Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka 1 Di«,
Št. 21. —  Leto XX. — Kranj, 23. maja 19%.
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg št. i. Telefon št. 73 „Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za .Gorenjca", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletna 10 Din, posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Marksistični kapitalisti
Naši dični „prijutelji marksisti" zelo radi vpijejo po svojih zakotnih glasilih o velikem bogastvu naših voditeljev, seveda s prozornim namenom, da jih zasovražijo pri svojih somi-šljenikih-sodrugih. Toda površen pogled v slovensko politično zgodovino nam pove, da to ni resnica. V žarki luči se pa nam pokaže, da so mnogoštevilni bivši in sedanji marksistični, socialistični in komunistični voditelji, bodisi pri nas in drugod pravi kapitalistični magnati. Velika večina naših voditeljev in to bivših in sedanjih so brez imenitnih vil. brez denarja po bankah in raznovrstnih podjetij, Spomnimo se nn naše politične prvake dr. Kreku. dr. Lam-peta, dr. šušteršiča, dr. Žitnika in drugih. Ali pa poglejmo našega voditelja dr. Korošcu. Politiku mu ni prinesla raznovrstnih upravnih mest, mu ni prinesla milijonckov in lepih palač. Pač pa bo vedla marsikatera \ incencijeva družba uli Elizabet na konferenca s hvaležnostjo pripovedovati, koliko je že dr. Korošec daroval za reveže. Če pa pogledamo raznovrstne socialistične, marksistične in komunistične voditelje: kakor že spreminjajo ime in zunanjost, notranjosti itak nikdar ne spremene; pa moramo konstutiruti, da so sicer pričenjali svojo politično karijero kuj v skromnih razmerah, a si kmalu prav udobno postluli. Seveda je to po njih mnenju popolnoma pravilno in v redu- Prav nič jih ne peče njihova vest v tem oziru. In seveda so sodrugi, socialisti in marksisti tudi zadovoljni. Poznamo zagrizenega socialistu, voditelja, ki ima v sredi med bednimi delavci, ki se potikajo po slabih stanovanjih, krasno vilo, tako da ima v ondofncm kraju najbolj luksuzno stanovanje. Kazni pe-tični ljudje, ki jih v ondotntiu okraju tudi ne manjka, se naravnost tepejo, kdo bo dobil njegovo stanovanje v najem. Če pa pogledamo izven naše države, se bomo mogli prepričati, da so oni, ki jih marksizem proslavlja za idealno vodit: Ijt vcikrun stomilijonarji Leon Blum in ..španski Lenin" Caballiero imata ogromno premoŽenje ki gre v stomili-
jone. pa se jih marksisti ne upajo niti rahlo pograjati.
Kakšni reveži so »prijatelji proletareev in stoprocentni komunisti" je razvidno iz zagrebške revije „Zivot", ki v zadnji številki opisuje finančne razmere znanega mexikanskega Ne-rona Callesa. Imenovani mož, ki velja za velikega ..prijatelja proletareev in stoprocentne-ga komunistu" je najbogatejši človek v Mexiki. V Banco de Londres ima vloženih 250.000 pezet. (4,250.000 Din); nadalje poseduju 3 gospodarska podjetja in sicer El Mante (vrednost 10,000.000 . pezet ali 170 milj. Din); Santa Barbara (vrednost 28 milijonov dinarjev in Soledad de lu Motu (25 milj. Din). Nadalje poseduje veliki ..prijatelj, proletareev" večino delnic v Fede-racion Industrial de Urbanizacion S. A. Petro-leo S. A. in v sladkorni tovarni Aztiiur S.A. (samo ta tvornica ima okrog 130 milijonov dinarjev mesečnega prometu). Nadalje dobiva kot upravni svetnik Ferrocurriles Nacinales, v Banco de Mexico in v Beneficenciu Publica mesečne plače okrog 15. pezet (275,000 Din mesečno). Nadalje je Calles za sebe monopolizing produkcijo fosforja, sladkorja, kave in dobave mleka. Poleg vsega tegu se brezplačno poslužuje še državne pošte, brzojuva in železnice.
Tudi Callesovi prijatelji in sodelavci za blagor proletareev niso bili za svojim mojstrom mnogo zapostavljeni. Naravnost i/.ropali so ljudski denar ter si zidali krasne palače in razkošno živeli. Toda kljub temu so veliki prijatelji marksistov vseh narodov. In tudi naši marksisti jih imajo zelo radi.
Da so voditelji marksizmu in komunizma največji kapitalisti, to marksističnih in komunističnih sodrugov prav nič ne moti. Glavno je to, da so sovražniki Cerkve in krščanskih načel v javnosti, vse drugo se jim že spregleda. Toda. kaj bo imelo delovno ljudstvo od takšnih voditeljev, je pa drugo vpr;|šanje.
Velik političen tabor JRZ v Mengšu
Gorenjci! Dobro so vam Še \ spominu bin-koštni dnevi 1. 1932., ko je bivši režim začel preganjati in s silo nastopati proti vsemu, kar je dišalo po slovenstvu. Dobro še pomnite dogodke, ki so sp vršili v tistih dneh v Šenčurju in na Primskovem. /.nune so vam prosluve, ki so se vršile v Domžalah in pri sv. Trojici,' v Mengšu in Komendi ter po drugih krajih" Slovenije zu 60- letnico sedanjega notranjega min. dr. A. Korošca. Še bolj pa so vam /.nani procesi, ki so se vršili pred sodiščem za zaščito države v Belgradu, kamor so bili poklicani slovenski možje in fantje, ki so se upali javno pokazati, kako iskreno čutijo zu svojega voditelja dr. Korošca. Nad vsemi temi je „večnu JNS" vihtela svoj bič in bajonet. Pred štirimi leti se je začelo zatiranje vsega, kar ni šlo na limance tiranskemu režimu.
Toda nobena sila — ne zapor, ne denarne globe — ni mogla zutreti prepričanja zavednemu gorenjskemu narodu. Narod je trpel in molčal, ker je molčati moral, dokler mu ni pri-neslu svobode lanska kresna noč. Takrat pu je ..zelena kravata", ki je nnm pomenila upanje na boljše dni, pri nasprotnikih pu vzbujulu grozni strah ..revolucijo", dobila popolno enakopravnost pred zakonom z ..večno in nepremagljivo legitimacijo JNS."
V spomin na to dobo tiranstvu od strani mogotcev JNS bo krajev, organiz. JRZ v Meng-
še priredila dne 7. junija dopoldne
VELIK   POLITIČEN   TABOR   JRZ   ZA VES KAMNIŠKI SREZ.
Po sv. maši, ki bo ob 9. uri v župni cerkvi, se bo razvil slavnostni sprevod po trgu. Na čelu sprevoda bodo jezdili in korakali pod praporjem „urestanti*' vsi tisti, ki jih je preganjal bivši režim zaradi njihovega prepričanja. Poseben oddelek v sprevodu bo tvoril prapor „zeleni strah 1. 1932" — to bo sku-pinu slovenskih mož in fantov z zelenimi kravatami in zavedna slovenska dekleta z zelenimi trakovi. V sprevod so vabljene narodne noše peš, na konjih in na okrašenih vozovih ter kolesarji z okrašenimi kolesi. Sprevod bo krenil nu glavni trg pred spomenik padlih, kjer se bo vršil shod. Na shodu bodo govorili /ustopniki kraljev, vlade in voditelji Slovencev.
Zato pridite vsi naši prijutelji iz Šenčurju in Kranja ter izpod Šmarne gore. Pridite iz Primskovega in iz llrustju: pridite vsi oni, ki ste bili pred štirimi leti na teh shodih in Koroščevih proslavah, da javno pokažemo, kako zvesto in neomujeno stoji nuš narod zu svojim voditeljem.
Natančen  program tabora  bo šc objavljen.
Mengeš, 1936.
