ZASEBNEGA ŽENSKEGA UČITELJIŠČA URŠUL1NK V ŠKOFJI LOKI ZA ŠOLSKO LETO 1931/32
IZDALO RAVNATELJSTVO
III.
LETNO POROČILO
ZASEBNEGA ŽENSKEGA UČITELJIŠČA URŠUL1NK V ŠKOFJI LOKI ZA ŠOLSKO LETO 1931/32
IZDALO RAVNATELJSTVO
1.	Ureditev zavoda.
Zasebno žensko učiteljišče uršulink v Škofji Loki je internatski urejeno. Ima pravico javnosti po odloku ministrstva prosvete v Beogradu z dne 11. junija 19352. S. n. br. 17466.
V	šolskem letu 1931/32 sta poslovala II. in IV. razred.
Učiteljski zbor.
o) Izpremembe.
Dne 14. aprila 1932 je umrla suplentka m. Emanuela Zunkovič, Drugih izprememb ni bilo.
M. Emanuela Zunkovič se je rodila dne 21. avgusta 1896. v Zlatoličab na Dravskem polju. Učitelišče je obi= skovala pri šolskih sestrah v Mariboru, dne 28. avgusta 1919. je vstopila v uršulinski samostan v Škofji Loki. Predstojniki so spoznali njene zmožnosti in jo poslali na Višjo pedagoško šolo v Zagreb, ki jo je leta 1930. z najboljšimi uspehi dovršila.
V	šoli je bila skrajno vestna, svoje predmete — narodni jezik — in pedagogiko je predavala z veliko jasnostjo, zato je imela tudi vedno lepe uspehe. Vsi smo stavili nanjo velike upe, zato je ob njenem mrtvaškem odru vse Žalovalo: šola in samostan. Naj v miru počiva.
J
b) Stanje na koncu
Zaporedna številka	Rodbinsko, krstno (in redovno) ime	Značaj	Glavna in vzporedna stroka	Koliko let poučuje	Skupina (in stopnja) po kateri prejema plačo in kdaj jo je dobil
1	2	3	4	5	(i
1	Kalan Marija (M. Salezija)	Ravnateljica	Prirodoznan-ska skupina	40	—
2	Šimenc Josip	Profesor	Katol. verouk, francoski jezik	8	—
3	Pirc Vera (M. Katarina)	Profesorica	4. in 5. skupina predmetov univerze	11	—
4	Pöck Marija (M. Terezija)	Predmetna učiteljica	Jezikovno-zgodovinska skupina, petje, stenografija	29	—
5	Sušnik Marija (M. Roza)	Predmetna učiteljica	Jezikovno-zgo-dov. skupina	22	—
6	Bahovec Helena (M. Asumpta)	Predmetna učiteljica	Matematično-tehnična skupina. Petje	14	—
7	Rozman Marija (M. Gabrijela)	Učiteljica žen. ročnih del in gospodinjstva	Žen. roč. dela in gospodinjstvo	28	—
8 9	Bahovec Pavla (M. Angela)	Učiteljica telovadbe	Telovadba	18	—
	Švikaršie Zdravko	Suplent glasbe	Klavir, petje, goslanjc	28	Prejema plačo v Kranju
					
šolskega leča 1931/32.
Skupina in stopnja v katero je razvrščen, a plače še ne prejema, dat. uvrščen j a	Kaj je učil v katerem razredu in koliko ur	Število tedenskih ur	Pazrednik	Druge šolske dolžnosti	Opomba
7	8	9	[ 10	11	12
—	ped. IV/2, met. IV/2, šol. delo IV/4, fiz. IV/2, II/2, sem. ped. IV/2, (na 2 ted.)	12 + 2	—	—	-
—	v II/2, IV/2	4	-	Verouk na meščanski in na mlekarski šoli	—
	pr.11/2, IV/2, ke. II/2, sem. pr. IV/2 (na dva tedna)	G + 2	—	-	—
		zg. TI;2 IV, 4, ze. II/2 po. II/1,1'V/l,zb. pe. 2, nem. 11/3, sem. zg. -|- ze. IV/2.	15 + 2	—	Varuhinja zbirke učil za petje. Petje na mešč. šoli	—
	sl. II 4, IV/3, sem. nar. jez. IV/2, sh. II/2 IV/2, ne. IV 3, sem. živi jez. IV/2 (na dva tedna)	IG + 2	IV.	Varuhinja slov. knjižnice	—
—	m. II/3, IV/3, ri. II/2	8	II.	Na vadnici. Varuhinja risarske zbirke	—
—	žr. II/2, gp. II/l	3	—	—	—
—	t. 11/2 IV/2	4	—	Varuhinja telovadnega orodja Telovadba na mešč. šoli	—
-	gos. 11/6 IV/4	10	—	Glasba na državni gimnaziji v Kranju	—
					
2.	Šolski lepopis.
