PTUJ, 22. januarja 1970
LETO XXIII., št. 3
CENA 0,60 DIN
OtASfLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Bosta morala KK
in SO Ptuj sama reševati
vprašanje klavnice?
Glede na to, da v Sloveniji
zapiramo številne klavnice
(tudi ptujsko), ker ne ustre-
zajo sanitarnim predpisom in
ker je govor o novogradnji
klavnice v Ptuju glede na
močno surovinsko bazo, je
SO Ptuj organizirala strokov-
ni posvet s predstavniki
ptujskega kombinata. Perut-
nine in predstavniki družbe-
no političnih ort;anizacij.
Kljub pomembnosti vpraša-
nja predstavnikov Perutni-
ne ni bilo. Na sestanku je
dr. F. Bučar, predstavnik
tehnološkega oddelka bioteh-
nične fakultete v Ljubljani
predaval in odgovarjal na
vprašanja o organizaciji klav-
niške industrije v svetu in
pri nas in o gibanjih, ki bodo
v bodoče usmerjala proizvod-
njo, predelavo in prodajo me-
sa in mesnih izdelkov.
Dr. Bučar je poudaril štiri
osnovne zahteve racionalnega
gospodarstva z mesom: garan-
cija države za rentabilno živi-
norejo, ekonomsko stabilnost,
organiziranost proizvajalcev
in predelovalcev živine. Ce-
nejši je prevoz mesa kot pa
živine, zato klavnice k živini,
in ne obratno.
Med drugim je podrobno
opisal klavniški sistem v
skandinavskih deželah, ki bi
bil sprejemljiv tudi za naše,
slovenske razmere. Švedska
klavna društva sestavljajo
farmarji, ki zgradijo svojo
klavnico. Investicijska sred-
stva prispevajo vsi farmarji.
Najamejo tudi kredit. Klavni-
co upravlja upravni odbor
društva. Cene živine so zna-
ne, ker so enotne za celo
Švedsko. Po obvestilu far-
marja iz klavnice pridejo in
odpeljejo živino. Obračun je
preprost in nikogar ne boli
glava. Profit in večina iz-
kupička se steka nazaj k rej-
cem. Klavna društva so po-
vezana v državno klavniško
zvezo, ki posreduje prodajd
mesa po potrebah, ureja Iz-
voz in uvoz. (Kdo in kako
uvažamo pri nas, je znano.
Prav tako vemo, kako je z
dobičkom in kdo izkorišča
proizvajalce ...). V omenje-
nem sistemu je opaziti pa-
metno in dobro povezavo
proizvajalcev in predeloval-
cev. Tudi v drugih državah
ni več navade, da bi odku-
pili živino, zatem pa se nič
več brigali, v kakem položa-
ju je proizvajalec. Klavnice
in predelava tesno sodelujejo
s proizvajalci. Organiziralo
celo strokovno službo, preda-
vanja. uvajajo nove metode,
poskrbijo celo za mlade puj-
ske za proizvajalce, le tako
si zagotovijo reden dotok ži-
vine, klavne in predelovalne
kapacitete so Izkoriščene, trg
pa je redno založen z mesom
in mesnimi Izdelki, brez več-
jega nihanja cen.
Ob tem se nehote vpraša-
mo, kako je pri nas, v ptujski
občini. Se vedno velja nače-
lo, kdo bo koga »>^okoli pri-
nesel«, kdo bo več zaslužil na
račun drugega, za proizvajal-
ca se nihče ne briga...
Kot je bilo videti iz preda-
vanja, se na Švedskem po-
vezujejo in dogovarjajo pro-
izvajalci in predelovalci me-
sa, medtem ko povabljenih
predstavnikov mesokombina-
ta Perutnine ni niti na raz-
govor, ki ga organizira SO
Ptuj. Verjetno bi se kazalo
pri gradnji klavnične indu-
strije zgledovati po napred-
nih državah, kot je Švedska.
(Prav gotovo se Švedi ne bo-
do po našem sistemu zgledo-
vali, kjer nekateri samo ča-
kajo, da bi jim nekdo zredil
(Konec na 2. strani)
SLOVENSKI KULTURNI
PRAZNIK - PREŠERNO-
VA PROSLAVA 7. IL
1970 OB 20. URI
Na letošnji Prešernovi pro-
slavi bo nastopil v Ptuju v
gledališču s celovečernim
koncertom svetovnoznani slo-
venski oktet iz Ljubljane,
Prešernove pesmi pa bo reci-
tiral prvak ljubljanske Dra-
me Stane Sever. Prosimo vse
one, ki imajo stalne rezerva-
cije za gostovanje priznanih
slovenskih gledaliških in
koncertnih ansamblov, da si
nabavijo vstopnice pri gleda-
liški blagajni v dneh 26. in
27. jan. 1970, vsakikrat od
15. do 11. ure. Pozneje to ne
ho več mogoče, ker bomo
preostale vstopnice prodali
na prosti prodaji. Za koncert
je ogromno zanimanje, saj
je gostovanje Slovenskega ok-
teta v Ptuju izredna redkost.
Opozarjamo, da abonmaj-
ske Izkaznice za predstave
Ptujskega gledališča ne pri-
dejo v poštev.
Preostale vstopnice bodo
"a voljo 7, 11. od 1.5. do 17.
•^re In uro pred predstavo.
Občinski svet Zveze kul-
turno prosvetnih organi-
zacij Ptuj
VREME
do nedelje, 1. februar-
ia 1970.
Polna luna bo v če-
trtek. 22. januarja ob
13.55.
NAPOVED: od 24. do
26. januarja bo verjetno
snežilo In bo močno ve-
trovno. Od 27. dalje bo
lepo in mrzlo.
Alojz Cestnik
DESETO KURENTOVANJE V PTUJU
V NEDELJO, 8.11.1970
Zopet se bliža čas kuren-
toT, pustnih oračev, plesačev,
ploharjev, medvedov in pice-
kov na Ptujskem in Drav-
skem polju. V nedeljo, 8. fe-
bruarja 1970, na sam sloven-
ski kulturni praznik — letos
namreč sovpadata pustna ne-
delja in Prešernov dan — bo-
mo v Ptuju zopet imeli svo-
jo tradicionalno pustno pri-
reditev — kurentovanje. Lan-
sko kurentovanje smo vklju-
čili v okvir prireditev pro-
slave 1900-letnice imena Poe-
tovio. Folklorno društvo ga
je skrbno pripravilo, toda iz-
redno slabo vreme, ki je pre-
prečilo vsakršen organizira-
ni nastop domačih in gostu-
jočih šemskih skupin po ptuj-
skih trgih in ulicah, je spre-
menilo prireditev v pravi
kaos, od katerega so imeli
svojo korist le najvztrajnej-
ši gledalci in z njimi le film-
ske kamere RTV Ljubljane
ter požrtvovalni filmarji. Na-
slednji dan smo videli na te-
levizijskih zaslonih le lepo
reportažo in nič več. Naši
dohodki od prireditve so bili
zelo skromni in smo kuren-
tovanje končali s poslovno iz-
gubo.
Letos se ne moremo spu-
ščati v novo tveganje. Zato
ne bomo vabili gostujočih
skupin v Ptuj, ampak bomo
desetletnico proslavili z last-
nimi »domačimi silami« in
tako bo pustna prireditev zo-
pet takšna, kot je bila prva
leta, vsa naša in domača.
Pripravi na kurentovanje
so v polnem teku. Letos si
lahko obetamo tudi bogat
karneval, saj je večina ptuj-
skih delovnih organizacij ob-
ljubila dati skupino, pa tudi
nekaj zunanjih organizacij se
bo vključilo v naš karneval
s šaljivimi prikazi. Kakor
doslej bodo tudi letos šole
prispevale svoje živopisne
prikaze.
Vabimo tudi vse Ptujčane,
da se vključijo v priprave na
našo veliko turistično zimsko
prireditev kurentovan,ie in
pripravijo tako številnim go-
stom, ki bodo prišli v Ptuj. in
sebi pravi pustno veselje za
nedeljo, 8. februarja 1970.
Drago Hasl,
predsednik
folklornega društva
pred občnim zborom
Zveze sindikatoM občine Ptuj
V soboto, 24. januarja 1970,
se bo v Narodnem domu v
Ptuju sestal XI. redni občni
zbor Zveze sindikatov obči-
ne Ptuj. V imenu 11.000 čla-
nov sindikata bo na občnem
zboru sodelovalo 150 delega-
tov osnovnih sindikalnih or-
ganizacij, člani sedanjega
občinskega sindikalnega sve-
ta in nadzornega odbora. Kot
gostje so na občni zbor po-
vabljeni poslanci zborov de-
lovnih skupnosti republiške
in zvezne skupščine, pred-
stavniki Zveze komunistov.
Socialistične zveze. Zveze
mladine. Zveze borcev in ob-
činske skupščine Ptuj. Obč-
nega zbora pa se bodo udele-
žili tudi predstavniki Zveze
sindikatov Slovenije in občin-
skih sindikalnih svetov iz
Celja. Cakovca. Koprivnice,
Ormoža, Slovenske Bistrice,
Vara^.dina in Maribora.
Občni zbor bo razpravljal
v glavnem o treh vprašanjih,
ki so v sedanjem obdobju za
delavce najpomembnejša. Pr-
vo vprašanje je nadaljnji go-
spodarski razvoj občine Ptuj,
ker je od tega odvisno, kak-
šen bo družbeni in material-
ni položaj delavcev v prihod-
nosti. V vseh razpravah in
odločitvah je v prvi vrsti
upoštevati človeka in spreje-
mati take dolgoročnejše od-
ločitve, ki delavcem zagotav-
ljajo eksistenco, delo in oseb-
ni dohodek. Nujno je, da de-
lovne organizacije in občina
Ptuj izdelajo srednje in dol-
goročnejše programe nadalj-
njega razvoja. Posebno je po-
trebno razviti poslovno sode-
lovanje med sorodnimi de-
lovnimi organizacijami zno-
traj občine in širše prek nje-
nih meja. Hitreje bo potreb-
no razvijali Integracijske
procese, v teh procesih pa
upoštevati ekonomski interes
orizadetih delovnih organi-
zacij, še zlasti pa ustrezno
povezavo med proizvodnjo,
predelavo in potrošnjo. Z na-
črtnostjo in odgovornostjo
se je potrebno lotiti kadrov-
ske politike, kajti od dobrih-
in snosobnih kadrov je odvi-
sen hitrejši gospodarski in
družbeni razvoj občine Ptuj,
v enaki meri pa tudi izbolj-
šanje materialnega položaja
delavcev.