Krajevni odbor JRZ Mengeš.
oz. oni, ki se radi bližine lahki, vozijo ali z vlakom, ali z avtom. Da taku dnevna vožnja, kjer prihajajo dijaki vseh starosti in vseh značajev in nazorov skupaj dan za dnem, ni kuj posebno priporočljiva, je vsakemu jusno. Mnogi slabi učni in vzgojni uspehi pri dijakih - potnikih se morajo pripisovati kvarnemu vplivu, ki ga nudi vsakodnevna vežnja zlasti na vlaku; marsikateri fant ali dekle sta se moralno pokvarila na vlaku, ko se morata voziti v šolo. Vsem dobrim staršem je veliko nu tem, kako se bo njihov otrok vzgajal: škoda bi bilo denarja, ki bi ga metali H let in še več za otroka, pri tem pa z žalostjo gledali, kako se. otrok kvuri.
Približno čez en mesec se bodo vršili sprejemni izpiti za gimnazijo. Kmečki s,a ši! O-pogumite se, tudi vaš sin naj gre študirat, če je le srednje nadarjen. Ne bojte si žrtev, naj bo za doto to, kar boste sinu prispevali za čus njegovega študija. Mnogi starši ne vedo, kje in kako bi preskrbeli dobro stanovanje in zanesljivo nadzorstvo svojemu otroku. V Kranju imamo Dijaški zavod. Doslej je bilo prostora za 32 dijakov. Za drugo šolsko leto se bodo prostori v isti hiši za toliko povečali, da se bo tu lahko šolalo in vzgajalo vsaj 50 dijakov. Zavod ima namen sprejemati in podpirati predvsem kmečke fante. Doslej se jih je za drugo leto že nekaj priglasilo, toda nobenega fanta ni iz kmetov. Opozarjamo vse kmečke starše,  da  pravočasno poskrbite
stanovanje in da svojega fanta na gimnaziji prijavite za sprejemni izpit do 20. junija (napišite prošnjo; kaj je notri navesti, zveste v gimnaziji, kjer se dobe v ta namen posebne tiskovine). — Sprejemni izpit se bo vršil za l. gimn. razred 26. junija. Za sprejem v dijaški zavod lahko osebno uredit, ali pa pismeno sporočite svoje želje. Prednost pri sprejemanju v zavod bodo imeli pridni in talentirani kmečki sinovi. Ne pozabite pravočasno vložiti prošnje za sprejemni izpit. Po preteklem roku se dovoljuje sprejemni izpit s privoljenjem prosvetne oblasti le iz važnih vzrokov. Za prvi razred gimn. se smejo priglasiti vsi. ki so že stari 10 let do vštetega 13. leta.
Starši kmetskega doma! Koncem jiiuija so po gimnazijah sprejemni izpiti. Prevdarite in odločite se: tudi vaš sinko naj bi stopil v število onih, ki bodo drugo leto napolnili šolske klopi 1. gimn. razr. Kmetje, sami odločite po svojih študiranih sinovih, kuko se bo razvijala bodočnost našega slov. naroda: ..Kakršni ljudje, takšni časi", isto lahko rečemo tudi glede šolskega vprušanja: kakršni učenci bodo prihajali v šole in odhajali iz njih, takšni bodo tudi bodoči voditelji našega ljudstval Kmetski rod je s svojim telesnim zdravjem in poštenjem, s svojo vernostjo in prirojene« plemenitostjo, kakor tudi delavnostjo, najbolj zmožen in zato najprej poklican, da nam daje in vzgaja plemenite, nesebične in verne javne delavce!
t Ing. Jože Skubic
V nedeljo se je raznesla bliskovito novica, da ju na tragičen način umrl ing. agronomije ti- Josip Skubic, uradnik kmetijskega odd. pri banski upravi v Ljubljani. Umrli je bil sin kmetskih staršev iz Zg. Slivnice pri Grosup-ljah. Po dovršenih gimnazijskih študijah se je posvetil kmetijski stroki in je študiral na visokih šolah za kmetijstvo. Ze ko dijak je bil znan po svojem strokovnem znanju in po svoji vnemi in zanimanju za napredek kmetijskega gospodarstva in kmetskega stanu. Ko so se pri nas organizirale oblastne samouprave, je dobil službo pri kmetijskem oddelku ljubljanske oblasti tudi g. ing. Skubic Josip. Znano je širokopotezno delo samouprave zlasti na področju našega kmetijstva. Oblast je nastavila telo vrsto mladih inženirjev iz kmetske stroke, ki so se z veliko vnemo posvetili delu. Med temi je bil tudi g. ing. Skubic, ki je prevzel referat za pospeševanje sadjereje. Mnogo je storil za našo sadjerejo. Prepotoval je vse kraje. Imel je številna predavunju, spoznal se je z mnogimi sadjerejci, povsod je /. vnemo širil med kmeti umno sadjerejo in dosegel pri tem velike uspehe. Priobčil je tudi mnogo strokovnih člankov o sadjereji in uredil par letnikov koledarčka Kmečke zveze, v katerem je priobčil lepe članke o sadjereji.
Vsi so gledali v g. Skubicu moža, ki bo polagoma povzdignil našo sadjerejo do najvišje stopnje razvoja. Sedaj smo izgubili nu tragi-
čen način strokovnjaka, ki je star šele 35 let utonil v Gradaščici.
Kakor mnoge njegove tovariše, je prejšnji režim tudi g. ing. Skubica preganjal. Vrgel ga je iz službe na cesto, dasi je s svojo pritožbo nu državni svet uspel, so ga prejšnji oblastniki ponovno odpustili. Značajni mož pa ni klonil, dasi je bil brez zaslužka in brez sredstev za življenje. V času, ko je bil brez službe, je prevzel uredništvo ..Gorenjca" in dopisništvo za ..Slovenca" za Kranj in okolico.
Po zatonu dikftture je bil zopet reaktivirun in postavljen za uradnika pri kmetijskem oddelku banske uprave v Ljubljani. Prevzel je zopet referat o sadjereji. Medtem so se začele tudi predpriprave za oživitev razpuščene Kmečke zveze. Te priprave je vodil rajni g. ing. Skubic in jih tudi uspešno dovršil. O Božiču lanskega leta je bil ustanovni občni zbor na novo oživele Kmečke zveze in g. ing. Skubic je bil na občnem zboru glavni referent. Ko so bila nova pravila potrjena, jie mnogo časa in truda posvetil organizaciji Kmečke zveze in pa njenim tajniškim poslom. Delo je hitro napredovalo in sedaj imamo skoro v vseh občinah v Sloveniji postojanke Kmečke zveze. Veliko zaslug na tem uspešnem delu gre g. ing. Skubicu. Sredi dela ga je iztrgala smrt. V vrstah Kmečke zveze pa bo živel njegov spomin in njegovo delo za kmetsko stvar. Naj v miru počiva!
Veličastna proslava dijaške kongregacije v Kranju
Kmečke sinove — v gimnazijo!
V »Letopisih" ki jih izdajajo naši gimnazijski zavodi ob koncu šol: leta so zabeležene različne statistike. Čudno pa je, zakaj ni med mnogimi podatki nič povedano, kako se celotno število učencev in učenk na zavodu porazdeli na posamezne stanove. Zdi se, da bi bila prav ta statistika najbolj zanimiva; pokazala bi nam v precej jasni luči ne sumo gospodarsko, ampak tudi kulturno sliko na-šegu slovenskega naroda. Saj sta gospodarski položaj in kulturni nivo v zelo tesni zvezi: kakršni so izobraženci, takšna je v veliki meri vsa kulturna sila naroda. Kakšna inteligenca pa bo prišla iz univerze, oz. iz gimnazije pa zuvisi precej od tega, iz kakšnih narodovih plasti se rekrutirajo učenci pri vpisu v I. gimn. razred. Nimamo namena delali kakršnegakoli  ocenjevanja  glede zdravih inteligent-
nih zmožnosti posameznih stanov. \Ugotav-I i a m, i le dejstvo: med gimnazijskim naraščajem pada leto za letom dotok zdravih fantov iz kmečkih domov. Celo na takih zavodih, ki so zunaj na deželi (Kranj, Novo mesio), moremo vsako leto ugotoviti, kako je vedno manj kmečkih sinov v šolskih klopeh. Kje je vzrok, to je lahko odgovoriti. Slabe gospodarske razmere, ki jih je zlasti v zadnjih letih posebno živo občutil slovenski kmet, so krive temu dokaj žalostnemu pojavu. Mnogo zdravih, dobrih in nadarjenih kmečkih fantov bi študiralo, če bi oče zmogel plačevati stroške, ki so združeni s šolanjem. Toda premnogim očetom ne dopuščajo finančni viri tolike gospodarske moči, da bi za sina vsak mesec odštel 300 Din ali še več. Tako se zgodi, da obiskujejo gimnazijo le oni, ki so v mestu,
Proslava 25 letnice dijaške kongregpcije v Kranju je nad vse pričakovanje lepo potekla. V nedeljo zjutraj 17. maja so se zbrali vsi dijaki realne gimnazije izjemoma v roženven-ski cerkvi. Stolni župnik in kanoi<ik dr. Tomaž Klinur je v izbranih besedah in slogu, potem ko se je v kratkih in prisrčnih uvodnih besedah hvuležno spomnil blngopokojnega dr. Franceta Perneta, prvega voditelja in ustanovitelja kranjske kongregacije, pokazal vso težko razdejanost našega časa, v katerem pa kljitib težavam upravičeno poleg staršev tudi vsi drugi stavijo velike nade na mladi dora-ščajoči rod, da bo nepokvarjen, odločen in značajen hodil božja pot«. Kongregacija naj bo tista, ki bo dijaka po svojem svetlem vzoru v Mariji učila spoštovati dve veliki in danes resno ogroženi vrednoti, ki sta devištvo in materinstvo. Od razmerja, ki ga ima narod do teh dveh vrednot, se meri tudi njegova kulturnost. Kongregacija naj bo po Mariji, ki se imenuje sedež modrosti, oblikuje doraščaječega inteli-genta, da bo skladno združil v svoji osebnosti bo imela božjo in človeško modrost, da bo polnovreden inteligent-kristjan. Nat« je prečastiti g. kanonik daroval sv. mašo t zahvalo za vse
prejete dobrote in za vse težnje, ki jih bo imela v bodoče.
