pokojDali-šču. Prav narahlo sem odkle nil mrtvašnico in prvi stopil vanjo. Nosil sem lahko strojnico »zbroj evko« in nekaj pušk. Pepi je nosil predvsem puške. Priznam, da mi ni bi lo vseeno, tiščalo me je v grlu in strah me je bilo pri tem delu. Prvič v življenju sem pozno ponoči in brez luči hodil po pokopališču in mrtvaš-
nici. Ko sva s Pepetom vstopila, sem vzel ključ iz vrat, ne da bi o tem kaj povedal sodelavcu. Narahlo sem zaprl vrata, da bi bila zunaj videti zaklenjena. Tovor sva previdno zložila na mrliško miao ter si oddahnila. Delo sva opravljala brez besed. Se da nes se čudim, kako sva mo gla zdržati v taki tišini. Zle zel sem na podstrešje, Pepi pa mi je (kos za kosom) po dajal orožje tako dolgo, do kler ni bilo vse spravljeno na podstrešju. Ko mi je dajal zadnjo puško, je tiho rekel: »Mejdun, vse sem ti dal, kar . sva prinesla.« S podstrešja sem zlezel skozi majhno odprtino. Odšla sva in zaklenila vrata. Tiho in previdno sva se odmikala od pokopališča. Vrnila sva se do grmovja, kjer so bili naboji. Precej utrujen sem bil, zato sem predlagal, da si odpočijeva. Sedla sva in se pogovarjala o uspehiu (Se nadaljuje)
ALI BODO HIŠNI SVETI RES ODPRAVLJENI?
Več pristojnosti in manj denarja
Direktor Stanovanjskega podjetja Novo mesto Miha Hrovatič, dipl. ekonomist, v razgovoru o hišnih svetih — Kaj bo s tem samoupravnim organom, ki je v februarju ostal popolnoma brez denarja? — Ali bomo hišnim svetom zmanjšali dosedanje samoupravne pravice?
— O hišnih svetih je zadnje čase veliko govoric in slišati je celo, do bodo ukinjeni. Kaj lahko poveš k temu?
— Hišni sveti ostanejo kot samoupravni organ stanovalcev še naprej, njihova vloga pa se pri upravljanju s stanovanji celo poveča. Izgubili pa bodo pravico neposrednega odločanja o finančnih zadevah, ker bo sredstva zbiralo in jih delilo stanovanjsko podjetje. Hišni sveti bodo še vedno razpolagali z vrnjenim delom stanarin, to je s sredstvi, namenjenimi tekočemu vzdrževanju. Volili bodo nov organ: skupščino stanovalcev in pa svoje predstavnike v delavski svet stanovanjskega podjetja, ter preko obeh predstavniških organov posredno soodločali o programu in nalogah stanovanjskega podjetja.
— Predsedniki hišnih svetov tarnajo, da so v februarju ostali brez denarja in brez pravic in da ne vedo kaj delati?
— Vsi hišni sveti so dobili 31. januarja pismeno navodilo, kako naj uskladijo svoje delo z republiškimi predpisi in z občinskim odlokom, še ta mesec bodo vnovič obveščeni o spremembah v orga nizaciji hišnih svetov, hkrati pa bodo stanovalci izvolili nove, novi zakonodaji prilagojene samoupravne organe.
— Ste res odvzeli hišnim svetom vsa sredstva? Kako je z dohodki snažilk v večjih stavbah, ker so, kot je slišati, ostale nekatere v februarju brez osebnih dohodkov?
— Po določilih zveznega zakona ne morejo hišni sveti po 1. januarju 1966 več imeti samostojnih    žiro računov.
Danes plenum ObSS Novo mesto
Danes bo v Novem mestu plenarna seja občinskega sindikalnega sveta Novo mesto. Na njej bo tekel razgovor o tem, kako sindikalne organizacije uresničujejo stališča občnega zbora ObSS Novo mesto. Hkrati se bodo pomenili tudi o programu in vsebini dela občinskega sveta v letu 1966. Občni zbor ObSS je dal poseben poudarek delu sindikalnih podružnc, ki bodo morale kot osnovne organizacije sindikata v vsakodnevni praksi uresničevati skupna stališča, sprejeta na občnem zboru. Program dela ObSS zajema predvsem izno polnjevanjp notranje zakonodaje v kolektivih, samoupravno rast in razvoj osebnosti proizvajalca, skrb za njegove vsakodnevne potrebe ter nekatera najpomembnejša gospodarska vprašanja v občini.
Belo teniškega RK
V petek, 25. februarja, je bil v mali dvorani prosvetnega doma v Dol. Topl'cah občni zbor krajevne organizacije RK. Iz poročil o delu se je čutilo, da se društvo zaveda važnega poslanstva organizacije. Društvo je sodelovalo z občinsko organizacijo RK in predsednica Nma Nu-čič je bila na seminarju za vodenje tečaja prve pomoči v Novem mestu.
Za poplavljene« je društvo zbralo 123.000 starih dnar-
jev prostovoljnih prispevkov, podmladek RK pa j«" nabral 20 tisočakov. Pridob'li so tudi več novih članov in želijo več moških prtegniti k sode lovanju. Na občnem zboru so pohvalili delo podmladka RK, ki je imel dva tečaja, skrbel za čistočo v šoli. zbiral hrano in obleko, skrbel za ptice pevke in obdeloval polje, ktjer je pridelal hrano za šolsko kuhnjo. Obskovalci zbora so želeli, da bi jim društvo priredilo več zdravstvenih predavanj. D. G.
Zavoljo tega so bila njihova sredstva prenesena na naše podjetje, njihovi žiro računi pa ukinjeni. Glede osebnih dohodkov ljudi, ki so bili v delovnem razmerju s hišnimi sveti, pa lahko povem, da prevzemamo vse obveznosti dosedanjega delodajalca. Z vsemi prizadetimi bomo sklenili delo vršne pogodbe in jim izplačali dolžne zneske.
— Reorganizacija v gospodarjenju s stanovanji je prinesla veliko novega, videti pa je, da ljudje o tem zelo malo vedo. Kaj nam lahko, prosim, poveš o tem?
V soseskah, kjer so ljudi novosti v stanovanjski zakonodaji zanimale, smo o njih obširno govorili stanovalcem na zborih volivcev in na sestankih SZDL. Tudi vsi hišni sveti so, kot sem že omenil, prejeli podrobna navodila z našo okrožnico in so pač lahko sklicali zbore stanovalcev ter se z njimi o vsem pomenili. V zadnji številki Uradnega vestnika Dolenjske je bil razen tega objavljen poljuden sestavek o stanovanjski reformi, ki pove vse, kar mora občan vedeti. Za vsa dodatna pojasnila smo v našem podjetju vsakomur na voljo!
* * *
Tako so nam povedali pri Stanovanjskem podjetju Novo mesto. Nekaj pa le ne gre skupaj: hišnim svetom so odvzeli vsa sredstva (po zako nitih predpisih seveda), povedali so, da bodo imeli hišni sveti v bodoče manj denarja, v isti sapi pa trdijo, da bodo njihove samoupravne pristojnosti večje. Takšnega stanja seveda ni krivo stanovanjsko podjetje, pač pa zakonodaja, ki je najbrž v naglici prezrla pomembnost neposrednega samoupravlja nja stanovalcev pri gospodar jenju s stanovanji. Samoupravljanja ni brez materialne osnove, to je že zelo stara ugotovitev. Kako jo torej uskladiti z dejanskim stanjem in s tem, kar smo slišali?
MILOŠ JAKOPEC
V soboto so v Dolenjskih Toplicah odprli lekarniško postajo v sklopu novomeške lekarne. Kolektiv Lekarne je z lastnimi sredstvi preuredil spodnje prostore hiše pri mostu v oficino, laboratorij, sobo za kolektiv, stanovanje za vodjo postaje in sanitarije ter nakupil vso opremo. Zidarska dela je opravilo podjetje Remont iz Straže, opremo je izdelal mizarski mojster Gazvoda, projekt pa Silvo Jerman iz Projektivnega podjetja Emona. Stroški so znesli 17 milijonov starih dinarjev. Res lepa in kompletna lekarniška postaja je pomembna pridobitev za turistični in zdraviliški kraj s širokim zaledjem domačega prebivalstvi. Na sliki: gostje si ob otvoritvi ogledujejo prostore nove postaje  (Foto: M. Moškon)
Poročati moramo še o lepi počastitvi kulturnega praznika Slovencev, ki so ga člani DPD Dušan Jereb v Novem mestu 15. februarja združili z 20-letnico društvenega življenja. Na proslavo so razen odgovornih predstavnikov ObS, ObO SZDL, ObK ZKS in drugih povabili tudi vrsto nekdanjih zaslužnih članov društva, ki so ta večer napolnili dvorano hkrati z Novo-meščani do zadnjega kotička Predsednik društva Lojze Ka stelic se je v kratkem nagovoru zahvalil članom in prijateljem društva za ustvarjalno sodelovanje, hkrati pa je prebral tudi imena tistih dolgoletnih članov in sodelavcev, ki so ob 20-letnici novomeške Svobode dobili še posebna pismena priznanja. Predstavniki sekcij so nato na odru prevzeli diplome, nabito polna dvorana pa je or?-srčno pozdravljala počastitev de'ovnih članov.
Nato se je razvil kvaliteten soored. v katerem sta najprej zapela mešani zbor učiteljišča in moški zbor društva pod vodstvom Toneta Marklja odlomek iz Verdije-
vega Nabucca. Pesem je bila podana izredno kvalitetno in jo je med drugimi posebej pohvalil tudi skladatelj Blaž Arnič, ki se je udeležil večera. Sledil je mešan program orkestra, solo točk in dvospe vov, pri čemer so se zlasti odlikovali vsi člani zaslužnega orkestra pod vodstvom dirigenta Draga šproca ter pevci Vladimir Drenovec, Rudi Mraz in Darino ter Mira Ran-gus. Pri klavirju jih je spremljal pianist Stane Fink. Prisrčno so ljudje pozdravili tudi moški pevski zbor, ki je zapel 5 pesmi pod vodstvom Toneta Marklja. Prvič so tokrat zapeli pesem Danila Bučarja Fantje s Trške gore, ki jo je skladatelj posebej priredil za novomeški moški pevski zbor.
Po odmoru smo videli Linhartovo Zupanovo Micko, kj ki jo je s starimi znanci rjavo-mestnega odra na novo zrežirala Alenka Bo'e-Vrabec. Igrali so France Kra1j, Mariia ša li, Franci Koucilja, Stane Gregorčič st., Alenka Bo'e Vrabec, Ante Kotar in Pn'de Cifrler. Scena je bila postavljena   po   zamisli Franceta
Kralja, medtem ko so bile druge dolžnosti na odru v rokah Mare Glonar, Vinka Zabkarja, Petra Ciglerja, Stan ka Gregorčiča ml. in Jož°ta Mesarka.
V soboto zvečer, 5. marca, bo društvo ob 19.30 ponovilo svoj jubilejni kulturni program v počastitev dneva žena. Kdor ga ni vide! 15. februarja oz. na takratni ponovitvi, naj si ga ogleda zdaj!
V Dol. Toplicah so - gleHali »Vaško
Venero«
V nedeljo. 27. februarja, je v Dolenjk'h toplicah gostovalo KUD Šentjanž na Dolenjskem in uprizorilo veseloigro »Vaška venera«. V zim-' Slo sezoni je bila to prva kulturna prireditev v Dolenjskih toplicah. Igro si je ogledalo veliko Topličanov in obiskovalcev iz okoliških krajev, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Prireditev je dokazala, kako si to-pličani žele kulturnih nastopov. D. G.