V letošnjem letu praznuje-
mo 20-letnico delavskega sa-
moupravljanja v .Jugoslaviji,
To je izredno pomemben ju-
bilej. z^to bo razprava na
občnem zboru o nadaljnjem
razvoju samoupravljanja ze-
lo pomembna pri iskanju no-
vih poti za še hitrejši razvoj
samoupravnih odnosov. Okvi-
ri samoupravnega mehaniz-
ma so po dvajsetih letih od
njegove uveljavitve postali
pretesni. XV. amandma zvez-
ne ustave sedaj odpira mož-
nost. da si delovne organiza-
cije zagotovijo bolj učinko-
vito in bolj racionalno samo-
uoravljanje. Ce bi pri uve-
ljavljanju ustavnega amand-
maja prišlo do napačnih od-
ločitev, potem zato ne bomo
smeli obtoževati amandmaja,
temveč bomo vzroke za to
morali iskati v nezadostni
politični odločnosti in kon-
kretnosti Zveze komunistov
in sindikatov v boju za do-
(Konec na 2. strani)
danes seja KOMITEJA
zks PTUJ
Danes, 22. januarja, ob 16.
uri bo tretja redna seja ko-
miteja OK ZKS Ptuj. Komu-
nisti bodo obravnavali pri-
pravo akcijskega programa^
dela komiteja in organizacij
ZKS. Imenovali bodo tudi
komisije pri komiteju '^K
ZKS.	ZR
STRAN 2
— Četrtek, 22. januarja ig^.
Občni zbcf Gb SS Slovenska Bistrica
Vso poiorriost ekonomskemu
Minulo soboto je bil v Do-
mu kulture občni zbor občin-
skega sindikalnega sveta Slo-
venska Bistrica. Poleg dele-
gatov iz delovnih organizacij
se ga je udeležilo tudi večje
število gostov, med njimi
predstavniki prijateljskih
občin Ptuja, Ormoža, Vara-
ždina, Koprivnice in Cakov-
ca. Med gosti je bil tudi pred-
stavnik republiškega sindi-
kata Ivan Globačnik ter
predsednik skupščine občine
Slovenska Bistrica Miro Ko-
lenko.
Predsednik občinskega sin-
dikalnega sveta Kvirin Pe-
trač je obsežno in zelo izčrp-
no poročal o delu in o vsem
tistem, kar je ostalo še ne-
uresničenega. Potem, ko je
orisal stanje gospodarstva v
občini, ki je iz leta v leto na-
raščalo, je spregovoril o
mnogih idejnih vprašanjih,
ki se porajajo ob višjih stop-
njah samoupravljanja. Velik
del svojega poročila je po-
svetil tudi družbeno ekonom-
skemu področju, kjer je med
drugim dejal tudi naslednje:
v>Pri realizaciji nalog iz
družbeno ekonomskega pod-
ročja, pa ne samo tega, mo-
ra sindikat doprinesti svoj
delež. Moramo se bolj uspo-
sobiti kot doslej, postati bolj
učinkoviti, vztrajnejši. Sin-
dikati morajo postati organi-
zacija, ki bo usklajevala in
združevala progresivne inte-
rese delovnih ljudi.
Dosedanja aktivnost in de-
lovanje ne ustreza prostoru
in času. Obstoječi podatki še
vedno kažejo že dokaj staro
prakso, da se različni nivo-
ji sindikalnih forumov ukvar-
jajo z zelo različno dejav-
nostjo v istem času. Ugotav-
ljamo izredno neefektnost.
četudi je že dana pobuda za
kakšno akcijo. V delovnih
kolektivih je veliko članov
sindikata, ki ne poznajo dela
osnovne organizacije niti viš-
jih sindikalnih vodstev, za-
to tudi niso redke opazke na
račun koristi, ki jih imajo
od sindikata ...-«
Kvirin Petrač je v nada-
ljevanju spregovoril o vse
preozkih okvirih dela vod-
stev sindikatov ter o pre-
majhni angažiranosti član-
stva.
V prihodnjem obdobju bi
morali vso pozornost posve-
titi urejanju kadrovske poli-
tike, ki je zelo šibka že v ob-
činskem vodstvu, kaj šele v
osnovnih organizacijah. De-
lavcem. sindikalnim funkci-
onarjem, bi morali omogočiti
izobraževanje.
Malo je bilo storjenega tu-
di na področju obveščanja
članov. Delav.ska enotnost je
vse premalo brana in bi bi-
lo potrebno poskrbeti za šir-
jenje. Ob tem pa ne bi smeli
pozabiti, da je dolžnost čla-
nov sindikata vplivati na po-
dobo delavskega lista in ga
tako najbolj približati širšim
delavskim krogom.
Tajnik ObSS Ivan Ferk je
udeležence seznanil z najraz-
ličnejšimi oblikami sodelova-
nja v okviru občine ter o
vključitvi v program VIII.
tedna bratstva in prijatelj-
stva. Ciani delovnih kolekti-
vov so naposled le spoznali
koristnost športnih iger, kjer
lahko iz leta v leto beležimo
lepše rezultate in množično
udeležbo.
Kasneje smo v razpravah
lahko slišali mnoga razglab-
ljanja o idejni vlogi sindika-
tov ter o nalogah, ki jih bo
potrebno reševati v bližnji
prihodnosti.
Ob koncu so za novega
predsednika ObSS izvolili
Boža Strnada,' za podpred-
sednika Stanka Robnika, za
tajnika pa Ivana Frangeža.
-d
KVIRIN PETRAC — doseda-
nji predsednik ObSS
Bosta morala
skuf>š!čma občine in
KK Ptuj ...
(Nadaljevanje s 1. strani
sivino, ki jo bodo lahko po-
ceni odkupili, zaklali, even-
tuelno predelali in drago pro-
dali. Verjetno v naprednih
zapadnih državah tesna po-
vezava med proizvajalci in
predelovalci mesa ni nastala
slučajno, ampak glede na
ekonomske potrebe stalne,
enakomerne proizvodnje,
predelave in potrošnje, ob
več ali manj stalnih cenah,
ki zagotvavljajo interes pro-
izvodnje in predelave, ki so
šle po daljši razvojni poti,
kot je naša. Kot kaže, so na
iSvedskem rešili potrebo po
mesu s pametjo, s pametnim
dogovorom in skupnim de-
lom. Kaj pa je posledica na-
šega nesodelovanja? Sedaj
ni mesa, pozneje ga je pre-
več. sedaj ga plačujemo po
astronomskih cenah, drugič
pobijemo živino, ker prodaj-
ne cene ne krijejo stroškov
proizvodnje...
Tudi udeleženci predava-
nja in posveta so ugotavlja-
li, da je škoda, da niso pri-
sotni predstavniki mesokom-
binata Perutnine, da bi se
posvetovali o tem, ko vidi-
mo. v katero smer gre klav-
niška in mesna industrija.
V razpravi so ugotavljali,
da bi bil švedski sistem pri-
meren tudi za naše razmere,
za ptujsko občino in Slove-
nijo. V klavniško in prede-
lovalno industrijo bi lahko
povezali kombinate: meso-
kombinat Perutnino, KK
Ptuj, zadruge Prav tako bi
lahko vključili v klavnico
kmete, ki bi lahko redili več-
je število glav govedi in
svinj, klavnica pa bi skrbela
za njihovo vedno večjo in
boljšo proizvodnjo, strokov-
nost. Med kmetom in klavni-
co ne bi bilo posrednika. Ce-
na bi bila znana, vsekakor
stimulativna, ker sicer ni pro-
izvodnje, odkup pa zagotov-
ljen.
V strokovnem razgovoru so
ugotovili, da je mariborska
klavnica nesrečno locirana.
Predelave ni kam širiti, je
dejal dr. F. Bučar. Ptujsko
področje pa jo bo potrebo-
valo in to celo ekspanzijsko,
100.000 prašičev, ki bi jih v
prihodnosti lahko zredila far-
ma bekonov ptujskega kom-
binata in kmetje ptujske ob-
čine ter okoli 15.000 goved,
ki bi jih prav tako zredili v
občini, je že dovolj surovine,
ki opravičuje klavnico v Ptu-
ju (tudi v evropskem meri-
lu), je dejal dr. F. Bučar. Gle-
de na to je v Ptu.iu treba mi-
sliti na novo klavnico.
Kot kaže. Mesokombinat
Perutnina ni pripravljena so-
delovati v dogovorih. Glede
na to bosta morala KK Ptuj
in skupščina občine Ptuj sa-
ma iskati možnosti za grad-
njo klavnice in predelavo me-
sa. KK Ptuj kot močan pro-
izvajalec svinj in goveda
klavnico nujno potrebuje.
Občina pa tudi more in mo-
ra preprečiti, da bi gradili v
Ptuju dve klavnici, kar bi
bil velik nesmsiel, saj nobe-
na od njih ne bo rentabilna.
