besedil TRST, JUNIJA 1970 Siippleuiento Novi Lisi N. 794 spod. in abb. I gr. bls Slovenske skupnosti ffonosno in pogumno f SLOVENKE IN SLOVENCI! V nedeljo 7. junija 1970 bo spet vsakdo od nas z glasovnico v roki pisal usodo sebi ter naši skupni bodočnosti. Poklicani bomo, da -se odločimo za eno od desetih list na glasovnici za pokrajinske volitve in za eno iz- nted list za občinske volitve. Kako borno Slovenci odgovorili na ta klic? ZVESTOBA SLOVENSTVU Pod to skupno streho in z znakom starčka slovenskega simbola — lipove vejice — se kot en mož. prvenstveno bijemo za tisto, brez česar bi nas sploh ne bilo, to ]e za narodni obstoj in socialno-gospodarski ter kulturni razvoj slovenskega ljudstva v Ita-Eji. SLOVENCA ZASTOPAJ SLOVENEC! LE NASE SE LAHKO POPOLNOMA ZANESEMO Od leta 1962 do danes, ko imamo Slovensko skupnost, okrog katere se ne zbirajo samo pri volitvah, ampak smo strnjeni v njej izbojevali že veliko političnih, narod-no-obrambnih ter socialno - gospodarskih bitk, smo pri vsakih volitvah napredovali. Napredovali smo, ker smo iz leia v leto drstili zvestobo in zaupanje v slovenstvo. Napredovali smo, ker srno vedeli, da nam naša skupna politična organizacija ne pomeni navadne poUtične stranke, ki bi peščico Slovencev v Italiji razdvci|aia, ampak nas nadstrankarsko druži ne glede na morebitne razlike v "azorih. Slovenke in Sloven.il Morda kdo misli in mogoče vam bo kdo dopovedoval, da Slovenci lahko dosežemo svoje pravice tudi, če se razpršimo po raznih italijanskih strankah. Zdrava pamet in vse dosedanje izkušnje kažejo, da hi bilo zelo zgrešeno in narodno smrtno nevarno tako misliti ali takšnim prišepetavcem verjeti. NA SLOVENSKE KORISTI IN PRAVICE BO NAJPREJ MISLIL SAMO SLOVENEC, VSAKDO DRUGI BO MISLIL NAJPREJ NA SVOJE INTERESE. Poleg tega vedimo, da javnost sodi našo številčno narodno moč po tem, koliko glasov dobijo pri volitvah slovenske liste. Gorje, če to število ne bi šlo navzgor, in še bolj gorje, če bi padlo. V takšnem primeru bi sami z lastno nezavednostjo in narodno brezbrižnostjo naredili pred tukajšnjo in svetovno javnostjo vtis, kakor da je ostala v Italiji le še peščica Slovencev, na 'kate- Lasten nastop bodi izraz naše enotnosti, dokaz naše žilvjenjske sile, sad naše politične polnoletnosti in zrelosti. Kdor se vključuje v neslovenske stranke, je podlaga tujčevi peti, narodni slabič, pristaš naziranja, da se sami ne moremo voditi, ampak da nas lahko vodijo le drugi. IN DELAVSKE PRAVICE !N NOVO SINDI ALNO STVARNOST Vf> no biti Slovenci sami subjekt, to je nosile lastne samobitnosti. To ima za nujno Posledico, da nas tudi in predvsem politično Zastopajo slovenski izvoljeni predstavniki, ki niso pod klobukom nobene neslovenske stranke. NAČELO O SUBJEKTU SO Z BESEDAMI PRIZNALI TUDI DRUGI, /i GA Zal Z DEJANJI TEPTAJO, ko se z raznimi 'Zgovori in iz osebnega koristoljubja vdinja-1° neslovenskim strankam, ki jih nato pred-stavljajo — seveda ne kot Slovence. SLo\jV&3 V&livhe 3 9 TO JE NAŠ VOLIVN1 ZNAK V TRŽAŠKI POKRAJINI znak zavednih Slovencev, ki poznamo pomen samostojne afirmacije Slovencev na političnem področju. S tem znakom ponosno, pogumno in vztrajno naprej! Prečrtajte ta naš znak na volivni glasovnici! Naš znak je na zadnjem mestu na glasovnici. Isti znak prečrtajte na gla sovnicah pri občinskih voli tv ah v