USPEH DIJAKOV: SKUPNA SKRP/ ŠOLE IN DOMA
Radi bi imeli lepo vzgojene ljudi
3. februarja letos smo poročali, kako je potekel letošnji I. zbor staršev dijakov gimnazije z oddelki učiteljišča v Novem mestu. Omenili smo, da je na zboru poročal o učnih in vzgojnih vprašanjih združene šole njen ravnatelj profesor Veljko Troha. Danes začenjamo objavljati njegovo poročilo z zbora, saj smo prepričani, da bo zanimalo vse starše in vzgojitelje, prav tako pa tudi druge organe, ki imajo kakršnokoli skrb za to, da bomo imeli zdravo, lepo vzgojeno in dobro mladino, Id bo stopila v življenje kar najbolje pripravljena.
Kot na drugih področjih našega gospodarskega in kulturnega razvoja se tudi v šolstvu spreminja njegova vloga glede na potrebe in spreme njene pogoje. Med tem ko smo v povojnem življenju težili k temu, da čimveč lju di študira, da se izobražuje, se kulturno dviga ne glede na ozko specializacijo, je proces spremenjene vloge srednje šole pa tudi gimnazije v tem, da nam sicer gre za to, da čimveč mladine študira, vendar s pogojem, da vemo kakšnega strokovnjaka naše življenje potrebuje, na kakšnem mestu bo najbolj ustrezal in kje bo dosegel najboljši delovni uspeh v prid sebi in družbi. Ne gre nam torej zgolj za to, da je nekdo izobražen, temveč da je izobražen v določeni smeri. Seveda je zaradi tega pri
šlo do nekaterih sprememb tako v gimnaziji sami kot tudi na učiteljišču. V čem so te spremembe?
Spremembe na gimnaziji se kažejo v naslednjem:
a) dodajanje družboslovnih predmetov v višjih razredih gimnazije (sociologija, filozofija),
b) poglabljanje posameznih predmetnih področij s tako imenovanimi praktičnimi znanji,
c) prirodoslovni predmeti so vezani na laboratorijsko delo,
d) tehnična vzgoja z delom v proizvodnji in nov način izobraževanja teorije s praktičnim delom, s tehnološkimi procesi itd.
Vse te spremembe seveda še  niso  tako izpopolnjene,
kot bi morale biti, saj terjajo poleg želja tudi jasne koncepte o tem:
Kaj gimnazija v trenutnem-življenju je? Ali je to spioš no izobraževalna šola, ki predvsem pripravlja dijake za vpis na univerzo, ali pa naj omogoča tudi izobrazbo zaključnega tipa, to je usposablja dijaka tudi za morebitno opravljanje poklica, ne da bi se vpisa! na visoko ali višjo šolo? Oba navedena pojma o vlogi gimnazije je vsebovala resolucija o gimnaziji, to pa je tudi sestavni del zakona o gimnaziji, ki naj bi bil v kratkem sprejet.
Tu se ni mogoče spuščati v podrobnosti in v kritiko, ali je to potrebno ali ni, pomembno pa je, da tak način dela terja več denarja, tudi drugače strokovnjake za nekatere predmete v okviru »praktičnih znanj« kot so stenografija, strojepisje, knjiž ničarstvo itd. V razmerah, v kakršnih delamo, je seveda težko zadovoljiti te potrebe, zato zaenkrat na naši šoli pomenijo »praktična znanja« zgolj poglabljanje, specializacijo tistih predmetov, ki jih navadno dijako izberejo glede na to, iz katerega pred-
meta bodo opravljali končni izpit in kaj bodo študirali. Z izboljševanjem zlasti materialnih razmer smo skušali zadostiti praktičnim znanjem, kot poglabljanju predmetov in seveda čisto praktičnim znanjem, saj vemo, da vsi dijaki vendarle ne gredo na višje in visoke šole, pa bi njim napravili precejšnjo uslugo, če bi jim dali poleg solidne splošne izobrazbe še vsaj nekaj poklicne, da bi se na ta način lažje zaposlili.
Kot že omenjeno, pa terja ta sodobnejši način poučevanja globljo organizacijo dela, ta pa je združena z večjimi denarnimi zneski. Vsa prej našteta področja se v glavnem opravljajo tako, da se razred razdeli na dve ali več skupin. Za dosledno zadovoljevanje načel po takem pouku pa bi potrebovali več ustrezno opremljenih prostorov, ki jim stavba, grajena za drugačne namene šolanja, ne more zadostiti.
Učiteljišče, ki je od 1. marca preteklega leta združeno z gimnazijo, v taki obliki kot je, odmira. Reforma osnovne šole in splošen družbeni razvoj sta pokazala, da učitelji s tako izobrazbo, kot so jo dobivali doslej, ne zmorejo več opravljati tako kvalitetno in ustrezno nalog, kot so jih lahko doslej. Gre predvsem za to, da bodoči učitelji, tudi razredni, dobijo šir-
šo splošno izobrazbo, ki jim jo lahko nudi gimnazija sp.osnega tipa in po absolvatori-ju nadaljujejo šolanje na pedagoški akademiji, ki jih usposablja strokovno za razredne in predmetne učitelje. V tem smislu smo šele na začetku. Tako imenovani pedagoški oddelki gimnazije imajo predvsem namen usmerjati dijake, ki končajo gimnazijo, na študij za pedagoške delavce. To je njihov namen, vendar imajo dijaki teh oddelkov možnost nadaljevati študij na katerikoli višji ali visoki šoli. Ti oddelki so nekoliko bolj obremenjeni na teden, ker imajo nekaj več likovne in glasbene vzgoje, kar jim lahko le koristi, nikakor pa jim ne more škodovati. To je vredno jpoudariti predvsem zato, ker se pojavlja napačno mnenje, da so absolventi pedagoških oddelkov gimnazije hkrati tu di že učitelji in da so torej ti oddelki le preoblikovani oddelki učiteljišča.
Med nove naloge sodijo prav gotovo končni izpiti tako na gimnaziji kot na učiteljišču. Ti izpiti se pravzaprav spreminjajo iz leta v leto in nikakor ne morejo dobiti neke stalne oblike, ki bi dosledno stabilizirala pripravo dijaka nanjo, pa tudi šoli ne bi povzročala toliko dodatnih nalog. Sedanja matura je kompromis stare (dijak je   opravljal   izpite   iz več
predmetnih področij) in nove (dijak je moral predložiti izpitnemu odboru seminarsko oz. diplomsko, delo in ga zagovarjati). S to kompromisno obliko, mature so učitelji sicer zadovoljni, toda ne povsem, saj preveč poudarja ena predmetna področja, zanemarja pa druga. No, letos bo matura takšna kot lansko leto, ta čas pa bodo prišle malenkostne spremembe, ki bodo veljale za maturante v šolskem letu 1966/67.
Omenjal sem predvsem novosti v našem izobraževalnem delu, saj druga predmetna področja več ali manj poznamo in so, kar je prav, hrbtenica izobraževanja na srednji stopnji.
če bi se sedaj vprašali, kako opravljamo te naloge, kaj nas ovira pri tem delu, kakšne uspehe in neuspehe doživljamo ob tem, bi na to ne mogli na kratko in povsem določno odgovoriti. Zadržal bi se predvsem pri vprašanjih, ki zadevajo učence, starše kot neposredno prizadete in tudi šolo, ki ima dolžnost izobraževati in vzgajati.
1. Prvo tako vprašanje je, ali so dijaki preobremenjeni. Ali na splošno zmorejo to, kar bi jim radi dali? Mislimo, da so dijaki preobremenjeni, toda bolj količinsko (glede na število ur) kakor pa kakovostno.
(Nadaljevanje sledi)
DOLENJSKI
LISI
St. 9 (832)
Priznanje m IS let svobode DPD Dušan Jereb
S SEJE ObS NOVO MESTO V SOBOTO, 26. FEBRUARJA
Ureditveni načrt Bršlina odobren
Odlok o financiranju nove ljubljanske bolnišnice in odlok o dodelitvi šent-jernejskih in škocjanskih gozdov v gospodarjenje dvema organizacijama zavrnjena — Delovne organizacije v novomeški občini prepočasi izdelujejo programe in načrte za prehod na 42-urni delovni teden
Oba zbora občinske skupščine v Novem mestu sta na 24. skupni seji v soboto, 26. februarja, sprejela odlok o ureditvenem načrtu Bršlina, odlok o notranji organizaciji uprave občinske skupščine, sporazum o določitvi samoupravnih pravic med občinsko skupščino in občinskim javnim pravobranilstvom in odlok o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti v volilni enoti št. 1. Po daljši razpravi pa so odborniki zavrnili odlok o medobčinskem financiranju gradnje nove ljubljanske bolnišnice in odlok o dodelitvi gozdov v gospodarjenje, ki ga je odklonil že svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Na seji so sprejeli še priporočilo delovnim organizacijam o uvajanju 42-urnega delovnega tedna in obravnavali premoženjsko Pravne zadeve, volitve, razrešitve in imenovanja. '
Ureditveni načrt Bršlina je odbornikom obrazložil eden izmed projektantov inž. arh. Marjan Lapajne. O pomenu tega načrta za nadaljnji razvoj Bršlina je govoril predsednik sveta za gradbene in komunalne zadeve ter urbanizem Tone valentinčič. Re-ke,i je, da je svet dvakrat Razpravljal o ureditvenem načrtu Bršlina, da je bila o njem javna razprava in naj skupščina odlok sprejme, upoštevaje vse pripombe in Predloge občanov. Ureditveni načrt je vezan na urbanistični načrt Novega mesta in med drugim že upošteva novi Priključek na avtomobilsko cesto, ki bo speljan na ugodnejšem terenu kot sedanja dva v Karteljevem in Mačkov-cu. Skupščina je odlok o ureditvenem načrtu Bršlina soglasno sprejela.
Ljubljanska bolnišnica— kolektivna skrb Slovenije
Načelnik oddelka za družbene službe Jože Suhadolnik je obrazložil osnutek medobčinskega odloka o programu financiranja graditve nove ijubljanske bolnišnice v letih !9GG do 1970. Vrednost za objekt znaša nad 19 milijard dinarjev. Nekateri republiški Poslanci so pripomnili, da je v tej vsoti upoštevana tiidi zgraditev onkološkega inštituta, torej učnega objekta, Pomembnega za vso Slovenijo. Poslanci so zatrjevali, da so bili tako informirani v Ljubljani. Direktor Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Zvone šušteršič, tudi sam poslanec in član ene republiških komisij, je zanikal, da bi bilo financiranje zgraditve onkološkega inštitute zaobseženo v vsoti 19 mi-ujard dinarjev, ki naj bi jo za novo ljubljansko bolnišnico prispevale občine bivšega ljubljanskega okraja skupaj 2 republiko. Zvone Pere in Ivo Novšak sta zatem ugovarjala dosedanjemu načinu zbiranja sredstev za novo ljubljansko bolnišnico, Češ ^a so občine bivšega ljubljanskega okraja preveč obremenjene in niso samo one dolž-ne Prispevati za zgraditev objekta, od katerega bo imela koristi vsa Slovenija. Tudi dr"gi odborniki so menili, naJ bi za to bolnišnico prispevale sredstva vse občine v Sloveniji. Ker osnutek od-lQka za financiranje zgraditve tega objekta upošteva sa-^o občine bivšega ljubljan-skega okraja, ga odborniki novomeške občinske skupščine na sobotni seji niso spre-JeH- »Nova ljubljanska bolnišnica je slovenska kolektivna odgovornost,« so poudarjali.