Prisotno je tudi vprašanje,
kaj bi Mesokombinat Perut-
nina klal v svoji novi klav-
nici v primeru, ko bi KK
Ptuj našel drugje boljšega
odjemalca za svoje svinje in
govedo, in v primeru, če bi
prišlo do eventualnega sode-
lovanja KK Ptuj z drugim
kombinatom ali podjetjem, ki
klavnico že ima.	ZR
Pred občnim zborom zveze sindikatov
občine Ptuj
(Nadaljevanje s 1. strani)
bro samoupravljanje. Naloga
občnega zbora je, da kon-
kretno pove, kaj je v samo-
upravljanju v delovnih or-
ganizacijah in v občini Ptuj
dobrega, kar sindikati spre-
jemajo in podpirajo, kaj pa
zavračajo kot nesprejemljivo.
Cilj, ki ga bo zastavil obč-
ni zbor Zveze sindikatov je
nadaljnje uveljavljanje sa-
moupravljanja, zato si bodo
sindikati v bodoče v praksi
odločneje prizadevali, da, bo-
do delavci gradili takšne sa-
moupravne odnose, v katerih
bo prevladoval njihov inte-
res. njihov vodilni vpliv, in
da bodo razpolagali z delom
in vsemi upravljavskimi
funkcijami v delovni skupno-
sti in občini, kar mora one-
mogočiti vse poizkuse posa-
meznikov, da bi upravljali z.
ljudmi in na mesto njih od-
ločali o pomembnih vpraša-
njih.
Občni zbor bo nadalje raz-
pravljal o aktualnih proble-
mih standarda, ki posredno
ali neposredno zadeva delov-
ne ljudi. Predvsem bo raz-
prava poudarila probleme
okrog politike cen, življenj-
skih stroškov, gibanja oseb-
nih dohodkov in zaposleno-
sti. nerešena stanovanjska
vprašanja, delovne pogoje,
zdravstvene in higiensko teh-
nično varstvo. V preteklem
obdobju smo bili priča ne-
normalnemu porastu cen,
konkretno mesa in še neka-
terih drugih predmetov, kar
je imelo za posledico poveča-
nje življenjskih stroškov. Za-
vedati se moramo, da podra-
žitve najbolj prizadenejo ti-
ste delavske družine, ki ima-
jo nižji in poprrčni osebni
dohodek. Prav iz teh razloga
se bo občni zbor zavzel j
stabilizacijo tržišča in gospc
d^rstva nasploh. Premiki c«;
bi v tem letu bili možni i
v posebno opravičenih prj
merih, in to samo v tistj
delovnih organizacijah, kje
bi izravnava cen bila nujnj
Nadalje obstaja problen
da 860 družin nima rešeneg
stanovanjskega vprašanj;
Tukaj so zopet najbolj prizs
dete delavske družine, ki ni
majo sredstev niti za nov
gradnjo, še manj pa za ns
kup stanovanja. To je rese
problem, ki ga ne bo mogoč
rešiti v kratkem obdobji
nujno pa je, da se ta probler
v okviru materialnih možno
sti delovnih organizacij i:
širše družbene skupnosti pri
čne reševati.
Zelo pereč problem je tu
di zaposlovanje nove delovn
sile. Na tem področju bo tr«
ba doseči, da se sklene samo
upravni dogovor o skupnil
izhodiščih politike zaposlc
vanja.
Zelo pomembna so nadalj
vprašanja kot so otroško var
stvo, skrb za zdravstven
varstvo delavcev In za nji
hovo varnost na delovner
mestu, vprašanje družben
prehrane, izobraževanja, kul
turnega življenja ipd.
Občni zbor bo sprejel pra
vila o delu organov in orga
niziranosti Zveze sindikate
v občini Ptuj, dokument o bo
dočih nalogah Zveze sindika
tov ter druge pomembn
sklepe.
Občni zbor bo izvolil nov
občinski svet Zveze sindika
tov občine Ptuj in nadzorn
odbor. Kandidate za nov
člane so določile osnovne or
ganizacije sindikata na svo
jih delovnih konferencah.
F. B.
HRANILNE VLOGE
VEČJE
v lanskem letu so imeli ob-
čani bistriške občine pri Kre-
ditni banki Celje podružnica
Slovenska Bistrica, 941 S mi-
lijonov hranilnih vlog. Ta de-
nar je vložilo 5406 občanov,
tako da lahko rečemo, da
ima skoraj vsaik zaposleni ob-
čan hranilno knjižico. Štednja
občanov je vsekakor vredna
omembe, posebej če povemo,
da imajo skupno le 680 S mi-
lijonov kreditov. Od tega
imajo kreditov v bankah za
360 milijonov, pri trgovskih
podjetjih pa 320 milijonov.
V tem pa niso vračunani ti-
sti, ki imajo kreditne nakupe
izven občine, pa tudi ne stano-
vanjski varčevalci.
Prvič se je torej pripetilo,
da imajo občani večje hra-
nilne vloge, kot pa obvezno-
sti do bank, to pa je podatek,
ki ga ne gre kar tako pre-
zreti.	-d
KRAJEVNE KONFEREN
CE SZDL V OBČINI
lORMOŽ
v ormoški občini so te dn
v teku krajevne konferenc*
SZDL. ki bi naj bile konča'
ne do 23. t. m. Občinska kon
ferenca SZDL Ormož bo ver.
ietno v začetku prihodnjegi
meseca. Ob tem velja po
udariti, da se je čas izvedtK
krajevnih konferenc prece:
zavlekel zaradi minule grip*
in slabili vremenskih razmer
Občani na krajevnih kori'
ferencah SZDL ocenjujej«
svojo dosedanjo dejavnost
obravnavajo krajevne prO'
bleme, sprejemajo plan del^
za v bodoče, volijo krajevn«
odbore SZDL in člane občin-
ske konference SZDL.
Živahne razprave na neka'
terih do danes izvedeni''
krajevnih konferencah naiT
potrjujejo, da so občani ži-
vo zainteresirani, kako bo-
do izvedli oziromr^ rešili ne-
katere izmed svojih proble'
mov ter kako bodo delo S^
cialistične zveze kot najšir^
družbenopolitične organizacij
je obdržali v aktivnosti tu®
v bodoče.	J. S. j
T-EDNIR CETRTSK, 22. JANUARJA 1970
STRAN 9
PRANC POPIT V SLOV. BISTRICI
Minulo sredo so Slovensko
Ojstrico obiskali predsednik
CK ZKS Franc Popit, sekre-
jgr sekretariata CK ZKS
:^ndrej Marine in sekretar
piedobčinskega sveta ZKS
Lojze Briški.
Bistričani so že velikokrat
izrazili željo, da bi v svoji
sredi pozdravili nekatere naj-
vidnejše predstavnike naše-
'ga družbenopolitičnega živ-
ljenja, katere bi lahko sezna-
nili z nekaterimi dosežki,
'načrti in tudi težavami. Po-
dobni obiski in razgovori so
'potrebni, saj bodo lahko vo-
S(]ilni funkcionarji v samih
'osnovah najbolje spoznali
'dejansko stanje.
• Dopoldne so se gostje po-
■govarjali z vodilnimi funk-
cionarji občinskega življenja
ter s predstavniki delovnih
'kolektivov. Bistričani so jih
■opozorili na nekatere proble-
"ine, ki jim v občini niso kos,
■^re pa predvsem za tovarno
•olja, ki je zašla v težave po-
'tenn, ko so se cene surovinam
novišale, prodajna cena pa
^e ostala na starem nivoju,
■položaj v celotni panogi,
oljarstva zahteva korenitih
'sprememb, zato pa bo po-
Irebno angažirati mnogo več
'družbenih sil.
Tovariš Popit se je tudi ze-
lo zanimal za delo SZDL, po-
sebej pa še za delovanje čla-
nov ZK v tej organizaciji. V
Wzi z razvitostjo gospodar-
'stva so spregovorili tudi o'
fcoložaju negospodarstva. Ob
tem so posvetili več pozorno-
sti problematiki socialne, ko-
'rvJnalne in kulturne dejav-
'nosti, vzporedno pa tudi o
•učinkovitosti dejavnosti kra-
ijevnih skupnosti Udeleženci
Tazgovora so tudi ugotavljali,
'da je položaj v šolstvu znat-
no boljši, kot je bil kdaj ko-
li doslej.
' Bistričani so tovariša Po-
pita seznanili tudi o negativ-
nem delovanju klera, ki pre-
sega okvire svoje dejavnosti,
kar pa bi morali v bližnji
prihodnosti vsekakor zatreti.
Popoldne so si gostje ogle-
dali tovarno Impol, s člani
delovnega kolektiva pa so se
pogovarjali o delovnih uspe-
hih in težavah. Poslovni re-
zultat Impola se je v zadnjih
dveh letih podvojil, posebno
pomembna pridobitev pa je
tudi nova valjarna. v kateri
so se gostje tudi najdlje za-
držali. Razpravljali so tudi o
položaju barvne metalurgije
in o težavah, v katerih se je
znašla ta panoga. Ob tem je
tovariš Popit dejal, da so čla-
ni CK opozarjali na težaven
položaj, vendar pa je bilo
reševanje tega problema vs;^
prepočasno.
Ob koncu obiska je tova-
riš Popit dejal, da je zelo za-
dovoljen, da so ga tako iz-
črpno seznanili z dogajanji v
družbenem in gospodarskem
življenju občine, o predvide-
vanjih nadaljnje gospodarske
rasti ter mu odkrito zaupali
vse težave, s katerimi se sre-
čujejo. Bistričani pa so izra-
zili željo, da bi se še večkrat
sešli in tako drug drugemu
približali svoje delo, težave,
in poskušali najti skupne re-
šitve.	-d
V bistriški cbčini
nalii® cfeja¥iiost
v zadnjih letih je bila za-
radi nujnosti in kritičnosti
posameznih cestnih odsekov
komunalna dejavnost usmer-
jena predvsem na izboljšanje
in vzdrževanje cestnega
omrežja.