Uspeh diplomskih izpitov šolskega leča 1930/31.
Uspešno so prebile izpit:
Arhar Ivana, Št. Vid nad Ljubljano.	Pevec Bogdana, Radovljica.
Bahovec Ana, Ljubljana.	Pokorn Elizabeta, Binkelj pri	Stari
Guzelj Ana, Škofja Loka.	Loki.
Kopač Marija, Sv. Andrej nad Škofjo	Samec Terezija, Dunaj.
Loko.	Schitnik Ana, Kranj.
Lesar Marjeta, Gorenja vas	pri Rib-	Seliškar Marija, Glince pri Ljubljani.
niči.	Skolaris Doroteja, Kanal.
Nahtigal Marjeta, Zgornje Jarše.	Štercin Cecilija, Kaplja vas.
Zima Amalija, Mošnje.
Popravni izpit so opravile:
Bizjan Valentina, Ljubljana, iz slo-	Mali Jadviga, Ljubljana, iz	sloven-
venskega in srbo-hrv. jezika.	skega in	srbo-hrvatskega jezika.
Erbežnik Valentina, Trst,	iz	zgodo-	Mercina Zdenka, Vi pava iz pedagogike
vino in zemljepisa.	Podboj Sabina, Šutna-Kamnik, iz
Grilc Julijana, Ribno, iz šol. dela.	šolskega	dela.
Lutar Marjeta, Strigova, iz šol. dela. Rebolj Božena, Kranj, iz šol. dela.
Popravni izpiti so se vršili dne 7. in 9. septembra, predsedoval jim je ministrski odposlanec gospod profesor Fran Jeran.
Izpit so prebile vse kandidatke z dobrim uspehom.
Šolsko leto 1931/32.
Šolska sv. maša je bila dne 15. septembra, nato se je takoj pričel redni pouk.
Dne 30. novembra se je zaključilo prvo trimesečje, dne 3. de= cembra se je pričelo drugo.
Dne 1. decembra: Državni praznik. Vršila se je šolska slavnost v proslavo zedinjenja.
Dne 17. decembra 1931. je praznovala šola rojstni dan Njego= vega Veličanstva Kralja Aleksandra I.
Božične počitnice so trajale od 24. decembra do 10. januarja. Dne 27. januarja: dvojni praznik sv. Save in sv. Angele, usta= noviteljice uršulinskega reda. O sv. Savi je predavala m. Terezija Pöck.
Dne 2. februarja 1932. so uprizorile gojenke igro »Sv. Eliza-beta« in jo ponovile dne 7. februarja. S tem so hotele počastiti spomin velike vzornice žena, sv. Elizabete, ki je sedemstoletnico njenega rojstva obhajal katoliški svet novembra 1931.
Dne 4. februarja: Strossmayerjev dan. O Strossmayerju je predavala m. Emanuela Zunkovič.
Od 21. do 23. februarja so opravljale gojenke duhovne vaje, vodil jih je gospod Contala iz družbe misijonarjev.
Dne 29. februarja se je zaključilo drugo trimesečje, dne 2. marca se je začelo tretje.
Velikonočne počitnice so trajale od 24. do 29. marca 1932.