Dolenjske Toplice: Prispevek za perišče
Na zadnjem sestanku so se volivci v Dolenjskih Toplicah dogovorili, da bodo poprav li streho nad periščem ob odtoku termalne vode. IzvoLli so tudi tričlanski odbor, ki nao bi skrbel za ureditev- Odbor je že zbral prispevke ob čanov. Kaže, da popravilo strehe same ne bo dovol.1, temveč bo treba poskrbeti še za dober odtok nesnažne vo de,.ki zastaja v peršču.
D. G.
Komu gospodarjenje z gozdovi na šentjernejskem območju?
Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Erno Šali je skupščini sporočil, da svet ni bil za osnutek odloka, po katerem bi na škocjanskem in šentjernejskem predelu gospodarila GG Novo mesto in KGP Brežice, temveč naj bi z gozdovi v mejah novomeške občine gospodarilo samo GG Novo mesto. Ker pa novi zakpn o gozdovih ne dovoljuje spremembo meja na ta način, kar je povedal tudi tajnik Franci Kuhar, je bila skupščina v dvomih, kako glasovati. Odborniki Škocjanskega predela so vnaprej povedali, da za od; lok, kot je pripravljen, ne bodo glasovali. Ker se je izkazalo, da bi bila ob vseh nejasnostih kakršnakoli odločitev prehitra, je skupščina potrdila sklep sveta za kmetijstvo  in  gozdarstvo oziro-
ma je odlok o dodelitvi gozdov na šentjernejskem in škocjanskem območju v gospodarjenje tej ali oni gozdni organizaciji zavrnila.
Rok za programe o krajšem delavniku je kratek!
Skupščina je- znova opozorila delovne organizacije, naj ne pozabijo na prehod na 42-urni delovni teden. Po informaciji, ki je bila posredovana odbornikom, potekajo v delovnih organizacijah priprave za sprejemanje načrtov in programov za prehod na skrajšan delovni čas precej počasi. Rok za izdelavo je 8. april 1966. Do zdaj ^o skupščini ustrezne načrte in programe predložili: NOVO-TEKS, VODOVOD IN KOMUNALNO PODJETJE. Priporočilo skupščine velja predvsem tistim delovnim organizacijam, ki so na tem področju najmanj napravile.
Tole sporočilo si lahko novomeško planinsko in turistično društvo zatakneta za klobuk! Napis ob cesti čez Gorjance še vedno vabi izletnike 11 kilometrov daleč h koči pri Gospodični, ki je že celo zimo zaprta^ V nedeljo je bilo pri koči 18 avtomobilov: 7 dopoldne in 11 popoldne. Namesto turizma — dolg nos! Mar ne bi že na »Vahti« opozorili s primerno tablo, da je planinski dom pri Gospodični zaprt?
I.onzolni most čez Krko na Loki s pridom uporabljajo ljudje z obeh strani bregov skozi ves dan. Ne samo pešci, tudi kolesarji se silijo s svojinu kolovrati vmes! Zvečer postane most vse bolj samoten, saj so brezvestni »junaki« že v drugo in tretje pokvarili in razbili skoraj vse luči na mostu. Občina mora "žrtvovati lepe denarce za popravila razsvetljave in kratkovidni škodljivci najbrž ne pomislijo, da gre ta strošek tudi iz njihovega žepa! Na občini so povedali, da bo prvi, ki ga bodo zalotili pri razbijanju, plačal za vse nazaj. (Foto: M. Moškon)
Koristno predavanje v Mirni peči
Pr£d kratkim smo imeli v v Mirni peči zanimivo predavanje s filmom o tuberkuloznih in rakastih obolenjih, ki ga je organiziral občinski odbor RK v Novem mestu skupno s krajevno organiza cijo RK. To je bil prijeten, sproščen pogovor, za katerega smo zdravniku hvaležni. Predavatelj je zelo lepo in na razumljiv način pojasnjeval, karkoli smo ga vprašali.
škoda je le, da se ni še več ljudi ^predavanja udeležilo, zlasti pa smo pogrešalt onih, ki se poklicno ukvarja-
IZ DOLENJSKIH TOPLIC
H ODTOČNI KANAL ZAPRT — Na cesti proti Dol Sušica m so že pred meseci popravljali cest;šče, od katerega je pri Zvanovi hiši speljan odtočni kanal v Sušico. Kanal je bil spočetka slabo pokrit, tako da se je plošča že kmalu vdrla in zaprla vodi odtok. Zdaj ob vsakem nalivu voda kar dere po cesti. Nikogar ni, ki bi kanal popravil, ljudje pa se zarad- tega čedalje pogosteje pritožu-jeijo.
■ PLES V MASKAH — V
topliški dolini je bilo pred-pustno razpoloženje precej živahno. Na pustno nedeljo je bila v zdraviliški restavraeji maškarada. Podobne zabave so bile v Podturnu, kjer so jo organizirali gasilci, v 'Straži in še kje. Veselo razpoloženje z maskami je bilo opaziti tudi na sam pustni torek zvečer v vseh gostinskih lokalih. D. G.
jo z mladino. V filmu smo videli, da se prav med šolsko mladino čestokrat pojavijo tuberkulozna obolenja. Mnogo domačinov pa si je naslednji večer ogledalo »veliko cirkuško predstavo«, kjer so za drago vstopnino gotovo dobili »veliko« koristnih napotkov za življenje.   M. K.
POTUJOČI KINO NOVO MESTO
predvaja ameriški barvni vestem film »črni narednik« v naslednjih krajih:
5. 3. v Škocjanu ob 19. uri,
6. -3. v Brusnicah ob 15. uri, fi. 3. v Mirni poči ob 19. uri,
7. 3. na Otočcu ob 9. uri,
8. 3. v Šmarjeških Toplicah ob 19.
uri in
9. 3. na Uršnih selili ob 19. uri.
Novomeška kronika
Obrtno podjetje
„USLUŽNOST" novo mesto
s svojimi servisi:
KOVINARSKIM — Resljeva 2 VULKANIZERSKIM — Partizanska cesta 4 KLEPARSKIM — Ragovska cesta 2 MIZARSKIM — Brod 28 ' ČEVLJARSKIM — Prešernov trg 14
ŠIVILJSKIM — Kristanova 12/a
in z grupo za gradbena dela: zidarska, elektroinštalaterska, vodoinstalaterska, pečarska, tesarska, krovska, slikopleskarska, adaptacijska dela in za proizvodnjo votlakov na Germovi 4
vam nudi usluge po solidnih cenah in pod strokovnim vodstvom. Naročila sprejemamo v upravi podjetja — Kristanova 12/a, in v obratih — Germova 4.
a NA MESTNIH NJIVAH ježe izkopana jama za temelje XI. stanovanjskega stolpiča, ki ga namerava zgraditi SGP Pionir za kupce. Jutri dopoldne ob 9. uri bo v prostorih samskega doma pri Pionirju v Bršlinu posvetovanje vseh interesentov za odkup stanovanj v tem zadnjem stolpiču na mestnih njivah; pomenili se bodo o načinu in pogoj ih sofinanciranja, sporazumno pa bodo določili tudi rok za dograditev stolpiča, s katerim bo izgradnja velikega sodobnega naselja na Mestnih njivah zaokrožena.
O GLASBENA ŠOLA BO ODPRLA oddelek za solo petje. Vsi, ki želijo peti, naj se priglase v pisarni Glasbene šole na Cesti herojev. Petje bo poučevala profesorica Olga Krejči iz Ljubljane.
Bi »GORENJSKA V SLIKAH IN MELODIJAH« je naslov predavanju, ki ga bo imel naš stari znanec iz dvoran, Stane Tavčar iz Kranja. Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela ga je povabil, da bi novomeškim poslušalcem in gledalcem pripovedoval o zakladnici lepot in melodij na Gorenjski. Predavanje bo naslednji četrtek, 10. marca ob 19. uri v sindikalni dvorani na Društvenem trgu. Predavatelj si bo pomagal z bogato glasbeno opremo in 380 barvnimi diapozitivi. Staneta Tavčarja se spominjamo iz leta 1962, ko nam je pripovedoval svoja doživetja z afriškega kontinenta, kamor se je odpravil na mopedu.
ta PO VRHOVCEVI ULICI se odvija vedno večji promet, za kakršnega ozka cesta ni primerna. Malokateri voznik to upošteva in vozi previdno, drugi pa brezobzirno pritiskajo na plin. Dobro bi bilo hitrost omejiti, še preden bo avto povozil otroka.
B SOCIALISTIČNA ZVEZA PRIPRAVLJA v počastitev 8. marca mednarodnega dneva žena svečano proslavo v Domu kulture. Prireditev bo v soboto, 5. marca zvečer ob 19.30 uri za vse prebivalce mestnih terenov SZDL, Kan-dije in Bršlina. Nastopil bo moški pevski zbor, pevci v solo točkah in dvospevih, uprizorili pa bodo tudi Linhartovo Zupanovo Micko. Vstopnine ne bo. v ■ NA PONEDELJKOVEM ŽIVILSKEM TRGU so bila jajca ob-
čutno cenejša kot sicer. Bilo jih je dovolj, vendar 90 šla v promet le po 40—45 din. Razen tega so prodajali še motovileč na merice po 100 din, regrat po 80 din, špi-načo po 1000 din, radič prav tako na merice po 100 din. Krompir je veljal 120 din kg, jabolka 170 do 250 din, fižol 320 din, smetana v skodelicah 230 din, mleko 140 din liter. Trg je bil dobro založen tudi s konfekcijo, pleteninami in z lončarskimi izdelki.
g GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Danica Zadnikar s Partizanske ceste 14 — Dušana, Marija Nemanič iz Kristanove ulice — Sonjo in Iva Stamcar z Ragovske 7 — Marka.
NE ZAMUJAJTE PREDSTAV!
Ob zadnji predstavi ljubljanske Drame na novomeškem odru smo bili priče zamujanja nekaterih obiskovalcev predstav v našem gledališču. Kakih osem ali deset odraslih je prišlo v dvorano, ko se jey prvo dejanje že odvijalo;^) vstajanje s stolov škripanje, dviganje celih" vrst gledalcev itd., vse vpliva mučno na gledanje predstave in resno moti potek dela, zbranost igralcev in poslušalcev ter je sploh podoba nekulturnega odnosa posameznikov do kulturnih prireditev.
Upravi gledališča svetujemo, da vrata v dvorano točno ob napovedanem času zapre, zamudnike pa spusti v dvorano šele v prvem odmoru! Izjem tu ne more in ne sme biti, s:cer bomo take razvade trpeli še leta in leta!
O. G.
NOVOMEŠKA KOMUNA*

Prvi meter DL brezplačno na hokej
Peter Pogačnik, meter v stavnici CP DELO, se je lani takoj, ko je izvedel, da bo Ljubljana prizorišče svetovnega in evropskega prvenstva v hokeju na ledu, prijavil za abonma na vseh ljubljanskih tekmah. Ker je bila to prva prijava na svetu, mu je organizator prireditve poklonil brezplačne vstopnice za vse tekme A skupine v približni vrednosti 80.000 starih dinarjev! Peter Pogačnik je vodja ekipe, ki vsako sredo metira naš list.
VAJA NAPRAVI MOJSTRA — TUDI PRI TELOVADBI
Zmaga kočevskih pionirjev sredi Ljubljane
V dvoboju s pionirsko vrsto Tabora (Ljubljana) so mladi telovadci iz Kočevja v višjem razredu zmagali s prednostjo 18,30 točke
Tekmovanje je bilo 27. februarja na Taboru v Ljubljani. Z zmago 261,70 : 243,40 točke so mladi kočevski telovadci prestali prvo hujšo preizkušnjo, kar so začeli v okviru TVD Partizan redneje vaditi po tekmovalnem programu za pionirsko orodno telovadbo.