občinah Repentabo in Zgonik. Kaš program Slovenski kandidati za pokrajino se predstavljajo svojim volivcem z naslednjim programom: Kandidati Skupne slovenske liste bodo pri svojih opredelitvah v pokrajinskem svetu aktivno prispevali k uresničenju večine, ki naj prepreči, da bi se v bodoče še ponavljale škodljive komisarske uprave. Zalo je vsak glas za Skupno slovensko listo za pokrajinski svet glas za normalizacijo in ureditev razmer v vodstvu Tržaške pokrajine. V novi državni upravni ureditvi, v kateri odpadajo vse večje samoupravne naloge na dežele, se bodo predstavniki Skupne slovenske liste zavzemali, da naj pokrajina prevzame na področjih, kjer je to primerno in potrebno (širši regulacijski načrti, zdravstvena služba, oskrbovanje z vodo itd.) koordinacijo sodelovanja med posameznimi občinami, da tako omogoči enotnejše in razumnejše reševanje perečih problemov. Zastopstvo Skupne slovenske liste v pokra- (fanosno in pogumno naprej F (Nadaljevanje s 1. strani) Zato moramo nadaljevati z delom, ki nam bo prineslo nove uspehe, če bomo še dalje držali skupaj in pošiljali v strelske jarke svoje izvoljene predstavnike. VESELI SMO DOBRIH SOSEDSKIH ODNOSOV MED JTALIJO IN JUGOSLAVIJO, ker med dru-^ustvarjajo boljše ozračje tudi za nas, ki želimo biti most, kateri druži, ne pa se-veda most, po katerem bi ta ali oni samo hodil. Demokratična Italija pohvalno sodeluje pri raznih pobudah in organizacijah za zaščito človeških pravic in proti rasni diskriminaciji. Prav bi bilo, če bi tudi sama pred lastnim pragom pometla še marsikatero smet rasne diskriminacije proti nam Slovencem, (šolstvo, uporaba slovenščine v uradih in na sodišču, javne službe, zapostavljanje, vsakovrstno ustvarjanje težav, napisi, javne podpore le po kapljicah, radio, razla-ščevanje, urbanistični načrti, gospodarsko zanemarjanje, itd). BESEDA MLADIM Mlade Slovenke in Slovenci, ni daleč čas, ko boste morali zagrabiti krmilo naše narodne barke v Italiji. Ne verjamemo, da je večina današnje mladine pomehkužena in brezbrižna, kot ji nekateri krivično očitajo. V SLOVENSKI MLADINI JE VELIKO I-DEALIZMA OD STUDIJSKE VNEME DO KULTURNEGA, ŠPORTNEGA TER SOCIALNEGA UDEJSTVOVANJA, KJER ŽE DELA ČAST SLOVENSKEMU IMENU. Prepričani smo, da se bo tudi narodno in politično osvestila in zlasti, da bo 7. junija volila SLOVENSKO. ROJAKI, ROJAKINJE! Ostanimo zvesti samim sebi, ostanimo zvesti slovenstvu in vzorom naših borcev proti fašizmu in za svobodo! Odklonimo totalitarizem! Zavrnimo neslovenske stranke, ki so vtihotapile slovenske kandidate na nekatere pokrajinske in občinske liste! Kontesti-rajmo proti krivicam, volimo slovensko, glasujmo povsod za skupne slovenske liste z znakom lipove vejice! za pokrajino jinskem svetu bo poskrbelo, da tržaška pokrajina izpolni obveznosti, ki jih je prevzela do Slovenskega gledališča v Trstu in tako omogoči, da slednje tudi formalno postane javnopravna ustanova, za katero naj bolj izdatno kot doslej skrbijo poleg države dežela, pokrajina in tržaška občina. Tržaška pokrajina mora na področjih in v dejavnostih, ki spadajo v njeno pristojnost, pravično rešiti narodnostne in jezikovne pravice Slovencev, predvsem: z dvojezičnimi napisi na vseh pokrajinskih cestah, ki vežejo kraje, v katerih živimo Slovenci; z večjo skrbjo za potrebe slovenskih šol; z uporabljanjem