PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M,- dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 220 (13.451) Trst, nedelja, 24. septembra 1989 Na posvetu mladih industrijcev na Capriju Andreotti: Demokracijo ogrožajo razni lobbjf ne pa politične stranke CAPRI — »Za eno stvar se bom do konca svojega življenja z vsemi silami boril: to je za splošno volilno pravico,« je zaključil svoj poseg na posvetu mladih industrijcev na Capriju. Pri tem pa je ministrski predsednik tudi poudaril, »da ta temelj demokracije ne ogrožajo stranke, temveč nove formacije in lobbyji, ki ne spoštujejo demokracije in ustave«, drugo nevarnost za splošno volilno pravico pa po njegovem mnenju predstavljajo tisti, ki si skušajo zagotoviti nadzor nad prevelikim številom sredstev za informiranje. S tem je Andreotti najbrž želel odgovoriti mladim industrijcem, ki so precej pozornosti posvetili razpravam o prevelikem prepletanju politike in podjetništva, kar po njihovem mnenju lahko vodi v klien-telizem in kriminal. Andreotti je tudi odločno povedal, da je treba več jasnosti vnesti v zakone proti monopolom, ki lahko s svojo močjo vplivajo na manjšo politično avtonomijo. Ministrski predsednik je del svojega posega namenil tudi razme- ram na Jugu in se zavzel za večji javni nadzor nad vsemi porabljenimi sredstvi, predvsem pa bi po njegovem mnenju morali najti način za ustreznejše dodeljevanje javnih zakupov in še posebej podzakupov. O razširjenosti kriminala na Jugu pa je Andreotti dejal, da ta problem zadeva vse, »saj državo predstavljamo vsi in čeprav je odgovornost za nastale razmere različno velika, pa od nje nihče ne more pobegniti.« Predsednik vlade pa se je na Capriju sestal tudi s predsednikom Confindustrie Pininfarino, s katerim sta se pogovarjala o načrtovanih gospodarskih ukrepih, ki jih je vlada pripravila za prihodnje leto. Kot je po srečanju povedal predsednik združenja italijanskih industrijcev, sta največ pozornosti namenila vprašanju stroškov delovne sile in davčni politiki, ki naj bi jo prilagodili ostalim državam Evropske skupnosti. S tem v zvezi pa bo že ta teden tudi cela vrsta srečanj med predstavniki Confindustrie in gospodarskimi ministri. Sovjetska zveza umaknila pogoje o vesoljskem ščitu in vojni zvezd Pozitivni rezultati vrha med ZDA in SZ v Wyomingu Baker je izjavil, da bo dogovor Start sedaj dokončno izvedljiv Morda že spomladi vrhunsko srečanje med Bushem in Gorbačovom WASHINGTON Ameriški zunanji minister James Baker je včeraj sporočil novinarjem, ki spremljajo mini ameriško-sovjetski vrh v Wyo-mingu, da sta obe delegaciji bistveno napredovali v razpravi za dokončno strategijo jedrske razorožitve. Bakerju je sovjetski kolega Ševar-dnadze namreč posredoval vsebino pisma Mihaila Gorbačova ameriškemu predsedniku Bushu. V pismu se Sovjetska zveza uradno odpoveduje pogojem, ki so do sedaj bistveno zavirali dokončno ureditev dogovorov Start. Sovjetska zveza je do danes namreč zahtevala od Američanov, naj se odrečejo »vojni zvezd«, to je predvsem raziskavam za sestavo vesoljskega ščita. Pogajanja za umik jedrskih raket daljšega dometa se bližajo torej pozitivnemu zaključku, v Wyomingu pa bi se lahko delegaciji okvirno zmenili tudi za vrhusko srečanjem med ameriškim in sovjetkim predsednikom. V poznih večernih urah je iz ZDA prišla-vest, da je predsednik Bush sam priznal,da se bosta z Gorbačovom sestala najbrž že spomladi. Vrhunsko zasedanje bo potekalo najbrž v Washingtonu. ------ Sedež dvodnevnega minivrha ZDA-SZ v Wyomingu (Telefoto AP) Novi kolumbijski pravosodni minister je novinar Lemos V Pretorii so se za las izognili spopadu med črnci in neonacističnimi organizacijami De Kkrkova vlada prepovedala demonstracijo Žensk, ki se borijo proti apartheidu v JAR BOGOTA — Potem, ko je kolumbijska ministrica za pravosodje Monica De Greifi včeraj potrdila svoj odstop, je kolumbijski predsednik Virgilio Barco za novega pravosodnega ministra imenoval Carlosa Le-niosa Simmonsa. Lemos je po poklicu novinar, v sedanji kolumbijski vladi pa je bil minister za komunikacije. Novi pravosodni minister je star 55 let, od leta 1980 do 1982 je bil tudi kolumbijski zunanji minister, do julija pa je bil tudi veleposlanik Pri Organizaciji ameriških držav. Ob odstopu pa je bivša ministrica P® Greiffova poudarila, da se za ta korak ni odločila zaradi strahu pred [Uorebitnimi posledicami, ki jih bi •sliko položaj pravosodnega ministra prinesel njej osebno ali pa čla-n°m njene družine, temveč naj bi °dstopila zato, ker je baje predsednik Barco menil, da je boljše če za Pravosodnega ministra imenuje jt°*ja drugega. Monica De Greifi od^ ?9ja na oddih, govori pa se, da naj bi jo že kmalu imenovali za ambasadorko na Portugalskem. PRETORIA — Številne skupine južnoafriških belcev, potomcev Burov in nostalgiki burskih republik Oranje in Transvaal, so se s pridihom zloglasnih nacističnih parol spravile na južnoafriškega predsednika De Klerka, ker je po njihovem mnenju klonil pred zahtevami črncev in bil preveč popustljiv do organizacij, ki se borijo proti apartheidu. V Gorici sinoči odprli modni sejem Flash moda NA 8. STRANI Sinoči v 1. kolu košarkarske B-2 lige Jadran izgubil za eno točko TRST - Jadranovi košarkarji so za-eh prvenstvene boje v B-2 ligi s po-azom za eno točko (74:75) proti novin-A1. iz lige Vulcalu iz Ozzana Emilie. /bnirnalni poraz s polovico koša je se-,,eba bil hladni tuš tako za igralce kot tudi za gledalce, ki so že upali v zrna- j ' saj so naši košarkarji v 22. minuti 6 vodili z 12 točkami razlike (43:31). rifli res škoda, da so si jadranovci v to zapravili tako težko pridboljeno prdstvo. Očitno pa je bilo, da je našim Sa' k011™ srečanja zmanjkalo sape, en ,trener Vatovec nima na razpolago nevrednih menjav, ki bi lahko doda h- nt')r' Čuku, Rauberju in Daneuu, ta bi si iahko odpočili. Zares škoda za minimalni poraz, kajti v primeru doh'?6 na samem startu bi vsi igralci tp ,V* novega samozaupanja v svoje rp C1: Z navdušenjem pa se premaga da ^‘katero oviro, nenazadnje tudi to, triQ b° že v tem tednu Robert Daneu ral na operacijo meniskusa. Tako ali drugače, potrebno bo čim-prej pozabiti na sinočnji poraz in si takoj zavihati rokave, saj sedaj čaka naše košarkarje težko gostovanje v Ceseni. Samo srečanje za jadranovce se ni začelo najbolje. Gostje, z odličnima Aurelijem in Sanguettolijem, so takoj povedli najprej na 6:0, nato (v 5. min.) kar na 12:2. V 7. min. pa so naši še vedno zaostajali za 10 točk (4:14). Z vstopom na igrišče Deana Oberdana pa se je igra precej razživela in jadranovci so z delno razliko 12:0 stanje v 10. min. zmanjšali razliko na dve točki (12:14), v 12. min. pa so celo vodili za sedem (21:14). Vatovčevi varovanci so v tem delu igrali zares dobro. Hrabro in požrtvovalno so se borili v obrambi, v napadu pa sta se še zlasti izkazala Mauro Čuk in Sandi Rauber. Proti koncu polčasa pa je zelo dobro zaigral tudi Andrea Battini. NADALJEVANJE NA 14. STRANI Južnoafriška vlada je včeraj le za las preprečila, da bi v Pretorii izbruhnila prava vojna, saj so prepovedali demonstracijo ženske organizacije proti represiji, ki je hotela ponoviti pohod proti apartheidu, ki je bil dan prej v Durbanu. Skupinam neonacistov, ki branijo ugled belcev in Burov, je bila policija kos le s pregradami iz bodeče žice, vlada pa je dejansko klonila prav iz bojazni, da bi branilci »af-rikanstva« udarili po temnopoltih demonstrantih. Zato je v noči na soboto prepovedala vse manifestacije proti apartheidu, dovolila pa je desničarskim ekstremistom, da so se podali na ulice. Skrajneži s tremi sedmicami na zastavi (znak zelo spominja na kljukasti križ) so na ves glas zahtevali, naj obesijo Mandelo in osvobodijo Barenda Strydoma, ki je bil obsojen na smrt zaradi namernega umora šestih temnopoltih pešcev. Zastopnice ženskega gibanja so ugotovile, da je policija obdala z bodečo žico državno cesto iz Pretorie v Soweto. Kar 80 kilometrov vzornega uvoda v De Klerkovo demokratizacijo. Na kotalkarskem SP t’ Roccarasu Kokorovcu srebro ROCCARASO — Včeraj je Poletov kotalkar Samo Kokorovec na svetovnem kotalkarskem prvenstvu, ki se odvija v Roccarasu (Abruzzi), dosegel še en izjemen uspeh. V kombinaciji je namreč za Tržačanom Sandrom Guerro osvojil srebrno kolajno. Dolgi program pa je osvojil Scott Cohen (ZDA) pred Guerro. Množična demonstracija proti apartheidu v Durbanu ni bila deležna ponovitve v Pretorii (Telefoto AP) Mednarodna borba proti narkomaniji bo letos ena glavnih tem pogovorov Zasedanje generalne skupščine OZN tokrat • j e e e VV • A. Al v znamenju optimizma m popuščanja napetosti NEW YORK — Pozornost svetovne javnosti bo ta teden prav gotovo usmerjena na dogajanje v ne-wyorški »Stekleni palači«, kjer bo potekala 44. plenarna skupščina Organizacije združenih narodov. Skupščina, ki ji bo predsedoval nigerijski predstavnik Joseph Garba, bo nedvomno pomembna priložnost za preverjanje oziroma za potrditev tistega pozitivnega »trenda«, ki se zadnje čase kaže na svetovnem prizorišču zlasti zaradi bistveno boljšega vzdušja, ki preveva odnose med svetovnima velesilama, pa tudi zaradi številnih uspešnih pobud same Organizacije združenih narodov pri iskanju miroljubnih rešitev za razne konflikte, ki pretresajo svet. Ne nazadnje bo skupščina priložnost za preverjanje pozitivne odmevnosti nedavnega vrha neuvrščenih v Beogradu. Upoštevajoč prav ta »pozitivni trend« bi jutrišnje plenarno zasedanje OZN lahko dejansko prispevalo k utrjevanju zaupanja mednarodne skupnosti v vrednote večstranskega sodelovanja. Predvsem pa bi ta 44. skupščina lahko bila priložnost za utrjevanje ugleda same OZN, v katero je čutiti zadnje čase vedno več zaupanja. Bodočnost je v neki svetovni vladi, ker postajajo veliki družbeni problemi vedno bolj skupni vsem državam in narodom sveta in ker je med njimi vedno večja soodvisnost. To mnenje si počasi utira pot v zavesti človeštva, kot si utira pot zavest o vse bolj nenadomestljivi vlogi OZN. Poleg mnogih spodbudnih uspehov OZN v prizadevanjih za popuščanje napetosti v raznih predelih sveta (mirnemu reševanju kriznih situacij smo bili na primer priča v Libiji in v precejšnji meri smo temu priča v Srednji Ameriki), pa beležimo tudi nekatere zastoje v teh naporih (Bližnji vzhod, Afganistan), in tem problematikam bo šla v prihodnjih dneh v »Stekleni palači« posebna pozornost. Boleča točka so velike gospodarske teme razvoja in zadolženosti zaostalih držav. Tudi v mednarodni razpravi o teh argumentih, ki pobliže zadevajo odnose Sever-Jug, beležimo zadnje čase določeno sprostitev napetosti. Veliko pozornost bo OZN tokrat posvetila tudi nekaterim drugim aktualnim in perečim argumentom, kot so mamila, zaščita okolja in zaščita človekovih pravic. V tem okviru zavzema zlasti vprašanje boja proti mamilom posebno mesto. Plenarna skupščina OZN bo velika priložnost tudi za novega italijanskega zunanjega ministra Gi-annija De Michelisa, ki je svoje poglede na mednarodno politiko ter na velike svetovne dileme današ- njega časa izčrpno orisal prejšnje dni v parlamentu. Te poglede bo ponovil na skupščini OZN. De Mic-helis, ki mu vsi priznavajo dinamičnost, bo prinesel tudi nekaj izvirnih predlogov, kot je na primer priprava »evropskega načrta proti mamilom«, ki naj bi po Bushovem zgledu združil vso Evropo v enoten nastop. V tem okviru predlaga tudi uporabo varnostnih čet OZN v boju proti trgovcem z mamili. V osebnem notesu ministra De Michelisa je poleg nastopa na plenarni skupščini OZN še cela vrsta obrobnih srečanj. Sestal se bo namreč z raznimi osebnostmi, začenši z ameriškim zunanjim ministrom Jamesom Bakerjem ter sovjetskim zunanjim ministrom Eduardom Sevardnadzej em, s katerim naj bi se v podrobnostih dogovoril za bližnji obisk Gorbačova v Italiji. De Michelis.je v svojem poročilu pred parlamentom posvetil veliko pozornosti tudi vzhodnim sosedam, zlasti Jugoslaviji (s katero je pred tednom dni podpisal v Umagu sporazum o Jadranskem sodelovanju), Avstriji in Madžarski, s katerimi snuje posebno štiristransko sodelovanje. Skupščina OZN bo priložnost za poglobitev tudi tega aspekta s kolegi iz omenjenih držav. D. K. Po večdnevnem divjanju hurikan Hugo »izdihnil« Dujany o imenovanju slovenskih ravnateljev RIM — Šolske oblasti morajo upoštevati posebne pogoje, v katerih so prisiljene delovati manjšinske šole. To je stara pesem, ki je tako v rimskih centrih oblasti kot na periferiji še niso prebavili. Eden od tipičnih dokazov je problem imenovanja ravnateljev. Nedavni zakonski odlok z dne 10. julija 1989 namreč določa, da na srednjih šolah, ki ne dosežejo po zakonu določenega števila razredov ne imenujejo ravnatelja. To določilo je tržaško šolsko skrbništvo apliciralo tudi na nekatere slovenske nižje srednje šole (Opčine, Dolina, Nabrežina), ne da bi seveda upoštevalo specifike slovenskega manjšinskega šolstva. Problem slovenskih nižjih sred- njih šol brez lastnega ravnatelja je dokaj občuten med slovenskim življem. Zato bi bilo prav, da bi ministrstvo za šolstvo izdalo posebne norme glede izvajanja zakonskega odloka ter v tem okviru razpisala posebni natečaj za zapolnitev ravnateljskih mest v slovenskih nižjih srednjih šolah tržaške pokrajine. S to zahtevo se je te dni obrnil na ministra za šolstvo Sergia Mat-tarello senator valdostanskega gibanja Cesare Dujany, ki v okviru dogovorov med strankami raznih narodnostnih manjšin (v konkretnem primerun s stranko Slovenske skupnosti) dokaj skrbno spremlja tudi specifične probleme in potrebe slovenske manjšine v italiji. DK NEW YORK — Ameriški meteorologi so včeraj proglasili »smrt« hurikana Huga, ki se je »izpihal« še preden je dosegel področje VVashingtona in New Yorka. Kljub temu pa je obračun njegovega popotovanja strahoten. Za njim ostaja vsaj 37 mrtvih in velikanska škoda, ki gre v milijarde dolarjev. Hugo je do obal ZDA prišel s Kari-bov, po moči pa so ga uvrstili na 10. mesto med 137 hurikani, ki so pustošili po ZDA od začetka tega stoletja. Hugo je pustošil s svojimi vetrovi, ki so dosegali hitrost 200 km na uro, in s hudim deževjem. V Charlestonu je za seboj pustil pravo razdejanje, odkrival strehe, podiral drevje, avtomobile in barke pa prestavljal, kot bi šlo za drobne igračke. Zanimivo je, da je Hugo povzročil relativno majhno škodo na čudovitih lesenih zgradbah iz 17. in 18. stoletja, mnogo bolj pa so bile poškodovane moderne zgradbe v mestu. Precej škode je bilo tudi na otokih pred mestom, kjer so znana ameriška kopališča. Tam so več kot petmetrski valovi dobesedno preplavali vse, še zdaj pa tam ni električnega toka, grozi pa že pomanjkanje živil in pitne vode. Zaradi vsega tega je predsednik Bush proglasil področje Južne Caroline za »opustošeno področje«, ki ima pravico, do hitre pomoči osrednjih oblasti. Zaradi izrednih razmer je policija proglasila policijsko uro, po ulicah Charlestona pa stalno patruljirajo vojaki (na sliki AP), da bi preprečili kraje v zapuščenih domovih. Predsednik SZ Mihail Gorbačov deležen pohval gospe Thatcher MOSKVA — Ob povratku iz Japonske se je britanski premier Margaret Thatcher ustavila v Moskvi, kjer se je sestala z Mihailom Gorbačovom. Po dveh uradnih razgovorih v Kremlju je gospa Thatcher dejala novinarjem, da popolnoma podpira politične in družbene izbire sovjetskega predsednika. Perestrojki je treba pomagati, je rekla gospa Thatcher, ki je sovjetskemu gostu priznala, da je v nekaj letih bistveno pripomogel k razvoju države, predvsem na področju demokratizacije družbe. Gospa Thatcher je dejala tudi, da bo mogoče z dobro voljo in skupnimi močmi premostiti tehnične težave, ki so nastale po uvedbi perestrojke. Britanski premier in Mihail Gorbačov sta v razgovorih poglobila tudi nekaj gospodarskih tem, predvsem v luči bodočih britansko-sovj etskih načrtov, ter se zaustavila ob perečem vprašanju sov-jetksih republik, ki se potegujejo za avtonomijo. Na sliki (AP): Margaret Thatcher in Mihail Gorbačov v Kremlju V Frankfurtu preveč jugoslovanskih kriminalcev FRANKFURT — Vodja posebne enote frankfurtske policije za zatiranje kriminala Jugoslovanov Knut Stroh je zahteval, da Zvezna republika Nemčija uvede za jugoslovanske državljane vizume. V včerajšnjem pogovoru s socialdemokratskim dnevnikom Frankfurter Rundschau je Stroh povedal svoje mnenje, da se dobro zaveda, da bi vstopna dovoljena otežila potovanja Jugoslovanov, vendar pa je po njegovi oceni nujno »otežiti vstop kriminalcev v ZRN«. Stroh je povedal, da so od začetka leta do konca avgusta odkrili v Frankfurtu na Meini 265 kaznivih dejanj, ki so jih zakrivili jugoslovanski državljani, zaprli so 143 ljudi, med njimi so jih 35 napotili v preiskovalni zapor. Po letnem poročilu ministrstva za notranje zadeve o stanju notranje varnosti sodeč, spadajo jugoslovanski delavci v ZRN med tiste tujce, ki najbolj spoštujejo zakon. Druga stvar pa je s »turisti« iz Jugoslavije, ki prihajajo v Frankfurt, Munchen in druga mesta samo zaradi kriminala, (dd) Sindikat novinarjev obalno-kraške regije KOPER — Z ustanovnim občnim zborom v mali dvorani koprskega gledališča so novinarji oblano-kraš-ke regije včeraj ustanovili svojo sindikalno organizacijo. Novinarski sindikat je bil ustanovljen po skoraj enoletnih pripravah in v dogovoru z zvezo obalnokraških sindikatov, ki je pobudo podprla kot proces demokratizacije sindikatov v Sloveniji. Novinarji obalno-kraške regije so se prvi v Sloveniji odločili za to potezo, v kratkem pa jim bodo sledili še novinarji drugih regij in najbrž ni več daleč čas, ko bo sindikat ustanovljen tudi na republiški ravni. Za predsednika novega sindikata, ki ima nalogo, da ščiti novinarski poklic in novinarja, je bil izvoljen koprski