V ta namen je bila anga-
žirana tudi večina občinskih
sredstev, tako da večji posegi
na drugih področjih komuna-
le niso bili možni. Največ del
na cestah v občini je bilo tu-
di tokrat opravljenih na ra-
čun republiškirh sredstev. V
okviru tega so obnovljeni
skoraj vsi klanci na cesti Ma-
ribor — Celje in sicer oba
vzpona na Klopce, klanec pri
odcepu za Pragersko ter vzpo-
ni na cesti proti Prelogam.
Istočasno pa je bila poprav-
ljena cesta Slovenska Bistri-
ca — Crešnjevec, ki je bila
hudo poškodovana.
Naložbe republike v obno-
vo klancev znašajo 2,725.000
din, pri dokončanju ceste pro-
ti Crešnjevcu pa 452.000 din.
Poleg teh del sta bila v ob-
čini modernizirana cestna od-
seka pri Impolu v vrednosti
255.000 din, kar pa je krila
tovarna iz svojih virov.
Končno so v občini obnovili
in modernizirali še tri po-
membne cestno prometne ob-
jekte, prav tako iz občinskih
sredstev in sicer most v Stu-
denicah, prva faza ureditve
Vošnajkove ter začetek Preč-
ne ulice. Od celotne vrednosti
studeniškega mostu 220.000
din, je občina prispevala
77.000 dinarjev.
Med pomembnimi investi-
cijami na cestah lahko omeni-
mo tudi nadaljevanje ureje-
vanja pločnika vzdolž ceste iz
Slovenske Bistrice proti Im-
polu. Občina in krajevne
skupnosti so poleg teh inve-
sticij vlagale v okviru razpo-
ložljivih sredstev in zbranih
prispevkov. V ta namen je
bilo iz komunalnega sklada
izdano za dela v tekočem le-
tu okoli 438.000 dinarjev, za
kritje dolgov iz leta 1968 pa
je bilo porabljenih 60.000 di-
narjev.
Občinska skupščina pa je
povzela tudi mnoge ukrepe za
pospeševanje komunalnega
razvoja ter je izdelala in v
začetku leta tudi razgrnila
načrte za 3 nove zazidalne
okoliše, in sicer Črnec v Slo-
venski Bistrici, Pragersko in
Frajham. Poleg tega so tudi
pripravili urbanistični red za
območja, ki niso v zazidalnih
okoliših.
V lanskem letu so v občini
uvedli tudi prispevek za
mestno, zemljišče, ki se bo
zbiral pri krajevnih skupno-
stih. Po približnih izračunih
bo dosegel letno v Slovenski
Bistrici 381.000, na Prager-
skem 56.000, v Poljčanah
68.000 in v Oplotnici 26.000
dinarjev.
Tudi letos bodo iz komunal-
nih sredstev največ potrošili
za vzdrževanje cest, to je oko-
li 396.000 dinarjev, za inve-
sticije pa bo tako ostalo le
154.000 din. Iz teh sredstev bo
potrebno kriti nadaljevanje
del pri gradnji Vošnjakove in
Prečne ulice. Med nalogami,
ki jih bo potrebno rešiti, je
ureditev ceste v Sp. Polskavi
ter dograditev mrtvašnice na
Keblju. Pomisliti bo treba tu-
di na premestitev avtobusne
postaje, za katero je nova lo-
kacija določena na prostoru
nekdanje železniške postaje.
Dosledneje bo treba vztra-
jati na pravočasnem plačeva-
nju samoprispevka za cesto
Oplotnica — Sp. Ložnica ter
vložiti napore, da se pri re-
publiškem cestnem skladu
dokončno zagotovijo potrebna
sredstva za pričetek moder-
nizacije te ceste.
Pred organe občine se kot
rešljivo postavlja tudi vpra-
šanje prodaje zasebnih zem-'
Ijišč v zazidalnih okoliših.
Proučiti bi bilo dobro mož-
nost, da bi zemljišča odkupo-
vala in lititirala občina ter
morebitne razlike uporabila
za ureditev komunalnih po-
treb teh novih naselij. -d
Slovenska Bistrica
konferenca SIBl bo februarja
Ze pred koncem lanskega
leta smo pisali, da bi morala
biti izvedena občinska kon-
ferenca SZDL Slovenska Bi-
strica. Prišlo je do nepredvi-
denih težav in predsednik ob-
činske konference tovariš Jo-
že Dušej nam je pojasnil, za-
kaj je prišlo do zavlačevanja.
Velik del krivde imajo ne-
katere krajevne organizacije,
ki še do danes niso izvedle
krajevnih konferenc. V obči-
ni im.ajo tri takšne primere,
kjer so v občutnem zaostan-
ku: Zg. Bistrica, Prihova in
Šentovec. Med tem, ko so v
slednjih dveh krajih že skli-
cali občane, vendar brez' od-
ziva, na Zg. Bistrici niso ni-
ti poskusili.
Posebej naj omenimo nede-
lavnost Zgornjebistričanov,
med katerimi je veliko šte-
vilo članov ZK, ki pa niso
storili ničesar, da bi konfe-
renco sklicali. Takšen odnos
komunistov je graje vreden
in prav bi bilo, da bi o vsej
stvari spregovorila tudi os-
novna organizacija ZK.
Zaradi nedejavnosti in ne-
odgovornosti je prišlo do za-
stoja v vsej občini, zato bi
bilo prav, da bi se tovariši iz
krajev, kjer konferenc še ni
bilo, zavedali, da s svojim po-
četjem zavirajo delo celotne
organizacije, ki podobnih iz-
padov prav gotovo ne more
opravičevati.
Tovariš Dušej nam je po-
vedal, da bo občinska konfe-
renca SZDL zagotovo febru-
arja. V vodstvu SZ bo prišlo
do korenitih kadrovskih
sprememb, saj bo vrh orga-
nizacije skoraj v celoti za-
menjan.
Pred še neizvoljenimi pred-
stavniki pa že stoji velika
naloga. Ob že predvidenim
planom, se bodo morali čla-
ni novega vodstva kar v za-
četku spoprijeti s pomembno
nalogo ob ustanavljanju ob-
činske kulturne skupnosti.
reševanje te problematike
bodo morali vložiti vse sile,
saj tako pomembnega pod-
ročja ne gre zametovati. Ko
že govorimo o ustanavljanju
kulturne skupnosti naj zabe-
ležimo še misel, ki je bila že
nekajkrat izrečena, da bi mo- ,
rali razmiisliti o tem, da bi
bilo potrebno za vodjo kul-
turne skupnosti izbrati pro-
fesionalnega uslužbenca, saj
je ta problematika tako ob-
sežna, da bi jo. kljub velike-
mu prizadevanju, težko, o-
pravljala .oseba na amaterski
osnovi.
novoizvoljeni simoi-
kalni svet v slov.
BISTRIC!
Na občnem zboru občinske-
■ Sa sindikalnega sveta Slo-
^'enska Bistrica so bili v no-
^'i svet izvoljeni: Anica
Ačko. kmet. tehnik. Vida Ač-
učiteljica, Leopold Bru-
inž., Roman Dorn, obra-
tovodja, Ivan Frangež, ek.
tehnik, Malčka Gajšek, grad.
tehnik, Anton Kidrič, metal,
'tehnik. Viktor Horvat, steklo
i^^il^ar, Štefan Kolar, soc. de-
lavec, Francka Krenk, dipl.
Stanko Lchner, obrat,
^"jig., Oto Martinjak. usluž-
«enec. Danilo Muškotevc, di-
plomiran inž., Ivan Potočnik,
!?3mnosek, Anton Prosenak,
J^f prodaje, Stanko Robnik,
tehnik. Gvido Smolar,
Božo Strnad, ek. tehnik,
^'Ktor Suša. ek. tehnik. Stan-
Tišler, gradb. tehnik. Edi
Jj^ergiez, delavec. Vili Vid-
trg. pomočnik, Anton
ključavničar.
ZA NOV NAČIN DELITVE OSEBNIH
dohodkov v tga
V	soboto, 10. 1. 1970, je bila
v sejni dvorani delavskega
sveta letna delovna konfe-
renca tovarniškega zbora
sindikata tovarne glinice in
aluminija Kidričevo.
V	uvodnem poročilu je
predsednik tovarniškega zbo-
ra sindikata Franc Lah na-
kazal dosedanje uspehe in
neuspehe sindikalne organi-
zacije TGA ter med drugim
poudaril, da je razpravo po-
trebno usmeriti v reševanje
nakazanih problemov in ne-
katerih problemov in neka-
terih pojavov v sindikalnem
delu v osnovnih organizaci-
jah sindikata v DE. Po poro-
čilih predsednika, blagajni-
ka in nadzornega odbora se
je razvila izredno dobra in
živahna razprava, ki je do-
kazala, kako so se člani te
delovne skupnosti vživeli v
problematiko svojega podjet-
ja in kako gledajo na njego-
vo bodočnost. Seveda je tu-
di to pot bilo največ govora
o sistemu delitve osebnih do-
hodkov, o samoupravnih ak-
tih in končno tudi o rekre-
aciji in oddihu članstva. Sko-
raj vsi, ki so sodelovali v
razpravi, so ocenili dosedanji
sistem oziroma način delitve
osebnih dohodkov za preži-
velega in za v bodoče nespre-
jemljivega, ker je treba čim-
prej uvesti takšen način, ki
bo za vse proizvajalce spod-
buden in pravičen. Kako
enotne so bile tokrat razpra-
ve v osnovnih organizacijah
sindikata, je bilo moč opazi-
ti tudi na tej delovni konfe-
renci, na kateri je ponovno
prišlo do izraza želja in enot-
na volja članov delovne skup-
nosti, da se sedanji način
čimprej spremeni in uredi ta-
ko, da bo delitev osebnih do-
hodkov zares plod opravlje-
nega dela, in da bi naj vsak
vsaj približno dobil tisto,
kar si je s svojim delom za-
služil.	MF
SKUPNI SESTANKI
Občinska konferenca ZM
Slovenska Bistrica je pripra-
vila na vsem območju obči-
ne razgovore predstavnikov
mladine in x'^seh družbenopo-
litičnih organizacij. Predvide-
vajo. da bo vseh razgovorov
24. razpravljali pa bodo o
nrostorih. ki naj bi bili mla-
dim na razpolago in o sode-
lovanju mladinske organiza-
cije z vsemi drugimi v kraju.