slovenščine v stikih s slovensko javnostjo in v uradovanju s slovenskimi strankami; z nastavitvijo odgovarjajočega števila slovenskih uradnikov. Psihiatrični bolnišnici pri sv: Ivanu v Trstu, za katero skrbi pokrajina, je treba dati na razpolago sredstva, da izpopolni svojo organizacijo in da uvede sodobne načine nege. Pokrajinska uprava naj tesneje sodeluje z deželo, strokovnimi organizacijami in šolami za razvoj in specializacijo kmetijstva, da tako omogoči perspektivno in boljšo bodočnost slovenskim kmetovalcem, na katerih sloni ta važna gospodarska dejavnost v tržaški pokrajini. Kandidati Skupne slovenske liste se predstavljajo zgoniškim občanom z obširnim delovnim programom, ker so prepričani, da se mora čvrsta moderna občinska uprava zanimati za vsa vprašanja z narodnega, gospodarskega in socialnega področja, ki zadevajo življenje in vsestranski napredek občinske skupnosti. Kot slovenski kandidati pa imajo dolžnost, da si na vso moč prizadevajo rešiti vprašanja, ki zadevajo slovensko skupnost, ki živi v Italiji. Zato kandidati Skupne slovenske liste zagotavljajo, da bodo v občinski upravi skušali izvesti naslednji program: SOCIALNO VPRAŠANJE. Zagovarjali bodo zdravo, pravično in moderno socialno politiko. Njen smoter naj bodo odprava brezposelnosti, nadzorstvo nad cenami, usklajevanje socialne zakonodaje z novimi potrebami delovnega ljudstva. MLADINSKI PROBLEMI. Vsestransko bodo podpirali udejstvovanje naše delovne in učeče se mladine. Njeni dosedanji uspehi v kulturnem športnem in sploh javnem življenju terjajo, da vodimo račune o raznih problemih, ki mladino od blizu zanimajo, in se zavzemamo za še večji razvoj prosvetnega delovanja, šolstva, športa in tudi za primerno zaposlitev naše mladine. PROSVETA IN KULTURA. Občina naj nudi vso pomoč prosvetnim, kulturnim in športnim organizacijam. Poskrbi naj zlasti za zgradnjo primerne dvorane, kjer se bo lahko razvijalo prosvetno-kulturno delovanje. ŠPORT. Občinska uprava naj se zanima za zgradnjo primernih športnih infrastruktur, pri čemer je treba zlasti izkoristiti vse ugodnosti, ki jih nudi deželna zakonodaja in drugi državni zakoni. ŠOLSTVO. Občina mora šolstvu stalno posvečati največjo pozornost; upoštevati mora nove potrebe šolskega pouka in sodelovati s pristojnimi ustanovami za njegov vedno večji dvig. KANDIDATI ZA TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET 1. LEGIŠA dr. DRAGOMIR, publicist, nabre-žinski župan 2. SOSIČ ing. MILAN, gradbenik 3. SIMČIČ dr. TEOFIL, časnikar v pokoju, biV' ši občinski svetovalec v Trstu 4. DOLHAR dr. RAFAEL, zdravnik, občinski odbornik v Trstu 5. STARC dr. MILAN, zdravnik 6. TUTA IGOR, univerzitetni študent 7. MARC dr. RUDOLF, profesor 8. HAREJ dr. ZORKO, glasbenik, uslužbenec na radiu Trst A 9. METLIKA SILVESTER, delavec 10. REBULA VLADIMIR, uradnik, občinski svetovalec v Zgoniku 11. GUŠTIN KAREL, hotelir, občinski svetov, na Repentabru 12. LEGIŠA - TERČELJ dr. MARTA, profesorica 13. DEBELIŠ ALOJZ, kmet 14. ŠTOKA dr. Drago, pravnik, deželni svetovalec 15. TERČON JOSIP, trgovec, občinski odbornik v Nabrežini 16. MLJAČ dr. FRANC, uradnik 17. ZAHAR MARIO, delavec 18 SOSIČ ZORAN, kmet 19. JERCOG VALENTIN, kmet 20. UDOVIČ PETER, trgovec 21. MARC IGNAC, trgovec Zanimati se mora končno, da se zgradi novo šolsko poslopje v Briščikih. za