kolega Venčeslav Japelj. Preiskava o delovanju tovarne Magdalen CELOVEC — V koroškem deželnem parlamentu so z glasovi vseh treh zastopanih strank ustanovili preiskovalni odbor, ki naj bi raziskal dogajanje v beljaški tovarni celuloze Magdalen, z 1,18 milijarde šilingov naj večjim koroškim zgubarjem. To je že drugi tristrankarski preiskovalni odbor v zadnjih dveh letih. Kot je pokazala sinočnja seja, bodo poslanci svobodnjaške in ljudske stranke, ki imajo v odboru večino, skušali dokazati politično krivdo socialistov, ki so do marca letos imeli večino v parlamentu deželnem zboru, zlasti še prejšnjega namestnika deželnega glavarja Erwina Fruhbauerja. Zadeva se je še zaostrila, saj so prejšnjega lastnika tovarne inž. VVilhelma Papsta aretirali in je zdaj v celovškem preiskovalnem zaporu. Predsednik svobodnjakov in deželni glavar dr. Jorg Haider je pred dnevi sporočil, da je pristojnemu tožilcu posredoval strogo zaupni investicijski obračun, ki ga je sestavila skupina direktorjev Magdalena. Iz njega sledi, da je dežela prispevala 1,18 milijarde šilingov, v resnici pa so opravili investicije za računovodsko ugotovljivih 842 milijonov. Razen tega so ugotovili, da je bil neki račun za 29 milijonov šilingov dvakrat plačan. KPI trka na vrata francoskih socialistov RIM — Italijanska komunistična partija se počasi, a nezadržno približuje veliki evropski socialistični družini. To mnenje kroži v Ul. Botteghe oscure po predvčerajšnjem srečanju tajnika Occhetta s francoskim predsednikom Francoisem Mitterrandom v Cortoni, kjer so proslavljali 200-letnico francoske revolucije in kjer so Mitterranda proglasili za častnega meščana. Komunistični tajnik se je s socialističnim voditeljem iz Elizejske palače prijateljsko pogovarjal dobre pol ure. Izmenjala sta si poglede na razne mednarodne probleme, predvsem pa na odnose, ki vladajo v evropski levici. KPI želi vzpostaviti drugačno, tesnejše in tvomejše sodelovnaje z evropskim socialističnim gibanjem, in Mitterrand je to željo nekako podprl. Najzgovornejše priznanje Occhetta je v tem, da ga je povabil na uradni obisk v Pariz. Če so odnosi med KPI in socialističnimi strankami drugih držav v splošnem dobri, ne moremo istega trditi o odnosih KPI z italijanskimi socialisti, ki še zmerom gledajo z velikim nezaupanjem na veliko levičarsko politično silo, ki jo predstavlja KPI. Znana so namreč stara stališča, da bi bile druge levo usmerjene sile v Italiji pripravljene na sodelovanje s KPI samo v primeru, da bi se same volilno okrepile in da bi se KPI volilno močno ošibila. Veliko pomislekov je tudi na preteklost KPI. Occhetto je po srečanju s francoskim predsednikom odločno poudaril, da problem ni več v kritičnem odnosu s preteklostjo, temveč v graditvi bodočnosti. S strani PSI zaenkrat še ni bilo posebnih reakcij na srečanje v Cortoni, zato pa so reagirali socialdemokrati, ki so v svojem glasilu L'Umanita očitali komunistični partiji, da bi se rada s tujo pomočjo akreditirala kot alternativna sila za oblast v Italiji. Probleme italijanske levice je treba reševati v italiji, zatrjuje PSDI, ne pa preko Bonna ali Pariza. Poleg Occhetta je Mitterrand vsekakor sprejel tudi italijanskega vladnega podpredsednika Claudia Martellija, s katerim je izmenjal mnenja zlasti o problemih evropskega socializma (tudi v luči Occhettovih teženj), pa tudi o drugih aktualnih temah, kot so imigracija, mamila in problematika sredstev javnega obveščanja. --------- tržno obvestilo------- KREM01/6 Ameriški znanstveniki o stresu in gubah Počitnice: dve leti izgubljeni v 15 dneh NEW YORK — Nove potrditve, ki so prišle od znanstvenikov in raziskovalcev na simpoziju v Tokiu, so močno omajale mit o počitnicah. Sonce, tako morsko kot višinsko, škoduje koži in petnajst dni sončenja naj bi prineslo toliko škode, kolikor je koža sicer utrpi v obdobju vsaj dveh let. V boj proti propadanju kože so se prvi spustili ameriški raziskovalci, začenši z Albertom Kligmanom z univerze v Penn-sylvaniji. Dermatolog je opravil preizkuse z neko kremo, ki je vsebovala retinosko kislino, vendar so zmanjšanju gub botrovali stranski učinki, kakršna sta na primer pordečitev in zdraženje kože. Od Amerike k Nemčiji. Prof. Manfred Pnschmann z Eksperimentalne dermatološke klinike v Hamburgu je raziskave nada-lejval z uporabo retinola. Testi, ki jih je opravil profesor s svojo ekipo, so dali dobre rezultate in tako potrdili učinkovitost retinola z vidnim in občutnim zmanjšanjem gub in še zlasti brez stranskih učinkov. Kremo prof. Puschmanna prodajajo v lekarnah pod imenom Anti-Age Retard in jo proizvaja multinacionalna družba KORFF. Po uspehih, ki jih je imela v Ameriki in v Evropi, dosega sedaj tudi v Italiji veliko popularnost. Najtede jo (z nekaj sreče) v lekarnah, pripravljena pa je za različne starosti: za 25, 35, 45 in 55 let. Krema, prilagojena za vsako starost, torej. glede bodočnosti koprske televizije KOPER — Predsedstvo obalno-kraškega medobčinskega sveta SZDL pozdravlja in podpira pobudo o ustanovitvi obmejnega demilitariziranega pasu med Madžarsko, Jugoslavijo in Avstrijo, hkrati pa priporoča republiškim in zveznim pristojnim organom oziroma svojim delegatom v republiški in zvezni skupščini, naj sprožijo vprašanje raztegnitve tega pasu tudi na zahodno mejo z Italijo. Kajti »sodobno državno skupnost moramo graditi na osnovi medsebojnega zaupanja v cilju ustvarjanja takih pogojev življenja, ki bodo v čim večji meri omogočali svoboden pretok ljudi, idej in znanja«. To velja še zlasti za obalno-kraško območje, »kjer si delovni ljudje in občani želimo družbo sožitja, odprtosti in tesnejših oblik sodelovanja in vezi tudi s sosedi«. Takole piše v tiskovnem sporočilu o poteku zadnjega zasedanja predsedstva MS SZDL v Kopru, na katerem so obravnavali še problem koprske televizije, srečanje Markovič-Andreotti in priprave na glasovanje o dopolnilih k slovenski ustavi. Predsedstvo MS SZDL podpira stališča TV Koper-Capodistria v iskanju rešitev tako za narodnostni kot za tako imenovani komercialni program, ki naj pomagata k dokončni ureditvi razmer. Obenem podpira stališča Unije Italijanov za Istro in Reko ter Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta, ki nastopata kot subjekt razreševanja interesov na področju informiranja tako za italijansko narodno skupnost v Jugoslaviji kot za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Predsedstvo poleg tega vztraja na dokončni rešitvi problema vidnosti II. slovenskega TV programa na obal-no-kraškem območju: če RTV Ljubljana zadeve ne bo že v najkrajšem rešila, bodo del naročnine s tega območja namensko preusmerili za izgradnjo naprav, ki bodo omogočile vidnost II. programa. Sestanek med predsednikoma Antejem Markovičem in Giuliom Andreottijem je po mnenju predsedstva MS SZDL izjemnega pomena za celovito jugoslovansko stvarnost, ker je bil - prvič po vojni - v Istri, kjer sta se državnika sešla s pripadniki italijanske narodnosti. S tem »sta odgovorila vsem tistim, ki sedanje težnje v Jugoslaviji skušajo manipulirati skozi "odkrivanja" v sebi prilagojeni zgodovini«. V zvezi z glasovanjem o ustavi, ki bo v sredo, 27. septembra, predsedstvo MS SZDL ugotavlja, da bi bila lahko nekatera dopolnila še kvalitetnejša, da pa vsekakor ponujajo vse možnosti za uveljavitev osnovnih teženj za suvereno, demokratično in pravno državo v sklopu enakopravne skupnosti vseh ljudi v Jugoslaviji; to izhaja tudi iz akcije o podpisovanju Temeljne listine Slovenije 1989 in iz razpoloženja delovnih ljudi in občanov. Sprejemanje ustave je pravica delegatov skupščine SRS, »zato ne pristajamo, da bi lahko nasprotja med zvezno in republiško ustavo ocenjevali z različnimi možnimi pravnimi razlagami ali s spletom okoliščin v državi. Nesprejemljivi so torej pozivi iz nekaterih zveznih organov, ki skušajo vplivati na delegate v skupščini Slovenije«. Italijani in Madžari zadovoljni z ustavo KOPER V pripravi dopolnil k slovenski ustavi sodelujejo tudi pripadniki obeh avtohtonih narodnostnih skupnosti. Njih pripombe in predlogi za spremembe ali dopolnitve so veljale zlasti členom, ki opredeljujejo položaj narodnosti in njune pravice. To sta 250. in 251. člen ustave v delih, ki urejajo položaj in pristojnosti interesnih skupnosti Italijanov in Madžarov in njih stike z matičnim narodom. Z ustavo iz 1. 1974 sta obe narodnosti dobili samoupravne interesne skupnosti za kulturo in prosveto, ki so mnogo prispevale k uresničevanju narodnostnih pravic na področjih vzgoje in izobraževanja, skrbi za materinščino in kulturno dejavnost. Danes te skupnosti presegajo okvir tako zastavljenega delovanja: spomnimo le na prve gospodarske korake Italijanov v Kopru, Izoli in Piranu, na ustanovitev koprske Aegide in mešanega podjetja BIC (Business Innovation Center) Koper-Capodistria. Ustavni amandma št. 43-C vključuje drugačno ureditev interesnih skupnosti narodnosti. Jamči jim širše delovanje tudi na drugih področjih, kar daje večje možnosti narodnostnega razvoja. S tem je vezana tudi sprememba imena iz samoupravne interesne skupnosti za kulturo in prosveto pripadnikov narodnosti v samoupravno narodnostno skupnost. Večje naj bi bile tudi možnosti stikov in sodelovanja narodnosti z matico. Tudi to je preraslo okvire kulture in šolstva, seli se celo v gospodarstvo. V predlogih dopolnil k ustavi je posebej poudarjena avtohtonost obeh skupnosti. Zato morata imeti v odnosu na celotno prebivalstvo posebno varstvo in pravice. Kot nekakšno poroštvo je določeno še to, da so pravice narodnosti povsem neodvisne od števila njenih pripadnikov. V italijanski skupnosti na Obali so zadovoljni, da so njihovi predlogi in pripombe vključeni v dopolnila. Vendar se zavedajo, po besedah podpredsednika komisije za narodnosti pri slovenski skupščini Marina Orlanda, da je opravljen le del poti. Po sprejetju dopolnil na zasedanju republiške skupščine v sredo, 27. septembra, jih čaka enako sodelovanje še pri pripravi ustavnih zakonov, zlasti volilnega. Z novo ustavo naj bi namreč narodnosti dobile v slovenskem parlamentu tudi svoje predstavnike. Med delovne uspehe predstavnikov narodnosti v pristojnih republiških telesih sodi tudi to, da bo republiška popisnica ob štetju prebivalstva 1. 1991 dopolnjena z dvema vprašanjema. Prvo bo zbiralo podatke o jeziku, v katerem se posameznik sporazumeva v okolju, drugo pa o jeziku, ki ga govori v družini. Odgovori bodo prostovoljni, kajti iz njih je lahko sklepati o pripadnosti narodu, narodnosti ali etnični skupini in jih je mogoče zbirati le s privolitvijo posameznika. MIRJAM MUŽENIČ SSk o srečanju Andreotti-Markovič Problematika slovenske manjšine bolj v ozadju Poživimo akcijo za obnovo partizanske bolnice Franje Pri slovenskih denarnih zavodih zbranih 53.685.312 lir TRST — Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je te dni razpravljalo o obisku predsednika vlade Giu-lia Andreottija v Istri. Jugoslovanski ministrski predsednik Ante Markovič, ki ga je SSk zaprosila za sprejem, je imel razgovor s političnimi in družbenimi predstavniki Slovencev v Italiji. Če je sklop obiskov in srečanj upravičeno poudaril prijateljstvo med državama in pravice ter vlogo italijanske manjšine -piše v sporočilu SSk - pa se zdi, da je bila problematika slovenske manjšine Ar Italiji v ozadju in da italijanske oblasti niso prevzele jasnih obveznosti. Deželno tajništvo SSk je končno z zanimanjem in priznanjem obravnavalo ustavne spremembe v Sloveniji za večjo samobitnost, suverenost in demokratičnost. Izrazilo je mnenje, da bi morala prenovljena ustava spregovoriti tudi o skrbi za pravice slovenskih manjšin in njihovo vključevanje v skupni slovenski prostor. Čez počitnice se je saldo pologov za bolnico Franjo na tekočih računih pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem dejansko povečal za 1.838.866 lir; dne 22. septembra je znašal natanko 53.685.312 lir. Ta znesek je na videz za 41.134 lir manjši od zneska, ki smo ga objavili pred počitnicami 6. julija, ko je znašal 53.726.446 lir. Razlika je nastala zaradi pozneje ugotovljenega nesporazuma s knjiženjem pologov na tekočem računu pri Hranilnici in posojilnici v Nabrežini in tudi pri Tržaški kreditni banki v skupnem znesku 1.880.000 lir. Ta znesek je bil pri TKB storniran. Stanje pologov pri posameznih denarnih zavodih je bilo na dan 22. septembra naslednje: Tržaška kreditna banka 36.517.215 lir; Hranilnica in posojilnica na Opčinah 10.098.831 lir; Hranilnica in posojilnica v Nabrežini 3.390.400 lir; Kmečka banka v Gorici 2.673.866 lir; Hranilnica in posojilnica v Doberdobu 325.000 lir; Hranilnica in posojilnica v Sovodnjah 680.000 lir. Po informacijah iz Idrije dela pri obnovi porušene bolnice Franje v zadnjem času, kjub manjši zamudi iz vremenskih razlogov, dobro napredujejo in računajo, da bo ta zgodovinski objekt iz časov NOB za javnost spet odprt maja prihodnjega leta. Sredstev za dokončno sanacijo strmin soteske in bolnišničnih objektov pa še ni dovolj, zato je prav, da nabiralno akcijo tudi pri nas v zamejstvu poživimo in nadaljujemo vsaj še do konca tega leta. (j. k.) gospodarski dopis iz Slovenije Vmesni program? Izgube v bankah in podjetjih, primanjkljaji v proračunih in javnih službah ter indeksirane plače so glavni povzročitelji inflacije, trdi zvezna vlada. Izgube zato, ker jih še pokrivajo z nerealnim (inflacijskim) denarjem, ki ga lahko podjetja in banke dobijo, ker vlada nadzoruje le tretjino denarja v obtoku; proračunski in drugi državni primanjkljaji zato, ker se jih ne da pokriti z davki in dajatvami; plače pa zato, ker jih v podjetjih sproti popravljajo (indeksirajo) vsaj za toliko, za kolikor v zadnjem plačnem obdobju poskoči inflacija. To spoznanje je narekovalo tudi zdajšnje vladne protiinflacijske ukrepe. Vlada bi rada dosegla, da bi bilo več virov novega denarja pod njenim nadzorom oz. pod nadzorom bolj neodvisne narodne banke. Zmanjšati želi nepokrite terjatve. Deloma tako, da bi davke hitreje pobirala, delno tako, da bi največje nepokrite terjatve spremenili v javni dolg, delno pa tako, da bi proračune zmanjšali. Plač (v družbenem proizvodu 12-odstotni strošek) vlada sicer ne mara zamrzniti, hoče pa jih nadzorovati po dogovoru med republikami (pri tem navadno sodeluje tudi politika), s katerim naj bi dosegli, da bi bile plače povsem odvisne od zaslužka podjetij; šele, če obračun pokaže, da v posameznem podjetju lahko povečajo plače, bodo to lahko storili, sicer pa ne. Te poteze, ki jih bodo spremljale še dodatne, zlasti tiste iz denarne politike in one, s katerimi želijo neposredno vplivati na trg, označujejo ekonomisti kot "normalne" za zaviranje inflacije. Zato se jim zdi prav, da vlada ponovno skuša uveljaviti nekatere ukrepe, ki jih je zvezna skupščina julija zavrnila. Mislijo celo, da bi morala vlada spet oživeti nekatere protiinflacijske ukrepe, ki jih je maja lani sprejel Mikulič, a jih je nato pod močnim pritiskom z vseh strani moral omejiti in zato pobrati šila in kopita. Žal pa o gospodarski politiki ne odločajo ekonomisti, ampak politiki. Prav zaradi tega se je znašel Markovič v neprijetnem položaju: ekonomisti zahtevajo še ostrejše ukrepe prav pri plačah, neporavnanih terjatvah in izgubah (mnogi celo pravijo, da bi se nad te pojave morali spraviti s terapijo s šokom), politiki pa trdijo, da bodo že zdajšnji ukrepi povzročili strašanske težave pri zaposlenih, v delovanju javnih služb in v poslovanju podjetij. Na eni strani je torej zahteva po terapiji s šokom, na drugi strani pa od vlade zahtevajo podroben socialni program, ki naj bi revne obvaroval pred inflacijo in posledicami protiinflacijskega boja. Položaj je neprijeten zato, ker je oboje povezano s financami: terapija s šokom zahteva zmanjšanje vseh izdatkov, varovanje revnih pa ni možno brez dodatnega zbiranja denarja. Vse kaže, da skuša Markovič ubrati nekako srednjo pot. Brani se socialnega programa, češ da to ni stvar vlade oz. izključno stvar vlade; zapreti skuša nekatere inflacijske finančne vire, a hkrati hitreje zbirati denar za javne potrebe,- plač noče zamrzniti, a jih vendarle hoče nadzorovati; cene skuša še bolj liberalizirati, a hkrati "začasno prepove" podražiti elektriko, motorna goriva in prevoze po železnici; skuša prepovedati izplačevanje plač večkrat na mesec, hoče pa, da bi prometne davke nakazali državi v roku treh dni; zahteva mesečne obračune o poslovanju podjetij, zagovarja pa večjo liberalizacijo v poslovanju... Skratka: svežim tržnim načelom postavlja ob bok administrativna. Skuša s tem dobiti podporo za svoje delo na eni in drugi strani? Je to kompromis, od katerega se je zdajšnji predsednik vlade odločno odvračal? Če je kompromis, potem si sam nalaga podobno grmado, kakršno si je naredil Mikulič, ko je v skupščini pogorel, kajti če skuša ustreči eni in drugi strani, ga bosta obe strani povozili. Markovič je prevelik politik, da tega ne bi vedel. Vzrok je najbrž drugje. Sprememba gospodarskega sistema še ni narejena. Gospodarski sistem je še daleč od tržnega. Reforma počasi napreduje, čeprav je prav Z IS na tem področju najbolj intenziven. Sistemske okoliščine so sicer bistveno drugačne kot pred pol leta, ne omogočajo pa vsega, kar je Markovič napovedal. Zaradi tega protiinflacijski paket ne more biti popoln in zato se tudi Markovič tako otepa zahtev po celovitem protiinflacijskem programu. JOŽE PETROVČIČ V Spilimbergu Kompjuter in mozaik SPILIMBERGO — Mozaik in kompjuter, torej snidenje med tradicijo in tehnološko inovacijo za to, da se nehumana modernistična mesta spremenijo v bivanjsko lepša, prijetnejša, človeku bolj po meri urejena mesta. Tako je izzvenela včerajšnja slovesnost v Spilimbergu pred