S po osmimi tekmovalci sta se vrsti pomerili v višjem in nižjem razredu. Višji razred je tekmoval v parternih vajah, na bradlji, dro-
RECER PREMAGAL PARMO!
V Brežicah je prejšnji teden gostoval mladi slovenski šahovski velemojster Bruno Parma. V gimnaziji je igral simultanko na 33 deskah proti učencem in profesorjem. Velemojster je 29 partij dobil, štiri remiziral (z Ireno Kolar, Vladom IVIlmaričem, prof. Kuglcrjem in prof. De Gosto), izgubil pa le z Marjanom Recerjem.-(Foto: Recer)
Novomeščani so zmagali proti Sfopičanom v namiznem tenisu
Pred dnevi so se pomerili v namiznem tenisu v telovadnici osnovne šole Novo mesto učenci iz stopiške in novomeške osemletke. Najprej so tekmovala dekleta.
Stopiško šolo sta zastopali Maj-
Krški plavalci bodo izdali brošuro
Upravni odbor plavalnega kluba »Celulozar« v Krškem bo izdal letaš v počastite^ dneva mladosti . brošuro z naslovom: »10 let plavanja v Krškem«. V njej bo kratka zgodovina plavalnega kluba s tabelarnim pregledom tekmovanj in rezultatov, ki so jih dosegli krški plavalci. V oglasnem delu brošure bodo delovne organizacije in družbeno politične skupnosti z objavo oglasov prispevale k razvoju plavalskega športa v Kuškem
Upravni odbor prosi vse organe, naj ne odrečejo prispevkov za oglase, saj bodo s tem omogočili Uresničitev obširnega tekmovalnega programa, za katerega klub nima sredstev, hkrati pa bodo omogočili več kot 1000 otrokom in 200 odraslim obisk plavalne šole.
v. n.
da Erllak in Vera Ambrožič, novomeško pa Alenka Doljak in Mojca Pučko. Obe ekipi sta bili precej izenačeni, zato je bil rezultat neodločen 2:2.
V naslednjih tekmah so nastopili fantje. V prvi ekipi Stopič sta nastopila Jože Staniša in Boris Stopar. v drugi pa Vilko Hribar in .Janez Kavšek. Za novomeško šolo so nastopili v prvi ekipi Ne-bojša Solak in Dušan Pezelj ter v drugi Andrej Blažon in Boris Še-petavc. V tekmovanju prvih ekip so gostje izgubili igro s 5:0. Z istim rezultatom je tudi druga ekipa Novega mesta premagala nasprotnike.
Za določitev prvega mesta sta se nato srečali obe ekipi novomeške osemletke. Pezelj in Solak sta z dobro igro premagala sošolca s 3:1 ter tako zasedla prvo mesto, Šepet a vc in Blažon pa drugo. Tretje mesto pripada II. ekipi iz Stopič.
Po polurnem počitku sta ekipi pripravili še šolsko prvenstvo za posameznike. Prvak stopiške šole je postal Vilko Hribar, slede mu Stopar, Staniša in Kavšek. Med Novomeščani pa je prvo mesto zavzel Solak, drugo Blažon in tretje Pezelj
j. p.
HlllllHIIIHHM^^
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE j
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski B
g     postaji:  Jože Hribar, Jože Krese.  Ivan Zupančič, Alojz Žu- =
g      pančič, Vida Luzar in Jože I.akovšek, člani kolektiva Krka, g
H     tovarna zdravil Novo mesto: Tončka Brudar, upokojenka s g
g     Plemberka; Anton Srebrnjak, Franc Pavlinič in Franc liro- ^
g     vatič, člani kolektiva IMV Novo mesto; Antonija Kleinenčič, g
=     posestnica iz Laz;Karel Nalitigal, član kolektiva ZTP, kuril- g
g     niča Novo mesto: Ivan Miklič, član kolektiva ZTP, Kurilni- =
=§     ca Novo mesto; Ivan Vovk, krojač s Potovrha; 1'avla Jordan, g
g     članica kolektiva ONZ Novo mesto;  Jože  Klemenčič,  član g
g     kolektiva Podjetje za PTT promet Novo mesto; Marija Zu- g
m     pančič.  gospodinja  iz Gotne vasi;  Otilija  Kekec,  dijakinja g
g     Kmetijske srednje šole Novo mesto;  Ivan šurla in Slanko g
g     Staniša. člana kolektiva G. G. Novo mesto;  Marija Kmet, H
gospodinja iz Mihovca; Janez Veršič, pletar z Dolnjega Su- =
horja; Ivan AmbroMČ, posestnik iz Podgrada; Francka Bolite, g
g     gospodinja iz Vinje vasi; Ana Forneci, gospodinja iz Mihovca; g
g     Marija Sučcvič, članica kolektiva Labod Novo mesto; Z.orka jj
g      Kovačič   gospodinja iz Stranske vasi; Terezija Cinierm-inčič, §§
g     gospodinja iz Vinje vasi; Jože Me/uar, upokojenec iz Vinje g
š     vasi; Marija Plantan, Gospodinja iz Uršnih sel; Ana Kulovic, g
g      gospodinja iz Uršnih sel; Marija 1'ovše, gospodinja iz Dobin- H
g     dola;   Dragica  Svaj?er,  gospodinja  iz  Uršnih  sel;   Alojzija a
g     Blatnik, gospodinja iz Uršnih sel; Anica Sobar, gospodinja g
g     iz Uršnih sel; Marija Kauh. gospodinja iz Uršnih sel; Slav- j§
g     ka Zurga, gospodinja iz Dobindola; Marija Klobučar, gospo- g
g     dinja iz Uršnih sel; Marija Gazvoda, gospodinja iz Pristave; g
g     Slavka Povše, gospodinja iz Uršnih sel; Ana Kobe, gospodi- g
§f     nja iz Dobindola;  Jože  Kralj, posestnik iz Verduna; Jože g
g     Klobučar, bosestnlfc iž ITrSnlh sel; Ivan Janko, oosestnik iz g"
g     Gornjih Sušic; Marjan Kulp. posestnik iz Uršnih sel;  Neža g
K     Povše. gospodinja iz UrSn'b šel; Slaviča Povše. gospodinja iz g
g     Uršnih sel. g
«!IMKWIMIffilW!liniW
gu, v preskokih čez konja, plezanju po vrvi in prosti vaji. Zmagal je Jože Koleta (Kočevje) s 55,50 točke, 2. Bojan Bačar (Tabor 53,90, 3. Stane Kenda (Koč.) 53,40, 4. Andrej Lunder, 5. Andrej Trobentar, 6. Mirko Furlič (vsi Koč.) itd.
Tekmovalci nižjega razreda so se pomerili na bradlji, drogu, krogih, v preskoku čez kozo in par-terni telovadbi. 1. Karli Koleta (Koč.), 2. Tone Vlasič (Koč.), 3. Avgust Jerebičnik (Koč.), 4. Boian Ciglič (Koč.) itd.
Z vrstama sta bila v Ljubljani vodnik Lojze Okoren in pomočnik Jože Stare ter sodniki: Drago Bi-žal, Dominik Trobentar in Andrej Arko. Predsednik ObZZTK Kočevje D. Trobentar je ljubljanske telovadce povabil na povratno srečanje v Kočevje drugo nedeljo v marcu. Na vrsti so še prijateljska
tekmovanja v Novi Gorici, Mariboru, na Viču in tekmovanje za republiško prvenstvo. Mladi telovadci predstavljajo najvzornejši oddelek pri TVD Partizan. .
-ko
Lenart Šetinc prvi v Brežicah
Brežiški šahovski klub bo do republiškega brzopoteznega prvenstva mest — to bo 20. marca v Brežicah — organiziral več turnirjev, da bi se igralci dobro, pripravili. Prvi tak turnir so organizirali 18. februarja. Med 14 igralci je presenetljivo zmagal Lenart Šetinc z 10 in pol točke, drugo mesto delita Recer in Valenčak, četrti je Banda, 5. do 7. so Može, Osojnik in Kopinč itd.
REPUBLIŠKA KEGLJAŠKA LIGA KONČANA
»Pionir« šesti v Sloveniji
V soboto in nedeljo je Pionir gostoval v Ljubljani v okviru zadnjega kola republiške kegljaške lige 8 x 200 lučajev. Ker je ekipa Pionirja imela pred zadnjim kolom odlično sedmo mesto, je hotela mesto obdržati in se s tem uvrstiti na državno prvenstvo. Tega prvenstva se udeleži iz Slovenije najboljših sedem ekip.
V soboto so tekmovalci Pionirja nastopili na kegljišču Maksa Perca. Kegljišče ne ugaja novomeškim kegljačem, zato je bila njihova naloga še težja. Med prvimi štirimi tekmovalci sta bila boljša Legiša z 852 in Hren z 839 keglji. Zidanek jih je podrl 815, Rodič pa 776. Drugi štirje tekmovalci so bili boljši, še posebej Mrzlak — 863, Barbič 862, pa tudi Krušič je z 828 zadovoljil, enako tudi Romih z 810. Tako je ekipa dosegla 6645 kegljev (povpreček 830,6), torej kar soliden rezultat, ki pa je na tem kegljišču zadoščal le za 11. mesto od 16 ekip.
V nedeljskem nastopu na težkem kegljišču Slovana se je odločala usoda Pionirja v borbi za sedmo mesto. Na tem kegljišču je le trem ekipam uspelo doseči več kot 800 kegljev. V prvem paru je dosegel odličen rezultat 2idanek 829 kegljev, Rodič pa 782. Se bolje se je odre/al drugi par: Legiša je dosegel 8:'.8, Hren pa 835 kegljev. To je obetalo odličen ekipni rezultati če bi ostali štirje tekmovalci držali povpreček 800 kegljev. Vendar sta popustila Romih (759) in Barbič (776). Zato je bila naloga igralcev v zadnjem paru še težja. Krušič in Mrzlak sta svojo nalogo
zadovoljivo opravila, saj sta držala povpreček, vseeno pa bi z dodatnimi šestimi keglji prehiteli ekipo Branika na tem kegljišču. Krušič je dosegel 813, Mrzlak pa 798 kegljev. Ekipa Pionirja je v tem nastopu dosegla 6430 kegljev, kar je četrti rezultat na tem težkem kegljišču To je pomagalo, da je ekipa tudi v končnem vrstnem redu prišla na šesto mesto, česar ni nihče pričakoval pred pričet-kom lige.
Končni vrstni red po slabih točkah:
Triglav 10, Branik 18, Jesenice 19, Gradiš 39, Konstruktor 41, PIONIR 45, Fužinar 46, Ljubljana center 46, Brest 51, Kranjska gora 62, Slovenija ceste 57, Lokomotiva Mb. 64, Celje 70, Slovan 67, Rudar 78 in Koper 94.
Zadnje štiri ekipe izpadejo iz lige, prvih sedem pa gre na državno prvenstvo Šesto mesto Pionirja je največji uspeh dolenjskih kegljačev na 200 lučajev. i Za zaključek še vrstni red Pio-nirjevih posameznikov:
Tekmovalec: skupaj:
1. HREN 5029
2. MRZLAK 5015
3. KRUŠIC 4952
4. LEGIŠA 4938
5. BARBIC 4872
6. 2IDANEK 4058
7. ROMIH 4834
8. RODIC 4802
9. TURK 797
Čestitamo vsem tekmovalcem Pionirja!
»Krka« premagala »Jugodietetiko«
Mladinska organizacija v tovarni zdravil KRKA je 26. in 27. februarja priredila športno srečanje z mladino iz farmacevtske tovarne JUGODIATETIKA iz Zagreba. Pomerili so se v šahu, kegljanju, namiznem tenisu in streljanju z zračno puško.