Dne 13. aprila je umrla samostanska podprednica in generalna prefekta vzgojnega zavoda m. Bernardina Wagner. Rojena dne 1. maja 1. 1855. v Idriji, je prišla kot enajstletna dekl ica v tukajšnji zavod. Pokojnica je bila med tremi re= dovnimi kandidatkami, ki so 1. 187'2. prve opravile izpit po novem avstrijskem šolskem zakonu. Po končanih študijah je dne 9. junija 1873. vstopila v samostan in od tedaj do svoje smrti z izredno ljubeznijo in požrtvovalnostjo v raz= nih službah delovala 7a hišo in mladino: bila je zapore= doma učiteljica, ravnateljica meščanske šole in od 1. 1896. generalna prefekta vzgojnega zavoda. Od 1912. do 1916. je poučevala tudi na učiteljišču nemščino. Pokojnica je bila žena blagega srca, globokega čuta odgovornosti, silno močne volje, mila v sodbi in zelo inicijativna. Jakost njene volje najbolj dokazuje dejstvo, da je bila od 1. 1896. brez leve roke, a ni nad tem nikoli tožila in je to nikdar ni oviralo pri izvrševanju vseh njenih dolžnosti.
Da ima samostan meščansko šolo in učiteljišče je v glavnem njena zasluga. Ze kot mlada učiteljica je sodelovala pri preureditvi šole po novem zakonu. Ustanovila je šolski arhiv, zbrala in uredila vse listine od 1. 1782. dalje in s sebi svojsko natančnostjo in marlji= vostjo spisala pet knjig kronike vzgojnega zavoda. Kot je bila sama zelo izobražena — poleg materinega jezika je govorila nemški, fran= coski, italijanski in angleški — je želela kot učiteljica tudi svojim učenkam čim bolj razširiti obzorje. Se danes se je njene tudi naj= starejše učenke s hvaležnostjo in spoštovanjem spominjaje, Se bolj kot šola ji je bila pri srcu vzgoja mladine. Zavedajoč se, da izobrazba sama ne osrečuje človeka in da je deklicam še bolj kot znanje potrebna plemenitost srca, je posvetila zadnja leta — zad= nje desetletje — vse svoje delovanje vzgoji. Smoter v vzgoji ji je bil: vzgojiti deklice v dekleta in žene, ki bodo živele globoko, v veri zasidrano notranje življenje, ki se bodo znale premagovati in z močno voljo izpolnjevati svoje dolžnosti kot učiteljice ali uradnice, ki bodo kot matere ljubile dom in družino in v družinskem živ= ljenju našle srečo in veselje. Koliko je v ta namen molila in žrtvo= vala, ve samo Bog. Dne 13. aprila jo je poklical k sebi po plačilo.
Dan nato je posegla smrt neposredno v učiteljski zbor uči= teljišča in mu iztrgala m. Emanuelo Zunkovič.
Dne 22. maja so priredile gojenke koncert in ga ponovile dne
6.	junija. Proizvajale so te točke:
1. Pracht, Scherzo. Violine s klavirjem.
2. Petje: O.) Premrl, Pesem proslave.
b) Mokranjac, II. rukovet.
3. Haberbier, Impromptu. Klavir.
4. Petje: d) Schwab, Zdrava Marija.
b) Jereb, Jutrnja.
5. Pracht, Veselo potovanje. Vijoline s klavirjem.
6. Petje: a) Koroške narodne: Svjetlo sunce, Vse te luštne
ljete moje in Je dro luštno poleti. b) Vilhar, Slave dom.
7. Gluck, Rajanje blaženih duhov. (Iz »Orpheus«). Vijoline s
klavirjem.
8. Petje: A, Tomc, Majska.
9. Bože pravde.
Od 29. maja do 7. junija je nadzoroval učiteljišče ministrski odposlanec gospod minister n. r. dr. Niko Zupanič.
Dne 6. junija je bil predpisani telovadni nastop s tem sporedom:
1. Vaje za vsesokolski zlet v Prago. I	Proizvajale učenke
2. Polka, ples.	)	2.	razreda.
3. Milan J ankovič, Dalmatinski šajkaš. Ritmične vaje. Proiz= vajale učenke 4. razreda.
Istega dne je bila tudi razstava ženskih ročnih del in risarskih izdelkov 2. razreda.