Ob 10. je bilo kongregacijsko zborovanje v dvorani Ljudskega doma. Prišlo je lepo število kongreganistov, ki so v zbranem molku pazljivo sledili izvajanjem treh predavateljev. Zborovanja so se udeležili v precejšnjem številu tudi starejši akademski krogi. Kot prvi je govoril kongreganist-sedmošolec Bergant, ki je v jasnih in globokih mislih pokazal nujne naloge kongregacije nasproti različnim oblikam materializma v našem času. Nato sta govorila univ. prof. dr. Viktor Korošec in odvetnik dr. Albin Šmajd. Govora obeh sta globoko posegla v praktične potrebe našega vsakdanjega krščanstva. Njuna izvajanja bo v celoti prinesel farni list »Kranjski Zvon". Kranjski dijaki so jima za temeljite in jedrnate besede prisrčno hvaležni. Takega tesnega stika med mlajšo in starejšo inteligenco bo treba pogosteje iskati v veliko korist obojnemu rodu.
Zvečer ob 8. uri so kongreganisti in kongre-ganistinje priredili uspelo akademjo t dvorani Ljudskega doma. Občinstvo je dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Poleg staršev in vzgojiteljev    smo med vidnimi predstavniki
STRAN 2
»GORENJEC«
kranjskega občinstva opazili tudi g. sreskega načelnika in podnačelnika. Občinstvo je z razumevanjem in odobravanjem sledilo dobro izbranemu programu in temeljito pripravljene-^ mu izvajanju. Vsa prireditev je bila izredno prisrčna, ker je dihala enotno ubranost in u-smerjenost k nebeški zavetnici Mariji. Tako je dobila akademija izrazito versko obeležje.
Dijaška kongregacija je s tem nastopom pokazala da živi globoko intenzivno življenje, ki ga marsikdo ne bi pričakoval. Saji je šla kongregacija v zadnjih letih skozi težke čase in bi se ne bilo čuditi, ako bi se celo kongre-ganistov samih oprijel nek občutek manjvrednosti. Toda ravno narobe. Pokazali so veliko stmjenost in krepko odločnost, ki se ne umika, ampak zmaguje. Začutili so morda prav v teh
razmerah, bolj kot kdaj popreje, da njihova moč pač ni v zunanjem priznanju in naklonjenosti človeških osebnosti, ampak v tesnem sožitju z nadnaravnim zakramentalnim življenjem, za katerega se morajo usposabljati z lastnim globoko etičnem prizadevanjem in da je na koncu le njihova trdna in neomujena vera tista, ki svet zmaguje.
Zu vse, kar so kongreganisti preteklo nedeljo lepega pokazali, smo jim prisrčno hvaležni. Želimo jim v bodočnosti mnogo zveličavnega in blagoslovljenega uspehu med vsem krunj-skim dijašivoin in naj se še večkrat javno pokažejo v veselje in prid tistih, ki njihovo delo z ljubeznijo in razumevanjem spremljajo.
Tedenske novice
KRANJ
Na Vnebohod, dne 21. maja je umrla na svojem domu gospa Marija Jeglič. Dolgo časa jc bolehala, iskala zdravja tudi v ljubljanski bolnici, toda ni bilo mogoče pomagati. Pokojna je bila plemenita žena, globoko verna in darežljivih rok. Reveži jo bodo pač težko pogrešali. Po smrti njenega soproga Rudolfa, znanega organizatorja in voditelja kranjskih obrtnikov, je sama vodila hotel. V Jegličevi hiši so se radi oglašali posebno okoličani in tudi meščani. Dokler niso imele katoliške prosvetne organizacije svoje strehe v Ljudskem domu, je bilo središče katoliške pro-svete v Jegličevi hiši, kjer je pokojna gospa šla društvu vsestransko na roko. Pokojna je bila tudi globoko verna žena in tudi svoje goste in posle navajala k izpolnjevanju verskih dolžnosti. Za vse, kar je dobrega storila, naj ji. poplača Bog. Naj počiva v miru, preostalim naše iskreno sožalje. Pogreb pokojne bo v soboto, dne 23. maja ob pol 4. uri na tukajšnje župno pokopališče.
Vse člane Prosvetnega društva obveščamo, da so prispeli društveni znaki. Dobe se v upravi »Gorenjca"..
Skupina poselske zveze v Kranju sporoča svojim člankfim, da bo namesto sestanka v mesecu maju, skupni izlet ua Breg. Članice naj se zberejo v nedeljo 24. t. m. popoldne od pol 3. do 3. ure na Savskem mostu. Pridite vse in pripeljite s seboj še druge stanovske tovarišice.
Velika razstava vseh vrst malih živali »Gorenjskega rejca v Kranju", na pristavi, stavbenika g. Slavca, poleg drž. gimnazije, se vrši nepreklicno do dne 25. maja, to je do ponedeljka zvečer. Isto se vrši tam, prodaja in nakup malih živali, poslužite se prilike.
Gorenjski rejec malih živali v Kranju.
Pomlajena JNS. Pred nekaj dnevi smo brali v »Jutru", da slavna JNS še ni umrla, ampak, da poskuša ponovno udejstvo vanje. Izdala je na svoj „narod", proglas v katerem pripoveduje strinečemu ljudstvu, da je svoj program za kakih „180 stopinj" spremenila. Vse tisto, kar je smatrala ob času svoje vlade za najboljše proglaša sedaj, ko ni na vladi, za slabo in narobe.
Ni dvoma, da bodo v našem mestu vsi oni, sicer zelo maloštevilni, vendar pa toliko bolj zvesti pristaši JNS ravno tako navdušeni za nov program, kakor so bili za starega. To je razumljivo, če se upošteva, da se ti redki pristaši regrutirajo iz najbolj inteligentnih krogov.
Zadnji ponedeljek imela je tako pomlajena stranka v Kranju že prvi shod v Narodnem domu, katerega se je udeležilo, če smo prav informirani, zelo impozantno število. Bilo jih je baje navzočih kar šest. Kaj so razpravljali seveda ne vemo, prav gotovo pa o važnih partijskih zadevah, ker stoji stranka tik pred novim razmahom. Radovedni smo, če bo prenovljena stranka pri nas imela tudi civiliste, kar bi bilo za njo vsekakor priporočljivo ker bo drugih članov bore malo.
Od delavstva tovarne A. Božič smo prejeli sledeči dopis s prošnjo za objavo:
»Delavska Politika" poroča v zadnji številki iz Kranja, da gradi gospa Božičeva večjo stanovanjsko hišo, ki bo ena najmodernejših po amerikanskem vzorcu, s kletjo proti plinskim napadom. V oklepaju pristavlja: Plače delavstva v tovarni Božič se sučejo okrog 2 do Din 3 na uro. Vsekakor velik kontrast, ki je v navskrižju s pravico.