Velikokrat smo lahko po-
slušali pritoževanja mladih,
da v posameznih krajih ne
morejo najti skupnega jezi-
ka z ostalimi organizacijami^
zato bodo vsi ti razgovori ve-
lik korak k zbliževanju in
pričakujemo lahko, da bodo
rešili mnoge težave, ki so
sedaj izgledale nerešljive.
Po končanih razgovorih v
občini, bodo v Slovenski Bi-
strici priredili tribuno mla-
dih. -d
STRA!J 4
TEDNIK — ČETRTEK, 22. JANUARJA 197()
Šir!!rtno na Pohorju
Ob obisku v pohorski va-
sici Šmartno, ki je le osem
kilometrov oddaljena od Slo-
venske Bistrice, sem se naj-
preje oglasil pri predsedniku
krajevne konference SZ, ki se
od drugih predsednikov raz-
likuje le po tem, da je naj-
mlajši med vsemi v občini.
Obiskal sem torej Toneta Je-
senka in zavoljo poklicne ra-
dovednosti poizkušal izvedeti,
kaj vse tare prebivalce tega
predela Pohorja. Seveda pa
sva se pogovarjala o vseh ti-
stih rečeh, ki ne »^dišijo-"" po
jadikovanju.
Na Smartnem le malokdaj
zgradijo kakšno novo zgrad-
bo, zato predstavljajo stano-
vanja velik problem. Mnogi
delavci živijo v neprimernih
prostorih, težave pa rešujejo
le malce prepočasi. V zadnjih
letih pa so delno rešili stano-
vanjski problem učiteljev, pa
tudi ta še ni povsem urejen.
Gozdno gospodarstvo je zgra-
dilo logarnico, v kateri je po-
leg	poslovnih	pro-
storov tudi dvoje stanovanj,
to pa je tudi poslednji objekt,
ki je bil zgrajen v nekaj le-
tih. Težave okoli stanovanj
Šmarčani ne bodo mogli re-
šiti sami in ne bi bil preveč
zlonameren, če bi pridal, da
bi se bistriško stanovanjsko
podjetje kdaj le spomnilo in
poskušalo pomagati.
Veliko težav je tudi zara-
di zdravstvene službe. Vašča-
ni in okoličani bi želeli, da bi
prišel zdravnik vsaj enkrat
na teden, to pa je vsekakor
želja, ki ni neuresničljiva in
bi jo bilo mogoče izpolniti z
malce več razumevanja iz
doline.
V	osnovno šolo se vsako le-
to vpiše več otrok. Zaradi te-
ga je sedanjo šolsko poslop-
je postalo pretesno. Po nekaj
burnih razpravah so se le od-
ločili, da bodo sedanji za-
družni dom preuredili v šol-
sko poslopje. V prvem delu
načrtov so predvideli gradnjo
dveh učilnic in šolske kuhi-
nje. Z deli so pričeli že lan-
sko leto in bi bila morala bi-
ti opravljena že zdavnaj. Pa
se je zataknilo in šolarji so
še vedno brez nove pridobit-
ve. Dela pa gredo h koncu in
kaj kmalu bodo lahko šolar-
jem, ki prihajajo k pouku od
daleč, postregli z malico v
moderno opremljeni kuhinji.
Ker pa je sedaj v Zadruž-
nem domu tudi trgovski lo-
kal, ki se bo moral umakni-
ti šolskim klopem, bodo do-
bili na Šmartnem novo trgo-
vino, za katero načrte so že
pripravili pri trgovskem pod-
jetju Planika v Slovenski Bi-
strici.
V	naslednjih letih pa bodo
gasilci s Smartnega zgradili
nov gasilski dom, saj doseda-
nji, ki so ga prodali, ni mo-
gel služIti namenu gasilske
organizacije.
Potem sva govorila o aktiv-
nosti občanov, ki so spoznali,
da se ne izplača držati kri-
žem rok in čakati na pomoč
od drugod. V lanskem letu so
zgradili cesto od Zg. Nove va-
si do Ošlja, ob tem pa mi je
misel ušla na tisto cesto, ki
povezuje Pohorje s Sloven-
sko Bistrico. Pa ne mislim
tega, da bi jo šli obnavljat
občani sami. Zato je potreb-
no mnogo več sredstev, ki pa
jih bo nekoč občinska blagaj-
na le morala odšteti. Kako
naj bi sicer uganjali turi-
zem, ko pa vsakomur preide
volja, ko se enkrat samkrat
popelje med pohorske vrho-
ve.
In ko se je razgovor bližal
h koncu, mi je Tone zaiipal
tudi to, da bodo poskušali na
Smartnem organizirati mla-
dinsko organizacijo, ki je do-
slej ni bilo. Mladih res ni naj-
več, toda tudi s tistimi, ki
so, se doslej ni nihče ukvar-
jal.
-d
Tone Jesenek
Logarnica na Šmartnem
PREDAVANJA DELAVSKE UNIVERZE
PTUJ
Ponedeljek, 26. januarja 1970
mala vas
Mirnodobni vzroki množič-
nih nesreč in reševanje ogro-
ženega prebivalstva;
predava Jože Vratič ob 18.
uri v gasilskem domu;
zagojici
Mirnodobni vzroki množič-
nih nesreč in reševanje ogro-
ženega prebivalstva;
predava inž. Tone Purg ob
18. uri v gasilskem domu;
gereCja vas
Pridelovanje krme — sili-
ranje, sušenje sena;
predava dipl. inž. Vlado
Tumpej.
Torek, 27. januarja 1970
MEZGOVCI
Temelji prve pomoči;
predava Janko Korpar ob
18. uri v gasilskem domu;
pacinje
Temelji prve pomoči;
predava Boža Horvat ob 18.
uri v gasilskem domu;
dornava
Protipožarna zaščita;
predava Martin Cajnko ob
18. uri v gasilskem domu;
cirkovci
Pridelovanje krme, silira-
nje — sušenje sena;,
predava dipl. inž. Vlado
Tumpej ob 18. uri v klubu
občanov;
lovrenc
Proizvodnja mleka, in pita-
nje goved;
predava dipl. vet. Mihael
Ledinek ob 18. uri v klubu
občanov.
Sreda, 28. januarja 1970
sobetinci
Mirnodobni vzroki množič-
nih nesreč in reševanje ogro-
ženega prebivalstva;
predava Jože Vratič ob 18.
uri v gasilskem domu;
stojnci
Mirnodobni vzroki množič-
nih nesreč in reševanje ogro-
ženega prebivalstva;
predava inž. Tone Purg ob
18. uri v gasilskem domu;
zabovci
Protipožarna zaščita;
predava Ivan Grahl ob 18.
uri v gasilskem domu;
PODVINCI
Temelji prve pomoči;
predava Janko Korpar ob
18. uri v gasilskem domu;
HAJDINA
Pridelovanje krme, silira-
nje — sušenje sena;
predava dipl. inž. Vlado
Tumpej ob 18. uri v gasil-
skem domu.
Četrtek, 29. januarja 1970
zamuSani
Mirnodobni vzroki množič-
nih nesreč in reševanje ogro-
ženega prebivalstva;
predava inž. Tone Purg ob
18. uri v gasilskem domu;
LEVAJNCI
Temelji prve pomoči;
predava Janko Korpar ob
18. uri pri Janezu Žampa, Le-
vajnci 10;
spuhlja
Temelji prve pomoči;
predava Boža Horvat ob 18.
uri v gostilni Kolarič;
BOROVCI
Mirnodobni vzroki množič-
nih nesreč in reševanje ogro-
ženega prebivalstva;
predava Jože Vratič ob 18.
uri v gasilskem domu;
ROGOZNICA
Temelji prve pomoči;
ob 18. uri v zadružnem do-
mu;
gerecja vas
Proizvodnja mleka in pita-
nje goved;
predava dipl. vet. Mihael
Ledinek ob 18. uri v gasil-
skem domu.
Petek, 30. januarja 1970
formin
Temelji prve pomoči;
predava Janko Korpar ob
18. uri v gasilskem domu;
GAJEVCI
Temelji prve pomoči;
predava Boža Horvat ob 18.
uri v gasilskem domu;
BUKOVCI
Mirnodobni vzroki množič-
nih nesreč in reševanje ogro-
ženega prebivalstva;
predava Jože Vratič ob 18.
uri v gasilskem domu.
Z delovne konference
DPD »Svoboda« Ptuj
v petek, 16. 1. se je zbralo
v Narodnem domu 140 aktiv-
nih članov Svobode na delov-
ni konferenci, ki je obsegala
delovni, kulturni in zabavni
program.
Uvodoma je podal poročilo
predsednik Jože Vrbnjak, ki
je v svojem izvajanju prika-
zal uspehe in težave, s kate-
rimi se je moralo boriti
društvo. V poročilu tajnika so
bile med drugim navedene tu-
di številke o investicijskih
stroških in predložen finanč,
ni plan za leto 1970. Predlože,
no je bilo tudi blagajniško po.
ročilo in ugotovitev nadzor-
nega odbora, da je vse posle,
vanje v redu. Neke pomanj.
kljivosti bo treba odpraviti.
Sledila so poročila predsed.
nikov posameznih sekcij t.
j. pevske, komornega zbora,
dramske, tamburaške in es-
perantske. Navzoči predstav,
niki občine, SZDL, sindikata
in Občinske zveze kulturno
prosvetnih organizacij Jože
Stropnik, F. Bagar in S. Sta-
nič so v pozdravnih nagovo-
ril čestitali društvu k doseže-
nim uspehom in želeli tudi v
bodoče plodonosno delo kul-
turnih delavcev vseh sekcij.