Dne 28. junija se je zaključilo šolsko leto s proslavo Vido= vega dne.
Predpisana šolska predavanja.
Razen že navedenih predavanj so bila po naredbi šolskih ob= lasti še ta :
dne 29. oktobra je predavala m. Terezija Pöck o jugoslovan ski-češki vzajemnosti;
dne 31. oktobra m. Roza Sušnik o Levstiku ob stoletnici nje= govega rojstva;
dne 20. febr. m. Emanuela Zunkovič o Vuku St. Karadžiču;
dne 24. februarja m. Terezija Pöck o Georgu Washingtonu ob dvestoletnici njegovega rojstva;
dne 30. aprila m. Roza Sušnik o Petru Frankopanu in Franu Krstu Zrinjskem ;
dne 7. maja m. Roza Sušnik o materi;
dne 24. maja s. Katarina Pirc o alkoholu.
Vzornih predavanj je bilo v teku leta 10.
Ekskurzij e.
2.	razred.
Dne 6. oktobra 1931.: K razvalinam gradu Wildenlack. Vodili m. Emanuela Zunkovič in m. Asumpta Babovec.
Dne 10. oktobra 1931.: Proti Ljubniku. Vodil profesor Josip Šimenc.
Dne 16. januarja 1932.: V Ljubljano k dijaški predstavi Mau= rice Rostandove drame »Vest«, Vodil profesor Josip Šimenc.
Dne 25. aprila 1932.: Poučna ekskurzija v Puščal, ogled ba= novinske mlekarne. Vodila učiteljica gospodinjstva m. Gabrijela Rozman z m. Akvino Košir.
Dne 27. aprila 1932. : Poldnevna botanična ekskurzija proti Crngrobu. Vodila s. Katarina Pirc z razredničarko.
4.	razred.
Dne 24. septembra 1931.: Poučna poldnevna ekskurzija v Ljub= ljano, ogled spomenika kralja Petra I. Osvoboditelja. Vodili m. Te= režija Pöck in m. Asumpta Bahovec.
Dne 6. oktobra 1931.: K razvalinam gradu Wildenlack. Vodili m. Asumpta Bahovec in m. Emanuela Zunkovič.
Dne 10. oktobra 1931.: Proti Ljubniku. Vodil profesor Josip Šimenc.
Dne 16. januarja 1932.: V Ljubljano k dijaški predstavi Mau= rice Rostandove drame »Vest«. Vodil profesor Josip Šimenc.
Dne 11. aprila 1932. : V mestno elektrarno v Škofji Loki. Vodili m. Salezija Kalan in m. Mihaela Zmitek.
Dne 13. maja 1932.: V Heinriharjevo elektrarno na Trati. Vodili m. Salezija Kalan in s. Katarina Pirc.
Kino, skioptikon, radio.
Dne 17. oktobra so obiskale gojenke misijonsko razstavo v Škofji Loki, dne 18. oktobra so poslušale skioptično predavanje vse= učiliščnega profesorja dr. Lamberta Ehrlicha o misijonih;
dne 29. oktobra so gledale v kinu »Strahote svetovne vojne«; dne 14. novembra v dvorani zavoda film »Preganjanje kristjanov«, dne 3. decembra pa karitativni film »Moj fantek« ;
dne 13. januarja je g. Vinko Zor v skioptičnih slikah kazal vožnjo parnika »Kraljica Marija« s Sušaka v Atene;
dne /. marca je gospod inženjer Poljanec v skioptičnih slikah kazal življenje zamorcev v Togu, kjer je bival dve leti;
dne 13. in 15. marca so bile gojenke pri predstavi zvočnega filma „Ben Hur«;
dne 13. aprila so gledale v kinu New=York in njegove zna= menitosti.
Drugi razred je ob petkih večkrat poslušal šolska predavanja v radiju, vse gojenke pa večkrat večerne glasbene in pevske točke v radiju.