Baš ta pripomba, ki je docela neupravičena nas sili, da javnosti stvar pojasnimo in poka-
žemo, kako se naši »voditelji" okrog Delavske politike »uspešno" borijo za koristi delavca in njegov zaslužek. Če gradi gospa Božičeva stanovanjsko hišo, pomaga s tem rušiti brezposelnost in daje zaslužka mnogim delavcem, ki so zuposleni pri gradnji, kakor tudi o-niin delavcem, ki so zuposleni pri dobaviteljih, ki dobavljajo vse potrebno za gradnjo in opremo stavbe. Tako je naše mnenje, ne pa mnenje dopisnika Delavske Politike, kateremu bi bilo najbrže ljubše, da bi gospa denar, ki ga potroši za stavbo in ki pride tako zopet v roke delavstva, vtaknila v nogavico ali pu ga poslala celo kar v Švico.
Naravnost absurdno pa je, du spravlja v zvezo gradnjo hiše gospe Božičeve s plačami v tovarni, ki je last njenega soproga gosp. Božiča in to v tako zvezo, kot da se hiša zida z denarjem, ki se je odtegoval delavstvu v tovarni Božič. Odločno odklanjamo tako smn-ničenje, ker vemo, da gradi gospa Božičeva hišo z lastnim denarjem, ki nima prav nikake zveze s tovarno.
Glede plač v tovarni izjavljamo, da znašajo iste od Din 2.— do Din 5,— (ne Din 3.—) in to tako, da se plače stopnjujejo po pridnosti in zmožnosti posameznika brez vsake protek-cije, da se nam izplačujejo točno nadure s 50°/o poviškom ter znaša sorazmerna tedenska plača Din 190.— ali dnevno čez Din 30.—
Če bi torej gospa Božičevu gradila hišo z denarjem, ki ga mi premalo prejemamo, potem bi morale druge tovarne, kjer so plače manjše nego pri nas, graditi naravnost velikanske palače v primeri z našo tovarno. Tega pa ne store in tega tudi dopisnik Delavske Politike ne vidi, ali pa noče viteti.
Odločno odklanjamo tako reševanje delavskih interesov, ker uničuje podjetnost in s tem možnost zaposlitve in zaslužka delavstva. Odklanjamo tudi takšne »voditelje", ki delajo sami dnevno po res 16 dobro plačenih ur, mesto, da bi prepustili od teh 16 ur polovico ur delavcu sotrpinu, sami pa ta čas porabili za »vodstvo" delavstva. Seveda »voditelji" so poč izjema!
Izjavljamo, da smo se zedinili za ta protest spontano, brez kakršnegakoli vpliva od drugod. Gospoda Božiča pa prosimo, da v svoji podjetnosti vstraja še naprej, da mu bo mogoče nuditi zaslužka čimveč delavcem. Naj ne gleda na »voditelje" brez armade, zanaša naj se na svojo priznano pridnost, ki mu bo omogočala, da bo še gradil in povečal svoj obrat, pri čemer mu bomo zvesto stali ob strani.
Delavstvo tekstilne tovarne Ant. Božič v Kranju.
Podpisi:
Snedic Alojzij, Miha Pušavec, Gregore Janez, Močnik Franc, Kozjek Franc, Habjan Nežka, Zupan Jožef, Ropret Ivan, Jerman Josip, Ro-potar Franc, Markun Marija, Logaj Ana. Reh-bergar Franc, Stttlar Uršula. Pečar Ivana, Pe-
čar Anton, Kunstelj Silvu, Murkun Angela, Za--plotnik Jurij, Pnitekelj Angela, Kordež Ana, Bizjak Angela, Kmet Ana, Gašperlin Funi, O-selj Marija, Rogelj Albina, Roje Marija, Stu-lar Alojziju, Rehbergar Kati, Ropotat- Ivanka, Ctiderman Rozka, Zekomelič Nada, Gašperček Cilka, Zupan Ivanka, Jazbec Alojzija. Krč Janez, Brezar Fani, Verbič Pavla.
Dekliški vzgojni zavod Marijanišče v Kranju sprejemu za nastopno šolsko leto 1936 /37 gimnazijske učenke od I. do VIII. razreda. Od drž. realne gimnuzje v Kranju je oddaljena le nekaj minut. Zavod sprejema telesno zdrave, nravno nepokvarjene in dobro vzgojene učenke ter jim nudi skrbno nadzorstvo, zračno in sončno stanovanje z velikim \rtom, dobro in tečno brano in vso drugo oskrbo. Zavod vodijo šolske sestre in vzgajajo poverjeno jim žensko mladino po krščanskih vzgojnih načelih. Pojasnila daje vodstvo Muri janišču Kranj.
Slovenski  katoliški  akademiki  gostujejo. I-
gralska družina »Akademske zveze" v Ljubljani vpri/.ori v nedeljo dne 24-. maju 1936. ob 8. uri zvečer v Kranju v prostorih »Ljudskega doma" komedijo v treh dejanjih: ..Postržek". Režijo vodi g. Ivo Peršub.
Čisti dobiček je namenjen za gradnjo novega Jegličevega doma za slovenske katoliške a-kudemike, ki živijo v zelo težkih razmerah. Mjudno vabimo domačine in okoličane, da se odzovejo vabilu in s tem podprejo nujno in zelo potrebno akcijo.
Uvodoma bo govoril zastopnik ..Akademske zveze" iz Ljubljane.
Romanje na Trsat in izlet na morje. Zup^i urad v Kranju priredi dne 28. in 29. junija — v nedeljo in na praznik sv. Petra in Pavla --romanje na Trsat in izlet na Jadransko morje, V soboto, dne 27. junija zvečer bi odpeljal poseben vlak na Sušak. V nedeljo, dne 28. junija bi imeli zjutraj sv. mašo v romarski cerkvi na Trsatu. Dopoldan bi si ogledali znameniti grad Frankopancv na Trsatu. Popoldan pa bi bil na razpolago za kopanje v morju. Na praznik sv. apost. Petra in Pavla bi se zjutraj odpeLjali z ladjo po morju na Krk, kjer bi imeli sv. mašo. Popoldan bi se vrnili nazaj z vlakom. Točen spored se bo objavil kasneje. Stroški za železnico in za ladjo bodo znašali Din 160.—
Kdor se želi udeležiti tega romanja in izleta, naj se prijavi v župni pisarni v Kranju od sobote, dne 26. maja do Binkošti in plača vožnjo Din 160.— Prijaviti se je treba takoj in-sicer do 7. junija, da moremo vedeti, če bo dovolj ljudi za posebni vlak.
Cerkveni shod za fante in može pri Sv. Joštu. Kukor druga leta, bo tudi letos pri sv. Joštu na binkoštni ponedeljek shod ntuž in fantov dekunije Kranj.
Binkoštno nedeljo ob pol osmi uri zvečer pete litanije.
Binkoštni ponedeljek prva sv. maša s pridi-
Skerbec Matija.
Šenčurski dogodki
(Dalje) Zapor in preiskava.
