Stric boter
              Naša nova budilka
1 o si laliko vsakdo, pa prav vsakdo sam naredi, da iraa le nekaj desčic, ko-|esc za sukanee, par žebljev in žebljičkov, malo žic-e itd., Jcar vse res vsakdo iraa. Pač, ie uekaj potrcbujemo, to je ura na utež. Ali, saj ta-fca ura je tako v vsaki hiši. fcaj bi si belili glave. Na-redimo si našo budilko.
Oglejino si najprej A\-ko T, tla obvladamo našo za-siiovo. Viclimo uro, obešeno »a steno, utež visi oa ienki verižici in navpično nuvzdol pwJ nkžjo lizreino nekak lo-par, nokoliko \ struti clcsko iii Še drobnarije, ki eo vse nekako tajinstveno neraz-ločne. Ali to nič ne de, samo da sf v splošnem spo-znaino.
Pojtlijno sedaj k .sliici 1. Takoj opazimo. da pred-stavJja sltka pravkar ame-njeno dcsko in prej neznat-jic drobnarije se kažejo i\i prav jasnn 111 ]>regledTin. knr imamo precf sel>oj, to j:-naša nova budilku. Najbo-Ije bo. če grcmo kar na dolo. \mt si* tftko najbitrejo sp<y-znanio s posameznimi  deli.
Naprarimo si <lcsJco, 30 cm (folgo, iO cm siroko in nekuko 1 cm drbojo. To drsko boino oljosllt na isto steno, kakor je ura, zato dobi dve zanki. ali karkoli žc, da bo trdno viscla. Scduj si urežcmo palico, 30 cm dolgo. 1 cm ^iroko iu 2 cm visoko. Ta paltra je vzvod (slika 1), ki ima to važno nalogo. Ja sproži budilko. Vidimo. da ima en koncc preccj zaostren, kako, to kažo iiatanfneje slika 4. Približno nu srcdi cbesimo vzvod n& kavelj, in sicer z nekako zauko. Lc-to si luhko saini napravimo iz navadnega, precej dolgega Žebija, kar tudi vidtnio še posebej na sliki 1'. Lažje je, Če namcšto žeblja uporabiino vijatek z rinčico po sliki 5. A z\<>d mora viscti radi iega na tak način, da se pra\- laliko vrti. Drugi konee vzvoda pa <lobi tenko desčico, kar \y-v i/gleda, kot bi ijuieli nekak lopar. Nacl lopato je uarisan utež ure. Po-^lejmo za trenutek na sliko 7, še zapazimo tam isto stvar.
Nadaljnji sestavni del je vreteno budilke. To Trtečo se stvar si kaj iiiliko  pripravimo.
Sestro, teto alj botrico poprosimo za kolešček od sukanca in ga zarpsj i žemo, obrežemo in zgladimo tako, kakor vidite na sliki 5. Torej, eno kolesce dobi takozvano zaporno zarezo, drugo kolesce pa sploh odrežemo. Sedaj iz_ vrtarao dve za 2 mm veliki luknjici skozi vreteno (potrpežljivo. sicer se raz-kolje), kamor vtaknemu I mm dfbelo in 12 cm dolgo Žito, kakor jo vidimo na sl. 6. Obe žici zavijemo na ennn koncu in po vdevauju skozi luknjice z&vi-jemo Še drujri konec. V zankah privežcmo z nitko primeroma težak guml> (najbolje iz kovine). ki visi za nckako 2cin. rilika 6 kažc tak pumb, na sliki 1 pa vidimo, kako so obeŠeiii. \a irup vreteua zabijemo še majhen žfbljiček^ glej sliko 5, na katorega privežemo preccj dolg mot\oz. Tega navijcmo prccej-krat na način. kakor se 1o vidi na sliki 1, na prostem koncu pa priveierao utež: 7.a. budilku. Dukončano vretcuo privijemo na desko s pruv močiiim kavel jnoiu^ Kje, to inorcrao prcsoditi po sliki 1. Sfdaj pride na vrsto zvonec. Tepa pri-ti-dimo na tleski v isti višiui kakoc vrtteno, in sicer tako, da je najkrajša razdalja mcd vodoravno ležeoo žico in robom zvooca nekako 1 cm. Namesto zvonca bi lahko vzeli kako drug-o stvar. n. pr. plocevino. snmo da zveni. Seveda v isti razdalji. Naša budilka je taLo gotova. Moramu jo pa še pre-izkusiti, <e prav delujc. Navijemo vieteno do zadnjega in stavimo vz\od t" zapomo vcžo, glej sliko 1. C'e potiska sedaj utež ure lopato le nekoliko navzdol, se drugi konec vzvoda izmakue, vreteno sc sproži in se začne radi lastne navite uteŽi vedno hitreje vrteti. Privezani guinbi zdaj It-te in udarjajo ol> zvonec. Budilka torcj doltro opravlja svoje delo.
Zclaj pa. (?re za to, da ob pravcni času. Najprej ugotovimo. za koliko sff niža utcž ure v cni uri. Reciiiio. da za 5 cm. Tn recimo še, da hočemo zveoer ob 9. uri nastaviii našo budilko tako, da nas zbudi zjutraj ob 5. uri, Otl 9 zve-čer do 5 zjutraj drupega -dne je ravno H ur in prav za loiikokrat 5 cm zvišatno utež ure nad loparjem, torej za 8 krat 5, to je za 40 cm. (Slika ?.) Tako. io miuo pripravili iii se uležemo spat. Biez skrbi, zjutraj ob 5. uri bomo zbujeni.