kar že obstajajo finančna sredstva. REGULACIJSKI NAČRT. Občina naj sprejme takšen regulacijski načrt, ki bo ustrezal sodobnemu razvoju občine ter hkrati zaščitil splošne koristi domačega prebivavstva. KMETIJSTVO. Občinska uprava naj podpira vse oblike kmetijskega zadružnega delovanja ter nadaljnjo specializacijo kmetijske dejavnosti. Poskrbi naj dalje za ureditev poljskih poti, za kar so na razpolago deželni prispevki; uvede naj vsakoletno razstavo živine ter naj ohrani in izpopolni tradicionalno vinsko razstavo; zanima naj se, da ne bodo kmetje imeli škode od lovišč in da ne bodo nedeljski izletniki kvarili polj in pridelkov; skrb za reševanje kmetijskih problemov naj v okviru občinskega odbora prevzame poseben odbornik. TURIZEM. Občina naj po svojih močeh pri' speva za razvoj turizma, tako da bo od te dejavnosti, ki postaja vedno bolj važna, imelo koristi domače prebivavstvo in ne samo določena kapitalistična podjetja, kot se je žal doslej večkrat dogajalo. JAVNA DELA. Občina naj se zanima, da se uredijo še preostale ceste, zlasti pri Briščikih: postavi naj primerno število čakalnic za avtobuse; izpopolni in modernizira naj mreže javne razsvetljave. ZDRAVSTVO. Ustanoviti je treba občinski , ambulanti v Gabrovcu in Repniču. KONZORCIJ ZA OBČINSKO TAJNIŠKO SLUŽBO. Za učinkovito poslovanje občinske U-prave se bodo kandidati zavzeli za ustanovitev konzorcija za tajniško službo med zgoniško in repentaborsko občino, tako da bosta imeli obe občini skupnega občinskega tajnika, ki mora seveda popolnoma obvladati tudi slovenski jezik. (dalje na 3. strani) V občini Zgonih nastopajo nove, mlade sile 2a bhimndkega iupana voli s lovensko! V/ občini Devin - Nabrežina Skupna slovenska lista se predstavlja volivkam in volivcem devinsko-nabrežinske občine Predvsem z obvezo, da se bodo njeni izvoljeni predstavniki odločno zavzeli, da bo slovensko Prebivalstvo še dalje pravično in primerno zastopano v vodstvu občinske uprave. Glede na Posebni položaj, v katerem se nahaja občina v narodnostnem pogledu, menijo kandidati Skupne slovenske liste, da splošne slovenske narodne in socialne koristi nujno terjajo, da na bližnjih volitvah slovenski volivci in volivke odda- lo svoj glas tej listi. Prav z namenom, da se to omogoči, je bila lista sestavljena tako, da poleg kandidatov Slovenske skupnosti in Slovenske demokratske zveze nastopajo tudi kandidati Slovenske levice. S tem je prišel do izraza širok lok slovenskih političnih skupin, trdno združenih v Skupni slovenski listi. Glede na utemeljeno dejstvo o nujnosti samostojnega nastopa slovenskih volivcev pri u Pravnih volitvah v naši občini zagotavljajo kandidati Skupne slovenske liste, da se bodo ob morebitni izvolitvi zavzemali za smotrno izvajanje naslednjega okvirnega programa: SOCIALNO VPRAŠANJE. Zagovarjali bodo zdravo, pravično in moderno socialno politiko. Njen smoter naj bodo odprava brezposelnosti, Primerna ljudska stanovanja za delavce in uradnike, nadzorstvo nad cenami živil ter javnih Uslug, usklajevanje socialne zakonodaje z novimi potrebami delovnega ljudstva in skrb za primerno in umno razvijanje kmetijstva na našem Področju. MLADINSKI PROBLEMI, v zadnjem času °Pažamo aktivno udejstvovanje naše delovne mladine in študentov na raznih področjih. Njihovi uspehi v kulturnem in športnem