Ko se pripeljemo z avtom v Ljubljano do železniške proge, je ukazal komisar Mrkalj, naj g. Gorjanec ustavi avto. G. komisar je izstopil in pričel trgati cvetje in zelenje z avtomobila, pa je bilo vse tuko spretno pritrjeno, da je mogel le malo vencev strgati; tuko smo se z okrašenim avtomobilom pripeljali tudi pred policijsko poslopje v Ljubljani. Marsikdo na ulici se je ustavil in zrl za nami, začuden nad okrašenim uvtomobilom. Ta ali oni si je gotovo mislil, da se peljejo svatje. Ob 8.45 smo se ustavili pred policijo. Mislil sem, da bom pač zaslišan, pa se takoj vrnemo morda že z istim avtomobilom nazaj, saj si nisem mogel niti najmanje razložiti tega teatra. Ko pridemo na policijo, sem takoj zahteval, da me peljejo pred policijskega ravnatelja. Toda povsod sern našel gluha ušesa. Vse uredništvo je bilo nekam zapeto, vsak je zmajal z rameni, češ da ne ve kaj je vzrok moji aretaciji. Peljejo me v neko sobo, kjer so pisali razni uradniki in tum čakam do pol poldne. Šele takrat me pokliče v svojo sobo policijski nadzornik iZajdela in me začne iz-praševati, kdaj in kje sem bil rojen, kot sem hodil, kje sem bil zadnji teden. Za cel teden sem od jutra, ko sem vstal iz postelje, do večera, ko sem šel spat, natanko navajal, kje sem bil vsako uro. Z g. Zajdelom sva se že prej nekoliko poznala, kdo pa ne pozna enega najboljših naših kriminalnih detektivov? To vam je zmožen in fin gospod. Nič ni rekel, toda videlo se mu pa je, da vnu je zadeva neprijetna. Dobil je pač nalog, naj me zaslišuje, pa sem dobil vtis, du sam ne ve, za kaj gre. Kake pol ure sva pisala zapisnik s podatki koliko sem star, kje sem hodil, kje sem bil... Zazvonilo je poldan in me povabijo h kosilu Spodaj v sobi za stražnike dobim Brodarja in Umnika. Veselo se pozdravimo. Noben ni vedel, kaj pravzaprav hočejo od nas. Stražnik nam prinese kosilo. Mislili smo, da bomo popoldan zaslišani, pa bomo šli domov. Po kosilu ob pol dveh pa me povabijo na dvorišče, tam ie že čakal policijski avto, pa se odpeljemo. Kam? Ustavimo se pred sodiščem, velika
vruta se odpro in izstopim na dvorišču deželnega sodišču in kmalu se znajdem pri sprejemni pisarni, kjer moram ] ustiti svoje stvari, na to pa vzame stražnik s eženj ključev in me povabi s seboj. Greva po dolgočasnem hodniku do celice št. 61, to odpre in me prav prijazno spravi v že prej naročeno celico, ki so jo hranili za me že prejšnji dan, kakor st je izjavil.
Ključi zarožljajo, vrata se zupro, pa sem bil v kletki. Kukor sanje se mi je vse zdelo, ko sem naenkrat stal sredi celice sam. Malo po-stojim sredi celice, pa se začnem nu glus smejati. „To je pa kar zanimiv teater!" pravim! .,No pa si malo oglejmo to kajbico!" Celica je bila kake 5 m dolga in 3 m široka. V Bjej so bile 4 postelje, pravi vojaški ..kreveti", kakor jih poznamo stari soldatje iz vojašnic. Levo v kotu je stala neka vrste omara, kjer je bila železna posoda, o pomenu katere si nisem bil takoj na jasnem; šele kasneje se mi je posvetilo, kako važno vlogo igra v ureslu takn kredenca. Na to pa stopim k oknu, ki je gledalo na dvorišče. Bilo je visoko z močnimi križi. Na dvorišču je bilo živahno vrvenje! Kaznjenci so snažili dvorišče in delali metle, toda vseh oči so bile obrnjene v okno moje celice. Vsi kaznjenci na deželnem sodišču so že vedeli, da pripeljejo tisti dan v zapor kranjskega fajmoštra. Skrivni telefon po zaporih sijajno funkcionira. Vsaka novica se takoj razširi po vseh celicah. Ko je stražnik obrnil hrbet, je ta ali oni kaznjenec skrivaj pomahal v pozdrav, češ: »Servus kolega"! Ko pa je stražnik za trenutek odšel od njih, mi je zaklicul neki znan obraz — mož je bil iz Cerkljanskega —-»Kar korajžo gospod župnik! Nič se ne bati Imate kaj cigaret?" Seveda sem se hitro odmaknil od okna, da ne zbudim preveč pozornosti, ker kar pobratiti se ¡1 temi ljudmi ni kazalo .. . Na to si ogledujem celico še nutunčnej-še. Po stenah so bile razne rizbe, črke in znaki. Skrivna pisava jetnikov, ko so v slikali in kratkih stavkih dajali duška svojemu duševnemu razpoloženju in pa navodila svojim naslednikom v celici. Nekateri so delali črte ali zareze v zid, da so tako šteli dneve, ki so jih prebili v ječi. Sicer ne sme imeti noben jetnik ne svinčnika in ne kakega drugega pisala, ne noža ali kaj takega pri sebi, a samota je iznajdljiva, Ze dobi kak žebljiček ali kaj podobnega, pa ti riše in riše nu zid, na vrata, na
posteljo in mizo, ki stoji ob steni. Vse je popisano z raznimi znaki in slikarskimi izdelki. Med tem opazovanjem je kmalu nastala noč. Ni bila nič kaj prijetna; razburljiv dan in primerna postelja sta pač storila, da je spanec bežal, kakor nugujivec, ki te druži, pu gu ne moreš zagrabiti.
25. maju — sreda. Brevir in čitanje evangelijev mi je zjutraj krajšalo čas. Ob 10. me odpeljejo na policijo. Upal sem, da se bo sedaj položaj razčistil in da se odpeljem domov. Zasliševal me je po'icijski svetnik Pistevšek. Zelo vljuden in postrežljiv gospod. Sploh moram reči, da so se vsi policijski organi, s katerimi sem prišel v stik, obnašali zelo vljudno in postrežljivo. Mnogim je bilo vse to zelo mučno, pa kaj so hoteli, oni so pač morali delati to, kar so zahtevali od njih tedunji oblastniki. Po dolgem zasliševanju o tem in onem mi končno pove g. komisar, da sem obdolžen, da sem organiziral razbijanje shodov in da sem zaklical na shodu na Primskovem: »Živijo samostojna Slovenija, živijo republika!" Ostrmel sem! Niti na misel mi ni prišlo, da bi se mogel najti kak tak zločinski tip, ki bi me mogel vpričo sto in sto prič kaj takega obdolžiti. »To mora trditi samo kak zločinec in popolna propalica", sem vzkliknil.
Po zaslišanju me zopet odpeljejo nazaj na sodišče. Tedaj sem se šele zavedal, da je napravljen cel komplot in da je radi težke ob-dolžitve položaj resen, vendar sem bil prepričan, da bodo takoj vse priče potrdile, da je obdolžitev neresnična in da bom v par dneh prost.
Ob 12. so pripeljali v zapore g. Ivana Platišo, kaplana iz Komende.
26. maja — praznik sv. Rešnjega Telesa. Tako pustega še nisem doživel v svojem življenju. Zunaj dežuje. Ljubljanski zvonovi praznično zvone, od daleč se slišijo vesele godbe. Misli mi uhajajo domov v Kranj, kako bo pač danes v Kranju? Kakor sem kasneje izvedel, je dr. Pogačnik, ki jc bil moj namestnik, določil, da se procesija sv, Rešnjega Telesa ne bo vršilu, če ne bo župnika domov. V celici je bilo pusto in pruzno, pa tudi v duši. 2e drugi dan ni bilo mogoče rnaševati. Nu praznik sv. Rešnjega Telesa pa niti rnaševati ni mogoče. Vzumem evangelij, ki so mi ga dovolili imeti v celici, in prebiram sv. Janezu, poglavje osmo, kjer pripoveduje, kako je Jezus obljubil postaviti zakrament sv. Rešnjega Te-
lesa. Še nikdar se mi ni zdel ta evangelij tako lep, kukor tu dan, ko sem ga v ječi premišljeval brez sv. maše. Zapisal sem ob robu evangelija v spomin: Brul in meditiral v ječi 26, maja 1932. mesto sv. maše . . .
Ob 10. me zopet odvedejo nu policijo k policijskemu svetniku Pistevšku, kuterega prosim, da bi smel muševati v jetniški kapeli na deželnem sodišču. Takoj pokliče tedanjega ravnutelja deželnih sodnih zaporov, ki pa se Je branil dovoliti, da bi mogel rnaševati. Cul sem ves telefonski pogovor, g. svetnik je prav energično nastopil, da je izposloval dovoljenje, da morem rnaševati v jetniški kapeli. Se danes sem mu hvaležen zu (o, ker je pač za duhovnika najtežje to, če ne more opravljati sv. maše.