V šahu je zmagala KRKA s 6:1, prav tako v namiznem tenisu, kjer so igralcj KRKE Berger, Sonc in Kovačič gladko zmagali. KRKA je zmagala tudi v kegljanju z 263:134 in v streljanju z zračno puško ter tako postala tudi zmagovalec srečanja, čeprav so bili gostje favoriti. Na svečanem zaključku je pokroviteljica tekmovanja magistra Slaparjeva izročila ekipi KRKE prehodni pokal. Taka tekmovanja med mladinskima aktivoma obeh tovarn bodo postala tradicionalna. Zagrebčani so povabili mladince iz KRKE na povratno srečanje v Zagreb že v maju.
M. GREGORČIČ
V Kočevju vodi Rudi Karničnik
Na mladinskem šahovskem prvenstvu Kočevja, ki se je pričelo 21. februarja, vodi Rudi Karničnik s 4 in pol točkami, drugi je Teodor Dobri s 4, tretji Lojze Obranovič s 3 in pol itd. Pričakujejo, da bo v boj za prvo mesto posegel še Maks Volk. Turnirja se udeležuje 14 šahistov, od tega imata dva tretjo in deset igralcev četrto kategorijo, dva mladinca pa še nimata kategorije. Igrajo v domu telesne kulture. Umik igranja je ta-
ko prirejen,, da nemoteno lahko igrajo tudi tisti udeleženci, ki so popoldne v šoli ali v službi. Uprava doma je nabavila nekaj šahovskih ur, tako da imajo igralci popoln šahovski inventar. O izidu prvenstva bomo še poročali.
A. arko
Krško - Hrastnik 4,5 : 5,5
V III. kolu zasavske šahovske lige so Krčani doma podlegli boljšim Hrastničanom s 5,5:4,5. Krša ekipa, ki je kot favorit nastopila v najboljši postavi, ni zmogla gostov. Za Krško so zlagali: Levičar,. Rupar, Riedel in mladinka Zor-kova, inž. Preskar pa je remiziral.
V IV. in zadnjem kolu te lige je Rudar iz Trbovelj v srečanju v Trbovljah premagal Krčane s 6,5:3,5. Krčani so tudi tokrat nastopali brez mladink in brez boja izgubili 2 točki. Rupar in Levičar sta z izvrstno igro v zadnjem kolu premagala nasprotnika Jazbeca in Ruglja ter dokazala, da štejeta med najboljše šahiste v Posavju. Od Krčanov so dosegli pol točke še Zorko, Kmetec in Mirč.
Pavk
Svoboda - Metalna 366 : 343
Kegljaško tekmovanje obeh ekip v borbenem dvoboju se je končalo z zasluženo zmago Svobode.
RAZPIS TEKMOVANJA ZA »POKAL MARŠALA TITA«
Komisija za šah pri občinski zvezi za telesno kulturo Novo mesto razpisuje tudi letos množično tekmovanje na štirih deskah (in dve rezervi) za Pokal maršala Tita«. Nastopijo lahko vse šahovske organizacije, društva, šole, sindikati, JLA in drugi iz območja novomeške občine z neomejenim številom ekip. Igralo se bo po izločilnem sistemu. Tekmovanje mora biti končano do konca marca. Stroške udeležbe nosijo nastopajoči sami. Prijave prinesite 4. 3 od 19. do 20. ure v šahovsko sobo v poslopju stare pošte.
Na konferenci pionirskega odreda v osnovni šoli na Bizeljskem so se pogovarjali tudi o delu šolskega športnega društva in najboljšim članom izročili prehodne pokale (Foto: Foto krožek osn. šole Bizeljsko)
ZDR7VVNIK VAM SVETUJE
ALKOHOLE PSIHO
Pred meseci smo na tem mestu obravnavali alkoholizem kot bolezen in kot navado, ki je naredila, dela in bo še naredila veliko zla pri nas in v svetu. Prekomerno pitje alkoholnih pijač vseh vrst, ki preide v stalno navado in končno v bolezensko »potrebo« po alkoholu, uničuje blaginjo posameznih državljanov, družin pa tudi družbe, saj je alkohol kriv za marsikatero nesrečo, nepravilnost, zanemarjanje dela in neuspeha pri delu, žal, pa tudi za kriminal. O tem je bilo že veliko napisanega. Oglejmo si še nekaj najvažnejših duševnih bolezni, ki jih povzroča alkoholizem ali, kakor jim tudi pravimo, psihoz.
Akutni alkoholni delirij nastane že lahko pri pitju majhnih količin alkoholnih pijač in prav to ga razlikuje od običajnega pijanega stanja. Pri tem de-lirju oseba, ki ni popila veliko in je na zunaj popolnoma v redu, nenadno pade v težko zamračeno stanje, ki je podobno božjastnemu. Bolnik je poln silnega strahu, pozna samo sebe, vsega drugega pa ne spozna već, tudi najbližjih oseb. Zato se brani groze, ki ga napada, razbija okrog sebe in lahko poškoduje samega sebe ali prisotne, lahko tudi ubije. Po nekaj minutah je takega delirija konec, bolnik zaspi. Ko se zbudi, nima pojma o tem, kaj je počel, ker izgine iz spomina vse od začetka delirija pa do takrat, ko se je zbudil.
Alkoholna ljubosumnost se pojavi pri pijancih, ki pijejo alkoholne pijače že daljšo dobo. Ljubosumnost se pojavi v njegovi du.ševnosti kot prava blodna misel, torej misel vsiljivka, in se vsidra s tako silo v njih, da njihovemu zakonskemu tovarišu skoraj popolnoma onemogoči vsako gibanje in delo. Zaradi popuščanja spolne moči, ki je posledica stalnega pitja alkoholnih pijač, začno taki alkoholiki iskati vzrok svoji nemoči pri zakoncu, ki se za njih ne zanima več, ker je do njih hladen itd. Gredo še naprej in sumijo za razmerje s svojim zakonskim tovarišem vsakega svojega prijatelja in znanca. Kontrolirajo vsak korak zakonca, vsak gib, vsako obleko itd. Večinoma so taki bolniki možje po 40 letu starosti, ki pijejo že dalj časa. Ker za svojo blodno misel ne najdejo dokazov, pretepajo svoje žene in jih na druge načine mučijo, včasih celo ubijejo.
Korsakovljeva psilioza se prav tako pojavlja pri alkoholikih, ki pijejo že nekaj let. Zanimivo je, da za to psihozo oboli več žensk kot moških. Zaradi vnetja živcev v spodnjih okončinah dobi tak bolnik bolečine v nogah, kar se pozna tudi pri težji hoji. Pri tem se pokaže povečana razdražljivost, nemirnost in kmalu nesposobnost zapomniti si kaj novega, izpad nekaterih dogodkov, ki so vezani na določen čas ali prostor. Zaradi tega ti bolniki v pogovoru zama-še izpadla mesta v svojem spominu ali pa nezapom-njene stvari z izmišljotinami. Tak bolnik počasi izgubi vsako orientacijo in 'ga je zelo lahko zavesti na nepravilno in neresnično pripovedovanje dogodkov.
Delirium tremens je menda še bolj znan med nestrokovnjaki izmed vseh alkoholnih psihoz. Bolnik zboli za to boleznijo navadno med 30. in 50. letom. Več je takih bolnikov, ki zbole za delirijem zato, ker pijejo le žgane pijače, manj pa je onih, ki pijejo vino ali pivo. Bolezen nastopi lahko nenadoma, včasih pa se razvija počasi. V vsakem slučaju gre za silen strah, ki ga doživlja bolnik posebno zvečer in ponoči. Strah je tako močan, da se bolnik zaradi njega zbudi. Včasih doživlja tak strah ves poten in nemiren bolnik tudi na poti domov iz gostilne ali pa mu ni preveč jasno in zaradi tega večkrat ne ve, kje je in kaj dela. Doživlja razne vidne in slušne halucinacije, vse pred njim se giblje kot v kinu, na odru ali na televiziji. Najbolj pogosto vidi drobne živali, miši, podgane, ribe, mravlje, kače. Vse polno je tega in vse to gre nanj, drvi po sobi sem in tja, skače, se prepleta, nori. Bolnik se tega brani, pozneje se živali navadi, se vživi in miruje ves preplašen in preznojen.
Alkoholna halucinoza tudi nastane pri ljudeh, ki pijejo alkoholne pijače že dolgo. Nastane pa prej kot delirium tremens, 3 leta pitja že zadošča za razvoj te bolezni. Bolezen se začne počasi, kadarkoli čez dan, s slušnimi halucinacijami. Bolnik sliši zvonenje, trkanje, kašljanje, pokanje parketa pri hoji itd. To mu vcepi strah, vendar bolnik dobro in precej časa prenaša te svoje bolezenske duševne vtise in ga njegovi sodelavci ali družina ne opazi kot bolnika. Stanje se slabša in bolnik kmalu sliši govor, posamezne besede in podobno, ki mu vse v glavnem očitajo njegovo pitje. Sliši npr.: »pijanec«, »poglej se kakšen si«, »bedak«, »ničvrednež« itd. Bolnik je kljub temu še vedno nasmejan in tudi dobre volje, vendar pije naprej, da bi udušil glasove s pijanstvom-Pozneje večkrat podleže kakšnemu zapovedujočemu glasu v njegovi glavi, ki mu pravi npr. »ubij sc«r »kaj še živiš«, »bolje je, da se ubiješ, ko si tako propadel«. Posedica je samomor.
Zdravljenje vseh teh psihoz ni lahko. Nekatere sploh niso ozdravljive. Pravi boj proti njim je Vve' ventiva, to se pravi, zbrati je treba toliko moči, da ne postane alkohol vladar in zapovednik človeka. če je alkohol koga že vjel v svoje mreže, se je zelo težko spet izmotati. Torej: če ga že moramo piti, Sa pijmo zmerno, po pameti, ne na prazen želodec in poznajmo pravo mero! L
Dr. BOŽO OBLAK
J|2 DOLENJSKI LIST
Št. 9 (833)
Cistama eksplodirala
V kočevskem podjetju Toneta Palčiča, medtem dovan ■
»AVTO« je v soboto opoldne ubilo elektrovarilca ko je ključavničar Mirko Debeljak nevarno poško-— Materialno škodo še ocenjujejo
V soboto, 26. februarja ob 12.52 le prišlo do težje nesreče v delavnici »Avto« Kočevje, pri kateri je izgub U življenje 30-letni elektrovari-tec Tone Palčič, hudo pa se bil poškodovan ključavničar Mirko Debeljak. Eksplodirala je 16-tonska avtocisterna. Kako je prišlo do nesreče, še vedno ni popolnoma ugotovljeno. Po eni varianti sta ponesrečenca elektično varila zapiralni pokiopec cisterne, po drugi pa. sta menda pokiopec že popravila in va-
Jugoslovanska
loterija
POROČILO
o žrebanju srečk Jugoslovanske loterije 8. kola. Žrebanje je bilo dne 24. II. 1966 v Beogradu.
Srečke s so zadele
končnicami Ndin
0 4
10280      ' 1.004
16780 404
84030 1.004
228700 100.004
592100 4.004
.41 8'
71 6
06041 608
12941 608
97161 600
320071 20.006
02 .10
132 40
7242 200
17702 410
43 8
93.- 6
653 80
683 100
06733 2.000
4 4
19544 404
51494 404
656304 10.004
G69054 50.004
75 8
24875 608
832665 400
97055 600
Wi'J865 4.000
06 6
46 6
18216 400
24326 a«,
55166 600
57 10
87 6
66297 400
81957 410
93127 1.000
48 8
03368 1.000
257M 600
89848 608
200188 4.000
09 6
59 20
35029 400
40579 400
68639 600
rila vilice. Med varenjem sta bila na cisterni. Eksplozija je vrgla oba delavca v strop (nakar sta padla vsak na eni strani citserne na tla), prebila strop delavnice in močno razdejala streho. Razen tega je odneslo več metrov daleč kose vrat delavnice in razbilo več šip na delavnici in v bližini.