življenju terjajo, da vodimo račune o raznih problemih, mladino od blizu zanimajo, da se zavzemamo za razvoj prosvetnega in kulturnega delovala, šolstva, športa in končno preučimo možnosti dostojne zaposlitve naše mladine. PROSVETA IN KULTURA. Občina naj nudi Pomoč vsem prosvetnim in kulturnim organi-zacijam, da bodo mogle uspešno izpolnjevati svoj program. V ta namen naj tudi sama daje Pobude za razna nagradna tekmovanja. Občina naj se še dalje zanima za bogatenje Občinske knjižnice. Podpira naj Glasbeno društvo, ki uživa že lep sloves. Predvsem pa naj sestavi stvaren načrt za čimprejšnjo in nujno V ejbčjni Zgonik nastopajo nove, mlade sile Kandidati za občino Zgonik (nadaljevanje z 2. strani) L REBULA Vladimir, dosed. obč. svetov, uradnik, Mali Repen 2. KRALJ Josip, uradnik, Gabrovec 3. MILIČ Sergij, vrtnar, Koludrovica 4. GRUDEN Jožko, delavec, Salež 5. GRUDEN Srečko, delavec, Samatorca 6. MILIČ Mario, bolničar, Mali Repen 7. SARDOČ Bruno, kamnosek, Briščiki 8. SEDMAK Srečko, gostilničar, Devinščina 9. ŠKRK Alojz, kmet, Salež 10. ŠTOLFA Srečko, kmet, Salež U. ŽIGON Miroslav, kmet, dosedanji občmski svetovalec, Zgonik 12. ŽIVEC Božidar, delavec, Zgonik gradnjo novega Kulturnega doma v Nabrežini in po možnosti tudi v ostalih večjih središčih naše občine, kjer se bo mladina lahko zbirala in prosvetno-kulturno aktivizirala tudi starejše prebivalstvo. Le v novem Kulturnem domu bomo našli možnost dejanske povezave med mlajšimi in starejšimi ter bomo ustvarili idejno skupnost med občino in občani. ŠOLSTVO. Za šolstvo mora občina skrbeti kot za svoje največje bogastvo. S podpiranjem otroških vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter s pospeševanjem pošolskega pouka bomo dosegli ono kulturno raven med občani, ki je pogoj za njihov družbeni dvig in večje uveljavljanje v življenju. Šolski mladini moramo torej nuditi vsestransko pomoč v obliki študijskih podpor, nagrad, pošiljanja v počitniške kolonije, zdravstvene oskrbe, skrbi za primerne šolske prostore, njihovo opremo in vsa potrebna učila. REGULACIJSKI NAČRT. Regulacijski načrt je zaradi velikega gradbenega razvoja v naši občini že zastarel. Potreben je temeljitega pregleda, pri čemer pa je treba spoštovati koristi vsega prebivavstva, predvsem kmečkega. TURIZEM. Turizem je neposredno povezan z gradbenim razvojem na občinskem področju. Turizem tudi prinaša znatne dohodke občini in našim podjetnim trgovcem, restavraterjem in hotelirjem. Podpreti je treba zato delovanje Avtonomne turistične ustanove v Sesljanu. U-stanova pa naj se zaveda, da je nad 70 odstotkov lastnikov lokalov in trgovskih obratov v slovenskih podjetnih rokah, zato naj ne pozablja na slovenski jezik domačinov in na zastopstvo domačinov v raznih svojih organih. JAVNA RAZSVETLJAVA. Javna razsvetljava je še pomanjkljiva zlasti v okoliških vaseh. Okrepimo jo lahko brez velikih stroškov, kar bo le v splošno korist prizadetih vaščanov, njihovega kmečkega zlasti specializiranega gospodarstva in tudi mnogo obetajočega gostinstva. DVOJEZIČNI NAPISI. Občina je glede tega že mnogo storila. Posredovati pa je treba pri pokrajinskih, deželnih in državnih oblasteh, da tudi sama napravijo vse, kar spada v njihovo pristojnost, da bo zadoščeno pričakovanju slo- Kandidati Skupne slovenske liste za občino Repentabor se predstavljajo