Pcgosto sem pri bolnikih čul le eno tožbo in eno željo v bolezni, da bi mogel vsaj k sv. maši. Tudi v Kranju lahko vsak dan opazujete ta prizor, da prihajajo zjutraj na vse zgodaj v cerkev osebe, ki komaj, kamaj, še morejo hoditi. Z veliko težavo se vlečejo proti cerkvi, ali pa jih morajo celo drugi voditi . . . Bolniki najbolje čutijo, kako velike vrednosti je sv. maša. Koliko tolažbe, moči, mi" losti in miru prejme ubogi človek pri tej daritvi. Komur je s ključem mlačnosti ali celo nevere zaprt ta studenec milosti, tega pač ne more razumeti. Toda verna duša nujno hrepeni po sv. maši, kakor žejno telo po studenč-nici. In bolnikom, ki so privezani na svojo posteljo, so podobni jetniki. Morda bo še kdaj kasneje prilika, da govorim o sv. maši iz nušega jetniškega življenja. Le eno osebo naj omenim že sedaj. V Sremski Mitrovici je bil že 4 leta zaprt mornariški kapetan Soljan. Le redko je imel priliko, da je mogel morda enkrat ali parkrat na leto k sv. maši. Kako je bil ta mož vesel, ko so nas privedli v Sremski Mitrovico, ko je vedel, da bo vsak dan lahko pri sv. maši. In nikdar tudi ob delavnikih ni opustil sv. maše.
Slišal sem, kako krčevito se je branil tedanji ravnatelj deželnih sodnih zuporov v Ljubljani, du bi mi dovolil maševuti v ječi. Čemu se je temu tako upiral takrat še nisem mogel niti pojmiti ne, šele kasneje se mi je posvetilo . . . Se danes pa mi zvene v ušesa odločne besede policijskega svetnika 1 'istevška, ki jih je zaklicul v telefon: »Saj ni vzroka, da bi mu branili sv. mašo. Saj je policija za njega odgovorna . . ." In prodrl je.
»GORENJEC«
STRAN 3
go ob 6. uri. 01) 10. uri druga sv. maša s pridigo in sicer ob lepem vremenu na prostem. Govor ob 10. uri bo imel p. Valerijun Učuk, prior križevniškoga redu v Ljubljani.
Spovedovalo se bo V nedeljo zvečer in v ponedeljek dopoldne.
Priporoča se, da bi možje in funtje sprejeli v večjem številu sv. obhajilo.
Kopališko zdravljenje vojnih invalidov. Kakor že prejšnja leta je minister za socialno politiko in narodno zdravje tudi letos odobril, da se vrši kopališko zdravljenje vojnih invalidov, in sicer do vključno čina naredniku Oni vojni invalidi, ki mislijo, da bi jim zdravljenje v kopališču koristilo in ki nu to reflekti-rajo, naj, se radi točnejših informacij zglase pri tov. g. Rangusu, predsedniku Krajevnegu odbora UV| v Kranju. Vsekakor naj pa to store čim prej, ker se bo zdravljenje pričelo že z začetkom meseci) julija. Velja pa to seveda samo zu one, ki so osebni invalidi.
Enako naj se zglase pri predsedniku g. Rangusu tudi vsi oni invalidi, pa tudi vdove oz. sirote po umrlih invulidih. ki jim je bila po zakonu iz 1. 1929. vzeta podpora in ki bi zduj želeli, da se jim ta podpora povrne uli na novo regulira po novi uredbi o izpremembah in dopolnitvah invalidskega zakona. S seboj naj prineso vse listine, ki se nanašajo na prvotno odobrenje in poznejše ukinjenje podpore. Nova uredba namreč olajšuje pogoje za priznanje invalidske podpore in se bo po njej mnogim zopet lahko odobrila.
Dne 27. maja se vrši odborova seja ob pol devetih zvečer na Stari pošti v Kranju v sobi JAD. Odborniki naj se je po možnosti udeleže.
Na novo urejeno brivnico in damski salon „Luiza" še vljudno priporoča cenj. damam in gospodom za obilen obisk.
ŠMARTIN PRI KRANJU
V nedeljo dne 24. junija vprizori tukajšnje Prosvetno društvo v Smartinskem domu ob 8. uri zvečer burko ..Gorski spnk". Prijatelji smeha sigurno ne bodo izostali, ampak bodo prišli v dom, da se pošteno nasmejejo!
Tra~ie kodre, barvanje las in negovanje lica nndi frizerski salon ..Luiza" Kranj, Bleivveisova ul. 29 na Podrtimi.
ŠKOFJA LOKA
Težko je bilo slovo od č. g. spirituala in kanonika Šimenca in od katehcta č. g. Pogačnika. Prejšnji teden se je od g. kanonika poslovil francoski krožek, katerega je več let on vodil in učil. Kat. prosvetno društvo pa je o-bema priredilo podoknico s petjem in godbo, pri kateri je bila skoraj vsa Loka prisotna. Kon" cem podoknice se je podala v stanovanje čč. gg. deputacija društva, ki jima je izrekla zahvalo za vse delo in ju povabila v Društveni dom na poslovilni večer. Pri večeru se je dovolj javno pokazalo, kako sta bila oba gospodu priljubljena. Vsak jima je želel vso srečo in blagoslova na novem mestu, vsak jima je hotel izreči zahvalo in marsikatero oko je bilo v
solzah. Ko sta pa pretečeno nedeljo odhajala, jih je šolska mladina kar obsipala s cvetjem, avto je bil kar obložeu z njim. Ko pa je avto odpeljal ni bilo konca joka, ni se žalost mogla potolažiti. In res je, da še dolgo ne bo Škofja Loka pozabila teh dveh gospodov, ki sta tako veliko storila za vzgojo naše mladine v pravem krščunskem duhu. Še enkrat iskrene pozdrave in prisrčno zahvalo obemu, in obilo Božjegu blugoslova na novem mestu.
Na uršulinsko šolo je odšel za kateheta do-sedanji mestni kaplan č. g. Demšar Viktorijan. Bil je vzoren voditelj in vzgojitelj naše mladine, v cerkvi res katoliški duhovnik, pomočnik naših revežev in prijatelj delavstva. Za vse to tiho in nesebično delo naj mu bo naša resnična zalivala, obenem pa ga prosimo, da naj kolikor mu bo mogoče, še dela na teh poljih. Bog Vas živi g. Demšar in Vas blagoslja\-ljaj, Vam kličejo hvaležni.
Za novega mestnega kaplana je nastavljen č. g. Vovk Jože. Na novem mestu mu želimo obilo uspehov. Pozdravljeni!
Za izlet na Koroško o Binkoštih je avto zaseden in se ne sprejema več prijav. Avto odpelje na Binkoštno nedeljo ob 7. uri zjutraj iz Mestnega trga. Tisti, ki vstopijo med potjo, naj čakajo ob cesti Škofja Loka, Kranja Preddvor ob tem času, ker bomo točni. Na svidenje!
Za obrtno razstavo je vedno večje zanimanje, nekateri se šele sedaj prijavljajo. Odbor tudi pridno dela, sedaj organizira tombolo, zakar ima že dovoljenje in bo tombola 9. avgusta na Mestnem trgu. Vse sosedne organizacije opozarjamo, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev. FeTijalni savez letos ne bo imel svoje kolonije v naši šoli, tako bo vsa šola za razstavo zasedena. Vršijo se priprave za vprizori tcv škofjeloškega ..Pasijona", ki bo pred župno cerkvijo. Naši razstavljalci tudi že pridno pripravljajo svoje izdelke.
Za mestne uboge je zapustil rajini g. Thaler znesek Din 5000.—, katere se bo, ko bo vse urejeno, razdelilo med najbolj potrebne.
Zvonik Špitalske cerkve je dobil novo streho. Delo je izvršil klepar 1 ukane Janko, tesarsko delo pa Oblak Lovro. Prav slovesno so nataknili petelina, ki dela parado na vrhu. Za stroške sta cerkvena ključarja nabirala prostovoljne darove, pa so tisti, ki bi lahko, prav neznatno darovali. Ker bodo pa stroški precej večji, kot se je prvotno računalo, zato priporočamo zbirko javni naklonjenosti.
Gospodarstvo
SPECIALNE   RAZSTAVE  NA SPOMLADANSKEM VELESEJMU V LJUBLJANI.