Gojenke, ki so se pri profesorju Josipu Šimencu privatno učile frančoščine, so se udeležile tudi treh francoskih predavanj, ki jih je priredil Cercle des amis dela France v Škofji Loki; med temi sta bili dve skioptični. Predavali so:
dne 5. februarja docent ljubljanske univerze gospod Vey o di= jaškem življenju v Franciji;
dne 23. aprila gospod dr. Fajdiga o Briandu; dne 30. aprila gospod Warnier, vseučiliščni lektor v Zagrebu, o francoski literaturi,
3.	Seznam knjig za šolsko leüo 1931/32.
V	erouk.
II. razred: Dr. Gregorij Pečjak, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice katoliške vere.
IV. razred: Dr. Anton Medved, Zgodovina katoliške cerkve za višje razrede srednjih šol.
Slovenski jezik.
II. razred: Dr. Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole.
III.	izdaja.
Dr. Ivan Grafenauer, Slovenska čitanka II. del.
Dr. Ivan Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. II. izdaja.
IV. razred: Dr. Anton Breznik, Slovenska slovnica kakor v II. razredu. Dr. Ivan Grafenauer, kratka zgodovina slovenskega slovstva, kakor v II. razredu.
Srbohrvatski jezik.
II. in IV. razred: Jovanovič=Ivkovič: Srpska čitanka IV. dio.
Nemški jezik.
II. razred: Dr. Janko Bezjak, Nemška vadnica II. del.
Trivunac dr. Miloš i Kangrga Jovan, Nemačka čitanka II. dio. IV. razred: Dr. Janko Bezjak, Nemška vadnica III. del.
Trivunac dr. Miloš i Kangrga Jovan, Nemačka čitanka IV. dio.
Zemljepis.
II. razred: Prijatelj=Bohinec=Savnik, Zemljepis za srednje šole It. del: Izvenevropske zemljine.
Zgodovina.
II. razred: Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol.
IV. razred: Capuder=Komatar, Zgodovina novega veka za višje razrede srednjih šol.
Anton MeIik=J. Orožen, Zgodovina Jugoslovanov za nižje razrede srednjih šol, I. in II. del.
Schubert* Schmidt=Dobrilovič:	Historijsko	=	geografski školski
atlas.
Matematika.
II. razred: Crnivec=Močnik=Lavtar, Aritmetika za učiteljišča I. in
II. del.
IV. razred: A. Sodnik, Logaritmi.
Matek=Zupančič=Jeran, Geometrija za 6., 7. in 8. razred srednjih šol.
Fizika.
II. in IV. razred: J. Reisner, Fizika za višje razrede srednjih šol, II. izdaja.
Prirodopis.
II. razred: Dolžan Franc, Mineralogija in geologija za višje razrede srednjih šol.
IV. razred: Dr. Poljanec Leopold, Prirodopis živalstva za višje raz= rede srednjih šol.
Kemija.
II. razred: Prezelj Maks, Anorganska kemija za višje razrede srednjih šol.
Pe^je.
II. in IV. razred: Bajuk, Pevska šola.
Ciril Pregelj, Nageljčki I., II., III. del.
Telovadba.
II. in IV. razred: Dr. L. Pivko in A. Schaup, Telovadba I. in II. stroka.
Glasba.
II.	razred: A. Gröbming, Violinska šola.
Sevčik, op. 6, III. in IV. zvezek.
Sevčik, Tehnika loka.
IV. razred: Sevčik, op. 6, VI. zvezek.
Kayser, op. 20, Etude.
Sevčik, Tehnika loka.
4.	Pismene naloge,
a)	Slovenske.
II.	razred:
1. „Svoje sreče poderuh, kdor je modrim naukom gluh,“ Levstik. Razlaga izreka po dani razporedbi. 2. Sprehod v jesenski naravi. Oris. 3. Moje življenje. Oris. 4. Antigone se poslavlja. Prizor iz Sofoklejeve tragedije. 5. Zakaj slavimo dan miru. Po odredbi ministrstva prosvete. 6. Iz mojega privatnega čtiva. Karak= teristika osebe prebrane drame. 7. Ljubinica v Finžgarjevem romanu „Pod svobodnim solncem“ in Sunčanica v Gunduličevem epu „Osman“. Paralela. 8. Moja mati. Po odredbi ministrstva prosvete.