volivkam in volivcem s širokim narodnim, socialnim in gospo darskim programom, ker se zavedajo, da ima moderna občinska uprava dolžnost in pravico, da se živo zanima za vsa vprašanja, ki se posredno ali neposredno postavljajo pred občinsko skupnost. Kot slovenski kandidati pa se še posebej zavedajo dolžnosti, ki jo ima slovenska občina v zvezi s prizadevanji za reševanje še odprtih vprašanj, ki od blizu zadevajo slovensko skupnost v Italiji. Zato kandidati Skupne slovenske liste zagotavljajo, da se bodo v občinski upravi zavzemali za izvedbo naslednjega okvirnega programa: SOCIALNO VPRAŠANJE. Zagovarjali bodo zdravo, pravično in moderno socialno politiko. Njen smoter naj bo odprava brezposelnosti, nadzorstvo nad cenami blaga široke potrošnje, u- venskega prebivalstva naše občine v smislu že doseženih političnih sporazumov in meddržavnih dogovorov. Razvoj turizma to zahtevo le še potrjuje. CESTE. Občina je glede cest že mnogo napravila, a še precej dela čaka prihodnjo občinsko upravo, da bodo res vse občinske ceste asfaltirane. To velja tudi za nadaljevanje kanalizacijskih del, zlasti v Nabrežini in Sesljanu. URAD ZA STIKE Z JAVNOSTJO. V občinskem obsegu pogrešamo Urad za stike z javnostjo. Treba ga je ustanoviti, da bo lajšal stike med občani in občinsko upravo, s čimer bo občinsko uradovanje uspešnejše in hitrejše. SPOMENIK PADLIM. Letošnje upravne volitve v naši občini sovpadajo s proslavami petindvajsetletnice osvoboditve izpod nacifašizma. Najdostojneje se bomo spomnili vseh naših padlih in ogromnih žrtev, ki so jih utrpeli vsi naši občani med drugo svetovno vojno, če bomo dosegli, da bo občina primerno podprla akcijo za postavitev spomenika padlim za svobodo v občinskem središču Nabrežini. Ta spomenik naj bo mladini opomin, da so se njihovi očetje borili in padli v boju za svobodo, narodno strpnost, slovensko narodno zavest ter za mir in sožitje med narodi. Naši kandidati 1. LEGIŠA dr. Dragomir, dosedanji župan, časnikar, Devin 2. ANTONIČ Ivan, kmet, Cerovlje 3. BREZIGAR Bojan, visokošolec, Nabrežina 4. FRANČEŠKIN Miroslav, obrtnik, Nabrežina 5. GRUDEN Anton, delavec, Nabrežina 6. GRUDEN Stanislav, kmet, Mavhinje 7. JEŽ dr. Janko, ravnatelj slov. učiteljišča Sesljan 8. KOSMINA Stanislav, trgovec Nabrežji 9. KUK Bruno, delavec, Praprot 10. LEGIŠA Alojz, delavec, Štivan 11. LEGIŠA por. TERČELJ dr. Marta, profesorica, Vižovlje 12. LUPINC Danilo, delavec, Praprot 13. MERVIČ Josip, upokojenec, Devin 14. PIPAN Robert, kmet, Mavhinje 15. REBULA dr. Alojz, pisatelj, profesor, Šem-polaj 16. ŠUŠTERŠIČ Srečko, učitelj, Prečnik 17. TERČON Antek, uradnik, Sesljan 18. TERČON Josip, dosedanji obč. odbornik, trgovec, Nabrežina sklajevanje zakonodaje z novimi potrebami delovnega ljudstva. MLADINSKI PROBLEMI. Občina naj vodi račune o vseh problemih, ki mladino od blizu zadevajo, in sicer glede njenega zavzemanja za še večji razvoj prosvetnega in kulturnega udejstvovanja, šolstva, športa in tudi možnosti primerne zaposlitve. PROSVETA IN KULTURA. Občina naj se zanima za zgradnjo primerne dvorane, v kateri se bo lahko razvijalo prosvetno delo. ŠPORT. Obstoječe športno igrišče je treba izpopolniti kot tudi poskrbeti za zgradnjo drugih primernih infrastruktur. ŠOLSTVO. Predšolskemu, osnovnošolskemu ter srednješolskemu pouku je treba posvečati