Poleg splošnega dela, kjer je prikazan napredek naše domače industrije in obrti v preteklem letu zavzemajo na sejmu posebno mesto:
1. Gostinska razstava, fcntere namen je, da nazorno prikaže našim podjetnim ljudem v letoviščarskih in zdraviliških krajih lepe naše domovine zahteve, ki jih civilizirani tujec stu-
vi na sodobni gostinski obrat: hotel, restavracijo, gostilno. S primerno ureditvijo naših gostišč bomo s:urili najvažnejši korak za razmuh domačega turizma in tujskegu prometa.
2. ..Sodobna gospodinja" gospedinjsko-gospo-darska razstava, ki jo prireja Zveza gospodinj. Skupno z vključeno modno revijo, prikazuje ta razstava dobro blago in okusna oblačilu domače proizvodnje, ki ustrezajo tnko našemu narodnem značaju kot našim potrebam. Dolžnost naših mater in gospodinj je, da oskrbe svoje družine le z obleko, ki so jo izdelale nuše domače tvoinice in obrti in ki po kakovosti nikakor ne zaostajajo za inozemskimi izdelki, po nizki ceni jih pa celo duleko prekaša-
3. Pohištvena razstava vsebuje izdelke naših domačih mizarskih podjetij: spalnice, kuhinje, salone, delovne kabinete, otroške sobe itd. S fino izdelavo, praktičnostjo in arhitektonsko dovršnostjo bodo v okras vsakemu stanovanju. Za vsuk dom, preprost in bogat, ogromna izbira.
4. Avtomobilska razstava združuje v dveh paviljonih najnovejše modele skoro vseh svetovnih znamk. Ne bo se težko odločiti: elegantne limuzine in športni vozovi ter praktični tipi za poslovno uporabo bodo v lepoti, solidnosti in ceni konkurirali za vašo i/.biro.
5. Razstava ..Živalce" je namenjena predvsem ljubiteljem živali in ptic. ima pa še poseben pomen za rejce malih živali. Kajti poleg vseh vrst perutnine, kuncev, golobov, ptic pevk in nakičenjh eksotičnih lahkokrilcev, nudi obiskovalcem praktičen pregled čez vsa najnovejša dognanja in izkustva v reji malih živali.
RAZGLAS.
Podpisana davčna uprava v Kranja, opozarja imetnike iz obtoka vzetih bankovcev po 1000 Din s sliko sv. Jurija izdaje 30. 11. 1920. ter po 10 Din izdaje 26. 5. 1926. oziroma 1. 12. 1929. da zamorejo izvršiti zameno istih za sedaj veljavne bankovce pri blagajni te uprave vsak delavnik dopoldne od 8 do 12 ure.
Za zamenjavo pridejo v poštev samo 1000 dinarski bankovci s sliko sv. Jurija, ki imajo NA SREDI VTISNJENO ROZETO BLEDO-MO-DRIKASTE BARVE z besedilom »Narodna banka kraljevine Jugoslavije" tndi, če bi bili malenkostno poškodovani medtem, ko se bankovci BREZ TE ROZETE pod nobenim pogojeni ne morejo zamenjati.
Davčna uprav* Kranj,
N A R E D B A
V smislu čl. 66 in 67. zakona o notranji u-pravi, prepovedujem točenje in oddajanje alkoholnih pijač rekrutom, ki odhajajo v vojaško službo, in to od 4. jnnija t. 1. opoldne do 6. junija opoldne.
Izrecno povdarjam, da se bodo kaznovali v danem slučaju tudi primeri, ko dobi rekrut alkoholne pijače posredno, t. j. ako se točijo in prodajajo spremljevalcem, pa je videti, da jo bodo ti nudili tudi rekrutom.
Kršitelji te naredbe se bodo kaznovali z denarno globo od 10. do 500 Din, ozir. v slučaju neizterljivosti z zaporom od 1 do 10 dni.
Prepovedujem nadulje tudi vsako razgrajanje in kričanje, zlasti v naseljenih krajih posebno v ponočnem času.
Zandurmerija bo vsakega pijanega in kričečega rek ruta tnkoj zaprla ter bo vsak rekrut poleg tega še kaznovan v smislu čl. 78 zakona o notranjem postopku z 1 do 3 dni zapora ozir. 500 Din denarne globe.
Sreski načelnik: dr. Gregorin, 1. r.
Botri in botrice
Pravkar dospela nova zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine po najnižji ceni, zatorej hitite z nakupom. Oglejte si krasno izložbo, ker edino tu dobite veliko izbiro in po znižanih cenah. Popravila kakor urarska in zlatarska se izvršujejo pod garancijo. Prva največja urar3ka in zlatarska trgovina na Gorenjskem
Ivan Levičnlk
Kranj — Jesenice Kupujem staro zlato in srebro I
RAZPUST NELEGALNEGA DRUŠTVA. ..Centralni komitel akcionih odbora za zašči-tu kožarsko preradjivačke radinosti." Policijska uprava je s svojim odlokom z dne 8. maja t. 1. pod št. 14568 prepovedala na pod-stavi naredbe banske uprave savske banovine vsako daljno delovanje »Centralnemu komite-tu akcionih odbora za zaščitu kožarsko-preradjivačke radinosti v Kr. Jugoslaviji" s sedežem v Zagrebu. Prepoved je izrečena iz razloga kar se navedena združenja niso pridržavala zakonskih predpisov, niso imela pravila potrjena niti od policijske, niti od strokovne oblasti, ter so delovala in poslovala brez kakršnegakoli odobrenja oblasti. Vsled tega jih je oblast smatrala kot nelegalna združenja in jim prepovedala vsako daljno delovanje. Odlok policije o prepovedi delovanja je takoj izvršen ter je včeraj bila izvršena hišna preiskava pri tajniku Centralnega komiteta Milanu Čupaku, drugače referentu Obrtne komore v Zagrebu. Zaplenjen je tudi društveni arhiv. Predsednik razpuščene nelegalne organizacije je bil Julij Jakil usnjarski industrijalec iz Karlovca, tajnik Feliks Neumann, trgovec obutve iz Zagreba, blagajnik pa ing. Richard Neumann, pro-kurist usnjarske trgovine Hertman v Zagrebu, Ta nelegalna organizacija se je obračala tudi na posamezne občine v obliki polsiužbenih aktov (pod štev. in značko poverljivo, Štaropiljko in podobno) zahtevajoč, da občine povišajo trošarino in uvoznino na obutev firme Bata, ter je s tem skušula onemogočiti konkurenco članom svojega združenja in nizko ceno čevljev.
21-1.
Tudi asa Din lahko dobiš lepo spalno opravo ali nov voziček zapravljivček, damsko ali moško kolo itd. Kaj je treba, se vprašuješ, da dobiš take stvari za Din 6'-. Kupi srečke dobrodelne loterije na Kokricl. Pred nakupom srečk si lahko ogledaš vse predmete. Razstavljeni so pri tov. Laknerju. Žrebanje srečk bo 14. junija 1936.
Hitite x nakupom, ker število srečk je omejeno,
V. D.:
Indijska žena
Posebno nevredno stališče žene v Indiji se pokaže zlasti pri rojstvu. Rojstvo deklice je za Indijcu najbolj nesrečen dogodek družinskega življenju, tako da poje neka indijska pesem takole: .
Naj pride žival ali ptica, samo, da v hiši rojena ni deklica itd. . , . Ce se vprašu kakega Hindu-očetu po številu njegovih otrok, bo nuštel samo sinove. Prigodi se večkrat, da deklico kmalu po rojstvu u-morijo s strupom. Včasih je bila moritev deklic bolj razširjena kot zdaj, kur je zasluga ostrih zakonov angleške vlade, ki ima deželo pod svojo oblastjo. — V kraju — ozemlju Rad-schputina je celo 10% več moških kot žensk zaradi pop, istih umorov.
Vendar bi se utegnili motiti, če bi mislili, du je ind. ž.ena kljub svojemu nizkemu stališču in svojem zapostavljanju, nesrečna. Gotovo je zaničevan, brezčasten in brezupen njen položaj — vendar pa v resnici ni nesrečna v tej osamljenosti. V svoji odtujenosti in nevednosti ne znajo in ne vedo nič drugega, kot za »tare navade in šege svoje dežele pretresati. Kako zelo pogosto se slišijo besede: „To je naša usoda I Kaj moremo me za to?"