IV. razred:
1.	a) Romantične poteze v Stritarjevi povesti „Rosana“,
b)	Stritar kot mladinski pisatelj^ 2. a) Ustroj Gregorčičeve ode „Soči“, b) Gregorčičeva pesnitev „Človeka nikar“ in njena „Obramba“.
3.	a) „Kot nagnjenje se menja, tako raste, tako pada človeške sodbe spremeljivi val.“ Schiller=Zupančič, Marija Stuart, b) Resnično hoti le, in v vsakem hipu zapaziš, da imaš svobodno voljo.“ Schiller* Zupančič, Marija Stuart. 4. a) Jugoslovanska ideja v Medvedovi tragediji „Kacijanar“. b) Medvedova refleksivna lirika. 5. Zakaj slavimo dan premirja 11. november. Po odredbi ministrstva prosvete.
6. Cankar, prijatelj ubogih in trpečih. 7. a) Prva in najtežja učite= ljeva naloga, b) „Otrokova duša je kakor živ zvon. Kakor boste peli vanjo, tako bo odpevala.“ Magajna, Gornje mesto. 8. Moja mati. Po odredbi ministrstva prosvete.
b) Srbohrva-iske.
II.	razred.
1. Bolje ti je, sinko, izgubiti glavu nego svoju ogriješiti dušu. (Po narodnoj pjesmi.) 2. Ko j a o,bil ježja narodnih pjesama polcazuje pjesma „Smrt majke Jugovič.“ (Cir.) 3. Najbolj? hrvatska maskerata.
4.	Ljubdragu otimlju kcerku. Po Osmanu. , (Cir.) 5. Simonida. Po pesmi Mil ana Rakica. 6. Boj na Kosovu. (Cir.)
IV. razred.
1.	Zašto sem zavoljela Nežu, glavno lice u Senoinoj pripovi= jetki, Karanfil s pjesnikova groba. 2. a)„Andelija. romantično lice po svojim osobinama i doživljajima. (Senoa, ^Kletva. Cirilicom.)
b) Očrtaj jedan prizor iz Andel ijinog života. Senoa, Kletva. Cir.)
c) Karakteriziraj jedno lice iz Senoinog romana Kletva. 3. Roman= tična ideja rodoljublja u Markovičevom epu „Kohan i Vlas,ta.“
4. Kako bih ja svršila Dalskoga pripovijest „Duidica Agičeva.' ‘ (Cir.)
5. Karakteristika oca i sina u Kozarčevoj crtici „lri dana kod sina.“
6. Sto imadu srpski realisti — pripovjedači slično.
5.	Vzajemno delovanje šole in doma; dijaška
udruženja.
Razredničarki sta mesečno obveščali starše o slabih uspehih učenk v šoli. Starši so lakko dobili vsak čas pojasnila, ki so jih želeli. Posebnih roditeljskih sestankov zavod ni prirejal.
Na zavodu je deloval Podmladek Rdečega križa in terijalni savez (130. podružnica). Podmladek je imel 40 članov. Od lanskega leta je stalo v blagajni Din 85’—, dohodkov je imel Din 200' —, stroškov je bilo Din 161’—, na koncu šolskega leta je ostalo v blagajni Din 124’50.
Ferijalni savez je štel 36 članov, med temi so bile tudi učenke tukajšnje meščanske šole. V Mestni hranilnici v Škofji Loki ima Savez Din 200'—, od lanskega leta je ostalo v blagajni Din 84'—. V tem šolskem letu je prejel Din 1466'—, stroškov je imel Din 1372'25, na koncu šolskega leta je imel v blagajni Din 177'75.
Drugih fondov šola nima.
6.	Spanje kabinetov in knjižnic
Za zemljepis:	116	zidnih slik, 14 modelov, 8 atlantov, 6 globusov
in 54 stenskih zemljevidov.
Za zgodovino:	154	zidnih slik, 8 modelov in zbirka novcev.