Med nesrečo ni bilo v delavnici drugih delavcev, ker so štirje prav nekako takrat odpeljali   drugo  cisterno iz
delavnice, dva vajenca pa so tudi poslali na neko drugo delo. Stanko Zupane, mizar, ki je delal v bližnji mizarski delavnici »Ata«, je o nesreči povedal:
— Ko sem zaslišal eksplozijo, sem bil prepričan, da je razneslo kisikovo jeklenko. Niti pomislil nisem, .da bi lahko eksplodirala cisterna, saj smo jih pri nas že večkrat varili. Stekel sem ven. Takrat je bilo vse zmešano, vsi so skakali sem ter tja,
iz delavnice, kjer sta varila Palčič in Debeljak, pa se je valil dim. Franc Burja, naš mehanik, je stekel v delavnico in ustavil varilni aparat. Potem sem šel še jaz notri. Našla sva oba ponesrečenca, ki sta ležala vsak na eni strani cisterne. Pri zavesti nista bila.
Ponesrečenca so odpeljali v Zdravstveni dom, kjer so ugotovili, da je Palčič mrtev, težko poškodovanega Mirka Debeljaka pa so prepeljali v Ljubljansko bolnišnico.
Vzrok nesreče še vedno raziskujejo.
*JOZE PRIMC
Večji dobitki v Sloveniji: 1-000 Ndin v Celju na št. 310280, v Mariboru na št. 110280, na Je-|er>'-cah na št. 693127 in na štev. »i4030 ter v Ljubljani na številko 608368.
Pogled na razdejano delavnico in cisterno, ki je eksplodirala. (Foto: Jože Svete)
JtZNO PBilfflUE
Peter Henigsman, Anton Štefanič in Miko Jakljevič obsojeni na zaporno kazen zaradi lažnih izpovedb pred sodiščem
V kazenskem postopku zoper A. K. in Z. š. zaradi ka znivih dejanj goljufije v službi in ponareditve uradnih listin je okrožno sodišče v Novem mestu ugotovilo, da je obtoženec nagovoril 3 pri če. Na zaslišanjih in pred sort Učem so trdovratno vztrajali pri svojih izjavah, vendar je eden izmed njih povedal po pravici, ko tajiti ni bilo več mogoče.
Peter Henigsman, Anton štefanič in Miko Jakljevič, vsi iz okolice Črnomlja so hoteli obtoženega &. K. razbremeniti krivde, zato so na vajali, da so prodali žagi Su-i hor v letu 1961 precejšnje ko-
ličine lesa, za katerega naj bi Henigsman prejel okoli 200.000 din, štefanič 100.000 din in Jakljevič okoli 200.000 dinarjev. Ugotovljeno pa je bilo, da nobeden teh prič na suhorsko žago ni prodal lesa, ker ga sploh ni imel.
2e od vsega začetka je bilo sumljivo, da so prav trije ob toženčevi svaki in brat obto žene računovodkinje prodali les, ne da bi bile za prodano količino lesa izstavljene dobavnice v treh izvodih, da les ni bil evidentiran, da ga šoferji niso vozili in da sploh nihče od zaposlenih v obratu ni zanj vedel. Izkazalo se je, da je obtoženi A. K. nagovo-
ril svoje svake za krivo pričevanje, da bi tako njegovo krivdo zmanjšali in ko je sorodnikov zmanjkalo, je v svoje nečedne posle pritegnil še brata obtožene računovodkinje. •
Laž pa ima kratke noge in tako je prišlo krivo pričevanje na dan. Okrožno sodišče v Novem mestu je pred kratkim zadevo obravnavalo ter obsodilo zaradi krivega pričevanja in lažnih izpovedi Petra Henigsmana na 6 mesecev zapora, Antona Štefani' ča na 5 mesecev zapora ter Mika Jakljeviča na 4 mesece zapora.
POTROŠNIKI!
V I. nadstropju trgovine
NOVOTEHNA v Novem mestu
GLAVNI TRG 11
je odprt nov oddelek, v katerem vam je na voljo bogata izbira izdelkov
kombinata »JUGOPLASTIKA«
TU LAHKO DOBITE:
— žensko, moško in otroško konfekcijo
— žensko, moško in otroško zimsko ter poletno obutev
GALANTERIJSKE IZDELKE:
kovčke, potovalne torbe, šolske in ženske torbice, denarnice, igračke za vodo itd.
GOSPODINJSKE IZDELKE:
razne skodelice, servise za črno in belo kavo, škatle za hladilnike, lijake, čaše, žlice za sadne sokove, ščipalke za perilo, otroške igračke iz PVC paste in številne druge praktične izdelke.
OBIŠČITE NOVI ODDELEK v novomeški trgovini NOVOTEHNE, tudi če ne nameravate že zdaj kaj kupiti — velika izbira najnovejših izdelkov kombinata »JUGOPLASTIKE«
vas bo vsekakor zanimala!
Sostanovalca je okradel
Te dni je bil Branko Topo-lovec, kovač brez zaposlitve, obsojen na okrožnem sodišču v Novem mestu zaradi velike tatvine, ki jo je zagrešil na škodo svojega sostanovalca v Dobovi pri Brežicah.
Decembra 1964 se je obto ženec pri posestniku H. K. v Dobovi zaposlil kot delavec, stanoval pa je skupaj z Mar tinom Herakovičem. Slednji je imel navado svoje stvari vedno zaklepati v omaro. Tuda na novega leta dan 1965 je popoldne omaro zaklenil, spravil ključ ter se napotil v vaško gostilno. Njegov sostanovalec je kasneje prišel za njim, vendar nista sedela pri isti mizi. Ko je Martin Herakovič zvečer prišel v sobo, je našel omaro odprto, iz nje pa so izginili njegov dežni plašč, najlonska srajca, kravata in čevlji, kar vse je bilo vredno okoli 25.800 din.
Kdo je tat so kmalu ugotovili, ker je tistega dne Branko Topolovec nenadoma odšel iz Dobove. Tako se mu je mudilo, da je svojo delavsko knjižico in zdravstveno
izkaznico pustil kar pri gospodarju. ,
Ob zaslišanju je trdil, da mu je oblačila sostanovalec posodil, toda verjel mu ni nihče, zlasti zato, ker je že po odhodu z Dobove pisal gospodarju, da bo odnesene stvari plačal.
Ob upoštevanju vseh olaj-šilnih in obtežilnih okoliščin je senat okrožnega sodišča obsodil Branka Topolovca na 3 mesece zapora, pogojno za dve leti. Razen tega mora oškodovanemu Martinu Hera-koviču plačati 25.800 din,
Ponoči izbruhnil požar v Kočevju
27. februarja ob 3.20 je izbruhnil požar v štirinadstropni hiši v Kolodvorski ulici 8 v Kočevju. Vzrok požara: slabo izoliran dimnak v leseni steni. Požar se je hitro razširil po ostalih votlih stenah in zajel strešnu ogrodje. Preden je gasilcem uspelo požar pogasiti, je povzročil za okoli 30.000 novih din škode.
Medtem smo prišli že v dolino Radulje in se bližali cilju. Prikazovala so se lepša polja in tudi vasi so bile videti bogatejše. Toda travniki so bili vsi nekam čudno sivorjavi. Šiman mi je razložil, da je to od povodnji, ki nastopi ob vsakem večjem nalivu. Krka je le še kakih deset kilometrov oddaljena, zato se temu ni čuditi. Radulja dela po levi dolini neverjetne ovinke, zato ne more odtekati. Ze sama struga uniči mnogo lepega sveta. Spet dokaz več, da je javna uprava bila Dolenjski mačeha.
Nad cesto se je videlo lepo polje, obdelano z veščo roko. Široka ploskev samih njiv- brez tistih niej in parcel, ki režejo kmečka polja, šiman ve vse. Zato ga pobaram, čigavo je to polje.
»Farovško,« mi pravi in takoj razlaga dalje: »ško-* pijanska fara je velika; ima dvanajst podružnic in škocijanski fajmošter je velik gospod. To še ni nič, kar vidite tukaj, škocijanski farovž ima tam pri Krki travnik, ki da trideset voz sena in ki ga še noben škocijanski fajmošter nikoli videl ni...«
Zmerom ista pesem: kadar začne molčeči šiman govoriti o polju, ne more zlepa nehati, škocijan.
Takega sejma še nisem videl; že vhod v vas je bil zatrpan z množico sejmarjev, živine in voz. Trajalo je več kot pol ure, preden sva se s šimanom prerila oo sejmišča. Velikanski prostor je bil prepoln ljudstva, živali vseh vrst in vseh mogočih vpreg, škocijan se je potapljal v nepopisen sejmarski hrup. Ko sem si vse ogledal, mi je spet prišel na misel tisti »Slovencev« gospodarski strokovnjak o dolenjskem vprašanju. Mogoče pa ima mož le prav, kajti tu je bilo nakopičenega ogromno blaga. Toda ta slika je ona dvostranska; ljudstvo, ki se je mešalo sredi tega pSastva, je bilo mršavo, slabo oblečeno in raztrgano, podoba je bila, da je polovica sejmarjev že zjutraj Dlla pijana.
šiman je postavil kravo v vrsto in čakal kupca, jaz pa sem si ogledoval sejem in škocijan. Vas ima lepo lego, a drugih posebnosti tam ni. Slovenski misijonar Knoblehar ima na rojstni hiši spominsko ploščo. Tudi naš jezikoslovec Metelko se je rodil v škocijanski fari, vendar v vasi ni nobenega vidnega spomina nanj.
Čez dobro uro sem se spet vrnil k šimanu. Mož je še vedno stražil svojo kravo. Njegov obraz je bil sicer nespremenjen, toda glas, s katerim mi je razlagal, da ni pravega kupca, je bil očitno malodušen. Bosa deklica, ki je stala pri kravi, pa je imela žalosten obraz. Njene sanje o novih čevljih so najbrž splahnele.
Potem si je Šiman hotel ogledati sejem ter je meni izročil prodajo živinčeta. Naročeval mi je:
»Recite, da je krava bila pred tremi meseci pri biku in da se potem ni več pojala. Tri mesece je še ravno tista doba, ko za brejost ni mogoče jamčiti.«
»In koliko naj jo cenim?«
»Recite tri jurje. Sejem je slab.«
Tri jurje. Na cesti je šiman zahteval še tri jurje in pol.
Obljubil je, da se koj vrne, toda celi dve uri ga ni bilo od nikoder. Spočetka sem se bal, da bom moral brez njega skleniti kupčijo, toda ta strah me je IrMplu min'1. kajti kupca za krovo skoraj ni bilo Neki mešetar si jo je prišel dvakrat ogledat. Ko sem
mu povedal, da je krava bila pri biku in da je najbrž breja, česar pa ne morem jamčiti, se mi je mož lokavo nasmehnil, kakor bi mi hotel reči:
^»Ali misliš, da sem trapast?«
Potem je zginil, ko pa se je spet vrnil, rrri je rekel:
»Dva jurja dam za maršo, pa naj je bila pri biku ali ne.« Za tako ceno seve nisem mogel skleniti kupčije.
Nek postaren kmečki par se je tudi zanimal za kravo. Kupca sta bila slabo oblečena in že na videz reveža. Zeni so bile všeč velika, nabrekla kravja vimena.