Večji del ind. žena zlasti iz višjih kast, ki pridejo tu in tam v dotiko z Evropejkami se zavedajo svojega žalostnega stanja in stokajo po rešitvi in hrepenijo po svobodi. Samo en ■lučaj take tožbe naj navedem, tožbe mlade
braminske vdove, ki je oddala neki ang. dumi listek na katerem je bila napisana pretresljiva sledeča molitev: .. O Gospod usliši mojo molitev! Nihče se ne zmeni zu naše zatiranje, čeravno smo se s solzami, vzdihovanjem in ko-prnenjem obrnile na vse strani z nado, da nas kdo reši. Ti pa si edini, ki naše tožbe uslišiš. Tebi je znano nuše ponižanje, naša sramota.
Gospod, predrugači vendar naše stališče!---
Kdaj bomo me rešene iz te ječe? Saj so hodo-delci bolj srečni v svojih zaporih kot me, kajti oni niso bili rojeni v /upom. Me pu, me nismo niti pri dnevu, niti v sunjah videle Tvoj svet in zato Tebe Stvarnik, ne moremo spoznati. Me vidimo le stene svojih sob. O Gospod, ali skrbiš le za može? . . . Reši nas Gospod, kajti ne moremo več prenašati svoje usode in daj nam vsaj nekoliko okusiti veselja nu tem svetu . . . itd." (!)
Pred nekaj desetletji je biia še splošna navada, da se je žena po moževi smrti prostovoljno dula sežgati na grmadi. — Sramota za njo, če tega ni storila.
Velikansko zlo v Indiji med pogani je pa to, da se že otroci med seboj ženijo ozir. mo-žijo torej otročji zakoni. Ta navada je še dandanes. Nekoliko se da opravičiti s tem, da so tu ljudje prej zreli — dorasli kot pri nas.
Indijskemu očetu se zelo mudi, da čimprej poroči svoje otroke zlasti hčere, ker je velika srumota zanj po njihovih postavah, če mu o-stune kuka hči neomožena. Sramota, pravim, da je zanj, po vihu pa še velik greh. Cas za poroko je v 6 oziroma v 8 letu, včasih pa že celo komaj par let stare otroke poročajo; zad-
nji čas za zakon je pa v 12. letu. Vendar pa ostane tako poročena deklica do t4 leta doma, kjer jo njen mož obiskuje. Vendar pa ne Sme v moževi navzočnosti taka uboga žena spregovoriti niti besede in ne sme se tudi vsesti vpričo svojega moža. (Obred poroke v „Kat. mis. 1923, št. 4—6). Ce taki ženi umre mož, mora ostati celo življenje vdova, ki je izločena iz človeške družbe. Oblečena je v posebno vdovsko obleko, odložiti mora ves nakit, lase mora ostrici. Grozno je videti tako ubogo vdovo, kot pripovedujejo očividci, vdovo — otroka, ki se še življenja ne zaveda in je že zavržena celo od svojih staršev in popolnoma ločena od ostalega sveta. Hrano dobiva samo enkrat na dan. Prepovedano ji je užiti kaj mesnega uli kuj sladkega. Opravljati pa mora najtežja dela. — In to se godi še dandanes.
In iz tega položaja se ind. žena ne more rešiti, dasi se angl. vlada veliko prizadeva, kajti vse to je v Hindu-verskih postavah. — Večkrat se dogodi, da se ind. vdova sama umori iz obupa, ko vidi tako bodočnost pred seboj.
Večji del se zastrupijo, ker sežgati se ne sinejo več dati, kar prepoveduje angl. vladu. Zares grozovita, grozna je navada, ki zahteva žalostno smrt tisoč in tisoč ubogih vdov!
Res, če je kje važno žensko vprašanje, je važno zlasti v Indiji. Misijonarji, misijonarke storijo vse, kar se da pomagati tem sirotam. Ustanovljeni so že ponekod za take vdove zavodi, katere oskrbujejo kutol. sestre.
Ali je jiotein kuj napačnega, če z darovi podpiramo katoliško misijonar sivo?
Tudi splošna socialna   dolžnost je to!
HI H L 1 OGLHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se | plača 0 50 D. Najmanjši znesek jc 6 Dm j
Važno! Modroce! Otomane, spalne di-vane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj.
Kupim dobro ohranjeno slainore/.nico, /guba, Naklo.
Pozor! Košnjo vrtov in travnikov prevzamem, vse po dogovoru, Mala Rupa 35. p. Kranj.
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Nudim strešno opeko „Obrovc", pripominjam da je material za izdelavo te opeke najboljši in je zato tudi moja opeka res prvovrstna. Istočasno jo imam na zalogi večje število — cena po dogovoru. Imam'na zalogi tudi nekaj opeke za zidavo. Logar Jože Letence 9 p. Golnik.
Kanarček se je zatekel. Dobi se proti nagradi. Naslov v upravi.
Lepe stavbne'parcele na katerih je napeljana
voda in elektrika pri šoli na Primskovem ugodno prodam. Informacije daje Lokar Janez, posestnik — Primskovo p. Kranj.
Lepe izložbe, kar ni v izložbah,
Je v trgovini !
B. RANGUS
sodni cenilec KRANJ
Velika Izbira nr, zlatnine, srebrnine, jedilnega orodja, očal, kakor vse ostale optike Popravile se strokovno in pod jamstvom izvršujejo v naši prvi zlatarski delavnici na Gorenjskem. — Kupujem vsakovrstno zlato in srebro.
STRAN 4
»GORENJEC
Zadnji številki ..Gorenjca" smo priložili položnico. Ali ste že nakazali naročnino?
VINO
pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ul. 11.
Ali že veste,
da imam na zalogi lepe, po najnovejši modi izdelane obleke, bluze, krila, predpasnike itd. za odrasle kakor tudi za otroke: Na zalogi imam tudi ostale potrebščine: nogavice, celotne opreme za novorojenčke itd. — Vse dobite res po najnižjih cenah in prvovrstno blago. Za cenjeni obisk se priporoča
Angela Levičnik „Go?Žm>>
Kranj, Prešernova ulica
PRI JAZBECU
dobite moško štofasto obleko za Din 195'-. Športne obleke, novi vzorci po Din 280--. Obleke iz češkega kamgar-na po Din 550"-. Vsakovrstno blago za obleke na izbiro. Velika  zaloga klobukov, srajc, kravat itd.
Se priporoča
ALBIN JAZBEC v KRANJU
Zajamčeno enako   trde osle, bruse, kašnrje razpošilja najceneje kamnolom ROJS KARL - ROGATEC
Stavbni material
cementne cevi kameninaste cevi
Salonit cevi Litožel. cevi Vodovodne cevi
cement trsje za slrop žičniki vijaki
ploščice za oblago sten
P.  Majdič „Merkur" Kranj
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu sporočam, da sem prevzela konfekcijsko trgovino Lado Goltes, Prešernova 7. Kranj. Cenjenim damam nudim ceneno konfekcijo v najnovejših vzorcih in prvovrstni izdelavi. Na zalogi imam vedno tudi vse ostale dam-ske potrebščine kakor: nogavice vseh vrst, razno perilo, trikotažo, vse potrebno za otroke šivalne potrebščine itd. Za cenjeni obisk se priporoča
M. GALJOT — Kranj, Prešernova 7
Moje geslo bo: — Dobro blago, — za mal denar!
Naznanilo I
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil ključavničarsko delavnico v svojo hišo na Vi« dovdansko ceslo št. 11. (poleg gimnazije), kjer imam že več let trgovino s kolesi, šivalnimi stroji, otroškimi vozički itd. — Zahvaljujem se vsem svojim cenjenim odjemalcem za naklonjenost in se tudi nadalje najtopleje priporočam. Zagotavljam, da se bom potrudil v vsem postreči cenj. odjemalcem v ceni in blagu. — Najtopljeje se priporočam vsem za izdelavo štedilnikov, balkonskih in stopniških ograj. Izvršujem popravila vseh vrst kmetijskih strojev. — Nadalje izvršujem razno struženje kovin, avtogenično varenje in vsa v to stroko spadajoča dela.
Bitetie Ivan
splošno ključavničarstvo, trg. koles i.t.d.
KRANJ. Vidovdanska c. ti.
(poletf gimnazije)
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.