pročeljem tovarne surovin za mozaične stvaritve Italmosaic, ki ga je priznani umetnik Piero Dorazio opremil z velikanskim, 80 x 5 metrov velikim in kompjuter-sko sestavljenim mozaikom. Gre za edinstven dogodek, ki naj ponese v Svet ime Spilimberga kot primera, kako se da mesto poživiti s tovrstno Umetniško zvrstjo, kakor je poudaril Podpredsednik deželnega odbora Gi-°occhino Francescutto. Italmosaic sodi v sklop industrijske ERupe Bisazza iz Veneta, ki na pod-T°čju izdelave surovin za mozaična dola v Evropi nima tekmecev. Grupa ,tTIa tri tovarne, v katerih je zaposle-nih nekaj nad 200 ljudi; njen letošnji. Poslovni promet naj bi predvidoma dosegel 22 milijard lir. Njen predsed-P*k Pino Bisazza je izrazil upanje, da °°do pristojne oblasti tako na tehnič-ni in urbanistični kot na finančni rav-ni Podprle nadaljevanje tega eksperimentalnega načrta, ki bi ga potem [ozširili drugam v italijansko notranj-sčino. Gioacchino Francescutto je v Priložnostnem govoru obljubil, da bo uožela projekt pozorno proučila. uradno priznan jezikovni licej sedež državnih izpitov tehnični zavod za računovodje uradno priznanih vseh pet let srednja šola za nadoknadenje izgubljenih let geometri - knjigovodje - učiteljišče liceji - vrtnarice - srednja šola informatika poklicni tečaji tajništvo podjetja programerji IBM - strojepisje stenografija - jeziki knjigovodstvo - aranžerstvo finančni svetovalci VPISOVANJE v dnevne in večerne tečaje: NOV SEDEŽ TRST - UL. LAZZARETTO VECCHIO 24 TEL. 040/307440 - 307416 SCUOLA EDILE ŠOLA ZA GRADBINCE TRST Miramarski drevored 98 Tel. 040/43626 POKLIC V KATEREM SE VSAKDO IZKAŽE S SVOJIMI IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO VPISOVANJA SE NADALJUJEJO brezplačna vpisnina in obiskovanje TEČAJI ZA: zidarje, polagalce ploščic, tesarje, gradnjo montažnih objektov. Zajamčena zaposlitev pri tržaških podjetjih, ki skupno s sindikati upravljajo šolo. Po nedavni rešitvi politične krize na Deželi Poleg LpT se tudi SSk poteguje za sodelovanje v tržaški večini Nedavna rešitev deželne krize je odprla več političnih vprašanj, posebno v tržaških krajevnih upravah, kjer Lista za Trst, po vstopu v deželno programsko večino, trka na vrata pokrajinskega in občinskega odbora. Za vstop melonarskega gibanja v tržaško koalicijo se je včeraj zopet zavzel socialistični tajnik Perelli, ki je mnenja, da bi morala rešitev krize na Deželi odpreti pot takojšnjemu političnemu razčiščenju, v katerem naj bi se sedanji zavezniki prvenstveno programsko in politično soočali z Listo. Tajnik PSI se zavzema za »konstruktivni dialog« in še ne govori o krizi in o odstopu obeh odborov, kar pomeni, da so socialisti mnenja, da bi lahko listarski predstavniki stopili v upravi brez velikih trenj in novih polemik. S tem v zvezi je Craxijeva stranka dala pobudo za srečanje tajnikov petstrankarske koalicije, na katerem bo tekla beseda o razširitvi večine na LpT in tudi o imenovanjih predsednikov nekaterih pomembnih javnih ustanov, o katerih politični zavezniki niso še dosegli sporazuma. Perelli pravi, da nosi za te zamude odgovornost tržaška KD, ki je tudi zaradi hudih notranjih razhajanj pokazala veliko neodločnost pri obravnavi teh vprašanj. Za vstop v občinski in pokrajinski odbor se po izteku krize na Deželi po- teguje tudi Slovenska skupnost, ki je na pogajanjih za izhod iz deželne krize pozvala socialiste, naj umaknejo znani veto proti vstopu SSk v tržaško koalicijo. Deželni sekretar Jevnikar je imel v zvezi s tem neformalni razgovor s socialističnim tajnikom Zanfag-ninijem, politični odnosi med obema strankama pa ostajajo še dalje precej napeti. SSk očita socialistom zagnanost, ki so jo pokazali za vstop LpT v deželno večino in za odpravo vsega tega, kar bi lahko melonarje motilo. Deželno vodstvo SSk je vsekakor izrazilo zadoščenje, »ker je bila potrjena vloga stranke v šeststrankarski politični večini in ker obsega program jasne obveze glede zaščitnega zakona«. V sporazumu, ki ga je podpisala osem-strankarska programska večina, torej tudi LpT, piše še v izjavi SSk, je zapisano, da ima večina za nujno, da se čimprej z zakonom reši vprašanje zaščite slovenske manjšine in poziva vlado, naj na novo pripravi poseben zakonski osnutek. »Ne gre torej za kaka poenotena besedila obstoječih norm, ne za stari Maccanicov predlog,« pravi deželno vodstvo SSk, ki omenja tudi dodatni protokol proti preštevanju manjšine. »Jasno stališče proti preštevanju, ki ga terjajo LpT in skrajne desničarske skupine, bi bilo prišlo tudi v splošni programski doku- ment, če bi se ne bili temu uprli socialisti.« Predsednik Dežele Biasutti bo svoj program predstavil deželnemu svetu v sredo in ne v torek, kot je bilo prvotno najavljeno, razprava pa bo v petek. V Miljah je medtem v teku predložitev kandidatnih list za oktobrske predčasne občinske volitve. Svoj simbol in svoje kandidate bo po vsej verjetnosti (prvič v zgodovini miljske uprave) predložila tudi SSk in to po spodletelem sporazumu z Listo Frau-sin in z miljskimi komunisti, ki po mnenju SSk niso pokazali nobenega zanimanje za morebitno vključitev kandidatov lipove vejice na Listo Fra-usin. SSk je na zadnjih deželnih volitvah leta 1988 v milj skl občini prejela 115 glasov (1,2 odst.). Socialisti in socialdemokrati bodo medtem na jutrišnji tiskovni konferenci (ob 11. uri na tržaškem sedežu tiskovne agencije ANSA) predstavili enotno kandidatno listo z nosilcema Rossinijem (PSI) in Derinom (PSDI). Lista Frausin bo prva na glasovnici, predložitev list poleg PSI-PSDI napovedujejo tudi republikanci, KD, Lista za Milje (krajevni me-lonarji), fašisti ter zeleni, ki se bodo skoraj gotovo predstavili z dvema simboloma. Tem se bo, kot rečeno, po vsej verjetnosti pridružila tudi Slovenska skupnost. § -j- Na evropskem risarskem natečaju Uspeh dijakov liceja Prešeren Skupina dijakov lanskega 1. A razreda liceja France Prešeren je bila deležna pomembnega priznanja na tekmovanju za evropski dan šole, ki ga vsako leto prirejajo ministrstva za šolstvo držav Evropske skupnosti. Skupina slovenskih dijakov je pod vodstvom prof. Franke Fornazarič izdelala igralne karte na temo združene Evrope, in to s posebno tehniko, ki so jo uporabljali v srednjem veku, preden je Guten-berg izumil tisk. Skupino so sestavljali dijaki Tamara Opperti, Irene Cač, Štefan Turk, Jan Volčič in Marko Natalicchio. Strokovna služba Kmečke zveze o stanju dozorevanja grozdja Strokovna služba Kmečke zveze nadaljuje z meritvami sladkorja in kisline v grozdju, da bi vinogradnikom pomagala določiti najboljši čas za trgatev. Zadnje meritve so pokazale, da je na območju Doline ter Kontovelskega, Proseškega in Kriškega brega razmerje med sladkorno stopnjo in skupno kislino idealno za trgatev belih sort, in opozarja vse vinogradnike iz teh krajev, naj tržejo čim prej. Kar zadeva rdeče sorte, pa je na tem območju mogoče počakati za trgatev do konca drugega tedna. Meritve na Krasu pa nam dajejo še previsoko stopnjo kisline tako pri malvaziji kot pri garganiji, zaradi česar ne bi tu kazalo trgati niti belih sort. V prihodnjih dneh bomo vsekakor vinogradnike tega področja natančneje opozorili, kdaj bi bil najboljši čas za trgatev. Pravočasno bomo javili tudi, kdaj bi bilo najprimerneje trgati refošk in teran, pri katerih bomo zdaj začeli meritve. Vinogradnike, ki imajo napade gnilobe v svojem vinogradu, opozarjamo, naj čim prej potržejo grozdje. Za vsak problem v zvezi z letošnjo trgatvijo so naši strokovnjaki na razpolago na sedežu Kmečke zveze v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 362941. Za strokovno službo KZ Marino Faraglia pismo uredništvu Srečko Colja najavil izstop iz vrst PSI Spoštovano uredništvo, Ob razpustu Neodvisne socialistične zveze je vodstvo stranke dalo svojim članom prosto izbiro glede vključitve v druge politične stranke, je pa svetovalo vstop v levo usmerjene, to je konkretno v Komunistično partijo Italije ali v Socialistično stranko Italije. Ker so takrat v nabrežinski občini, v katero sem pristojen, sestavljali PSI izključno italijanski člani, sem menil, da je koristno in potrebno vstopiti v PSI in da v njej delujem za naše narodne pravice. Seveda bi lahko vstopil tudi v KPI, v katero sem bil sprejet že leta 1932 in v kateri je bil tudi moj oče po letu 1921 tajnik nabrežinske sekcije. Tega nisem storil, ker tržaška KPI takrat ni razčistila stvari v svojih vrstah v zvezi z resolucijo informbiroja, ki je našemu naprednemu gibanju, in Slovencem še posebej, prizadejala toliko škode. V nabrežinski sekciji PSI sem deloval po svojih močeh, toda že na začetku sedemdesetih let sem moral ugotoviti, da v stranki naših problemov niso znali ali mogli razumeti. V razpravah je o teh, zame bistvenih stvareh, prihajalo do nesoglasij. Očitali so mi, da mislim z glavo drugih in da nisem in-ternacionalist kot oni. V devinsko-na-brežinskem občinskem svetu je prihajalo do nesoglasij vedno, ko kot Slovenec nisem glasoval za nekatera stališča stranke oziroma sem glasoval proti njim. Bil sem na stališču, da bi občinsko upravo morala voditi koalicija, v kateri bi bilo čim več slovenskih svetovalcev, t.j. KPI, SSk in PSI. Iz tega razloga sem se, tudi na podlagi" slabih izkušenj, vedno upiral manjšinskim upravam. Zaradi tega sem si tudi nakopal grajo pokrajinskega vodstva PSI. Iz vseh teh razlogov (in še drugih očitanj) sem nameraval že takrat izstopiti iz vrst PSI, a nisem, ker sem še vedno mislil in upal, da je v stranki še možno delovati in kaj koristnega narediti v njej za našo skupnost, toda žal so se stvari obračale vedno na slabše in moje razočaranje je doseglo višek, ko se je PSI začela povezovati z najbolj desničarskim delom protislovenske Liste za Trst, ko je omogočila na svoji listi izvolitev skrajno protislovensko razpoloženega poslanca v rimskem parlamentu Camberja, ko je iz tržaškega občinskega sveta izločila svojega slovenskega predstavnika, ko Še dodatni šolski avtobus za otroke devinsko-nabrežinske občine Za prevoz šolskih otrok v devinsko-nabrežinski občini bo že od začetka šolskega leta še dodatni šolski avtobus. Novi šolski avtobus, ki so ga občini izročili v prejšnjih dneh, ima 53 sedežev. Devinsko-nabrežinska občinska uprava ga je kupila s pomočjo deželnega prispevka v znesku 99.300.000 lir, celotna investicija pa znaša 108.409.000 lir. Občina razpolaga že z dvema šolskima avtobusoma, od katerih je samo eden opremljen za prevoz predšolskih otrok. Z dodatnim šolskim avtobusom bo Občina lahko vsaj delno kos številnim problemom v zvezi s prevozom šolskih otrok ter bo lahko ugodila številnim prošnjam šol za uporabo šolskega avtobusa za športne dejavnosti, še posebno za plavanje, ter za šolske ekskurzije. Finančne investicije Občine Devin-Nabrežina na tem področju so precejšnje upoštevajoč, da vsi stroški za osebje ter za upravljanje prevoznih sredstev bremenijo občinsko bilanco, starši pa morajo plačati le skromno vsoto. Tudi dijake italijanske in slovenske nižje srednje šole v Nabrežini čakajo nekatere novosti. Šolska stavba je bila med poletnimi počitnicami delno popravljena, zamenjali so okna in vrata ter pobarvali učilnice, pode pa bodo popravili med božičnimi počitnicami. Stroški za ta popravila, ki jih je izpeljalo podjetje Edile Valleverde v določenih rokih, tako da ne bi prišlo do zamud ali komplikacij ob začetku šolskega leta, so bili delno kriti s prispevkom Sklada za Trst. Nekatere novosti zadevajo tudi otroške vrtce. V teku so delna popravila italijanskega vrtca v Sesljanju, pouk pa bo za približno mesec dni potekal v Devinu. Načrt, ki je zelo kompleksen, predvideva med drugim zamenjavo ogrevanja, ki že nekaj let kaže znake dotrajanosti. Dela v slovenskem otroškem vrtcu v Sesljanu, ki je bil med lanskim šolskim letom zaprt, so se zaključila že spomladi in kmalu bodo stekle dejavnosti animacijskega centra za slovenske otroke na podlagi programa, ki ga podpira Evropska skupnost v okviru pobud na področju manjšin. Na šolskem področju je Občina Devin-Nabrežina investirala nad 700 milijonov lir; za prihodnost pa predvideva še druge posege, predvsem kar zadeva srednjo šolo v Sesljanu (popravila ogrevanja) ter osnovno šolo v Devinu (nepremočljiva prevleka strehe). V zgoniški občini šola in vrtec polno zaživela V zgoniški občini so s pričetkom šolskega leta polno zaživele tudi vse pomožne in socialne službe, ki omogočajo reden potek pouka. Kot prvi so pred dvema tednoma prestopili prag najmlajši občani, ki obiskujejo otroški vrtec. V poslopje v Zgoniku je nekoliko boječe prikorakalo rekordno število kar 33 malčkov. Temu pa ni botroval nenadni demografski priliv, temveč so pod silo razmer nekaj dni gostili v Zgoniku tudi 12 otrok iz vrtca v Gabrovcu, kjer so še potekala vzdrževalna dela. Skupščina KGS Glavna skupščina Kraške gorske skupnosti se bo sestala v četrtek, 28. t. m. Na dnevnem redu, poleg poročila predsednika, ratifikacije sklepov upravnega odbora in odseka programa za leto 1989 v okviru deželnega zakona štev. 35, bo odobritev izrednega načrta del in posegov za leto 1990 in diskusija o pravicah manjšin v Evropi narodov. Prav v občinskih vrtcih beležimo letos pomembno novost. Občinska uprava je z razumevanjem prisluhnila potrebam družin in za eno uro anticipirala jutranje službovanje vzgojiteljic. Tako lahko starši, ki so zaposleni, oziroma imajo delovne obveznosti, pripeljejo svoje malčke v vrtec že ob 7.30, pouk pa nato traja do 16. ure. Tudi za osnovnošolske učence se bo jutri pričel celodnevni pouk in bo začela delovati s polno paro centralizirana šolska kuhinja, ki bo priravljala tople obroke za vso šolsko populacijo. Za prevoz malčkov v vrtca in učencev v šole 1. maj 1945 in Emilio Gornici v Zgoniku, Jože Srebrnič v Gabrovcu, Lojze Kokoravec -Gorazd v Saležu in šolo pri Briščikih delujeta dva šolska avtobusa, ki dovažata dijake tudi na nižjo srednjo šolo na Proseku. V petek, 29. septembra, zaradi praznovanja zgoniškega patrona sv. Mihaela ne bodo delovali občinski uradni, občinski otroški vrtci in naslednje občinske službe: služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, pomožno osebje po šolah, delavska in smetarska služba. (B. S.) je nazadnje v škedenjskem rajonskem svetu skupno z desničarji glasovala proti rabi slovenščine itd. To so glavni razlogi, zaradi katerih sem sklenil formalno izstopiti iz Socialistične stranke Italije. Izkaznice pa ne morem vrniti, ker je, kljub plačani članarini, nisem še dobil. Svoj izstop bom pismeno sporočil pokrajinskemu vodstvu stranke in nabrežinski sekciji. Želim pa ob tem svojem premišljenem dejanju tudi poudariti, da ne zapuščam politične scene, da nisem vrgel puške v koruzo. Za naše pravice in za antifašistično, demokratično doslednost, bom še naprej, kolikor morem, deloval v Združenju bivših aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem in v vrstah bivših političnih preganjancev. S spoštovanjem Srečko Colja Visok jubilej Srečka Colje Osemdeset let doslednega boja Srečko Colja, politični preganjanec, obsojenec na drugem tržaškem procesu, partizanski borec in družbeno-politični delavec, obhaja danes osemdesetletnico rojstva. Vse svoje življenje od mladosti je po zgledu svojega očeta aktivno deloval in deluje v levičarskih političnih strankah in organizacijah pa tudi v up-ravno-političnih telesih. Pri tem so mu ob zavzemanju za pravico, poštenje in splošni družbeni napredek, bile vodilo vedno in v prvi vrsti koristi slovenskega življa na Tržaškem in še zlasti v njegovi devinsko-nabrežinski občini. Kot narodno zaveden mož proletarskega izvora je vedno znal povezovati ta dva vidika splošno družbenega in našega narodnostnega življenja na teh tleh. O njem, njegovem življenju, boju in delu smo v našem dnevniku izčrpno pisali pred časom, ko je prejel priznanje Zveze združenj borcev Jugoslavije. Ne bomo ponavljali vsega, a nekaj temeljnih postavk iz njegove življenjske poti je le treba ponoviti. Rojen v družini proletarca - nabrežin-skega klesarja, je tudi sam stopil na to pot, ki ga je nujno usmerila v napredni levičarski nazorni tabor. Njegov spopad s fašističnim režimom je bil zato neizbežen. Leta 1932 je postal član KPI, že dve leti pozneje je prvič okusil fašistične zapore, obsojen je bil na 6 let ječe. Ko se je zaradi amnestije leta 1937 vrnil domov, se je povezal s slovenskima komunistoma Pinom Tomažičem in Alojzem Budinom in ilegalno delal. Leta 1940 je bil drugič aretiran in na znanem drugem procesu pred fašističnim tribunalom v Trstu obsojen na 16 let zapora. Pred ustrelitvijo je Pino Tomažič prav njemu zaupal svoje »pismo tovarišem«, ki ga je Srečko čuval v vsem času zapora in ohranil za zgodovino. Leta 1942 je v zaporu zvedel za ustanovitev OF in za razmah slovenskega protiokupatorskega boja. In ko se je marca 1944 končno osvobodil spon fašističnih ječ v San Ge-minianu, ga je borbena pot vodila naravnost v partizanske vrste na Kras. Poleg vojaških je opravljal tudi politične funkcije vse do osvoboditve in po njej. Ob informbiroju je prekinil z Vidalijevo partijo. Od let 1951-52 je svoje delo nadaljeval v devinsko-nabrežinski občini kot izvoljeni občinski svetovalec OF, nato Neodvisne socialistične zveze in po njenem razpustu v vrstah Socialistične stranke Italije. 