»Ali je dobra molznica? Koliko pa ima mleka na dan?« me je spraševala. *
»Molznica pa molznica, šest litrov ga ima še zdaj dnevno, čeprav je breja,« sem zatrjeval, kakor sem prej slišal šimana, čeprav sem dobro vedel, da je šimanka doma klela, ker mi ni mogla dati mleka niti liter na dan. šiman je to jutro ni pustil pomolsti, zato so bila vimena tako nabrekla.
Ze sem se bal, da bi moral za reveža ociganiti drugega reveža, ko sta kupca le jela zmajevati z glavami in se odstranila.
Zatem se ni oglasil noben kupec več in celi dve uri sva z boso deklico brezdelno varovala nesrečno žival sredi sejmskega vrveža. Tudi v njem postaja tak nehvaležen opravek naposled dolgočasen, ako predolgo traja. Okrog naju so kupci in prodajalci kriče ba-rantali, kadar so se pogovarjali o Hitlerju. Videl sem, da jim obrazi žare v skrivnem upanju. Tisti, ki so stali blizu mene, so me pri tem sumljivo gledali in si nezaupljivo mežikali. Imeli so me pač za gospoda, ki mu ni zaupati. Hočeš nočeš me je bilo sram, sram zaradi slovenske -»^ode, v kateri je to ljudstvo videlo svojega sovražnika.
VTEM TEDNU VAS ZANIMA
lllllllllll!ll!llllllll!li!ffllll!l!l!l^
NEVARNI POŽIRALNIKI
I     Jelen padel (
]  v požiralnik Rinže j
Požiralniki, kjer ponikuje Rinža, so bili očiščeni §
I    in zaščiteni nazadnje še pred drugo svetovno vojno. 1
I    Z njih pa so že zginile traverze in zaščitne mreže, 1
■    ki so preprečevale, da ne bi v požiralnike padati I
I    ljudje ah živali in da se ne bi zamašili z razno p
I    navlako. Zaradi tega so se nekateri požiralniki za- 9
i    mašili, že nekajkrat pa je narasla voda ogražala 1
i    kočevsko industrijo in naselja, ki so pod zapor- 1
B    nicami. Pred kratkim je v enega izmed nezaščitenih %
3    požiralnikov padei jelen. Na zadnji seji občinske 1
B    skupščine Kočevje so sklenili, da naj štab za pre- I
B    prečevanje elementarnih nesreč ukrene vse kar je I
1 potrebno, da bodo požiralniki spet očiščeni in za- | 1    varovani, s čimer bo tudi odstranjena nevarnost
S poplav in bojazen, da bj v požiralnike padel človek 1 J    ali žival.
IlilllM«^
NESREČE
Tedenski koledar
Potok, 4. marca — Kazimir Sobota, 5. marca — Janez Nedelja,- 6. marca — Danica Ponedeljek. 7. marca — Tomaž Torek, 8. marca — Bojanka Sreda, 9. marca — Frančiška Četrtek, 10. marca — Viktor (40 muc.)
ČESTITKE
Dragi hčerki in sestri Paniki Novak iz Kočevja, Trg Svobode 2G, želi vse lepo za 25. pomlad mama in brat Martin iz Gaberja.
*
Ljubemu sinu Jožetu Stezinarju iz Toronta v Kanadi želi za sod mnogo zdravja in sreče, obe dru-žinici pa lepo pozdravlja mama iz Lipovca.
*
Dragi ženi Jožici Kranjc iz Novega mesta iskreno čestita za življenjski praznik in želi skorajšnje svidenje mož Ivan. čestitki se pridružujeta Vera in Jernej.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je 12. 2. 1966 v Metliki umrl naš brat
STANKO ŠTUKELJ
Žalujoče sestre in brat
Namesto cvetja na grob pokojnega prof. Rudolfa Kranjca iz Novega mesta je mr. Hedy Bergman iz Novega mesta poklonila Zvezi slepih Novo mesto 20,00 Ndin. Iskrena hvala!
Ob izgubi našega dragega očeta in #moža
ANTONA PENCA
z Malega Slatnika se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Prav lepa hvala tudi Francu Avscu za poslovi lne besede. Žalujoča žena Marija, sinovi Jože, France in Ivan z družinami; hčere Anica, Mici z družino in Francka z Danico.
Zahvaljujem se vsem, ki so sočustvovali z menoj in kakorkoli pomagali na zadnji poti naše ljubljene žene in mame
REG1NE ŽAGAR
z Kočevja
Zahvaljujem se rudi vsem članom kolektiva Lesne industrije Kočevje in   mojim   sodelavcem   iz obrata Saga; kakor tudi sosedom in vsem sorodnikom Žalujoči mož Janez z otrokoma Jankom in Bojanom.
SUPERAVTOMATIČNI
PRALNI STROJI
vseh znamk -ZADNJI MODELI! Nudimo garancijo, uredimo vse izvozne listine.
Plačilo v vseh valutah.
Devizni račun pri Banca commerciale, Trieste, 10650/0
PER01TI-EXPORT, VIA CARPISON 20, TRIESTE
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 , 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 4. MARCA: 8.05 Operna matineja. 9.25 Domače viže — domači ansambli. 10.15 V istrskem načinu. 10.35 Novost na knjižni polici. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Tone Gorše: Obnova namiznih sort grozdja. 12.40 Iz narodne zakladnice. 14.35 Francoske in baskovske pesmi. 15.20 Napotki za turiste. 15.45 Novo v znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.45 Kulturni globus. 20.00 Iz arhiva operetnih melodij. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA. 5. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 Četrt ure z ansamblom Jožeta Kampiča. 10.15 Iz oper tiertiakih skladateljev^ 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Kregar: Vrt pred pomladjo 12.40 Ansambel Rudija Bardorferja in pihalna godba RTV 14.35 Naši poslušalci Sestjtajo in por.dravl.jajo. 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 17 05 G'emo v kino 18.45 S knjižnega   trga. 20.00 Souo;ni
PREKLICI
Erklavec Alojz, Vrtača, Semič, prepovedujem vožnjo po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, bom proti njemu sodnljsko postopal.
Jože Žagar. Dol. Karteljevo 26, Mirna peč, opozarjam, da prepovedujem pašo in vožnjo po vseh mojih' parcelah katastrske občine Zagorica. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Drago Rrebernik iz Trebnjega izjavljam, da so navedbe, ki sem jih napisal v članku, objavljenem v 41. številki »Dolenjskega lista« v letu 1965 v rubriki »Pisma uredništvu« pod naslovom »Direktorja sta se zmenila«, bile podane na osnovi nepreverjenih informacij ter se zato opravičujem prizadetemu direktorju TŠS Mirna.
Frančiška Srebrnjak s Potov vrha. Novo mesto, opozarjam vsakogar pred nakupom, ker moj sin Ivan Srebrnjak in njegova žena Marija nista upravičena prodajati moje nepremičnine in premičnine.
OBVESTILO
OBVEŠČAM vse interesente, ki potrebujejo mizarske usluge, da izdelujem vse vrste oken, vrat in kuhinjske opreme po naročilu in želji naročnika, solidno, iz kvalitetnega materiala in po zmerni ceni. Mizar Stanislav črtalič. Dobrava 1, Kostanjevica.
MALI OGLASI
CENIK: vsak oglas do 10 besed — 9 novih din, vsaka nadaljnja beseda 1 novi dinar Za naslov v uprav! lista: pribitek 1 novi dinar — Redni tasebni naročniki Dolenjskega lista imajo pri vseh malih oglasih, zahvalah, osmrtnicah, čestitkah, preklicih in pod objavah 20 odst popusta
PRODAM brezhiben pralni stroj in centrifugo. Naslov v upravi lista (167-66).
PRODAM desni štedilnik na drva. Naslov v upravi lista (169-66).
PRODAM DOBRO OHRANJEN ra dio »Savica«. Ogled pri Glogov-šek. Cesta herojev 14, Novo mesto.
PRODAM MOPED Colibri, dvobr-zinski. Naslov v upravi lista (173-66).
ČE ŽELITE
odgovor ali naslov iz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ali znamko ca 30 din.
UPRAVA USTA
Kmetijske zadruge -živinorejci!
Krušne drobtine
malo starejše, a popolnoma užitne za živinsko krmo, dobite od 35 kg naprej v obratu Pekarne Ločna po ceni 1,30 ND za 1 kg.
Pekarna in slaščičarna NOVO MESTO
koncert lahke glasbe. 20.20 Dr. VValter Gerteis: Vozli inšpektorja Braina »Hiša na pečini«. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 6. MARCA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — Marija Cerkovnik: Pravljica. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite, tovariši . . . Marija Jordan — Ančikova: Odlomek iz dnevnika. 10.25 Pesmi borbe in de la. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas 13.45 Veseli planšarji in trio Igorja Jamnika. 14.00— 19.30 Nedeljsko športno popoldne 17.30 Radijska igra — Andre Charmel: Nezaželeni. 20.00 Naš nedeljski sestanek.
PONEDELJEK, 7. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Naš juke box. 10.15 Iz opusa Blaža Arniča 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — O pomenu čebelarskega muzeja v Radovljici. 12.40 Odlomki iz treh slovenskih spevoiger. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Starejša zborovska skladatelja Anton Hajdrih in Anton Nedved 17.05 Glasbena  križanka.   18.45 Družba
PRODAM   elektromotor 5,5
KS ter 0,8; 220 V. Ponudbe na upravo lista pod. »Poceni«. PRODAM TELEVIZOR RlS-Za-greb anteno, stabilizator in kabel. Naslov v upravi lista (176-66).
PRODAM PEĆ na drva za kopalnico in nevzidljivo kad. Knafelc, Gubčeva 4, Novo mesto. PRODAM ALI DAM V najem vinograd pod zelo ugodnimi pogoji. Hrastar, Bršlin 17. Novo mesto.
STANOVANJSKO HIšO staro 10 let, na Bregah pri Krškem s parcelo 16 a, ob cesti, prodam. Naslov v upravi lista (181-66).
SKORAJ NOV italijanski otroški voziček prodam. Gostilna Dre-nik, Gotna vas, Novo mesto.
ugodno PRODAM hišo, gospo darsko poslopje, mlin in 3 ha zemlje na Velikem kamnu. Vprašati pri Rudolfu Kozole, Vel. Kamen 45, Koprivnica.
PRODAM MOPED na dve prestav v voznem stanju. Anton Strajnar, Brezovica 16, šmarjeta
PRODAM KOZOLEC na 8 oken — enojni, in motorni stroj za okopavanje. Kump, gostilna Bršlin, Novo mesto.
fiat 600 D v brezhibnem stanju proda Hadl, Novo mesto, Kristanova 12. Ogled od 14. ure dalje.
PRODAM !7 arov vinograda v Šmavru pri Dobrniču po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista (192-66).
prodam vseljivo hišo blizu ISKRE Semič. Naslov v upravi lista (197-66).
PRODAM ROČNO motorno kosilnico v dobrem stanju in mlatil-nico. Naslov v upravi lista (198-66).
ugodno PRODAM moped »Colibri«. Mej vrti 2, Novo mesto.
PRODAM AVTOMOBIL FIAT 1100 E. Rome, Novo mesto, telefon 21-222.
IŠČEM RES POŠTENO žensko za varuhinjo dveh fantkov, starih 3 leta. Inž. Primožič, Ljubljana, P rž .in 19.
GOSPODINJSKO POMOČNICO srednjih let sprejmem. Inž. Ve-, dlin, Ljubljana, Pohorskega bataljona 187.
IŠČEM  GOSPODINJSKO POMOČNICO. Hlavatv Zagorka, Nad mlini 9, Novo mesto.
gospodinjsko POMOČNICO iš Se tričlanska družina. Pogoji ugodni Oglasite se ali pišite na naslov Janez Pirnat, sodnik, Brežice, Kettejeva 4.