največjo pozornost ter zlasti sodelovati s pristojnimi šolskimi ustanovami; zgraditi je treba novo šolsko poslopje v občini, za kar je do- (dalje na 4. strani) V občini Repentabor: POTRDIMO ZAUPANJE! SL©VENCI, V©LIVCI D©LINSKE ©E3ČINE! Nobena občina na Tržaškem ni doživela tako velikih sprememb v zadnjih petih letih kot dolinska. Izgubila je vse najlepše ravninske predele, tako, da se sedaj šopirita naftovod in Grandi Motori prav tik pred nosom največjih naselij Doline in Boljunca. V zvezi s tem smo utrpeli vsakovrstno škodo, v zameno pa dobili prav malo, skoraj nič. Prva žalostna ugotovitev je ta, da naftovod kljub svečanim obljubam NI DAL ZAPOSLITVE DOMAČINOM. Prav tako nimamo nobene garancije, da bo bistveno drugače pri Grandi Motori. KDO JE TEGA KRIV? Slovenska skupnost je pravočasno opozarjala na nevarnost, toda komunistični župan oziramo ko-munistično-socialistična uprava je nista hote- li poslušati: popuščala sta industrijskim kapitalistom ter jim dajala dovoljenje za dovoljenjem. Ne vemo, zakaj so tako ravnali; vsi pa vemo, da naša občinska skupnost ni dobila nič, čeprav je to bilo mogoče. Nasprotno je bila POTRDSiVSO ZAUPANJE! (Nadaljevanje s 3. strani) sedanja občinska uprava že preskrbela finančna sredstva. KMETIJSTVO. Občina naj na kmetijskem področju podpre vse oblike zadružnega delovanjazanima naj se za realizacijo že programirane zadružne mlekarne; ohrani naj tradicionalno razstavo živine. IRIZEM. Kot občina, ki ima izrazit turi-fenačaj, naj se uprava stalno zanima za ~— r.■’ifra*-v>Tlk" | ohranitev in izpopolnitev že obstoječih; ma naj se ze bolj uspešne avtobusne zveze. MEDNARODNI MEJNI PREHODI. Občina se mora zanimati za primerno ureditev tako važnega mednarodnega blagovnega in osebnega mejnega prehoda, kot je na Fernetičih, in obenem mora zaščititi, splošne koristi domačega prebivavstva. Mejni prehod na Repentabru naj se spremeni v prvo kategorijo, vsaj za osebni promet s potnimi listi. VOJAŠKE SLUŽNOSTI. Splošne koristi zahtevajo, da se v občini odpravijo vojaške služnosti. JAVNA DELA. Okrepi in modernizira naj se mreža javne razsvetljave; uredijo naj se poljske poti, pri čemer se je treba poslužiti ugodnosti, ki jih predvideva deželna zakonodaja. PRIREDITVE. Občina naj nudi vso podporo tradicionalni »Kraški ohceti«, in naj še dalje sodeluje pri prirejanju vsakoletne vinske razstave. KAMNOLOMI. Glede te dejavnosti bo občina podpirala vse pobude zadružnega značaja. Kandidati za občino Repentabor 1. GUŠTIN Mihael, dosedanji župan, Col; 2. DOLJAK Jože, delavec, dosedanji obč. odbornik, Veliki Repen; 3. GUŠTIN Emil, upokojenec; Veliki Repen; 4. GUŠTIN Karel, trgovec, Col; 5. GUŠTIN,:Milan, delavec, Veliki Repen; 6. HROVATIČ Milan, delavec, Veliki Repen; 7. KUTIN Ivan, upokojenec; Fernetiči; 8. MILIČ Alojz, železničar, dosedanji občinski odbornik, Veliki Repen; 9. MILIČ Karel, gostilničar, Col; 10. ŠKABAR Roman, zidar, Veliki Repen; 11. ŠKABAR Karel, kamnosek, Veliki Repen; 12. GUŠTU^ Edvard, kmet, Col občina primorana naje' i veliko posojilo, saj vemo, da se bo morala za tekoče leto zadolžiti za 33 milijonov lir. Veliko razburjenje ja nadalje pri športnikih povzročilo nerazumljive in dvoumno zadržanje občinske uprave glede športnega igrišča. Dopustila je, da so uničili staro in edino športno igri šče, ko bi vendar mo