28 let je bil svetovalec in vmes odbornik devinsko-nabrežinske občinske uprave, povrhu še predsednik konzorcija Kraškega vodovoda, vrsto let je že predsednik Združenja -bivših političnih preganjancev (ANPPIA) in zadnje leto tudi predsednik Združenja aktivistov NOG na Tržaškem. Je nosilec partizanske spomenice 1941 in drugih priznanj in odličij. Ob visokem življenjskem jubileju naj mu gredo čestitke in želje, da bi ga še dolgo videvali v vrstah bojevnikov za stvar napredka, resnice in pravice ter uspehov naše narodnostne skupnosti, (j. k.) OBČINSKO PODJETJE ZA DOBAVO ELEKTBIKE, PLINA IN VODE (ACEGA) POBUDA ZA PREDELAVO NAPRAV ZA CENTRALNO OGREVANJE ji * ■ ' - Podjetje ACEGA opozarja, da je za prejem prispevka, ki ga predvideva promocijska kampanja IRC (Iniziativa Riscaldamento Centralizzato) nujno potrebno, da nameščena termična centrala deluje na plin do 31. oktobra t. I. kakor je določilo podjetje SNAM, ki je pobudnik kampanje. Zato ACEGA naproša vse, ki še niso dostavili vso potrebno dokumentacijo, naj to storijo čimprej v uradu »UFFICIO PREVENTIVI E VERIFICHE IMPIANTI«, Ul. Genova 6, II. nadstropje, soba 22, tel. 7793540 in tako omogočijo podjetju, da opravi v roku vsa dela, ki so v njegovi kompetenci. Vsem, ki ne bodo izročili ali zakasnili z izročitvijo dokumentacije, ACEGA ne jamči izvršitev del do 31. oktobra t. I. in zato ne bodo deležni prispevka, ki ga predvideva kampanja IRC. m A ▼ metan Drama razlaščanja se nadaljuje S karabinjerji zasedli vrtnarijo na Kolonkovcu Drama razlaščanja zemlje ene izmed poslednjih vrtnarij na Kolonkovcu je dosegla višek. V petek zjutraj so delavci gradbenega podjetja Cividin ob spremstvu karabinjerjev zasedli 7 tisoč metrov obsegajočo njivo v Ul. Gravisi 11, na kateri nameravajo graditi poštni distribucijski center. S tem pa je dobilo mogoče kar smrten udarec doslej povsem zdravo kmetijsko podjetje, ki je vsak dan nudilo svoj svež pridelek tržaškemu zelenjadne-mu tržišču in ki je edini vir dohodkov za družino Marčela Debelisa. Debelisovi si takšnega razpleta niso čakali. Pred nedavnim so opravili drugo poletno setev. Sejali so solato, špinačo in drugo zelenjavo, ki je značilna za jesenski čas. Toda gradbeno podjetje se na to ni oziralo. Njegov predstavnik je Debelisove najprej povabil, naj s terena odstranijo svoje orodje. Ker pa s tem ni nič dosegel, je orodje odstranil kar sam s svojimi delavci. Takoj nato so začeli zasajati tudi stebriče, na katerih nameravajo v prihodnjih dneh razpeti mrežo, da bi teren ogradili »Po mojem je vse to nezakonito,« nam je dejal gospod Debeliš. »Res je, da smo dobili razlastitveni odlok; toda še vedno ni razrešen naš priziv na Državni svet, poleg tega pa ni bil spoštovan niti postopek, ki je predviden za izgon s terenov.« Takšnega razpleta si ni bilo mogoče čakati tudi zato, ker so Debelisovi pred nedavnim dobili obljubo, da bodo imeli možnost kupiti neko sosedno zemljišče (mogoče tudi z javnimi prispevki), preden jim bodo staro pobrali. Tako se je še pred nekaj tedni ustno obvezal tržaški podprefekt Maz-zurco, h kateremu je gospoda Debelisa pospremil tajnik Kmečke zveze Buka-vec. Debelisovi so tudi računali, da bodo lahko rešili vsaj rodovitno zemljo, ki so jo s svojim delom dobesedno soustvarili, in jo prenesli na novo njivo. Toda iz vsega tega ni nič. Slovenska družina s Kolonkovca je ob njivo, s katere najbrž ne bo mogla pobrati niti zadnjih sadov svojega dela. Po vsej verjetnosti bo izgubila tudi zemljo, saj kaže, da bodo gradbena dela na razlaščenem terenu vsak čas stekla, medtem ko je nakup nove njive za zdaj samo želja. Vse to se dogaja kljub številnim protestom, med katere se uvršča tudi 700 podpisov Kolonkovcev, pa tudi kljub obljubam raznih krajevnih oblasti, v prvi vrsti tržaške občinske uprave in tržaške prefekture, ki so zagotovile, da bodo poiskale neko pozitivno rešitev. Na sliki (foto Magajna): stebriči zasajeni po obdelani Debelisovi njivi. Gročana ponuja pristne kraške kmečke pridelke Sveže poljske pridelke, ob tem pa še med, marmelade, oljčno olje in paradižnikovo kašo (kot je razvidno s posnetka D. Križmančiča): vse to in še kaj zraven v teh dneh ponujajo kmetovalci iz Gročane, s Peska in iz Drage. Druga razstava - sejem se je včeraj popoldne v Gročani začela tudi z odprtjem kioskov, v katerih lahko obiskovalce pogostijo z mlečnimi izdelki kraške mlekarne, svežimi domačimi slaščicami in okusnimi jedmi iz naših krajev. Danes se razstava-sejem začne že v zgodnjih jutranjih urah. Vse do večera si bo mogoče ogledati hlev pri družini Ivana Racmana ter panje Virginia in Vilme Carboni. Popoldne ob 15. uri pa bo na vrsti kulturni spored z Uradnimi pozdravi, nato bo nastop godcev na diatonično harmoniko od Domja, Vanke in Tonce, za zaključek pa bo zaigral ansambel Happy day. (dam) Priznanja ENEL zaslužnim delavcem Ženska padla pod avtobus V kongresni dvorani Pomorske podaje je bila včeraj dopoldne slavnost, na kateri je podjetje ENEL podelilo Priznanja uslužbencem, ki so že 25 let ?aPosleni v podjetju. Slavnostni govor J® imel podpredsednik upravnega odbora ENEL Alessandro Ortis, ki je Pred drugim orisal razvojne projekte rialijanske električne industrije na notranjem in tudi na mednarodnem Prizorišču, posebno pozornost pa je Pamenil sodelovanju z državami vz-uodne Evrope. Tako imenovani eko-°ški projekt bo v petletju 1989-93 stal ?ružbo skoraj devet tisoč milijard lir ‘Pvesticij. Na včerajšnji slavnosti so nagradili ekaj več kot sto uslužbencev, v Fur-^hiji-Julijski krajini pa je trenutno 45 delavcev, ki so več kot 25 let zakleni pri ENEL. V naši deželni Varnosti ima družba 487 tisoč naroč-lri °V' zaPOsluje pa skupno 2.300 de-vcev, uradnikov in tehnikov. Na ortopedsko kliniko katinarske bolnišnice so včeraj nekaj pred 13. uro sprejeli 40-letno gospodinjo Graziello Filippi, ki stanuje v Ul. Crispi 12. Ko je prečkala križišče med Ulico Mazzini in Trgom Goldoni, jo je povozil mestni avtobus št. 10. V nesreči si je ženska večkrat zlomila nogo, ranila se je po vsem telesu, zadobila pa je tudi udarec v glavo in pretres možganov. Zdravniki so napovedali, da bo okrevala v 45 dneh. Izvide o nesreči so izvedli mestni redarji. ■ Med amatersko nogometno tekmo v okviru memoriala Ouaia, ki je potekal na igrišču Montuzza pri Sv. Justu, se je predsnočnjim ponesrečil 26-letni igralec moštva gostilne Ai Giardini Vincenzo Spaccone iz Ul. S. Martino 29. Fant si je v borbi za žogo zlomil desno piščal in bo okreval v 90 dneh. Na zdravljenje so ga sprejeli v glavni bolnišnici. Explora odplula proti Antarktiki Včeraj opoldne je iz Trsta odplula ladja Tržaškega geofizikalnega observatorija »OGS Explo-ra« na svojo tretjo odpravo na Antarktiko. Cilje odprave, ki bo trajala devet mesecev, so na tržaški pomorski postaji obrazložili predsednik observatorija Cesare Roda in njegov ravnatelj Riccardo Ra-mella ter drugi voditelji italijanskega programa za raziskovanje Bele celine. Ob tej priložnosti so na pomorski postaji tudi odprli razstavo o Antarktiki, ki jo je pripravil zavod ENEA. Člane odprave so ob odhodu pozdravili številni sorodniki, kolegi in prijatelji, pa tudi deželni odbornik Rinaldi in župan Richetti. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega Guerrina Savija se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Posebna zahvala godbi na pihala Vesna, moškemu pevskemu zboru, nosilcem krste ter govorniku. SVOJCI Križ, 24. septembra 1989 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta Petra Ferluge se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga pospremili na zadnji poti. SVOJCI Ferlugi, 24. septembra 1989 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in na katerikoli način počastili spomin našega dragega Srečka Kariža SVOJCI Nabrežina, Trst, Milan, 24. septembra 1989 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Vide Čok Simčič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti. SVOJCI Katinara, 24. septembra 1989 21. 9. 1988 21. 9. 1989 Minilo je leto dni odkar nas je zapustil naš dragi Alojz Visintin Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Ivanka ter sin Vojko in hči Marija z družinama. Gabrovec, Sesljan, Kontovel, 24. septembra 1989 t Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil naš dragi Vilko Smotlak Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mačkolje. Žalostno vest sporočajo Bazilija z družino ter bratje in sestri z družinami. Mačkolje, 24. septembra 1989 Ob izgubi dragega Vilka Smotla-ka, bivšega godca, izreka iskreno sožalje vsem svojcem Pihalni orkester Breg Ob bridki izgubi dragega Vilka Smotlaka, bivšega godca, sočustvujejo s prizadetimi svojci Veseli godci iz Boljunca Ob prerani izgubi dragega Vilka Smotlaka izreka iskreno sožalje svoji odbornici Ljubi in svojcem PD Mačkolje KD Primorsko - Mačkolje se klanja spominu svojega dolgoletnega in aktivnega člana Vilka Smotlaka in izreka svojcem občuteno sožalje. Ob izgubi dragega tovariša Vilka Smotlaka izreka svojcem občuteno sožalje sekcija KPI občine Dolina Ob prerani smrti dragega Vilka Smotlaka sočustvuje z Bazilijo Zveza žena Mačkolje Po kratki bolezni je preminila naša draga Marija Cesar vd. Fon (JAGODA) Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 9. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: sestra Danila, nečakinji Magda in Lili, vnuki Tanja, Marko, Paolo, Tamara, Katja in Robi ter drugo sorodstvo iz Trsta, Jugoslavije in Avstralije. Trst, 24. septembra 1989 Hudo prizadeti ob nenadni in tragično prezgodnji izgubi prijatelja in kolege dr. SAVA SPACALA Pavel in Maja Fonda ter Etko in Neva Jogan izrekajo iskreno sožalje ženi Diani, otrokom, staršem in bratu Borutu. Presunjeni ob vesti, da nas je Savo Spacal zapustil, izražamo Diani in otrokom ter očetu Lojzetu in družini globoko sožalje. Klavdij, Ani, Jana in Katja z Andrejem Ob prerani izgubi Sava Spacala izrekata svojcem globoko in iskreno sožalje Sara in Andrej Križnič Ob prerani izgubi dragega prijatelja sočustvujejo z Diano in družino Olga in Živko, Zdravko in Nadja Ob izgubi prijatelja in sodelavca Sava Spacala izrekajo družini iskreno sožalje operaterji slovenske soci-opsihopedagoške službe Danilo, Nada, Mirjam, Odila, Majda, Etko in Vlasta. Nenadoma nas je zapustil Savo Spacal Pogreb bo v torek, 26. t. m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčine. Žena Diana, otroci, mama, oče in brat z družino ter ostalo sorodstvo Trst, 24. septembra 1989 Žalovanju se pridružujejo teta Dragica ter družine Dobrila, Milanič in Nadlišek Ob izgubi dragega sina izrekata prof. Spacalu in družini iskreno sožalje Tržaška knjigarna in Galerija Tržaške knjigarne Ob bridki in prerani smrti svojega člana Sava Spacala izreka SLORI sožalje ženi in otrokom. Slovensko zdravniško društvo v Trstu se klanja spominu svojega tragično preminulega člana dr. SAVA SPACALA Ženi, otrokom in vsej družini, posebno kolegu Borutu izraža občuteno sožalje. Ob izgubi nepozabnega prijatelja sočustvujeta z družino Marjuča in Aljoša Ob izgubi dragega očeta izražamo iskreno sožalje prijatelju Andreju Franc, Mitja in Olaf Osebje in dijaki Liceja France Prešeren v Trstu sočustvujejo s svojci dr. Sava Spacala. Ob izgubi svojega člana in prijatelja izreka občuteno sožalje ženi Diani in otrokom Teniška sekcija Gaja Dragi Diani, Bojani, Andreju in Tanji ter vsem najbližjim naše iskreno sočustvovanje. Anka, Sergij, Darka, Mohamed, Bruna, Stojan, Gerdi, Inko, Neva, Paulo Ob boleči izgubi dragega Sava izrekava globoko sožalje Diani, otrokom in svojcem Drago in Lucia Globoko prizadeti ob nenadomestljivi izgubi njihovega Sava izrekamo iskreno sožalje Diani, otrokom, Borutu in staršem Rado Ukmar in Renato Štokelj z družinama Prijatelju Borutu in ostalim svojcem izrekamo iskreno sožalje Ani, Rado, Metka, Čiba, Ani, Miloš, Igor, Elena, Ana, Dušan, Sonja, Duško, Nadja. Z Diano in družino sočustvujeta Giovanni in Tom z družinama. Ob bridki izgubi izrekajo Tanji in družini iskreno sožalje odborniki, trenerji in vsi igralci in igralke ŠZ Sloga. Ob izgubi dragega očeta izrekamo Bojani in družini iskreno sožalje člani MePZ Primorec-Tabor 3. RAZSTAVA - SEJEM značilnih kmetijskih pritlelknv Krasa GROCAAA PROGRAM: danes, 24. t. m., ob 9. uri odprtje razstave-sejma, ob 15. uri pozdravi in nastop skupine godcev diatoničnih harmonik GLAS HARMONIKE od Domja ter klepetavih Vanke in Tonce iz Bolj unča. Od 19. do 23. ure ples z ansamblom HAPPY DAV. Obiskovalcem so na razpolago tipične domače jedi: jota, zelje s klobaso, razne specialitete na žaru ter domače slaščice m kruh. Ogled hleva pri družini Racman, Gročana 28, ogled panjev pri družini Carboni, Gročana 21, kmetijskih strojev ter prodaje prašičev Od 9. do 17. ure ODPRTA MEJA od Gročane do Vrhpolja na jugoslovanski strani. Pred vasjo bo urejeno obširno parkirišče, ker je prepovedano parkiranje na cesti od Peska do Gročane. TPK SIRENA prireja v četrtek, 28. t. m., ob 20.30 na sedežu v Miramarskem drevoredu 32, predvajanje diapozitivov z naslovom SPOMNIMO SE NA POLETNE DNI '89 NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča da bo ponovno odprta od jutri, 25. t. m., dalje od 9. do 19. ure. kino ARISTON - 17.15, 22.15 Palombella ros-sa, r. in i. Nanni Moretti. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Alibi sedu-cente. ENCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 L'-insolito caso di Mr. Hire. NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Indio, i. F. Quinn, M. Marvin Hagler. NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Creatura degli abissi. NAZIONALE III - 15.30, 22.10 Io vi ucci-dero, □ NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Legge cri-minale, krim., D GRATTACIELO - 17.15, 22.00 007 - Ven-detta privata, pust., r. John Glen, i. Timothy Dalton, Carey Lovvell. MIGNON - 15.00, 22.15 Poliziotto a qu-attro zampe, kom., i. James Belushi. EDEN - 15.30, 22.00 Josephine 5, la scu-ola delTerotismo, porn., □ □ VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi popravil. CAPITOL - 16.00, 22.00 II libro della gi-ungla, ris., prod. Walt Disney. LUMIERE FIGE - 16.00, 22.15 New Vork stories. ALCIONE - 17.30, 22.00 Heavy petting, r. Obie Benz. RADIO - 15.30, 21.30 Sex bizarre 2, pom., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ razna obvestila KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 10., in v četrtek, 12. oktobra, tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUT, Ul. Cicerone 8/B, od 9. do 12. ure, tel. 360324. Če ti je všeč lepo petje in rad krožiš po svetu, se nam pridruži! Sprejemamo vsak ponedeljek in četrtek v društvu v Ul. Cerreto 12 ob 20. uri. MPZ Milan Pertot. Sklad Mitja Čuk obvešča starše otrok, ki so obiskovali poletni center, da lahko dvignejo razne predmete in oblačila svojih otrok na sedežu, Proseška 131. Obenem sporoča, da so že pripravljene fotografije. KD Fran Venturini od Domja sporoča, da je moški pevski zbor že začel z rednimi vajami ob torkih in četrtkih od 20. do 22. ure v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. KD Fran Venturini od Domja sporoča, da bo prva vaja otroškega zbora v soboto, 30. t. m., ob 14.30 v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. KD Fran Venturini od Domja obvešča, da bo prva vaja mladinskega pevskega zbora jutri, 25. t. m., ob 18. uri v centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. KD Fran Venturini od Domja obvešča, da se bo glasbena šola za klavirsko in diatonično harmoniko začela z organizacijskim sestankom, ki bo jutri, 25. t. m., ob 19. uri v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. 60-letniki z Opčin, od Banov in Fer-lugov pripravljajo družabni večer. Sestanek bo jutri, 25. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni! SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom V ponedeljek, 2. oktobra 1989, se začne tečaj rekreativne telovadbe. Vpisovanje v četrtek, 28. t. m., od 16. do 18. ure. Barkovljanska skupnost vabi vse, posebno pa noše, da se udeležijo procesije rožnovenčne Matere božje v nedeljo, 1. oktobra, po maši od 8. ure. SKD Barkovlje, Ul. Cerreto, 12, vabi na praznik KARAMALOV v nedeljo, 1. oktobra. Poskrbljeno bo za domačo hrano, ruj no kapljico in veselo razpoloženje. Začetek ob 15.30. DSMO in zbor Jadran se pripravljata na dostojno proslavo 15-letnice svojega delovanja, predvideno za prvo polovico prihodnjega leta. V ta namen vabita vsaj po enega zastopnika vsake slovenske družine iz miljske občine na posvetovalni pogovor, ki bo v petek, 29. t. m., ob 20. uri v Slovenskem centru v Miljah, Ul. D Annunzio 62. Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, bo imel prvi sestanek v letošnji sezoni v soboto, 30. t. m., ob 18.30. Na sporedu bo družabno srečanje s plesom. Stare in nove člane bo odbor seznanil z letošnjim programom in novimi pobudami. Vabljeni! včeraj-danes Danes, NEDELJA, 24. septembra 1989 RADIVOJ Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 17.59 - Dolžina dneva 12.05 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 15.46. Jutri, PONEDELJEK, 25. septembra 1989 UROŠ PLIMOVANJE DANES: ob 0.52 najnižja -33 cm, ob 7.27 najvišja 27 cm, ob 13.20 najnižja -3 cm, ob 18.03 najvišja 14 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 0.45 najnižja -39 cm, ob 7.45 najvišja 35 cm, ob 13.45 najnižja -14 cm, ob 19.01 najvišja 21 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj, zračni tlak 1016,6 mb rahlo narašča, veter 8 km na uro jugovzhodnik, vlaga 65-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 21,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessia Padovano, Marta Cesarato, Stefano Marsanich, Ric-cardo Zennaro, Simone Corona, Lara Valenti Pittino, Sefora Marino, Angela Brun, Andrea Marincich, Luca Trinca, Giulia Coppetti, Debora Pasguadibisceg-lie UMRLI SO: 51-letna Ingrid Marta Ber-tram, 64-letni Lino Tuiach, 63-letni Gug-lielmo Smotlak, 75-letna Iolanda Ierman, 82-letna Veronica Poclem, 82-letni Pietro Burolo, 85-letni Giuseppe Bruni, 79-letni Mario D'Ambrosi, 23-letni Gino Žani, 64-letni Emilio Sirotich, 78-letni Carlo Gri-solia. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 24. septembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. septembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan). NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, UL Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 88 37 80 46 30 CAGLIARI 25 3 26 32 15 FIRENCE 11 39 53 72 5 GENOVA 39 81 48 80 45 MILAN 26 60 3 39 50 NEAPELJ 35 54 71 86 27 PALERMO 12 11 18 14 22 RIM 54 42 72 41 43 TURIN 10 72 50 44 6 BENETKE 27 88 ENALOTTO 43 89 45 2 11 XIX 1 KVOTE: 12 65.381.000.— 11 1.317.000.— 10 112.000.— X 1 1 X X SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ABONMA 1989-90 Friedrich Schiller: SPLETKE IN LJUBEZEN, Marij Čuk: LEPO JE y NASI DOMOVINI BITI, Tennessee Williams: TETOVIRANA ROZA, Ivan Cankar: JAKOB RUDA, Natalie Ginzburg: INTERVJU, Paul Claudel: MARIJINO OZNANJENJE (MGL Ljubljana), Dušan Jovanovič: ZID, JEZERO (Draga SNG Ljubljana). Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma od jutri, 25. t. m., do sobote, 30. t. m., od 10. do 14. ure po tel. 734265, pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Vpisovanje novih abonentov od 2. oktobra dalje. gledališča KD LONJER-KATINARA in KOLESARSKI KLUB ADRIA prirejata danes, 24. t. m., v Lonjerju PRAZNIK GROZDJA Program: ob 10.30 kolesarska dirka za Trofejo Agraria S. Močilnik, ob 17. uri nastop godbe od Korošcev, ob 19. uri ples z ansamblom TAIMS. ■^SLOVENSKO GLEDALIŠČE BALETNA ŠOLA Nova sezona baletne šole se prične v ponedeljek, 2. oktobra. Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure. Sestanek s starši ter novimi in starimi gojenci bo v vadbenih prostorih Kulturnega doma istega dne ob 16. uri. Včeraj, 23. t. m., sta si obljubila večno zvestobo MARA in FRANKO Obilo sreče, zdravja in dobrega razpoloženja jima voščijo mama Laura, oče Stelio, pridružujejo pa se še tete, strici in vsi, ki imajo novoporočenca radi Danes praznuje svoj 80. rojstni dan SREČKO COLJA Vse najboljše mu želi sin Vojko z družino Združenje aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem iskreno čestita svojemu predsedniku, tovarišu SREČKU COLJI ob njegovi današnji osemdesetletnici in mu želi zdravja in še dolgo aktivnost. Danes slavita zlato poroko ANGEL in VIKTORIJA PIPAN Vse najboljše jima želijo hči Lidija, zet Silvano in vnuk Alberto. Pridružujejo se vsi sorodniki in znanci. V Borštu slavita 50-letnico poroke DRAGO in ALBINA PETAROS Svojemu dolgoletnemu in požrtvovalnemu pevovodji ter soprogi iskreno čestita KD Slovenec Ediju, Mirelli in Mirjam se je pridružila MARTA Staršem iskrene čestitke, mali Marti pa želimo sreče in zadovoljstva rekreativci Bora Adiju, Sereni in Maji se je pridružila MARUŠKA Pomnoženi družini iskrene čestitke, mali Maruški pa sreče in zadovoljstva želijo rekreativci Bora 5ynteko ekološka zaščita parketa z garancijo. ZAHVALA V imenu članov in odbora PROSVETNEGA DRUŠTVA KO-LONKOVEC se prisrčno zahvalim podjetjem in državnim ustanovam, ki so prispevali za dober uspeh našega TRADICIONALNEGA PRAZNIKA SOLATE: Hranilnici in posojilnici na Opčinah Agronomski fakulteti iz Ljubljane Tržaški kreditni banki Kmečki zvezi Pohištvu Koršič Železnini Mario Sluga Semenarni Marinaz Podjetju Strahauc Kmetijski zadrugi Tržaški trgovinski zbornici Tržaški pokrajini Primorskemu dnevniku, Radiu Trst A, Radiu Opčine vsem članom društva in prijateljem, ki so sodelovali, ter ljubljanskim slavčkom - ANSAMBLU LIRA. Predsednik Josip Stančič čestitke Ansambel TPPZ Pinko Tomažič čestita svojemu rednemu članu IVANU GRGIČU za rojstni dan in mu želi še na mnoga leta. Danes praznujeta v Borštu zlato poroko DRAGO in ALBINA PETAROS. Še na mnoga zdrava in skupna leta jima želi Rudi z družino. V teh dneh sta praznovala 25-letnico poroke ANI in KARLO GRGIČ. Iskrene čestitke ob srebrnem jubileju jima izražata Ninko in Karleto z družinama. Danes praznuje svoj rojstni dan ON-DINA OPELT. Ob tej priložnosti ji Skupnost Družina Opčine želi vse najboljše. Voščilu se pridružuje tudi Au-guštin Čok. koncerti šolske vesti ROSSETTI Gledališka sezona 1989/90 - Tržaški Teatro Slabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. Jutri, 25. t. m., se bodo v gledališču Rossetti pričele vaje za prvo delo na repertoarju in sicer RIHARD III., ki bo o tvorilo 10. oktobra novo gledališko sezono. VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989/90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. V sredo, 27. t. m., ob 11.30 bo v Ul. Giustiniano 8 tiskovna konferenca, kjer bodo predstavili izredni koncert, ki bo 16. oktobra ob 21. uri v gledališču Verdi. Protagonist bo Simfonični orkester Bamberg s solistom violončelistom M. Ros-tropovičem. izleti Slovenska gobarska družina - Trst prireja danes, 24. t. m., gobarski izlet za člane. Zbirališče ob 8. uri pred spomenikom padlim na Opčinah. Obvezna sta prepustnica ali potni list. Vabljeni! Sindikat upokojencev SPI-CGIL (Vzhodna cona) prireja v soboto, 7. oktobra, avtobusni izlet v Ptuj. Vpisovanja sprejemajo pri Partizanskem klubu v Bo-ljuncu jutri, 25., in v torek, 26. t. m„ od 9. do 12. ure. Vpisovanje je odprto tudi na conskem sedežu Domjo, najkasneje do 4. oktobra. mali oglasi Repentabrska cerkev Danes ob 18. uri bo v okviru glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe na sporedu koncert čembalistke Dine SLAME. Na sporedu skladbe Luzzaschija, Frescobaldija, Zipolija, Scarlattija in Plattija. Stolnica Sv. Justa Danes, 24. t. m., ob 18.30 bo v sklopu ciklusa »Mladi glasbeniki v katedrali« koncert dua Črtomir Šiškovič (violina) in Mauro Macri (orgle). Na sporedu Svend-sen, Karg-Elert in Bach. Jutri, 25. t. m., ob 20.30 bo na sporedu četrti koncert. Ernst Triebel (orgle) bo izvajal skladbe Doppelbauerja, Bacha in Schmidta. KUPIM stanovanje ali hišo z majhnim vrtom, veliko od 75 do 80 kv. m v okolici Trsta. Tel. 813824. V HRUŠEVJU pri Postojni prodam novo komfortno opremljeno pritlično hišo, 80 kv. m, sončna lega, urejen vrt s sadnim drevjem. Tel. (003861) 551402. MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (003867) 87121. PRODAM lado niva letnik 1982 v odličnem stanju. Prevoženih 50.000 km, vedno v garaži, opremljena. Cena po dogovoru. Tel. 228201. SLOVENSKA ustanova išče prostor-skla-dišče v okolici Trsta. Tel. na št. 577941 od 8. do 16. ure (razen sobote). PRODAM zaboj čebulic narciz po ugodni ceni. Tel. na št. 281920 ob uri obedov. ODDAJAM v najem dvosobna stanovanja v Metajni na Pagu blizu plaže. Tel. (003851) 429133 v večernih urah. TRŽAŠKA družina išče stalno otroško negovalko z znanjem italijanščine za dve deklici (4 leta in 10 mesecev). Nudimo 800.000 lir mesečno, hrano in prenočišče ter en dan na teden prosto. Interesentke naj telefonirajo v torek od 9.30 do 12.30 na štev. 040/631893. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 772996 Osnovna šola A. Sirk iz Križa sporoča, da bo šolska maša danes, 24. t. m., ob 10. uri. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu obvešča, da se bo začel pouk v lo-njerskem vrtcu jutri, 25. t. m., ob 9. uri. Godba na pihala iz Rlcmanj obvešča, da bo potekalo vpisovanje novih gojencev in potrditev vpisa v glasbeno šolo za leto 1989/90 v Ricmanjih - Babna hiša -jutri, 25., in v torek, 26. t. m„ od 17. do 19. ure. Možen je vpis v razred trobil-pihal in tolkal ter v eksperimentalni vokalno-inštrumentalni tečaj za otroke od 4. do 10. leta po sistemih Kodaly-Orff. Glasbena matica obvešča, da bo sestanek staršev in otrok glede obnovitve otroškega in mladinskega pevskega zbora v sredo, 27. t. m., ob 17.30 na šoli Glasbene matice v Trstu, Ul. Ruggero Manna 29. TRST Ul Mo z z m. 5/ «-^Vj3-3č/ UPRAVA: Ul. Marconi 6 - Tel nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov 775483 - 4 TRST Ul. sv. Frančiška 38 Tel. 768667 - 772002 ZALJUBLJENI V NEMŠČINO Z GOETHEJEM V SRCU SPOZNAŠ NEMŠKI JEZIK TEČAJI TUDI ZA OTROKE TRST — Ul. del Coroneo 15 — Tel. (040) 732057 Vpis v tečaje od 18. do 29. sept. od 16.00 do 19.30 (razen ob sobotah) Sedeži v Italiji: Firence, Genova, Milan, Neapelj, Palermo, Rim, Turin, Trst GOETHE- INSTITUT Hi 111111 IIIIIIIIII II 1 nedeljski televizijski in radijski sporedi 7.00 Nan.: Ouello della porta accanto 8.15 Dok.: Kvarkov svet 9.00 Šport: Ital. prvenstvo v veslanju 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.00 TG l'una, vmes dnevnik 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorri-ere 14.00 Športne vesti 14.15 Film: Cold river - Fiume d'argento (pust., ZDA 1982) 15.50 Športne vesti 15.55 Nan. Un giorno d'estate 16.50 Športne vesti 16.55 Konjski športi 17.20 TV film: Solo tu mi man-chi 18.15 Šport: 90. minuta 18.40 Aktualno: Nagrada Ischia '89 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Gli ultimi giorni di Pompei (r. Peter Hunt, 2, del) 21.50 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik 0.10 TV film: Charlie (krim., VB 1984, 1. del) CANALE 5_____________ 9.00 Šport: golf 10.00 Nanizanka: I cingue del 5. piano 10.30 Aktualno: II girasole 11.00 Nanizanka: Cover Up 12.00 Variete: Rivediamoli 13.00 Glasbena oddaja: Super-classifica Show 14.00 Glasbena oddaja: Una rotonda sul mare 16.15 Nanizanka: Love Boat 17.15 Variete: Anteprima 17.45 Kviz: O.K. il prezzo e gi- usto 19.30 Nanizanka: Top secret 20.30 TV film: Disperatamente Giulia (dram., r. Enrico Maria Salerno) 22.30 Aktualno: Europa calda, Europa fredda 24.00 Šport: golf 1.00 Nan: Mannix, 2.00 SWAT RETE4________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Film: Disonorata senza colpa (dram., It. 1954) RAI 2_______________ 7.00 Risanke 7.50 Due rulli di comicita 8.20 Nan.: La pietra di Marco Polo 8.50 TV film: II mistero del Morca (krim., It. 1984) 10.20 Srečanja včeraj in danes 10.50 Film: Acgue del Sud 12.30 Rubrika o zdravju 13.00 Dnevnik, športne vesti 13.30 Trentatre 13.45 Film: Intermezzo (kom., ZDA 1939) 15.00 Avtomobilizem Fl: VN Portugalske, sledi 45. minuta 17.25 La giostra della Ouintana 18.25 Nan.: II brivido dell'im-previsto 18.50 It. nogometno prvenstvo A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Film: I 39 scalini (krim., VB 1978, r. Don Sharp) 22.10 Dnevnik in vreme 22.25 Mixer nel.mondo 23.30 Židovska kultura 24.00 Umbria Jazz '89 - Miles Davis 11.30 Nanizanka: Due onesti fuorilegge 12.30 Dok. oddaja: Pianeta Big Bang 14.30 Film: Desiderio di donna (dram., ZDA 1953, r. Douglas Širk) 16.30 Nan.: Arabesgue, 17.30 Marcus Welby 18.30 Film: Urlo nella notte (dram., ZDA 1957, r. Martin Ritt) 20.30 Film: Juggernaut (dram., VB 1974, r. Richard Les-ter, i. Omar Sharif, An-thony Hoppkins) 22.35 Film: Aliče non abita piu qui (dram., ZDA 1975, r. Martin Scorsese) 0.40 Nanizanke: Ironside, 1.40 Agente speciale, 2.40 Adam 12 ITALIA 1_______________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nan.: Starman, 11.25 L'u-omo di Atlantide 12.20 Predstavitev nogometnega prvenstva 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Film: L'invincibile cava-liere mascherato (pust., It. 1962) ^ RAI 3__________________ 10.40 Nanizanka: Vita col non-no - A passo di danza 11.20 Film: La domenica della buona gente (kom., It. 1953, r. A. G. Majano) 12.55 Šport: EP v odbojki -Nemčija-Italija, vmes ob 14.00 deželne vesti 15.15 Popoldne v operi: Gosi fan tutte (W. A. Mozart, dir. Riccardo Muti, nastopajo Daniela Dessi, Delo-res Ziegler) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 It. nogometno prvenstvo B lige 20.30 Film: La frustata (vestern, ZDA 1956, r. John Stur-ges) 21.55 Dokumentarna oddaja: Drobci 22.10 Dokumentarna oddaja: Otroci 22.45 Filmske novosti 22.50 Nočni dnevnik 23.05 Deželni nogomet 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke 18.00 Nanizanka: II cacciatore di ombre 19.00 Risanke: Teodoro e l'in-venzione che non va, 19.30 The Real Ghost-busters, 20.00 Puffi 20.30 Film: Piedone l'africano (pust., It. 1978, r. Steno, i. Bud Spencer, Enzo Can-navale) 22.40 Film: Citta degli acgua-nauti (fant., ZDA 1970,r. Hallen Irwin, i. Stuart VVhitman) 0.30 Nanizanki: Search, 1.30 StarTrek OPEON________________ 13.00 Guinnessovi rekordi 13.30 Film: Cerco il mio amore (glasb., ZDA 1934, r. M. Sandrich, i. F. Astaire, G.Rogers) 15.30 Film: Mezzanotte o poco dopo (krim., ZRN) 17.30 Dok.: Luomo e la terra 18.00 Nan.: Night Heat 19.30 Nanizanki: Misfits, 20.30 TandT 21.00 Film: Highpoint (krim., Kanada 1980, r. Peter RTV Ljubljana 1 9.0 Otroška matineja: Živ Žav 10.20 Nanizanki: Pika nogavička (1. del), 10.50 Delo na črno (pon. 14. dela) 11.30 Glasbena oddaja: Domači ansambli 12.00 Kmet. oddaja: Ljudje in zemlja 13.00 Nadaljevanka: Saški blišč in pruska slava 15.45 Aktualno: Sedem mladih 16.30 Dnevnik 16.50 Film: Drsaj (dram., Kanada 1983, r. Randy Brad-shaw, i. Christianne Hirt, Rosemary Dunsmore) 18.45 Risanka, 18.55 Video strani 19.00 TV Mernik 19.15 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.20 TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna 20.20 Drama: Tako se je kalilo jeklo (Ž. Žilnik-B. Andric, 1. del) 21.25 Zdravo, vmes dnevnik Carter, i. Christopher Plummer, Richard Harris) 23.00 Film: Psycosissimo (kom., It. 1961, r. Steno, i. Ugo Tognazzi, Raimon-do Vianello) TMC___________________ 10.00 Risanka: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Dok. oddaja: Il futuro e ancora lontano 12.55 Šport: EP v odbojki - Ita-lija-ZRN (iz Stockholma), 14.45 avtomobilizem Fl - VN Portugalske (iz Estorila), 17.30 Motociklizem - ŠP Superbyke (iz Perguse) 18.30 Glasbena oddaja: Take on me 19.00 Nanizanka: I misteri di Nancy Drew 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Persuasione occul-ta (krim., Fr. 1983, r. Hugo Santiago) 22.45 Dok. oddaja: Galileo 24.00 Film: Perche e mio ami-co (dram., Avstralija 1978, r. Ralph Nelson, i. Karen Black) ~pP| TV Koper 10.45 Šport: Juke Box (pon.) 11.15 Rubrika o tenisu: Storie a filo di rete (pon.) 13.30 TVD Novice 13.40 Dok. oddaja: Čampo base 14.15 Bezbol 15.45 Šport: Juke Box (pon.) 16.15 Rugby: mednarodno srečanje 17.45 Ameriški football: tekma prvenstva NFL (pon.) 19.00 Šport: Golden Juke Box (pon.) 20.30 Šport: A tutto campo 22.00 TVD Novice 22.15 Nogomet: Urugvaj-Peru RTV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri in nadaljevanka 15.00 Športno popoldne 19.30 Dnevnik in premor 20.00 Da ne bi bolelo: Kamni na sečevodu 20.20 Dok.: Potovanja po velikih železnicah sveta 21.20 Dok.: A zdaj je maj 22.50 Športni pregled TELEFRIULI____________ 10.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 11.30 Dražba 12.00 Aktualno: Velike razstave 12.30 Šport: Fuori campo 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Film: Lenka e il puledro selvaggio (dram., ČSSR 1960) 16.30 Musič box 18.00 Nan.: Jessica Novak 19.00 Dnevnik - šport 20.30 Film: Il viaggio fantasti-co di Sinbad 22.30 Nanizanka: Firehouse Sguadra 23 23.00 Športne vesti 0.30 Dražba 1,00 Vesti: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik, nato Glasbeni listi; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Nedeljska matineja, 10.15 Mladinski oder: Martin Krpan z Vrha; 10.40 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas, 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Nedeljski zbornik; 14.10 Radijska nadalj.: Čemu mi gosli, gosli zlate, v 3 delih o goriškem slavčku Simonu Gregorčiču; 14.55 V studiu z vami (1. del); 17.00 Šport, vmes Glasbeni listi; 17.30 V studiu z vami (2. del); 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Radijska igra; 18.18 Glasbena medigra; 18.30 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Kp: Vročih deset; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.30 Prijetno nedeljsko jutro; 9.15 Mix time; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižna polica; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki in komentarji; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 17.45 Summer song; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Superpass. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba. lil ponedeljkovi televizijski in radijski spovedi ..7: lil '1 RAI 1_______________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Tutto Chaplin 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nan.: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik 14.10 Kvarkov svet 15.00 Aktualno: Iz parlamenta 15.30 Ponedeljkov šport 16.00 Nan. Pippi calzelunghe 16.30 Risanka: I Gummi 17.00 TV film: Anna dai capelli rossi 17.30 Nabožna odaja 18.05 Nan.: Santa Barbara 19.10 Nan.: E' proibito ballare 19.40 Almanah in dnevnik 20.30 Film: Nati con la camicia (kom., It. 1983) 22.20 Dnevnik 22.35 Accardo igra Mozarta 23.20 Glasba: La vocalita di Vivaldi 0.10 Nočni dnevnik 0.25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.45 Šport: EP v odbojki Itali-ja-NDR RAI 2________________ 6.35 NBC News in risanke 8.10 Film: Lussaro fantasma 9.30 Božanska komedija 10.00 Protestantizem 10.30 Nanizanka: Cuore e batti-cuore 11.00 DOC Club: Mango 12.00 La guinta stagione 13.00 Dnevnik 13.45 Capitol in Tutti frutti 15.15 Nan.: Lassie 15.45 Film: Situazione disperata ma non seria 17.05 Dnevnik- kratke vesti 17.15 Aktualno: Spazio libero 17.30 Neposredno iz OZN: Govor predsednika ZDA Busha 18.00 Gli antennati in športne vesti 18.45 Nan.: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: In nome del Papa Re (dram., It. 1977) 22.15 Dnevnik - nocoj 22.30 Aktualno: Costruiamo la capitale 24.00 Dnevnik in vreme 0.05 Film: Roma (kom., It. 1972, r. Federico Fellini) ^ RAI 3___________________ 10.00 Šport: Atletika (iz Pize), Jadranje (iz Torboleja) 12.00 Dok. oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok. oddaja: Il primo anno di vita 15.00 Dok. oddaja: Psihologija razvoja 15.30 Šport: Bezbol - italijansko prvenstvo, 16.00 kolesarstvo, 16.30 atletika (iz Perugie), 16.50 motociklizem - SP Superbyke (iz Perguse) 17.15 Nanizanka: I mostri 17.45 Dokumentarna oddaja: Splendore selvaggio 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Aktualno: Videolettere a Va' pensiero 20.30 Aktualno: Dan na preturi 22.25 Večerni dnevnik 22.30 Aktualno: Ponedeljkov proces 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti H; RTV Ljubljanal 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 TV Mernik, 10.55 Oči kritike 11.25 Film: Pisma neznanemu ljubimcu 16.30 Dnevnik 16.50 Mozaik. Utrip, 17.05 Zrcalo tedna, 17.20 Da ne bi bolelo - Kamni v sečevodu, 17.45 Oči kritike 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Struna, 18.40 Tisoč idej za naravoslovce - Opazovanje živali 19.00 Risanka 19.15 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Klopca (A. Gelman) 21.30 Osmi dan 22.10 Dnevnik in vreme 22.25 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.35 Slovenska klavirska glasba 23.25 Video strani |~(iP) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: špansko prvenstvo 15.30 Dok. oddaja: Campo base (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Football: prvenstvo NFL 16.30 Nogomet: Urugvaj-Peru, kvalifikacije za SP 18.15 Rubrika: Pillole 18.30 VVrestling 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tednik: Settegiorni 20.30 Golden Juke Box 22.00 TVD Novice 22.15 Nogomet: argentinsko prvenstvo 23.55 Nočni boks RTV ljubljana 2 17.40 Dok.: Zimbabve 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.05 Žarišče 20.35 Kaj je komunikacija 21.05 Dokumentarna serija: Televizija 22.00 Remmy Ongala RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.10 Muzejstvo na Slovenskem; 8.45 Solistična instr. glasba; 9.00 Country club; 9.30 Lahka glasba; 10.00 Tisk; 10.10 Koncertni repertoar; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Pandorina skrinjica; 12.45 Priljubljene melodije; 12.40 Corovivo 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Mojster NE; 14.30 Gospodarska problematika; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Ekologija; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas: Hit Parade, Tržaška dijaška tribuna, lahka glasba, S telefonom pri...; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Do 14.00; 14.02 Enajsta šola; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Lit. nokturno. L CANALE 5__________________ 7.30 Nanizanki: Aliče, 8.00 Fantasilandia 9.00 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 9.30 Cerco e offro 10.00 Nanizanka: I cingue del 5. piano 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori, 14.15 II gioco delle čopič Pie i5-00 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.35 Cerco e offro ‘0.20 Nanizanka: VVebster 16.55 Premiere 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 j Tra mogliee marito ■dJ.3o tv film; Disperatamente j Giulia 0- 05 Variete: Maurizio Cos- tanzo Show Estate 0.50 Premiere 1- 45 Nanizanke: Petrocelli, 1.35 Lou Grant, 2.25 Bo-nanza RETE 4________________ 8.30 Nanizanki: In časa Law-rence, 9.30 La grande vallata 10.30 Nadaljevanki: Aspettan-do domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 16.30 La valle dei pini, 17.30 Febbre d -amore 18.30 Nanizanki: General hos-pital, 19.30 Quincy 20.30 Film: Chisum (vestern, ZDA 1970, r. A. McLag-len, i. John Wayne) 22.35 Film: Figlio mio, infini-tamente caro... (dram., Italia 1985, r. V. Orsini) 0.40 Nanizanke: Ironside, 1.40 Agente speciale, 2.40 Adam 12 ITALIA 1_____________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Strega per amore, 9.00 Mork e Min- dy, 9.30 Cannon, 10.30 Agenzia Rockford 11.30 Nanizanke: Simon & Simon, 12.30 T. J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.35 Deejay Television 15.30 SotoSpeak 16.00 Bim bum bam 16.10 Risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.30 A-Team, 19.30 I Robinson 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Nanizanke: I ragazzi della 3. C, 21.30 Visitors, 22.35 Starsky e Hutch, 23.35 Stazione di polizia, 0.35 L uomo da sei milio-ni di dollari 1.35 Deejay Television OPEON________________ 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale 12.15 Nanizanka 13.00 Otroški variete: Sugar 15.30 Nad.: Anche i ricchi pi-angono, 16.30 Maria 17.30 Nanizanki: Rituals, 18.00 Lottery 19.30 Risanke 20.00 Nanizanki: Ouattro don-ne in carriera, 20.30 Mis-terEd 21.00 Film: Dieci bianchi ucci-si da un piccolo indiano (vestern, It. 1974, r. Gian-carlo Baldanello) 23.00 Film: American Gothic (srh., ZDA 1988) TMC___________________ 8.30 Narava prijateljica 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 TV donna mattino 12.30 Nad.: Ouestione d onore 13.30 Vesti in šport 14.30 Clipclip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 TV film: Memorie di fa-miglia (dram., ZDA 1975, r. Alex Segal, i. Robert Preston, Cliff Robertson) 18.00 Aktualno: TV donna 20.00 Vesti: TMC Nevvs 20.30 Film: Cercando la Garbo (dram., ZDA 1984, r. Sid-ney Lumet, i.Anne Ban-croft, Ron Silver) 22.20 Variete: Ladies & Gen-tlemen 22.50 Vesti in Šport nocoj: EP v odbojki - Italija-NDR 24.00 Film: Joanna (dram., VB 1968, r. Michael Sarne) TELEFRIULI____________ 11.30 Nanizanka: Condo, 12.00 Gente di Hollywood 13.00 Vesti 13.30 Nan.: Strike Force 14.30 Dražba 15.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Nadaljevanka: La vera storia della signora delle Camelie 18.00 Nadaljevanka: Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Ponedeljkov šport 23.00 Nanizanka: Il grande teatre del West 23.30 Dnevnik in dražba 0.30 Vesti: Nevvs TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Naj lepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.45 Summer song; 18.35 Mi in vi; 19.00 Mixage. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba. Modne novosti na ogled danes in prihodnji konec tedna Sinoči odprli sejem Flash moda Pobuda slovenskih bančnih zavodov Te dni bodo učenci in dijaki prejeli Galebov šolski dnevnik Modni stilist in politik sta si včeraj delila čast, da sta odprla letošnji goriški modni sejem Flash moda. Ob krajevnih političnih predstavnikih in gospodarstvenikih iz naše dežele, Slovenije, Avstrije in Sovjetske zveze, ki predstavlja novost letošnjega sejma, sta osrednji osebnosti slovesnosti bili modni ustvarjalec Ottavio Missoni in podtajnik na ministrstvu za turizem poslanec Luciano Rebulla, ki sta skupaj z županom Scaranom prerezala simbolični trak. Pred tem je krajši govor imel podpredsednik Sejemske ustanove Mario Del Ben, ki je nadomeščal odsotnega predsednika Trgovinske zbornice Be-vilacguo. Del Ben in za njim še Rebulla sta poudarila mikavnost prireditve, ki z modo prikazuje kulturo, ustvarjalnost in umetnost nekega okolja. Obenem pa je moda tudi pomembna postavka gospodarstva, ki zlasti na Goriškem temelji v veliki meri na tekstilni proizvodnji in z njo povezani trgovini. Pred uradnim odprtjem sejma, za kar so organizatorji tokrat izbrali neobičajno večerno uro, so po mestnem središču priredili učinkovito propagandno akcijo: sprevod brhkih manekenk, ki so se na terenskih vozilih peljale do razstavišča in s svojim čarom, vabile ljudi na sejem. Z istim namenom so zvečer priredili spektakel, ki ga je vodil Maurizio Costanzo. Okrog sebe je imel pol ducata gostov in jih s svojo značilno ironijo in prodornostjo spraševal o svetu mode in drugih argumentih, ki so tako ali drugače povezani z goriškim sejmom. Te obrobne manifestacije pa so le povod za ogled sejma, na katerem se vse vrti okrog oblačil in mode. V hali A si obiskovalci lahko ogledajo izdel- Včeraj okrog 11.30 se je v Gradišču hudo poškodoval 41-letni domačin Edi Francescon, Ul. Martin Luther King 8. Mož se je peljal na kolesu po Tržaškem drevoredu, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov nerodno padel na tla. Ponesrečenca so z rešilcem Zelenega križa prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili močan pretres možganov in zlom čelne kosti. Kmalu nato so odredili njegov prevoz v videmsko bolnišnico. Zdravniki so si pridržali prognozo. V petek pozno zvečer se je na avto-cetnem odseku med Redipuglio in Moščenicami zgodila slikovita prometna nesreča, ki ni imela k sreči hujših posledic. Nesrečo je povzročil 36-letni turški državljan Kapplan Zecchi, ki je izgubil nadzorstvo nad svojim avtomobilom. Po trčenju v zid se je avtomobil nekajkrat prebrnil in končno obstal sredi cestišča. Za Zecchijem sta vozila dva avtomobilista, ki sta ne- ke visoke mode, v hali B konfekcijo in komercialno proizvodnjo, v hali C sta med drugim na ogled razstavi modnih lepakov in video spotov o modi, hala D pa gosti ustvarjalce iz Jugoslavije in Sovjetske zveze, razstavo "Moda in copertina" (v sodelovanju z revijo Grand hotel) in kolekcijo starih oblačil muzeja iz Maribora. V istem paviljonu je tudi prireditveni prostor, kjer se bodo odvijali glavni defileji, med- srečo pravočasno opazila in se uspela ogniti trčenju. Toda kmalu zatem je s precejšnjo hitrostjo pridrvel renault 9, tržaške registracije, ki ga je upravljal Gianfranco Grassi in se je zaletel v oba avtomobila. Na kraj nesreče so prišli tržiški gasilci, več policistov iz červinjana in tržiškega komisariata ter rešilec rdečega križa, ki je prepeljal v bolnišnico le eno ranjeno osebo. To je 52-letni jugoslovanski državljan Marjan Brlik, ki je z glavo močno udaril v prednjo šipo. Osebje rdečega križa je Turku Kapplanu in Elfridi Grassi nudilo le prvo pomoč kar na avtocesti. Promet je bil nekaj časa otežkočen. Včeraj zjutraj se je v prometni nesreči v Romansu lažje poškodoval 30-letni Daniele Danielis iz Bagnarie Arse, Ul. Zordini 2/d. Možu so v goriški splošni bolnišnici nudili le prvo pomoč, saj bo zaradi manjših udarcev in odrgnin okreval v nekaj dneh. tem ko se bodo defileji posameznih tvrdk vrstili po raznih paviljonih. Danes sta ob 17.30 in 20.30 napovedani predstavitvi sovjetske mode. Sejem je danes odprt od 10. do 23. ure, nato pa bo zaprt do petka, ko bo na ogled od 16. do 23. ure, prihodnjo soboto in nedeljo pa od 10. do 23. ure. Od torka do četrtka prirejajo "Flash moda in tour", ko bodo sejemsko ponudbo predstavili po vrsti v Vidmu, Trstu in Pordenonu. Pred kakšnim mesecem ustanovljena mešana italijansko-jugoslovanska komisija, ki deluje v okviru socialistične stranke na Goriškem, oziroma Socialistične zveze delovnega ljudstva za novogoriško območje, je začela z delom. V četrtek popoldne je bilo v Gorici prvo zasedanje članov komisije, kjer so opredelili najpomembnejša vprašanja, za katera bodo v doglednem času skušali izdelati in predlagati rešitve. Na prvo mesto so uvrstili problematiko varstva okolja, zlasti glede varstva vodnih tokov. V drugo skupino so uvrstili številna vprašanja, povezana z gradnjo prometnih in drugih infrastruktur. Tretje področje o katerem je bil govor zadeva gospodarsko sodelovanje ob meji. Glede ekološke problematike in varstva okolja, so italijanski člani opozorili na vrsto občutenih vprašanj, zlasti kar zadeva onesnaževanje vodnih tokov (Soča, Koren, Vrtojbica, Vipava) in nujnost ukrepov, da se dosedanja praksa spremeni. Člani italijanske delegacije so sogovornike seznanili tudi z nameni tukajšnjih oblasti, da se omejijo posledice bodisi onesnaževanja, kakor tudi, da se odpravi nevarnost poplav (Koren in Vrtojbica). Člani novogoriške delegacije so posredovali informacijo o začetku gradnje avtoceste med Razdrtim in državno mejo (dograjena bo do leta 1995). Vprašanje je te dni ponovno v ospredju zaradi pobude alternativnih gibanj v Sloveniji, ki gradnji prometnice nasprotujejo, oziroma se zavzemajo za njeno odgoditev. V obravnavi vprašanj, ki so posebej opredeljena v Osimskih dogovorih, je bil nato govor o jezu na Soči. Ta načrt je že nekaj časa nekoliko v pozabi. Člani obeh delegacij so bili soglasni, Učenci in dijaki slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem so te dni prejeli Galebov šolski dnevnik. Koristno darilo, ki so ga učeči se mladini tudi letos, kakor že nekaj let doslej, pripravili slovenski bančni zavodi na Tržaškem in Goriškem: Tržaška kreditna banka, Kmečka banka, posojilnice na Opčinah, v Nabrežini, Doberdobu in Sovodnjah. Ponekod so dnevnik, ki ima na platnici umetniško fotografijo Belopeškega jezera, izročili že prvi dan pouka, na nekaterih šolah ga bodo učenci prejeli v prihodnjih dneh. V petek dopoldne je bila krajša slovesnost ob razdeljevanju Galebovega šolskega dnevnika tudi na osnovni da je treba aktualnost načrta preveriti spričo nekaterih novih okoliščin. Tako naj bi bili na jugoslovanski strani pripravljeni na pogovor o novem minimalnem pretoku vode. Ob večjem zajamčenem pretoku pa postaja vprašljiva smotrnost gradnje novega jezu. Najbolj izzivalna, vendar tudi najbolj zapletena je problematika tesnejšega sodelovanja v gospodarstvu. Z jugoslovanske strani ugotavljajo, da na italijanskem obmejnem področju ni dovolj posluha in zanimanja za možnosti, ki se odpirajo s carinsko cono in drugimi pobudami. Italijanski člani delegacije pa so opozorili na precej poudarjeno težnjo v Sloveniji in drugod v Jugoslaviji, ki pri nabavi sodobne tehnologije daje prednost nemškemu tržišču. Mimo teh ugotovitev, ki se seveda nanašajo na dosedanje izkušnje, pa je bila pozornost usmerjena v prihodnje srednjeročno obdobje in na problematiko, ki se nakazuje z bližnjo gospodarsko integracijo v Evropi, ko bo dežela Furlanija-Julijska krajina in posebej Goriška postala mejno območje EGS z drugim delom Evrope. Podobno vlogo bi morala na drugi strani prevzeti tudi novogoriška, oziroma severnoprimorska regija. Vprašanja bodo poglobili na prihodnjem srečanju, ki je že napovedano v oktobru in ki se bo odvijalo v Novi Gorici. Zasedanja komisije so se z italijanske strani udeležili pokrajinski tajnik PSI Luciano Pini, VValter Ressi, Jože Cej in Mario Del Ben, novogoriško SZDL in nekatere družbeno-politične ustanove pa so predstavljali Karlo Pavletič, Danilo Bašin in Davorin Ška-rabot. šoli v Doberdobu. Zbranim učencem sta spregovorila ravnateljica gospa Nataša Pavlin in ravnatelj Posojilnice v Doberdobu dr. Maks Gergolet, ki je zatem osebno izročil prvošolčkom koristno publikacijo in vsem zaželel obilo uspeha. Na sliki (foto Klemše) dr. Maks Gergolet izroča prve izvode dnevnika. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 17. 9. do 23. 9. 1989 RODILI SO SE: Marco Battistutta, Eros Martinuzzi, Giulia Modula, Denny Fross. UMRLI SO: 66-letna upokojenka Gem-ma Cargnel, 71-letna upokojenka Mad-dalena Da Roit vd. Da Roit, 71-letni upokojenec Carlo Mario Imperiale, 57-letni podoficir karabinjerjev Romano Leban, 84-letni upokojenec Cesare Peressin, 80-letna gospodinja Violetta De Fornasari vd. Pettarin, 76-letna gospodinja Gio Zentilin, 84-letna gospodinja Lucia Friz-zera vd. Appiani, 79-letni prodajalec Gi-ovanni Sussi, 77-letna upokojenka Albina Delpin por. Petrevcic, 48-letna cvetličarka Adriana Saule por. Mažgon, 86-let-na upokojenka Veronica Roner vd. Mis-sero, 85-letna gospodinja Almira Peric vd. Vidmar, 87-letni upokojenec Virgilio Zotti, 86-letna upokojenka Lepolda Makovec, 65-letna upokojenka Giselda Šanson. čestitke Cvetki in Francu Pahorju iz Tržiča želijo ob 56-letnici skupnega življenja vse najboljše otroci z družinami. kino Gorica CORSO 15.00-22.00 »007 — vendetta pri-vata«. VERDI 16.00-22.00 »La časa IV«. VITTORIA 16.00-22.00 »Lingua profon-da«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 15.15-22.00 »La časa IV«. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 16.30-20.30 »Trije moški in dojenček«. SVOBODA - Šempeter 18.30 »Policijska akademija V«. Ob 20.30 »Poper iz Miamija II«. DESKLE 19.30 »Življenje ninje«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni - Bassi — Raštel 52, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio — Ul. Romana 147, tel. 40497. _________pogrebi____________ Jutri v Gorici ob 9.45 Olga Prinčič iz bolnišnice Janeza od Boga na pokopališče v Podgori, ob 11.30 Erminia Bandelh iz splošne bolnišnice na pokopališče v Ločniku, ob 13. uri Karlo Škorjanc iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Števerjanu. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Mirkota Gergoleta se toplo zahvaljujemo zboru Jezero* godbi na pihala Kras, govornikom8, vsem, ki so darovali cvetje ali na kate rikoli način z nami žalovali. Žena Danica in sin z družic0 Doberdob, 24. septembra 1989 ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA KONCERT DUHOVNIH PESMI Zbor Consortium musicum iz Ljubljane Dirigent Mirko Cuderman Stolna cerkev v Gorici Danes, 24. septembra 1989, ob 17. uri Vstop prost B81 KERAMIČNE PLOŠČICE OPREMA ZA KOPALNICE SANITARIJE KAMINI LESENI POD LES f.lti PAHOR. TRŽIČ Ul. G rado 76 - Industrijska cona - Tel.: (1481/712012 Pozor na strupene gobe! Kdor je v bližini tržnice v Tržiču v petek ali včeraj kupil gobe od neke prodajalke, najbrž Jugoslovanke (z njo je bil tudi otrok), naj bo skrajno previden. Med užitnimi gobami utegnejo biti pomešani primerki zelo strupene zelene mušnice (antanita phalloides). Gre za najbolj nevarno gobo, ki uspeva v naših krajih. Posledice zastrupitve so lahko smrtne tudi zato, ker se simptomi pokažejo šele nekaj ur po zaužitju, potem ko je strup že v organizmu in je torej prepozno za učinkovito pomoč. Dve osebi, ki sta kupili gobe od prodajalke, sta jih včeraj dopoldne dali pregledati na tržiški tržnici, kjer je izvedenec v obeh vrečkah takoj odkril strupene primerke. Če je še kdo drug kupil gobe od iste prodajalke, naj bo skrajno previden, ker utegne biti med njimi še kak strupen primerek. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI Od 26. septembra do 7. oktobra bo v deželnem avditoriju v Gorici razstavljal svoje likovne izdelke MARKO IVAN RUPNIK Odprtje razstave v torek, 26. septembra, ob 19.30 Razstavo, ki je pod pokroviteljstvom Občine Gorica, prireja Zveza ob 30-letnici ustanovitve. V Ronkah nova tovarna Aeritalia Zaposlovala bo 200 strokovnjakov V Ronkah so včeraj slovesno odprli novo tovarno Aeritalia, ki so jo zgradili v rekordno kratkem času enega leta. V njej bo v prvem obdobju zaposlenih okrog sedemdeset visokokvalificiranih uslužbencev, ko bo proizvodnja povsem stekla pa se bo število zaposlenih povzpelo na okrog dvesto. V tovarni, ki spada v podjetja z državno soudeležbo, bodo proizvajali posebne naprave za potrebe civilnega in tudi vojnega letalstva — naprave za simuliranje poletov. Gre za s tehnološkega vidika pomembno investicijo, saj bodo tu izdelovali najsodobnejše elektronske naprave za potrebe letalske industrije. Podjetje Aeritalia je na tem področju doseglo v zadnjih nekaj letih zelo pomembne rezultate. Vrednost investicije znaša okrog 40 milijard lir. Del sredstev so podjetju dodelili iz Goriškega sklada. Nova gospodarska pobuda je zanimiva tudi z vidika strokovnega izobraževanja. V prihodnje se namreč obeta odprtje posebnih oblik izobraževanja kadrov. Včerajšnje slovesnosti se je poleg najvišjih predstavnikov podjetja Aeritalia, udeležil minister Fracanzani, deželo pa je predstavljal predsednik deželnega odbora Biasutti. Medtem ko je slednji izrazil priznanje, da je ustanova IRI vendarle dokazala potrebno pozornost za tukajšnje območje, je opozoril na nekatera vprašanja, ki še zmeraj čakajo na ugodno rešitev. Tak primer je tovarna Selečo, izgradnja železniškega vozlišča pri Cervinjanu itd. V svojem posegu je minister za državne udeležbe Fracanzani podčrtal pomen nove investicije ter napovedal še nova vlaganja, tokrat skupaj s tovarno Meteor, ki prav tako pripada javnemu sektorju in ki ima sedež v Ronkah ter proizvaja za letalsko industrijo. Strogo pridržana prognoza Razprava v mešani komisiji PSI za kolesarja iz Gradišča Prednost okolju in gradnji cest Še kakih deset dni suhega vremena za spravilo letošnjega pridelka (foto Klemše) Lani se je prireditve udeležilo 1700 kolesarjev V nedeljo 12. tradicionalno kolesarjenje prijateljstva Še dober teden suhega vremena in pridelek bo v sodih. Letošnja trgatev na Goriškem se nagiba v drugo polovico. V nižinskih predelih, kjer se je spravilo grozdja pričelo nekoliko bolj zgodaj, so v vinogradih v glavnem le še rdeče sorte, ki pa jih bodo potrgali tja- do sredine, ali največ do konca tedna. Začetek trgatve je bil v znamenju lepega vremena in vinogradniki upajo, da bo tako vreme zdržalo še nekaj dni. Gornje ugotovitve smo zapisali na podlagi informacij, ki smo jih zbrali pri nekaterih večjih vinogradniških posestvih. Tam, kjer je trgatev zaradi količine pridelka zahtevnejša in kjer se postopek predelave odvija po vnaprej določenem koledarju. V zadružni kleti Brda smo se pogovarjali z Rihardom Mizeritom. Do konca tedna so uspeli pospraviti že približno tri četrtine pridelka. V prihodnjih dneh bodo prevzemali še pozne sorte belega in rdeče grozdje. Glede kakovosti pridelka Rihard meni, da bo to poprečno dobra letina, pač pa bodo iz grozdja iztisnili precej več mošta kakor lani. Približno polovico pridelka so doslej uspeli prevzeti v krminski zadružni kleti. Doslej so v glavnem prevzemali pridelek iz vinogradov v nižinskem svetu (DOC Isonzo). Zdaj je na vrsti grozdje iz briškega območja. Ocene ? "Podatki, ki jih imamo do zdaj na razpolago kažejo, da bo pridelek kakovostno enak lanskemu. Ugotovili pa smo razmeroma visok odstotek kisline, najbrž je to posledica pogostih padavin v poletnem obdobju", zelo jedrnato in strokovno odgovori na postavljena vprašanja ravnatelj kleti dr. Soini. Ugotovitve se seveda nanašajo na poprečje, kajti ponekod na Krminskem je izdatno klestila toča in pridelekiz teh vinogradov ni najboljši. Trgatev, seveda v kolikor bodo trajale ugodne vremenske razmere, bodo zaključili do konca prihodnjega tedna, ali, najkasneje do sredine naslednjega. Pri Buži-nelovih v Pradežu bi za spravilo pridelka rabili še kakih deset dni, nam je po telefonu, prijazno kakor zmeraj, po- vedal Lojze Bužinel. Letina bo kakovostno enaka lanski. Osnova je torej dobra, s strokovnim kletarjenjem se da še kaj izboljšati. Zaenkrat se pridružujemo željam vseh vinogradnikov, da bi vreme zdržalo še nekaj dni. V nedeljo, 1. oktobra, bo na novogoriškem in goriškem območju potekala mednarodna športno-rekreacijska prireditev, 12. kolesarjenje prijateljstva, ki ga prirejajo Zveza slovenskih športnih društev v Italiji, Zveza telesno-kulturnih organizacij Nova Gorica in Skupina za socialni turizem TGS v Gorici. Kolesarji bodo vozili po 30 kilometrov dolgi krožni poti. Start bo ob 9.30 izpred Športnega parka v Novi Gorici. Udeleženci se bodo nato po Erjavčevi ulici zapeljali preko mejnega prehoda na Skabrijelovi ulici po goriškem mestnem središču. Proga je speljana nato skozi Štandrež do Sovodenj, preko Peči do mejnega prehoda v Mirnu. Od tod bodo vozili skozi Bilje in Volčjo Drago nazaj proti Novi Gorici. Cilj bo v Športnem parku. Prireditelji bodo poskrbeli za tehnično službo in službo prve pomoči. Posebna komisija bo pred startom pregledovala brezhibnost koles. Prireditev ni tekmovalnega značaja, udeležijo pa se je lahko vsi, posamezniki ali skupine, ne glede na starost. Vsak udeleženec bo ob vpisu prejel kontrolni kartonček, ki bo služil tudi za prehod meje. Ob prihodu na cilj bo treba kartonček oddati, seveda opremljen z žigi kontrolnih postaj. Vsak udeleženec bo prejel spominsko kolajno. Z istim kartončkom bo na koncu prireditve sodeloval tudi v nagradnem žrebanju. Posebna priznanja in pokale bodo prejele najbolj številne skupine in skupine iz najbolj oddaljenih krajev. Zaključek prireditve bo predvidoma okrog 12. ure. Na cilju bodo prireditelji poskrbeli za malico in napitek. Kdor se želi udeležiti kolesarske prireditve, se mora predhodno vpisati. Kartonček velja 3500 lir, nabavite pa si ga lahko v sledečih krajih: sedež ZSŠDI v Ul. Malta, 2, sedež TGS v Ul. Don Bos-co, Katoliška knjigarna na Travniku, KOLESARJENJE PRIJATELJSTVA nedelja oktobra-< QOQ domenica I ottobre I c/Oj knjigarna Giss v Ul. Arcivescovado, agencija IOT v Ul. Oberdan in agencija Appiani na Korzu Italia. V primeru slabega vremena se prireditev odloži za eno ali dve uri. Ce se ne bo po preteku teh dveh ur vreme izboljšalo, bodo prireditev odpovedali in preložili na kasnejši datum. čestitke Jutri praznuje 52. rojstni dan Milica Lakovič (Midlinova) iz Doberdoba. Še na mnoga leta ji voščijo mož Mario, sinovi David, Dimitrij in Danjel, Silvana iz Gabrij in vsi sorodniki. SEJE01/6 MODNI KREATORJI IZ NOVE GORICE VAS PRIČAKUJEJO NA SEJMU FLASH MODA Darinka in Damijana MARINIČ Butik: Gradnikove brigade 49 Nova Gorica - Tel. 003865/25761 Trgovina modnega spodnjega perila "INTIMO-: IX. korpus 11 Nova Gorica - Tel. 003865/21230 Pletilstvo VIVODA IRENA Pod vinogradi 21 SOLKAN f^fOl LJUBLJANA • moška in ženska konfekcija to • pletenine • usnjena galanterija in modni dodatki BOUTIOUE - Nova Gorica - Gradnikove brigade 47 - Tel. 003865/25906 Zimski urnik trgovin v Gorici S povratkom k sončni uri stopa spet v veljavo zimski urnik trgovin. Županov odlok določa, da lahko v Gorici vsak trgovec prosto izbira urnik z upoštevanjem sledečih obvez: trgovino mora dopoldne odpreti najkasneje ob 9. uri, zvečer pa jo mora zapreti najkasneje ob 20. Trgovina sme biti odprta do največ 8 ur dnevno, opoldanski premor pa ne sme biti krajši od 2 ur. Poleg tega pa ostaja v veljavi ti. tradicionalni urnik, ki se ga še vedno drži velika večina trgovcev in na katerega so kupci najbolj vajeni. Za trgovine v posameznih sektorjih je ta urnik sledeč. Jestvine: od 8.20 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. Mesnice: od 7.30 do 13.00 in - samo ob sobotah in dnevih pred prazniki - od 16.30 do 19.00. Pekarne in mlekarne: od 7.30 do 12.30 in od 16.00 do 18.30. Samo za prodajo svežega kruha lahko peki anticipira-jo jutranje odprtje na 7. uro. Trgovine z raznim blagom: od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. Trgovine z uporabnim blagom: od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. Krošnjarji: morajo spoštovati urnik, ki je določen za navadne trgovine glede na sektor delovanja. Izjema je četrtkov sejem, ko so stojnice lahko odprte od 8.00 do 13.30. Bari in gostinski lokali: obvezni urnik je od 7.00 do 21.00, neobvezni pa od 5.00 do 1.00 za lokale v centru. Lokali izven mestnega središča morajo v vsakem primeru zapreti najkasneje ob 23.00. Izven centra so lokali zunaj območja, ki ga omejujejo ulice di Manzano, d’Aosta, Velodrome, Ma-gazzini, Trieste, Stuparich, Terzarmata, Scuola agraria, Bla-serna, Cravos, Giustiniani, Rafut, Formica, Trg De Amicis, Brass, Trg Culiat, Leopardi, Grossi, Fatebenefratelli in Agu-ileia (od podvoza do Korza). Nepozabni vtisi iz Prage in Budimpešte Izlet upokojencev na Češko in Madžarsko Društvo slovenskih upokojencev za Goriško že več let prireja ob izletih in drugih dejavnostih tudi zahtevnejše ekskurzije z ogledom turističnih znamenitosti v raznih državah. Letos so se odpravili na desetdnevno potovanje na Češko in Madžarsko, kjer so si ogledali predvsem lepote in zanimivosti pomembnih evropskih prestolnic, kot sta Praga in Budimpešta, imeli pa so tudi priložnost za ogled podeželja, oz. najzanimivejših krajev v okolici teh dveh mest. Pred tednom dni se je skupina 26 izletnikov navdušena vrnila domov,, njihov vodja in pobudnik turističnih podvigov slovenskih goriških upokojencev Miladin Černe pa se je oglasil v našem uredništvu s spominsko sliko z izleta ter kopico podatkov o potovanju in krajih, ki so si jih ogledali. Izletniki so šli na pot 7. septembra navsezgodaj. Avtobus s šoferjem Edijem in vodjo izleta Vladom jih je pobral v Gorici in bližnjih krajih ter jih preko Trbiža in Linza peljal na Češko naravnost do Prage. Tam so se izletniki namestili v Botelu Raček, tj. v ladji ob privezu na reki Vltavi, ki je preurejena v hotel. Naslednjih pet dni so imeli na razpolago za ogled vseh zanimivosti, ki jih ponuja mesto. Obiskali so seveda Hradčane s kraljevo palačo, katedralo, zlato uličko in drugimi znamenitimi poslopji, Karlov most, staro mesto in modernejše središče ob Vaclav-skih namestih. Večere v Pragi je vesela družba večinoma prebijala v znanih karakterističnih lokalih: pri Svejku, sv. Tomašku in pri Fleku, kjer so večerjo zalili z znamenitim črnim pivom, ki ga pripravljajo v tej pivnici-restavraciji. Postanek v Pragi je bil tudi izhodišče za izlete v Zanimive kraje v okolici. Ogledali so si trdnjavo Karla 4. v Karlštajnu, nekdanji grad v Sarajevu ubitega avstroogrskega prestolonaslednika Ferdinanda y Konopištah, mesto Plzen znano tudi zaradi piva . Pilsen", ki so ga poimenovali po njem, zdraviliško *h počitniško mestece Karlovy Vary in Kutno horo, Pekoč najbogatejše mesto Češke, ki ga krasi impozantna gotska katedrala s čudovitimi orglami in prižnico. Po odhodu iz Prage so se izletniki mimo Bratisla-ye, glavnega mesta Slovaške, peljali do meje z Madžarsko in naprej v Budimpešto. Tam so imeli naslednja dva dneva v celoti na voljo za ogled znamenitosti mesta ali morda mest, Bude in Pesta na enem in drugem bregu Donave. Vrstili so se ogledi cerkve Sv- Stefana, kraljeve palače, mogočnega poslopja Parlamenta, obzidja ribičev, Matjaževe cerkve in trga herojev. V bližnjem kraju, ki se (seveda po madžarsko) imenuje kot naš Štandrež so siogledali razstavo kiparke Margit Kovacs, ki je cilj tisočih domačih in tujih obiskovalcev, sredi vasi pa so lahko videli na križu napis v cirilici - znak nekdanje prisotnosti številne srbske kolonije v tem kraju. Tudi na Madžarskem ni manjkal stik s krajevno kuhinjo in navadami, zlasti na kosilu v lovski koči v mestnem zagorju ali na večerji v tipični čardi, kjer seveda ni šlo brez ljudskih godcev. V Budimpešti so izletniki takoj občutili pomembne spremembe, ki jih doživlja tamkajšnja družba in se kažejo tudi v zunanji podobi mesta. Promet je živahen, trgovine bogato založene in vabljive, tako da se jih je kar polastila nakupovalna mrzlica. Napočil je dah odhoda, ki je skupino izletnikov popeljal še v Siofok ob Balatonu in nato čez mejo v Slovenijo, kjer so imeli poslovilno večerjo pri Vrhniki. Odveč je dodati, da so prišli domov vsi zadovoljni. Goriški Izletniki na Trgu herojev v Budimpešti Na obisku upokojenci iz Trbovelj Člani društva slovenskih upokojencev na Goriškem so doslej navezali prijateljske stike s številnimi društvi v matični domovini. Poleg Solkancev in Novogoričanov s katerimi je sodelovanje najbolj utečeno in najbolj živahno, imajo prijatelje v raznih krajih Slovenije. Posebej so navezani na Trbovlje in tamkajšnje društvo upokojencev. Po lanskem obisku Goričanov v revirjih, je bila zdaj vrsta na Trboveljčanih. Na obisk so prišli v četrtek, 21. t.m. si ogledali nekaj zanimivosti Goriške, popoldne pa so jim gostitelji, člani društva upokojencev, pripravili družabnost v gostilni pri Francetu v Sovodnjah. Sledil je krajši kulturni spored z nastopom tamburaškega zbora (iz Trbovelj) ter vokalnega tria Slavček. V prijetnem razpoloženju so si nato gostitelji in gostje izmenjali priložnostna darila. Trboveljčani seveda niso pozabili prinesti s sabo knapovo potico. Mednarodni seminar esperantistov Na sedežu goriškega združenja esperantistov v pasaži Zamenhof se bo danes sklenil dvodnevni seminar mladih esperantistov, ki razpravljajo o novih predlogih in novih možnostih sodelovanja med mladimi iz različnih držav. Govor je med drugim o organizaciji raznih pobud ob uporabi denarnih sredstev, ki jih je dalo na razpolago Ministrstvo za zunanje zadeve, v sodelovanju z vladnimi organi nekaterih evropskih dežel. Poleg italijanskih in goriških predstavnikov esperantskega združenja ter gostov iz raznih drugih dežel, se srečanja udeležujeta tudi dva predstavnika Mednarodnega centra za sodelovanje na kulturnem področju iz Zagreba. Razmišljanja po beneškem festivalu Nasvidenje v naslednji »vojni«... BENETKE — Festival filmske umetnosti bo letos ostal zapisan v našem spoitiinu, kot festival, v katerem je bilo preveč neupravično odsotnih avtorjev. Beneški bienale bi si moral najbrž zastaviti vprašanje, kako to, da ena od njegovih kulturnih glav klavrno kima, saj so za naj večje poraze večkrat krive le drobne malomarnosti. Italijanska država ni radodarna s svojimi kulturnimi ustanovami. To je neizpodbitno dejstvo. Predsednik Bienala Portoghesi že leta ponavlja refren, da vodi ustanovo, ki je na beraški palici, in ima najbrž prav. Portoghesi je že kot človek malo naklonjen brezplodnemu jamranju, zato so njegovi ciklični klici na pomoč toliko bolj boleči. Kljub nerešenemu vprašanju primernega dotoka državnih podpor, se Bienale prerojeva kot ptič feniks, iz pepela pa se vsako leto dviguje krilata žival (v primeru filmske sekcije je to lev), ki je vedno bolj mršava in bolehna. Brez primerne hrane so filmskemu levu izpadli zobje in to se je izkazalo na letošnjem festivalu, o katerem res ne moremo zamolčati dejstva, da je bil na komaj zadovoljivi kvalitetni ravni. Pa priznajmo si tudi to! če si država ne more privoščiti vzdrževanja beneškega Bienala, potem naj se vsaj toliko potrudi, da ustanovi jamči podporo primernih sponzorjev. V zadnjih letih se je dovolj jasno izkazalo, da kulturi primanjkuje mecenov, vsem pa so na dlani pozitivni rezultati posegov zasebnikov, ki se ukvarjajo recimo z gradnjo avztomobilov ali predelovanjem soje. Puristi bodo sicer cinično ugotovili, da so italijanski mogotci odkrili le način, kako lahko bis- tveno olajšajo fiskalni pritisk države, če iz te zvite domislice nastajajo pobude kot obnova Palače Grassi, da ostanemo kar v Benetkah, potem so kritike najbrž rahlo pretirane. Tudi filmski festival je pred leti moral kloniti pred pravili komercialne igre in je zato pristal na sponzorstvo. Najprej je bila to država v novi preobleki, saj je za italijanski filmski dogodek leta poskrbela v glavnem domača radiotelevizija. Nastop RAI pa je sprožil ogorčeno reakcijo zasebnikov, predvsem Berlusconija. RAI je namreč utemeljevala svojo prisotnost na festivalu z reklamiranjem italijan-kih in tujih filmov, ki jih je sama producirala ali koproducirala. Berlusconijeve mreže pa so prav tako aktivne na področju filmske produkcije in je tudi Finivest pricapljala na Lido. Starejša gospa in njen mladi tekmec pa očitno nista dovolj radodarna, saj je morala letošnja »Mos-tra« pristati na sladko ponudbo lastnikov podjetja La Sorbetteria di Ranieri. Sponzor letošnjega festivala je bil tako sladoledar, ki je ustanovil celo nagrado za najbolši film in je ponujal brezplačne sladolede vsem festivalskim gostom, ki so imeli dovolj potrpljenja ali vsaj časa na razpolago, da so jim postregla lepa dekleta v brezmadežnih oblekah fin de siecle. Edino narobe je bilo to, da te niso spustili z »lučko« v dvorano, zato je večina novinarjev sovražila otroke, ki so lizali sladoled, in si grenila življenje s slabimi črnimi kavami (mleko je na Lidu dragocen dodatek, ki ni dosegljiv vsem strankam). Festivalu je torej letos priskočil na pomoč proizvajalec sldoledov (tako kot so jugoslovanskemu fil- mu Veljka Bulajiča priskočili na pomoč mornarji ACY marin), očitno pa ni nihče pomagal direktorju Biraghiju, ko je sestavljal v nebo vpijočo tekmovalno selekcijo, prezrl edine filme, ki bi bili res vredni tega imena in šel še tako daleč, da so se mu iz rok izmuznili nekateri