Izrazili so upanje, da bo tudi
finančno vprašanje ugodno
rešeno.
V 30-minutnem programu
so nastopile vse sodelujoče
sekcije. Posebno sta ugajala
nastopa trm malih učencev
glasbene šole in esperantska
recitacija učenke Nadice Mi-
lošičeve s »PACO KAJ
AMO« (MIR IN LJUBEZEN).
J. D.
Kdo je pravzaprav i
kmet?
Kmet je tisti, ki se izključ-
no ali v -pretežni meri bavi s
kmetijstvom. Na kmetijah pa
živijo danes tudi ljudje, ki jih
ne moremo več prištevati med
kmetijske proizvajalce.
Na zasedanju skupščine ko-
munalne skupnosti zdravstve-
nega zavarovanja kmetov v
Mariboru so člani skupščine iz
občin Lenart, Maribor, Ormož,
Ptuj in Slovenska Bistrica raz-
pravljali o problemu zdravstve-
nega zavarovanja kmetov, ker
je bilo v predlogu za razpravo
rečeno, da ostareli, delane-
zmožni ljudje, ki so ostali na
kmetijah brez mladih delovnih
moči, niso kmetje, ker pač več
niso kmetijski proizvajalci.
Poleg vseh zamotanih, ne-
rešenih problemov življenjskih
situacij ostarelih kmečkih lju-
di, se pojavlja sedaj še vpra-
šanje, kaj so sedaj ljudje, ki
so svoje moči izčrpali zato, da
so nahranili in nudili zavetišče
borcem za svobodo, da so po-
zneje zadostili obveznim odda-
jam in da so plačevali daleč
pretirano visoke davkef. Res,
kaj so sedaj ti ljudje, ko jim
je treba zagotoviti pravico do
mirnejše in brezskrbnejše sta-
rosti, kakor so je deležni?
Svoječasno smo vprašanje one-
moglih hlapcev in dekel ter
viničarjev in dninarjev rešili
na lep in ustrezen način brez
vnaprej zbranih skladov. Vpra-
šanje ostarelih kmetov pa re-
šujemo na papirju tako, da se
stvar ne premakne z mrtve toč-
ke. K temu še položaj kmetij-
stva postaja vsak dan bolj pe-
reč, s tem pa situacija ostare-
lih kmečkih ljudi. Navsezadnje^
pa se pojavi še vprašanje, kaj
ti ljudje sploh so!	J. U-
tednik — Četrtek, 22. januarja 1970
STRAN 5
i letne konference
KO SZDL Breg
Vse od volitev za občinske,
republiške in zvezne poslan-
ce se širijo različne govori-
ce o ptujskem »volilnem gu-
lažu«, kot ga nekateri ime-
nujejo. Volilci najbolj graja-
jo odstop kandidatov tik pred
volitvami, predvsem tistih,
ko ni bilo več mogoče (čas!)
postaviti drugega kandidata.
Predvsem nasprotujejo e-
nojnim kandidaturam, zaradi
katerih se volilci niso mogli
demokratično odločati, iz-
birati in voliti. Ne strinjajo
se samo z enim kandidatom,
predvsem na z naprej »sfor-
siranim«, ker menijo, da je
to samo potrjevanje v naprej
predvidenih in določenih
kandidatov. Pripombe voliv-
cev bo treba upoštevati, si-
ser bo imelo to slabe posle-
dice na prihodnjih volitvah,
tudi pri volitvah organov
raznih organizacij.
Ne želimo pogrevati »-vo-
lilnega gulaža«, toda vse ka-
že, da je nezadovoljstvo, ka-
ko so bile izvedene zadnje
volitve na Bregu pri Ptuju,
prišlo na dan na pred dnevi
minuli letni konferenci KO
SZDL Breg. Da je nezado-
voljstvo glede tega zelo moč-
no ravno na Bregu ni na-
ključje, saj so bili na tem
terenu taki odstopi. Volilci
so zahtevali predvsem več
kandidatov na volilnih list-
kih. Spraševali so, ali so
enojne kandidature borba za
stolčke. Na volilnih listkih
naj bosta vsaj dva kandida-
ta. Volilci se naj sami odlo-
čajo, koga bodo volili. Naj
kandidatov ne forsirajo. Za-
kaj tik pred volitvami od-
stopajo? Volitve naj bodo
take, kot so z zakonom in
ustavo določene. Člani volil-
ne komisije na Bregu so se
pritoževali, da so jih volilci,
ki so prihajali na volišča,
grajali zaradi omenjenih
stvari. Zahtevali so tudi, naj
obvelja dogovor na zboru
volilcev.
Letno poročilo na konfe-
renci je prebral dipl. inž.
Bruno Korošec, tajnik KO
SZDL Breg. Med drugim se
je zahvalil za sodelovanje
vodstvu in učencem osemlet-
ke »Ivana Spolenjaka«, pred-
vsem pri proslavah. Zahvalil
se je tudi vsem, ki so kakor-
koli pomagali pri gradnji
športnega igrišča na Bregu,
ureditvi okolja otroškega vrt- ,
ca, pri izboljšanju opreme
doma, delni adaptaciji po-
slopja, pri asfaltiranju Mlin-
ske ceste in delni ureditvi
potoka Studenčnica. Za dol-
goletno požrtvovalno delo v
organizaciji in predvsem pri
ureditvi in čuvanju doma so
pohvalili in nagradili s skro-
mnimi darili I. Bebernaka in
L. Mesariča.
K. Sakelšek je v razpravi
opozoril, da organizacija ni-
ma več sredstev za nadaljnje
vzdrževanje doma. Sredstva,
ki so jih dobivali od prire-
diteljev zabav, ki so plače-
vali najemnino,^ ni več. Zara-
di davčnega vijaka v prosto-
rih doma ne prirejajo več za-
bav in drugih prireditev. Ker
pa je najemnina edini vir
dohodkov in ker bo dom brez
njih začel propadati, je pred-
lagal OS, naj regulira davč-
no politiko za omenjene pri-
mere.
F. Langerholc je opozoril
na neurejeno cestišče na Ma-
riborski cesti, ki jo je uniči-
la zima (tako kot vsako leto)
za pešce pa na njej ni pro-
stora. Ob srečanju z avtomo-
bili so v smrtni nevarnosti.
J. Barič je vprašal, zakaj
ne speljejo ceste od križišča
Mariborske in Zagrebške na-
ravnost na hajdinsko križi-
šče kot je to že dalj časa
predvideno. Velik promet bi
preusmerili izven naselij.
A. Koželj in tov. Ceh sta
kritizirala slabo vzdrževanje
in pluženje Poljske in Obre-
ške ceste. A. Koželj je naj-
bolj grajal razsvetljavo ob
Poljski cesti, ki je že postav-
ljena in je že ven let razsvet-
ljevala, zadnje čase pa sta
cesta in naselje v temi zara-
di tega, ker KS Hajdina ni
sprejela krajevnega samopri-
spevka, električni drogovi za
razsvetljavo pa so na njeni
strani ceste. Razsvetljavo bi
potrebovali predvsem v zim-
skem slabem vremenu. Otro-
ci in delavci si z baterijami
utirajo pot v snegu, ki ga
pravočasno ne odstranijo. O-
menjene stvari in nepravil-
nosti so tudi vzrok, da se je
od 630 članov SZDL in okoli
1500 volilcev udeležilo letne
konference le okoli 30 ljudi,
je zaključil A. Koželj. ZR
POMOČ BOSANSKI KRAJINI
V slovenskobistriški obči-
ni so doslej v pomoč Bosan-
ski Krajini zbrali 60.864,70
dinarjev. Akcija zbiranja po-
moči pa še ni končana, zato
lahko pričakujemo, da se bo
številka še povečala. Raču-
najo, da bodo akcijo končali
do konca tega meseca. Doslej
pa so priskočili na pomoč:
osnovna šola Sp. Polskava
291,70 din, Kemocid Sloven-
ska Bistrica 2000, Steklarna
Slovenska Bistrica 2000, Kre-
ditna banka Celje, podr. Slo-
venska Bistrica, 3425, Poseb-
na osnovna šola Slov. Bistri-
ca 1060, veterinarska posta-
ja Slov. Bistrica 500, sodišče
Slov. Bistrica 370, sindikat
družbenopolitičnih organiza-
cij 137,20, dom upokojencev
Poljčane 1114,60, Planika
Slov. Bistrica 5000, sindikal-
na podr. Granit. Slov. Bistri-
ca, 1700, V.P. Slovenska Bi-
strica 585, sindikat osnovne
šole Tinje 114,30, otroški vr-
tec Slovenska Bistrica 692,35,
Impol Slov. Bistrica 25.000,
sindikat železničarjev Pra-
gersko 339,30, sindikati osnov-
nih šol: Crešnjevec 522,65, La-
porje 258,45, Slovenska Bi-
strica 1000, sindikat SO Slo-
venska Bistrica 1854,35, za-
vod za izmero in kataster
zemljišč 200, Remont Makole
2000, EMMI Slov. Bistrica
2000, Tovarna olja Slovenska
Bistrica 1500.
Kmetijski kombinat Slo-
venska Bistrica je podaril
tovornjak jabolk otrokom, ki
so trenutno na šolanju na
Koprskem. Z zbiranjem pa
niso končali še mladi člani
RK na osnovnih šolah, ki so
doslej zbrali 6000 dinarjev.
-d
Zimski motiv iz Slov. Bistrice
ZMRZNIL V SNEGU
14. januarja okoli devete
ure so stanovalci hiše št. 14
na Pobrežju našli na bliž-
njem travniku v snegu mo-
ško truplo. Preiskava je ugo-
tovila, da je bil Hinko Kore-
njak iz Ptuja, Slovenski trg
1, star 46 let. Pogrešali so ga
že od 24. decembra lani. Ugo-
tovili so, da je H. K. zmrz-
nil. Prekril ga je novo zapa-
del sneg. Ko se je snežna
odeja stalila, so našli truplo.