DEKLE DOBI HRANO in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu, ali pa honorarno zaposlitev. Naslov v upravi lista (190-6G).
IŠČEM MIZARSKEGA POMOČNIKA. Stanovanje in hrana zagotovljeno. Plut, Božičvrh 5, Su-hor pri Metliki.
iščem mizarskega POMOČNIKA Hrana in stanovanje v hiši. Mizarstvo Milan Oražem, Riben-ska 14, Bled.
KUPIM SOBO in kuhinjo ali večjo sobo v bližini Novega mesta. Tone Lužar, Partizanska 2, »2e-leznina«, Novo mesto.
KUPIM PARCELO za zidanje eno-stanovanjske hiše v najbližji okolici Novega Mesta. Plačam takoj. Na upravi lista.
OSEBA, ki je 22 . 2. 1966 zamenjala ženski plašč v hotelu Kandi-ja. naj ga tja vrne. Bila je opazovana.
20. 3. SEM izgubil moško za-peslno uro »Darwil« od Smarje-te do Otočca in nazaj do Bele cerkve. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov: Janez Simončič, Brezovica 32, p. šmarjeta.
IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO, srednjih let, vajeno kuhe in gospodinjskih poslov, ali mlajšo upokojenko k tričlanski družini. Ponudbe s podatki pošljite na oglasni oddelek lista pod oznako »Ob Savi«.
sprejmem SOSTANOVALKO. Alojzija Rozman, Glavni trg 4, Novo mesto.
PRODAM KAD ZA KOPALNICO in peč na drva, zelo lepo ohranjeno. Mizar Stanislav Črtalič, Dobrava 1, Kostanjevica.
in čas. 20.00 Slovenske zabavne melodije.
TOREK. 8. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Maček: Preprečevanje bolezni cenejše od zdravljenja. 12.40 Ansambel Dobri znanci in trio Slavka Avseni-ka. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — V džunglah Nove Gvineje. 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.20 Iz studia 14 . 20.00 Koncert ženskega in moškega zbora »Franco Prešeren« iz Kranja. 20.20 Radijska igra — Andrej Mu-larczvk: Striček Albert.
SREDA, 9. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.10 Mladinski pevski festival 19(55. 10.15 Poje mez-zosopranistka Vera Klemenšek. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — France Novak: Možnosti obnove vinogradov v novih gospodarskih pogojih. 12 40 Nastopata: mešani zbor srednjih strokovnih šol iz Maribora in pevski zbor Ljubijnna-Transport. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Igra pihalna godba Rudolf Urbanec 18.15 Iz fo-noteke radin Koper. 20.00 Sergej Prokofjev: Zgodba o pravem človeku.
PRODAM    OTROŠKI VOZIČEK,
kombiniran, zelo lepo ohranjen. Ogled popoldne. Marjana; Ahlin, Novo mesto, Adamičeva." sprejmem dimnikarskega -vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Zadostuje G razredov osnovne šole. Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik.
vzamem začetnico za pomoč
v  gospodinjstvu.  Možna priuči-
tev strojnega pletiljstva. Naslov v oglasnem oddelku.
SLUŽBO DOBI dekle na lepem gorenjskem posestvu. Franc Kalan, Polšica, p. Podnart.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca ali jeter in žolča, ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri podjetju HMELJ NIK — telefon 21-129 in STANDARD — telefon 21-158.
K i MO
Brežice: 4. in 5. 3. ruski barvni film »Kje je Ahmed?«. 6. in 7. 3. ameriški film »Od tu do večnosti«. 8. in 9. 3. jugoslovanski film »Sovražnik«.
Črnomelj: 4. in 6. 3. angleški barvni film »Gangsterska petorica«. 8. in 9. 3. ameriški film »Amerika — Amerika«.
Kočevje »Jadran«: 4. do 6. 3. ameriški barvni film »Sladka Irma« 7. in 8. 3. italijanski film »Bubovo dekle«. 9. in 10. 3. francoski film »Nevarne zveze«.
Kostanjevica: 6. 3 ameriški film »Osamljeni so hrabri«.
Metlika: 5. in 6. 3. ameriški film »Nihalo groze«. 7. in 8. 3. ruski film »Kutuzov«. 9. in 10. 3. francoski film »Lopovi velikega srca«.
Mokronog: 5. in 6. 3. nemški film »Winnetou«.
Novo mesto »Krka«: 4. do 7. 3. ameriški film »Ona in njeni možje«. 9. in 10. 3. italijanski film »Zakonska postelja«.
Sevnica: 5. in 6. 3. ameriški film »Salamon in Saba«. 9. 3. ita-lijansko-francoski film »Slasti sobotnih večerov«.
Sodražica: 5. in 6. 3. angleški barvni film »Peklenski klub«.
Šentjernej: 5. in 6. 3. barvni film »Avanture Hucklebervja Fyna«.
Trebnje: 5. in 6. 3. ameriški barvni film »Aprilska ljubezen«.
Ribnica: 5. in 6. 3. zahodno-nemški kriminalni film »Tolpa groze«.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marta Lisec iz Osredka — Darka, Radmila Ro-stoder iz Bršlina — Jasmino, Tončka Brezar iz Lokev — Brigito, Štefka Guštin iz Trnovca — Mojco, Ivanka Strajnar iz Dolnjih Ponikev — Marto, Martina Poto-čar iz Velike Bučne vasi — Tatjano, Elka Arabadjija iz Bršlina
— Boža, Ana Vidmar z Visejca — Anico, Slavka Cizel iz škocjana — Matjaža, Anica Težak iz Dragom-lje vasi — Marjana, Anica Jelen iz Krškega — Igorja, Anica Plut iz Trnovca — Slavico, Jožefa Vr-tovšek iz Sevnice — Greto, Jožefa Prime iz Smolenje vasi — Brani-slava, Angela Juršinič iz Nove Lipe — Jožeta, Martina Zidarič iz Luterškega sela — Vesno, Ivanka Zupančič s Srednjega Lipovca •— Ivanko, Danica Golež iz Metlike — Mojco, Angela Jermanič iz Drušč
— Petra, Ivanka štupar z Velikega Lipovca — dečka, Viktorija Brulc iz Gornjega Suhadola — deklico, Marija Gačnik z Jame — dečka, Marija Zupančič z Jame — dečka, Jožefa Weiss iz Črnomlja
— deklico, Majda Smrke iz Starega trga — deklico, Kristina Lilič iz Radovice — deklico, Amalija Jordan iz Kostanjevice — dečka, Silvestra Stare iz Krškega — dečka, Anica Zupančič iz Broda — dečka, Martina Uhan iz Dolnje Nemške vasi — deklico.
ČETRTEK,    10.    MARCA: 8.05
Glasbena matineja. 9.41 Stari in novi znanci. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti!  12.30 Kmetijski nasveti
— Martin Gobec: Kako KZ pospešuje govederojo. 12.40 Na kmečki peči. 14.05 S poti po domovini. 15.30 Prenos s hokejske tekme ĆSSR — Kanada. 17.05 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.10 Prenos s hokejske tekme SZ
— Švedska. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
RAD80 BREŽICE
ČETRTEK, 3. MARCA: 19.00 do 19.30  Mladinska oddaja.
NEDELJA, 6. MARCA: 9.00—10.00 Voščila za dan žena. 10.20 — Ob dnevu žena — Uvodne besede — Problematika mladinskega varstva v brežiški občini — Voščila — Nekatere  misli  otroškega zdravnika
— Najstarejša občanka pripoveduje — Voščila — Naša reportaža pred 8. marcem — Za naše kmetovalce — Iz novinarjeve beležnice
— Magnetofonski zapis: Problematika osnovne šole  na Blzeljskem
— Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 8. MARCA: 18.00 — Obvestila in kratek  filmski pregled
— Glasbena oddaja Izbrali ste sami.
Mopedist je treščil v avtobus
Alojz Vardijan iz Metlike se je 24. februarja popoldne peljal z mopedom iz Metlike proti Suhor-. ju. Na zadnjem sedežu je sedel so-' potnik Jurij Beg iz Sente. Pred cestnim križiščem za Semič, Boža-kovo in Novo mesto ga je dohitel avtobus. Voznik avtobusa, Peter Valentinčič iz Ljubljane, je mope-dista opozoril z zvočnim signalom in zapeljal mimo njega. Vardijan je vtem zavil na levo ter treščil v avtobus. Mopedist in sopotnik sta padla. Vardijan se je ranil po glavi, obeh rokah in levi nogi ter so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Sopotniku ni bilo nič. Škodo cenijo na 50 novih dinarjev.
Srečno čez tram na cesti
Jože Hrovatič z Vrha pri Dolžu se je 26 februarja zjutraj peljal z mopedom proti Zajčjemu vrhu, ko je na cesti nenadoma zagledal tram. Zaradi prekratke razdalje se ni mogel ustaviti in se je zaletel v
tram, ki je bil položen čez cesto. Vozniku ni bilo nič, na mopedu pa je ocenjena škoda na 50 novih dinarjev.
Spregledana prednost
27. februarja popoldne sta na križišču v žabji vasi trčila osebna avtomobila, ki sta ju vozila Franc Kopic iz Novega mesta in Rado Škedelj iz Gaberja. Kopic je pripeljal na prednostno cesto s stranske poti, proti Slatniku pa jo prav tedaj vozil škedelj. Pri trčenju je nastalo za blizu 2000 novih dinarjev škode, voznikoma pa se ni nič zgodilo.
Trčila sta pri Podhosti
Alojz Damše iz Kočevja se je 27. februarja popoldne peljal z osebnim avtom iz Dolenjskih Toplic proti Soteski. Na cesti pri Podhosti mu je pripeljal naproti Anton Markovič iz Sel pri Dolenjskih Toplicah. Vozili sta se trčili in cenijo škodo na 900 novih dinarjev. Voznika nista poškodovana.
Podjetje
»KROJAČ« - Novo mesto, Seidlova 1
obvešča,
da bo odorodalo nekaj osnovnih sredstev NA LICITACIJI,
ki bo 12. marca ob fl. uri za državni sektor in 13. marca ob 8. uri za zasebnike v prostorih podjetja. Naprodaj bo:
12 šivalnih strojev
(izklicna cena od 200 do 700 N din);
delovne mize raznih velikosti
(izklicna cena od 30 do 150 N din);
. 2 ogledali
(izklicna cena od 40 do 70 Ndin). Interesenti si lahko navedene predmete ogledajo vsak dan od 8. marca dalje v prostorih podjetja »KROJAČ« v Novem mestu, Seidlova 1.
Časopisno podjetje »DELO«, Ljubljana podružnica Novo mesto
sprejme takoj S
PRODAJALCA ali PRODAJALKO
za prodajo časopisov v kiosku v Novem mestu in
RAZNAŠALCA ali RAZNAŠALKO
za dostavo jutranjika »DELO«.
Zaslužek dober. Delo je primerno tudi za študente, gospodinje, za invalide ali upokojence. — Interesenti naj se zglasijo osebno v podružnici CP »DELO« Novo mesto.
DOLENJSKI UST
LASTNIKI HM IZDAJATELJI: Občinski Odbori SZDL Bre žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik). Rta Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Le-gan, Marjan Moškon. Jože Prime. Jožica Teppey in Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 50 pat (50 starih dinarjev - Letna naročnina 30 n. dinarjev (2000 sta rih dinarjev), polletna 10 n dinarjev (1000 starih dinarjev); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37.50 n. dinarjev '3750 starih dinarjev) oz 3 ameriške dolarje — Tekoči ra <un pri podi SDK v Novem mestu 531-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 -Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov tn fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje DELO v Ljub tjanl.
RADIO LJUBLJANA