Za prirodopis :	129 zidnih slik, 70 kristalov, 174 nagačenih živali,
34 preparatov v alkoholu ali formalinu, 120 mi= kroskopskih preparatov in 889 rudnin.
Za kemijo:	274 kemikalij.
Za fiziko:	63 zidnih slik	in 222	aparatov.
Za risanje:	62 pravih modelov, 1	aparat in zbirka predmetov
za materijalne študije.
Za žen. roč. dela: 94 zidnih slik, 2 aparata in trije šivalni stroji. Za slovstvo:	32 zidnih slik.
Za glasbo:	193 cerkvenih	pesmi	ozir. zbirk,	116	posvetnih
pesmi ozir. zbirk, 87 literarnih del, 4 zbirke stenskih slik in deset drugih učil, 4 klavirji in 1 harmonij. Za telovadbo:	26 aparatov, moderno opremljena telovadnica
poleg kroketa in tenisa.
Zavod ima gramofon s 30 obojestranskimi ploščami, skioptikon in izvrsten šolski radio=aparat. Kabinet ima lepo in bogato zbirko hroščev, metuljev, polžev, školjk, koraljnikov, semen, vrst lesa, 5 herbarijev, 110 stereoskopskih slik za razne predmete in 2040 di= apozitivov za razne predmete.
Gojenke so tudi letos z veseljem iskale novovzcvelih rastlin in so v svoji botaniški zbirki naštele 240 različnih cvetličnih vrst, ki so pripadale 60 družinam.
Učiteljska knjižnica je imela na koncu šolskega leta 4.166, dijaška 1.192 knjig.
Zavod je naročen na te liste in revije : Službeni list, Prosvetni glasnik, Čas, Družba sv. Mohorja, Društvo sv. Jeronima, Dom in Svet, Gimnastika, Katoliški misijoni, Mentor, Mladika, Zdravje, Popotnik, Slovenski učitelj, Savremena škola, Slovenska Šolska Matica, Slovenska Matica, Vigred, Die Stadt Gottes, Radio, Quelle, Kosmos, Priroda.
7. Zdravstveno stanje.
Dne 19. novembra 1931. je dr. Bežič, šef Zdravstvenega doma v Medvodah, pregledal gojenke in našel, da je njih zdravstveno stanje prav dobro. Razen šest primerov kratkovidnosti in dveh primerov majhne srčne napake ni našel drugih znakov bolezni.
Meseca aprila je zbolelo več gojenk na lahki hripi, ki ni zapustila nikakih posledic.
Za zdravstveni fond je plačalo 45 gojenk 900 Din. Ravnatelj= stvo jih je poslalo f i 1 i j alki Drž. hipotekarne banke v Ljubljani. Od te vsote ni šola nič dobila nazaj.
8. Klasifikacija učenk.
Debelo tiskane so odličnjakinje, ležeči tisk pomeni prav dober uspeh.
II.	razred.
a)	Izdelale so:
Bahovec lefta, Ljubljana.
Homan Viktorija, Idrija.
Juvančič Zora, Videm ob Savi.
Knavs Frančiška, Gora pri Sodražici.
K učiš Justina, Rogatec.
Lobe Josipina, Zagradec.
Mihevc Rafaela, Gabrovka.
Musar Ana, Boštani.
Novak Ana, Ljubljana.
Peterlin Frančiška, Šutna-Kamnik.
Posteiner Adela, Blato na Korčuli.
Rožič Marija, Šmartin.
Sotlar Hermina, Loke pri Trbovljah.
Solar Marija. Spodnja Dobrava.
Šmitek Stanislava, Kropa.
Šoukal Marija, Ljubljana.
Tavčar Marija, Trebija.
Žvegeij Marija, Plavški Rovt.
b) Popravni izpit dela:
Zirkelbach Marija, Trebija, iz matematike.
c) Ponavlja razred:
Pegam Adela, Kranjska gora.
IV.	razred.
a) Izdelale so:
Avguštin Brigita, Reteče pri Škofji Loki.
Beričič JožeJa, Rakek.
Debeljak Frančiška, Srednja vas pri Podbrezju.