NEKAJURNI ZASTOJ PROMETA V 0Rr40ŽU
Vijugasti in strmi odcep	sti »proizvajamo« na tekočem
ceste, ki pelje na dravski	traku.
most v Ormožu je bil v mi-	Sicer pa, saj veste za pre-
nulem tednu zaradi poledice govor, ki pravi, da so napake
pravi prometni gordijski vo-
zel. Na vzponu veste ob or-
moškem gradu je odpovedal
motor nekemu tovornjaku.
Cesta je bila v trenutku za-
prta v obe smeri. Šofer in so-
vozač, sta si nekaj ur v o-
strem mrazu zaman prizade-
vala, da bi popravila okva-
ro na vozilu. Navsezadnje ji-
ma je to le uspelo. Na obeh
straneh ceste se je v tem ča-
su nabrala dolga kolona to-
vornjakov, ki niso mogli ne
naprej in ne nazaj.
Zgodi se, bomo rekli
ob tem primeru, ki pa v teh
dneh na tem odcepu ceste ni
osamljen. Na račun vijuga-
stega dovoza na ormoški most
je bilo izrečenih že precej
pikrih besed. Ostalo je samo
pri tem. Napaka, ki je bila
storjena ob trasiranju ceste,
se nam maščuje, kot ti-
soče drugih napak, ki jih pri
nas v dinamični vsakdanjo-
najboljša šola in, da se na
napakah učimo!
J. S.
ŠAH
v petek, lu L 1970, je SD
Ptuj priredilo redni mesečni
brzoturnir. na katerem je to-
krat sodelovalo le 9 igralcev.
Prvo mesto je osvojil inž.
Milan KNEZEVIC s 13 toč-
kami, sledijo prof. Cič 10,5,
Seruga 10. Podkrajšek 9, Ru-
dolf 8,5, Zupančič 7,5, Maj-
cenovič 7. Sedlašek 3,5, Ko-
kolj 3 točke.
Konec marca bo slovensko
brzopotezno prvenstvo mest,
zato poziva §D Ptuj vse svo-
je aktivne člane, da se redno
udeležujejo brzopoteznih tur-
nirjev, ki bodo vsak petek ob
18. uri.
Od 21. do 28. 1. 1970 bo v
Mariboru mladinsko prven-
stvo mariborske podzveze, ki
se g^ bo udeležil mladinec
Sedlašek.	anc
Dolara kolona tovornjakov ča ka, da bo prometni vozel raz-
vozljan
Na kmetijski šoli v
Turnišču
TRAKTORSKI TEČAJ
Poljedelsko-živinorejska šo-
la Turnišče pri Ptuju je
odprla trimesečni tečaj za
traktoriste. Na tečaju se
kandidati seznanijo z osnova-
mi agrotehnike — kmetij-
skega strojništva. Poleg tega
imajo 40 ur predavanj o pro-
metnih predpisih.
V tečaju je trenutno 14 bo-
dočih traktoristov iz kmetij-
skega kombinata Ptuj. Sola
bi sprejela še nekaj kandi-
datov — zasebnikov, ki jim
je poklic traktorista pri srcu.
Na koncu tečaja bodo kan-
didati opravili izpit v šoli,
potem pa še pred občinsko
komisijo. Sola daje torej mo-
žnost, da se na tečaj prija-
vijo vsi tisti, ki imajo željo
in veselje do kmetijske me-
hanizacije.
Ker se je tečaj že začel, bi
se naj morebitn interesenti
čim prej prijavili.
Podrobna obvestila dobijo
kandidati v šoli vsak dan od
8. do 12. ure.
Ravnateljstvo šole
Vlom v izložbeno okno
v noči od 16. na 17. januar
je neznanec razbil šipo izlož-
be trgovine Slavica v Lacko-
vi ulici. Odnesel je blaga v
vrednosti 500 dinarjev. Pre-
iskava je v teku.
Poškodoval pešca in
pobegnil
v nedeljo, 18. januarja je
okoli devete ure neznani voz-
nik povozil pešca Marjeto
Foršnerič iz Bukovec in ji
prizadel hujše telesne po-
škodbe. Po nesreči je voznik
pobegnil.
STRAN 6
tednik — Četrtek, 22. januarja u

Glede na to, da še niso na
razpolago vsi statistični po-
datki, je pregled nad stano-
vanjsko gradnjo nekoliko
otežkočen. V planu je bilo
predvideno, da bo v družbe-
nem sektorju vloženo v no-
vogradnje okoli 2,500.000 din
in dokončano vseh 49 graje-
nih stanovanj, medtem ko so
z naloženimi 11,500.000 din v
zasebnem sektorju gradili
približno 680 ter dokončali
okoli 100 stanovanj. .
Iz skopih podatkov za za-
sebni sektor in nekoliko bolj
zanesljivih informacij za
družbene gradnje pa je skle-
pati, da vsa predvidevanja
niso bila v celoti dosežena. O
tem govori, na primer, ob-
čutno zmanjšanje zasebnih
zahtev po gradbenih dovolje-
njih, ki jih je bilo v letu 1968
izdanih 227, lani pa samo 142.
Na osnovi tega in ostanka ne-
dokončanih gradenj lahko ce-
nimo, da je bilo lani v grad-
nji 710 stanovanj.
V družbenem sektorju so
sicer gradili oba predvidena
bloka in sicer 22 stanovanj v
poslovno-stanovanjski zgrad-
bi v Vošnjakovi ulici in 27
stanovanj v bloku na Zg. Bi-
strici, slednji pa zaradi težav
z materialom in prodajo še
vedno ni dokončan. Torej je
bilo v družbenem sektorju
vloženih predvidenih 2,500.000
dinarjev in dokončano samo
21 garsonjer.
Razlog stagnaciji v družbe-
nem sektorju je tudi v pre-
majhni podpori, oziroma moč-
ni orientaciji sredstev delov-
nih organizacij v individual-
ne gradnje ter vedno večjem
zaostajanju realne vrednosti
stanarin za cenami novih
gradenj. Tako so znašale po-
prečne cene za en kvadratni
meter zgrajenih stanovanj v
letu 1965 med 900—950 dinar-
jev, medtem ko so v lanskem
letu ob nespremenjenih sta-
narinah že presegle 1600 din
za kvadratni meter.
Sočasno je dosegla indivi-
dualna gradnja s 710 stanova-
nji nepričakovano širok obseg
ter se v te gradnje usmerja
več družbenih sredstev kot v
družbenem sektorju.
Glavni nosilci stanovanjske
gradnje so bili poleg kreditne
banke kot zbiralca sredstev
še stanovanjsko podjetje s
trgovskim podjetjem Planika
in Granit, ki je vlagal sred-
stva v novi stanovanjski blok
za tržišče ter izvajal dela.
Gradnje so bile financirane iz
kreditov, za katere je stano-
vanjsko podjetje oročilo lani
in predlani na trideset mese-
cev 740.000 din, tako da se
bodo ta sredstva spet postop-
no sproščala prihodnje leto.
Letos ni pričakovati pove-
čanja stanovanjske gradnje.
Sredstva pri stanovanjskem
podjetju se bodo sicer z no-
vimi stanovanji in poslovnimi
prostori za okoli 6 odstotkov
povečala, vendar je treba tu-
di upoštevati, da so vsa sred-
stva za novogradnje iz pred-
hodnih let še vezana do leta
1971. Na razpolago bodo le
namenska sredstva, ki bodo
realizirana iz stanarin in na-
jemnin skupno 1,221.000 din.
Glede vzdrževalnih del na
zgradbah je njih vrednostni
obseg omejen v okvire zne-
skov, ki se izračunavajo po
predpisih ter bo Stanovanjsko
podjetje opravilo izbiro naj-
bolj nujnih primerov na že
ustaljen način, ko bo prejelo
zahtevke.
Zasebna stanovanjska grad-
nja se je zlasti leta 1968 po
številu objektov izredno po-
večala, kar je imelo posledice
že lani, saj se je znatno
zmanjšalo število na novo za-
četih gradenj. Vpliv tega po-
java se bo delno čutil še letos
in lahko predvidevamo, da bo
letos v gradnji okoli 750 sta-
novanj, vendar z razliko, da
bo končanih več stanovanj
(okoli štirideset). Na to bo
vplivalo tudi najetje relativ-
no velikega števila kreditov,
pi-ičakovati pa je tudi stop-
njevanje le teh v prihodnjem
obdobju.	-d
KJE JE LIZIKA ČERNEZEL
V zadnjih nekaj dneh je
Ptuj s svojo okolico en sam
ustni časnik, prek katerega
lahko slišimo najrazličnejše
govorice, največkrat seveda
lažne in na široko «-razpih-
njene-«.
Resnično pa je seveda dej-
stvo, da še vedno ni nobene-
ga otipljivega sledu, kam je
izginila 27-letna Ptujčanka
Elizabeta Cernezel. V noči od
28. na 29. december, torej tik
pred novim letom, je izginila
od doma in od takrat ni za njo
nobene sledi. Zaposlena je bi-
la v prodajalni kruha podjet-
ja Vinko Reš na Bregu. V
tem podjetju so 29. decembra
zjutraj zvedeli, da je proda-
jalna zaprta. Takoj za tem so
odšli na Breg predstavniki
podjetja, ki so prodajalno od-
prli. Odprli so tudi žele?)
blagajno, v kateri so nj^
3920 dinarjev, ki so ostali,
izlcupiček zadnjih desetih dt
Pri denarju je bilo vse v rej
Kje je Lizika?
Lizikin mož Maks Cerr,
zel je bil čez noč, ko je izj
nila njegova žena, v Deste
niku, na gostiji prijatel
Franca Fajta. Zjutraj ob
Pogrešana Lizika Cernezel
7. ure se je vrnil v Ptuj in
gotovil, da je pozabil v p!