avtorji, ki so se raje preselili v Montreal. Po končanem festivalu moramo priznati, da so nekateri, in med temi tudi Bertrand Tavernier, ravnali zelo modro, ko so se podali v Kanado. Žirija je tavala v puščavi, ko je morala določiti letošnjega zmagovalca, čeprav so njeni člani iz omike in spoštovanja do organizacije vestno ponavljali, da so bile odločitve soglasne, da je tajvanski film remek delo, da je bil izbor zelo kvaliteten. Lepše bi bilo, ko bi priznali, da je bil tajvanski film le najzanimivejši med povprečnimi deli, da bi bili radi nagradili vsaj pet filmov iz stranskih sekcij, da jim ni povsem jasno, po kakšnih parametrih uvrščajo filme v sekcijah Benetke noč (poleg Indiane Jonesa so uvrstili še Bulajičevega Donatorja!) in Benetke obzorja. Tudi nam ni povsem jasno, če je beneški festival res vitrina mednarodnih filmskih dosežkov ali le igrača, s katero lahko razpolaga neka oseba, ki je sedaj Biraghi, jutri pa kdorkoli. Impozantni festivalski stroj sme upravljati ena sama oseba? Kaj pa počenja skupina petih filmskih izvedencev, ki naj bi sodelovala pri izbiranju filmov? Morda bomo do prihodnjega festivala dobili odgovor vsaj na eno vprašanje, do takrat pa se lahko poslovimo od Lida in sladoledov s čokoladnim prelivom s Pavlovičevim: »Nasvidenje v naslednji vojni«. Indiana Jones na križarskem pohodu Nemci pa v SZ za fanta-srednji vek BENETKE — Beneški festival premore sekcijo, ki ji pravijo Benetke noč. V tem košu naj bi brez večjih težav zmetali vsa tista dela, ki jih nočejo ali ne morejo uvrstiti v tekmovalni spored, obenem pa so to filmi, ki jih res ni mogoče vključiti v »podporni« program Benetk obzorja. Benetke noč so običajno sekcija, ki se je festivalski gostje najbolj veseljo, čeprav nekateri to vztrajno tajijo, ker se jim ne zdi prestižno priznati v javnosti, da se navdušujejo za spektakularne filme. Mnogi si služijo kruh s pisanjem filmskih kritik, od teh pa jih le neznatna manjšina odkrito prizna, da se dobro počuti, ko ji zastane dih med projekcijo Indiane Jonesa. Še manj pa je takih, ki bi priznali, kako se jim je zdel prikupen sinjeoki junak nemškega znanstvenofantastičnega filma na srednjeveški način Es ist nicht leicht ein Gott zu sein (Ni lahko biti bog). Letos smo resnici na ljubo gledali v sekciji Benetke noč le nekaj spektakularnih filmov, poleg omenjenih vragolij iz ZDA in ZRN (s sovjetskimi partnerji) pa smo pogrešali nekaj obljubljenih filmov. Naj omenimo enega za vse, Batmana. Filma niso predstavili, ker je bil že deležen evropske premiere v Londonu, nihče pa se ni spraševal o tem, čemu je igral film (Indiana Jones), ki ga je polovica italijanskih novinarjev gledala na predpremieri v Milanu. Tako smo na Lidu ostali brez Batmana, produkcija pa ni zamudila priložnosti, ki jo nudi mednarodni filmski festival in je poskrbela za dokaj vsiljivo reklamo. Na drevoredih so se pojavili črnorumeni letaki, ki si jih je vsakdo tolmačil po svoje. Nekateri so pravili, da gre za reklamo grla z vnetimi mandeljni, druge pa je oglas spominjal na usta pasjih junakov japonskih risank. Če si se primerno koncentriral, pa si lahko ugotovil, da je bistvo slike v črnem, ne pa v rumenem polju, in črno polje je imelo obiko ... netopirja. Poleg uganke z letaki je produkcija poskrbela tudi za dodatni cirkus, saj so nedaleč od šotora, pod katerim je taborila RAI, parkirali tovornjak, v katerem je lahko vsakdo primerjal svojo moč z Batmanovo mehansko roko. Vsi, tudi mlečnozobi otroci, so bili močnejši, zato pa so od poraženca dobili lepo darilo, bombažno majico ali smešno plastično kapico. Že po nekaj dneh je na Lidu kar mrgolelo črnih majic z rumeno »ustno votlino«. Prav zaradi tega lahko mirno trdimo, da je Bat-man le bil del letošnjega festivala, škoda le, da bi raje gledali film, kot pa čepeli na projekcijah povprečnih, če ne že slabih filmih, s črno kapico na glavi. Na sliki: plavolasa dr. Elsa Schne-ider bo skušala na Zadnjem križarskem pohodu prodati Indyja nacistom. Uspeli predstavi ruskega filma Hčerka velikega mesta in židovskega Dybbuk Nema filma navdušila občinstvo in kritiko BENETKE Ditja bolšogo goroda (Hčerka velikega mesta) in Dybukk bosta ostala zapisana v spominu obiskovalcev letošnjega Mednarodnega festivala filmske umetnosti, čeprav nista imela nič skupnega s celotno festivalsko strukturo. Oba sta namreč nema filma, drobec zgodovine, ki so jo organizatorji predstavili v sodelovanju s pordenonskimi Dnevi nemega filma in National Center for Jevvish film. Hčerko velikega mesta prištevamo med najlepše filme, ki so nastali v predrevolucionarni Rusiji, režiser Evgenij Francevič Bauer pa bo letos deležen obsežne retrospektive prav v Pordenonu, kjer bodo Dnevi nemega filma 1989 v celoti posvečeni kinem-tografiji carske Rusije. Beneško predstavo Hčerke velikega mesta so obogatili s klavirsko spremljavo tržaškega pianista Carla Mo-serja, ki je glasbeno opremil vizualno izredno močan film bivšega scenografa Bauerja. Zelo zanimiv je bil tudi film Dyb-buk, ki so ga organizatorji Beneškega festivala sicer dokaj nerodno predstavili že na tiskovni konferenci sredi poletja. Upravni odbor je namreč našteval niz letošnjih obletnic, stoletnice rojstva Jeana Cocteauja, Charlija Chaplina in Carla Theodora Dryerja, nato pa so omenili še Hitlerja. Ob tem je večina prisotnih pisano pogledala v obraz osebam ki so sedele za govorniško mizo. Kako jim je kaj takega sploh padlo v glavo? Nato je direktor Biraghi objasnil, da se bodo stoletnice rojstva nacističnega voditelja spomnili na Lidu s projekcijo celovečernega filma iz leta 1937 v yiddish in pri realizaciji katerega so sodelovali izključno židovski filmski delavci. Podvig organizatorjev, ki so nam hoteli postreči z restavrirano kopijo Dybbuka (na sliki posnetek iz filma) je bil res hvalevreden. Film je namreč nastal na Poljskem le malo pred izbruhom vojne in je nato po neštetih dogodivščinah obtičal na varnem (premiera je bila v New Yorku, kjer so ga igrali do leta 1950, že deset let kasneje pa so prištevali med »izgubljene« filme), šele leta 1987 pa so našli dobro ohranjeno kopijo v skladiščih londonskega BFI. Tako pomembnemu kulturnemu dogodku bi bili morali v Benetkah nuditi primeren okvir, predvsem pa ga ne bi smeli predstaviti v luči privoščlijvega posthumne šale na račun preminulega nacista. Še dobro, da so arhivski uradi poskrbeli za kopico tiskovnega materiala, iz katerega je bilo mogoče razbrati, da je režiser Dybbuka Michal Waszyn-sky (letnik 1904) zaključil svojo avtorsko kariero kot koproducent ameriških filmov, ki so jih snemali v Španiji, do leta 1947 pa se je aktivo ukvarjal z režijo. Morda se mu bodo v Benetkah kdaj oddolžili z retrospektivo, ki so mu jo dolžni že zaradi spodrsljaja o Hitlerju. Nič novega ob stoletnici Cocteaujevega rojstva BENETKE — Beneške retrospektive, pokloni, posthumna poveličevanja umetnikov in podobni festi-valski trenutki so običajno najmanj obiskani, tudi v tistih letih, ko so zanimivi in res izvirni. Razlogov za tolikšno nezanimanje je seveda več in največkrat moramo iskati krivce v osebah, ki sestavljajo dnevne programe. Festivalski gostje so vsi krvavi pod kožo in nimajo nikakršnih čarobnih palic, ki bi jim omogočili prisotnost na več krajih istočasno. Zato bi se moral kdo odločiti, da se popolnoma posveti retrospektivam, v škodo pravega iestivala, seveda. Letos je' bil problem beneške monografije še posebno pereč, ker ni nihče silil v dvorano Volpi, v kateri so vrteli filme letošnjega poklona mojstru Jeanu Cocteauju. Retrospektivi, ki so jo sestavili ob 100-letnici Cocteaujevega rojstva, so dali dvoumni naslov Venezia risguardi. Z besedno igro, ki je težko sprejemljiva tudi v italijanščini, so skušali organizatorji naglasiti na dejstvo, da gre za filme »deja vu«. Gre sicer za izredne, enkratne filme, ki pa so znani še vrabcem na strehi. La voix humaine z Anno Mag-nani, Les parents terribles, L aigle a deux teles, La belle et la bete so filmi, ki jih festivalski človek ne hodi gledat iz enostavnega razloga, ker so mu že znani in jih je že gledal tudi v izvrstnih kopijah. Skratka, take retrospektive, so škoda časa. Pa ne samo časa selektorjev in odgovornih za retrospektivo, ki je bila letos res prešibka, da bi se lahko kdo ponašal z njo. Stran napisala in uredila EVA FORNAZARIČ / Ob 18. uri na Repentabru Drugi koncert popoldnevov stare in sodobne glasbe Otvoritev Verdijeve simfonične sezone 1989/90 Za začetek mladostni simfoniji Čajkovskega Danes bo ob 18. uri v repentabrski cerkvi na sporedu drugi koncert iz ciklusa Repentabor - glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe, ki ga prirejajo Gallus Consort, deželni sedež RAI in Pokrajina Trst. Spored skladb za čembalo italijanskih mojstrov bo izvajala klavičembalistka Dina Slama. Dlna Slama Pri poustvarjanju glasbenih mojstrovin, ki so nam časovno oddaljene je poleg poznavanja stila pomemben tudi instrument, ki ga uporabljamo. Pri tem seveda lahko naletimo na čisto materialne težave: tudi baročni instrumenti so se razvijali in že sama oznaka »baročni« ni vedno dovolj jasna: med zvenom baročne violine v Italiji in zvenom baročne violine v Franciji je bila bistvena razlika; vendar »baročni« violinisti iz praktičnih razlogov danes te razlike ne upoštevajo. Še več: isti instrument uporabljajo za dolgo obdobje od Frescobaldija do Beethovna - da dosežejo potrebno diferenciacijo si kvečjemu pomagajo z lažjim ali težjim lokom. Pri reševanju podobnih problemov lahko naletimo tudi na nepremostljive ovire: pri zbirki petih flavt iz različnih obdobij lahko nastane problem le pri nakupu - a kam bi z zbirko petih klavirjev? Prav klavir se je zelo hitro razvijal in dvajset let razlike ob koncu 18. ali začetku 19. sto- letja pomeni že zelo veliko razliko v konstrukciji, v zvoku in (za današnje ljubitelje) v ceni. V tem bolj ali manj poudarjenem razvoju, ki so ga baročni instrumenti doživljali, predstavlja italijanski čembalo pravo izjemo. Skozi 300 let je ostal v bistvu neizpremenjen - v kasnejših obdobjih je dobil le večji obseg. Po svoji konstrukciji je italijanski čembalo zelo enostaven: z eno samo klaviaturo in s svojim briljantnim zvokom je popolnoma zadovoljil ne le italijanske avtorje: italijanski glasbeniki so ga ponesli tudi v druge evropske dežele, kjer je bil večkrat srce (kot basso continuo) večjih ali manjših ansamblov. Kot solističen instrument je italijanski čembalo seveda primeren predvsem za italijanske avtorje. Prav zato bodo avtorji Luzzasco Luzzaschi, Girolamo Frescobaldi, Domenico Zi-poli, Alessandro Scarlatti, Domenico Scarlatti in Giovanni Platti na današnjem koncertu zablesteli v vsem svojem inventivnem bogastvu. Simfonično sezono 1989/90 gledališča Verdi, ki ima v prvem delu repertoarja na sporedu 8 koncertov (pred prvo operno predstavo) z dvakratno ponovitvijo vsakega, je v četrtek uvedel orkester gledališča Verdi pod taktirko sovjetskega dirigenta Vasilija Sinajskega. Na sporedu sta bili Simfonija št. 1 v g-molu op. 13 in Simfonija št. 2 v c-molu op. 17 Čajkovskega. Vodstvo sezone je moralo delno spremeniti spored zaradi obolelosti najavljenega sovjetskega pianista Pletnjeva, ki bi moral skupno z orkestrom izvajati Drugi koncert v G-duru za klavir in orkester Čajkovskega. Ta skladba bo na sporedu konec tedna, pianista Pletnjeva pa bo nadomestil francosko-ameriški pianist Frangois-Joel Thiollier. Obe simfoniji sta prvi od šestih, kolikor jih je napisal veliki ruski skladatelj in čeprav ju je napisal tako rekoč ob zaključku svojega konservato-rijskega študija, že kažeta na velikega mojstra kasnejših, bolj znanih in predvsem bolj slavnih simfonij. Prva simfonija skriva v sebi določene programske intencije že glede na to, da ima uvodni Allegro tranguillo tudi podnaslov "Sanje zimskega potovanja", drugi stavek, Adagio cantabile ma non troppo, pa v svoji čustvenosti odseva megleno zasanjano pusto rusko pokrajino. Vodilno vlogo v obeh imajo godala, predvsem violine, viole in violončeli s pogostimi tremoli in solističnimi pasažami flavt, fagotov in klarinetov, medtem ko so trobila uporabljena le malo in še med temi pretežno rog. Razgibanost partiture še poglabljajo pogosti pizzicati. Drugi stavek, bolj enotno koncepiran z močnim romantičnim navdihom v slikanju širne ruske otožnosti, sloni s svojo motiviko pretežno na godalih, katerim dodajajo zvočno plemenitost pihala, Čajkovskemu še posebno draga glasila. Izrazno manj zanimiva sta tretji stavek Allegro scherzando gio-coso in pa Andante lugubre z maes- Mednarodni umetniški bienale v Vidmu V Vidmu so včeraj odprli 7. mednarodni umetniški bienale INTART, ki ga izmenično prirejajo v naši deželi, v Sloveniji in na Koroškem. Iz Furlanije-Julijske krajine so s svojimi deli zastopani Gianni Brumatti, Ignazio Doliach, Giorgio Igne, Nan-do Toso, Giuseppe Assirelli, Gianni-no Furlan, Gianfranco Ellero, Tito Maniacco in Fabio Nieder. Slovenijo zastopata Vinko Tušek in Boris Zaplatil, Koroško pa Anton Kolig, Konrad Koller, Karl Brand-statter in Sonja Gasparin. Včerajšnja otvoritev je bila kar se da slovesna, na njej pa so spregovorili predsednik ustanove Centro fri-ulano arti plastiche posl. prof. Vitto-rio Marangone, deželni odbornik Dario Barnaba, zastopnica ministrstva za kulturo Slovenije Vesna Čopič, podpredsednik koroške deželne vlade Ambrozy, ki so poudarili povezovalno vlogo kulture in umetnosti. Pel je zbor Ars Nova iz Spittala. Razstava bo odprta do 7. oktobra. tožnim AUegrom, v katerem zazveni celotni orkester v vsej svoji zvočni mogočnosti. Ce je že v Prvi simfoniji izrazita ruska melodičnost, je ta še bolj prisotna v Drugi simfoniji, imenovani tudi "Mala Rusija", ki pomeni Ukrajino, kjer jo je Čajkovski tudi napisal. V razvijanju glasbene misli in tudi v izkoriščanju orkestrovih možnosti, je Druga simfonija bolj dognana, bolj zrela, predvsem pa bolj elegantna v po zahodnih vzorih simfoničnem oblikovanju nacionalne motivike, konkretno v prvem stavku po ljudski pesmi "Naša mati Volga". Spevnost prvega stavka najprej v počasnem Andante sostenuto in potem v živahnejšem Allegro vivo, se v drugem stavku preko umirjene Andantina marziale in v tretjem preko zelo pestrega Scherza prenese, podobno kot v prvi simfoniji spet v izrazito ruski finale s triumfalnim zaključkom. Dirigent Sinajskij se je potrdil ne le kot eden najboljših produktov nove generacije sovjetske dirigentske šole, marveč kot tudi odličen poznavalec Čajkovskega in njegove duševnosti. Že v prvih taktih se je nakazal kot sugestiven mojster taktirke, ki ga odlikuje nazorna kretnja v prenašanju svojih intencij na orkester, povrhu, in ne nazadnje, pa poudarjena težnja za poustvarjanje vseh tisih psiholoških vzgibov in vsebinske motivike, s katerimi je prežeta glasba Čajkovskega. Njegov velik napor v tej smeri pa žal često (predvsem v Drugi simfoniji) ni naletel na ustrezno odzivnost tržaškega orkestra. V njegovem muziciranju smo pogrešali potrebno muzikalično sproščenost in voljnost, premalo pa je prišla do veljave zvočna barvitost godal (predvsem violin), opazna je bila pogosta neskladnost med posameznimi orkestralnimi skupinami, priznanje pa je treba dati pihalcem in hornistu v solističnih pasažah zaradi lirične mehkobe njihovega zvoka. Občinstvo, ki žal ni napolnilo gledališča, kot bi bilo upravičeno pričakovati po dolgem poletnem premoru, je bilo tudi v sprejemanju ponujene muzike precej zadržano, toda gotovo ne zaradi dirigenta, ki se je predstavil v najboljši luči. Tudi prihodnji koncert bo v celoti posvečen Čajkovskemu z izvedbo Drugega koncerta v G-duru za klavir in orkester op. 44 Simfonije "Manfred" op. 58. j. k. Svojo novo knjigo je Rožanc naslovil »Indijanska zima« Kranjski misijonar Friderik Baraga Odzivni sodobni slovenski pisatelj in esejist Marjan Rožanc je pri Slovenski matici v Ljubljani izdal knjigo z naslovom »Indijanska zima«, ki govori o bistvenih življenjskih postajah slovitega kranjskega misijonarja Friderika Ireneja Barage (1797-1858). Slednji je, kot je znano, opravil pomembno misijonarsko poslanstvo med severnoameriškimi Indijanci, se naučil njihovega jezika in menda tudi Pisal v njem. Pričujoča knjiga je v nekem posebnem smislu nenavadna, ker je - namreč nenavadnost - skorajda običajna značilnost Rožančevega Peresa in pogleda na svet. Napisana fe v blagem tonu in čeprav obravnava dve temeljni prelomnici Baragove-9a življenja, to sta dokončna odloči-tev za duhovniški poklic in pa zavestna želja po misijonarskem delu, se Pravzaprav ne dotika nikakršnih sPornih, težkih trenutkov, ali pa so vsi takšni in podobni trenutki zaznamovani s siceršnjo blagostjo in milino, ki se je očitno od portretiranca Prenesla na pisatelja. Nikakršnih res ®strih sunkov ne premore zapis, sunkov, ki se vsaj v svetu umetniškega obravnavanja nanašajo na grobost sveta in svetlobo sreče vsled zmagovite duševnosti, črno-beli razpon življenjskih tegob in vzhičenja osreču-lpčih vzgibov lepote srca se pri Ro-zančevem Baragi v precejšnji meri Omakne ter odstopi mesto pretežno odrešenemu pogledu na svet, pogle-Qu- ki se ga kalvarija sveta skorajda voč ne dotika, pogledu, ki se je odmaknil vsemu tistemu, zaradi katere-bodo verjetno pretekla še stoletja, ?a se bo človeštvo povzpelo na bis-'Ve/7o svetlejše nivoje razmišljanja, č/žitja, predvsem pa sposobnosti //anj interesne ali sploh brezinteres-ne ljubezni in sporazumevanja. d ,o vendar je na nekaterih mestih °zanc skorajda na tihem in težko baz no problematiziral svet, v kate-r m je živel veliki Slovenec in v kate-m živimo še danes: »takšn,a ali dru-(orfCf,Q Posvetna uspešnost je za dlrešitev duše docela nepomemb-Veri Nekje drugje Baraga pravi: »Za-