Elsner Herta, Litija.
Erman Ivana, Podtabor.
Gorjanc Antonija Britof pri Kranju.
Gruden Iva '.a, Primskovo pri Kranju.
Karo Pavla, Motnik.
Kavčič Ivana, Bohinjska Bela.
Klammer Matilda, Dolenja vas pri Cerknici.
Kosjek Verena, Idrija.
Košak Miroslava, Novo mesto.
Marinšek Ljudmila, Naklo.
Martinčič Alojzija. Dolenja vas pri Cerknici.
Močan Anamarija, Postojna.
Mörtl Gizela, Sava pri Jesenicah.
Narobe Ljudmila, Šmartno pod Šmarno goro.
Opeka Frančiška, Vrhnika.
Plut Marija, Vranoviče.
Prohinar Zora, Fužine pri Kamniku.
Šmitek Antonija. Kropa.
Zorko Martina, Družinska vas pri Novem mestu.
Žužek Marija, Kamnik.
b) Popravni izpit polaga:
Hafner Marija, Škofja Loka, iz zgodovine.
Razrednih izpisov po §§ 44 in 40 ni opravila nobena učenka zavoda, pravtako ni nobena izgubila pravic za nadaljnje šolanje. Diplomskih izpitov v tem šolskem letu ni bilo.
9.	Privatnih učencev
zavod nima.
10.	a) Število učenk.
V razredu	Vpisanih v začetku šolskega leta			Naknadno vpisa» nih in iz drugih šol priselienih	Skupaj	Nehale biti učenke te šole radi					Od skupnega šte= vila vpisanih učenk ja ostalo
	novo vpisa= nih	po= nav«» Ijalk	vseh			prestopa v drugo šolo	rt ‘c h 3 s	smrti	raznih drugih ; vzrokov	skupaj	
n.	21	—	21	-	21	—	-	-	—	-	21
IV.	24	—	24	-	24	-	-	—	—	—	24
Vseh	45	-	45	—	45	—	—	—	—	-	45
											
b) Statistika učenk po uspehu.
Razred	II.	IV.	Vseh učenk	“/n od skup» nega števila učenk
Odlično		2	2	4	8-88
Prav dobro		14	19	33	73-33
Dobro		3	2	5	11-11 ;
1. Razred je izdelalo		19	23	42	93-33
2. Popravni izpit imajo		1	1	2	4-44
3. Razredni izpit (§ 40.) imajo		—	—	—	—
4. Razredni izpit (§ 44.) imajo		1	—	—	—
5. Ponavljajo razred			—	1	2-22
6. Pravico na nadaljnje šolanje izgube . .	—	—	—	—
Vseh		21	24	45	
				
11.	Spanje internata, vadnice in šolskega vrta.
Od 45 učenk učiteljišča, jih je 41 stanovalo v internatu, ki ga vzdržuje uršulinski samostan, štiri so stanovale pri svojih starših oziroma sorodnikih. Internistke tvorijo v zavodu poseben oddelek in imajo svojo prefekto. To leto je bila njih prefekta učiteljica m. Akvina Košir. Vse življenje v zavodu urejajo posebna pravila, ki jih dobi ob vstopu v roke vsaka gojenka in ki jih je ravnateljstvo že ponovno predložilo minstrstvu prosvete.
Za vadnico služi šestrazredna dekliška narodna šola, ki jo vzdržuje uršulinski samostan in ki jo posečajo vse šoloobvezne deklice razširnega škofjeloškega šolskega okoliša razen onih, ki hodijo v šolo za oddaljene.
Za praktično delo v gospodinjstvu in vrtnarstvu je na vrtu zavoda poseben oddelek, ki ga docela obdelujejo učenke same.
12- Navodila za novo šolsko leto.
Popravni izpiti bodo dne 1. septembra, vpisovalo se bo dne
6.	septembra, dne 7. septembra je otvoritvena služba božja, takoj nato se začne redni pouk.
Disciplinska pravila veljajo v polnem obsegu tudi za počitnice in se bodo prestopki redovali prihodnje šolsko leto.
Ravnateljstvo.