šču v Desterniku ključe (
stanovanja. Odpeljal se jei
Breg z namenom, da dobif
ženi v prodajalni ključ. Pr
dajalna je bila zaprta. Kli(
je v upravo podjetji Vini
Reš. Povedali so mu, da
tudi oni pogrešajo in ne ve
zakaj ni prišla v služt
Vprašal je tudi ptujsko b(
nišnico, vendar je tudi ta
ni bilo. Ni mu preostalo dr
go ,kot da se je odpravil
Desternik po ključe od stan
vanja. Vrnil se je v Ptuj
odprl stanovanje. Bilo
prazno in nepospravljen
Kje je žena?
Istega jutra okoli 9.30 m
je šel na postajo milice v Pti
ju in prijavil, da je žena i
ginila neznano kam. Poizfl
doval je tudi na ženinem d
mu v Martinu na Muri, P
teti v Mariboru, pri sestri
Mengešu, pri njeni sestri
Ljubljani, toda vse je bilo Z
man. L fka, kot da se!
vdrla v zemljo. Vse do datf
ni za njo še nobenega sledu
Po dosedanjih ugotovitvi
je odnesla s seboj samo po!'
valko in oblačila, ki jih i
imela na sebi.
Kdor bi karkoli vedel
njej, naj to takoj sporoči n3
bližnji postaji milice. .
J. S
__J
Seja OK ZM Ptuj
25. januarja ob 9. uri '
prva seja občinske konfere'
ce ZMS Ptuj, in sicer v N'
rodnem domu. Po izvoli''
organov konference bodo
ročali o delu predsedstva. ^
dnevnem redu so tudi re'J
rat o idejno politični orief'^
ciji ZMS v občini in dop"'
nitev pravil.	ZB
Novosti In izpopolsiiSve pckojnloiskega in invalidskega zavarovanja
i 1 ^d^i^'O
Osnovni namen sedanjega
invalidskega sistema je z za-
varovanjem zagotoviti zava-
rovancem usposobitev, če na-
stopi pri njih invalidnost in
zato ne morejo več aktivno
delati. Invalidska pokojnina
naj bi bila le skrajni var-
stveni ukrep, za tiste zava-
rovance, ki so postali popol-
noma nesposobni za vsako
delo. Zato so v sedanjem si-
stemu temeljne pravice, ki
se pridobijo na podlagi in-
validnosti, pravica do reha-
bilitacije in zaposlitve delov-
nih invalidov — poleg pravi-
ce do invalidske pokojnine
in invalidnine.
Te temeljne postavke seda-
njega zavarovanja pa se v
praksi premalo uporabljajo.
Vzroki za to so v nekaterih
pomanjkljivostih znotraj si-
stema samega, pa tudi v tem,
da se je to zavarovanje iz-
koriščalo za reševanje drugih
problemov. Najpomembnejše
pomanjkljivosti v današnjem
sistemu so: premajhna ma-
terialna zainteresiranost za-
varovancev in njihovih de-
lovnih organizacij, da bi od-
krivali ali odstranjevali vzro-
ke invalidnosti in hitreje u-
sposabljali invalide ter jih
vračali v delovni proces. Ma-
terialna obveznost do delov-
nih invalidov ter izplačevanje
invalidnine in invalidske po-
kojnine gredo v glavnem v
breme invalidskega zavarova-
nja. Med vzroki je tudi pre-
majhna materialna zaintere-
siranost zdravstvenih organi-
zacij in zdravstvenih delav-
cev, da bi preprečevali vzro-
ke, ki povzročajo invalid-
nost ter hitreje zdravili in
usposabljali invalide za delo.
V skladu s temeljnimi na-
čeli invalidskega zavarova-
nja je pri njegovi izpopolnit-
vi nujno potrebno zagotoviti:
delovne organizacijo morajo
nositi znatno večje obvezno-
sti za izdatke, ki nastajajo v
tem zavarovanju, posebno če
je invalidnost nastopila kot
posledica nesreče pri delu,
poklicnega obolenja ali zato,
ker v delovni sredini niso bi-
li izvedeni higienski in teh-
nično varstveni ukrepi. De-
lovne organizacije bi morale
postati bolj odgovorne za za-
poslovanje delavcev, ki so
postali invalidi v njihovi de-
lovni sredini.
Invalidsko zavarovanje je
tesno povezano z zdravstve-
nim, posebno glede kratko-
ročnih pravic. Povezano pa je
tudi s pokojninskim,, zaradi
dolgoročno pridobljenih pra-
vic. O načinu financiranja
teh oblik varstva so različna
mnenja. Po mnenju nekate-
rih bi bilo treba izdatke za
poklicno rehabilitacijo in za-
poslovanje invalidov finan-
cirati iz skladov zdravstve-
nega zavarovanja in to kot
njihovo neposredno obvez-
nost. V tem primeru bi vse
obveznosti, ki nastajajo zara-
di rehabilitacije invalidov,
delile med komunalno skup-
nostjo zdravstvenega zavaro-
vanja in delovno organizaci-
jo.
Takšna rešitev bi imela za
posledice povečanje prispev-
ne stopnje za zdravstveno za-
varovanje, hkrati pa tudi u-
strezno znižanje prispevka za
pokojninsko zavarovanje.
Vsiljuje se vprašanje, katera
bi bolj ustrezala s stališča
skrbi odgovornih faktorjev
za učinkovito uresničevanje
smotrov sistema invalidske-
ga varstva in zavarovanja.
Pokojnine in invalidnine
bi ostale še naprej neposred-
na obveznost pokojninskega
sklada. Nekateri pa menijo,
da bi bilo treba invalidsko
zavarovanje v celoti finansi-
rati iz posebnega, enotnega
sklada invalidskega zavaro-
vanja, ki bi se formiral na
podlagi posebnih prispevkov
za to zavarovanje.
Zvezni predlog za izpopol-
nitev sistema pokojninskega
in invalidskega zavarovanja,
ki smo ga predstavili v mi-
nulih tednih in ga danes za-
ključujemo, bo v javni raz-
pravi še do konca aprila. V
tem ča.su pa bomo poročali,
če bo prišlo do katerih bi-
stvenih sprememb in dopol-
nitev.
Konec
MALCE VEČ
POZaRNOSTI
v Slovenski Bistrici so dol-
go govorili, da morajo ure-
diti mrtvašnico na pokopali-
šču. Po nekajletnih načrto-
vanjih so jo zgradili, tako da
sedaj že služ; svojemu na-
menu. Vse lepo in prav. Ne
moremo pa se sprijazniti z
redom, ki vlada v mrtvašni-
ci. Ne dolgo tega sem se lah-
ko prepričal, da govorice ni-
so prazno besedičenje. Pro-
stor, ki je pripravljen za kr-
sto, je bil v takšnem zane-
marjenem stanju, da se so-
rodniki umrlih in tudi drugi
upravičeno pritožujejo. Z
malce več razumevanja in
pozornosti do umrlih, bi ta
prostor med enim in drugim
pogrebom vsaj lahko pomet-
li. Tako pa ostaja pri ljudeh
še ena bolečina več.
Bistriška krajevna skup-
nost, ki upravlja mrtvašnico,
je nabavila za delavce, ki
opravljajo pokope uniforme,
ne more pa tem osebam dati
tudi pietete, ki nujno sodi k
pogrebu. Minuli teden smo
imeli priložnost videti, da je
bil eden izmed delavcev celo
vinjen, to pa je vredno ob-
sojanja. Z malce več reda in
pozornosti bi nezadovoljstvo
občanov prav gotovo lahko
odpravili.	-d
tednik — Četrtek, 22. januarja 1970
STRAN 7
If tf^	l-^^J^	H I"
v Središču so ujeli
nevarnega divjega lovca
16. decembra lani je lovski
paznik lovske družine Sredi-
■	^e ob Dravi — Andrej DOG-
■	gA zasledil in s pomočjo lov-
: ca Vlada KLOBUČARJA
ujel divjega lovca Džura LI-
BRA, gozdnega paznika iz
Svibovca v občini Varaždin.
; Nevaren lovski tat je imel s
s seboj lovsko puško, zanke, ki
;jih je nastavljal srnjadi in
i zajcem ter dve srni, ki sta se
i ujeli v njegove zanke,
j Omenjenega dne se je An-
Idrej DOGŠA odpravil v lo-
višče z namenom, da nakrmi
;^ivjad in seveda pogleda, če
je na delu kakšen divji lovec.
Ko je prišel v lovišče, ki mu
lovci pravijo »Belo trnje« je
^opazil v snegu sveže stopinje
In takoj za tem tudi aktovko,
•V kateri je bilo pravkar raz-
l^osano srnino meso. Zgrozil
je nad odkritjem in v ti-
stem hipu zagledal moškega,
je bežal s puško v rokah.
Cankar se na njegov klic, naj
cbstane, ni dosti zmenil. Be-
je dalje in skočil v plitko
V''avsko strugo, ki jo je sku-
ial prebresti. Ko je opazil, da
'^a zasledovalec v rokah nje-
govo aktovko, kjer so bili tu-
službeni dokumenti, se je
^stavil in zahteval, da mu jo
vrne. Paznik tega seveda ni
storil in je zahteval naj gre z
f^to. Zankar je to odločno
i^dklonil.
I Andrej DOGSA je storilca
iPrepoznal in mislil, da ima
^ovoljenje za posest lovske
juske. Menil je, da so'doku-
in srnino meso dovolj
J 'Pljiv dokaz, zato je divjega
pustil, sam pa je tako
gPil k lovcu Vladu KLOBU-
L^^JU in ga seznanil z do-
'v i Takoj sta se vrnila
; lovišče, kjer sta ponovno
j^J^dila storilca, tokrat je
g^^el na plečih že drugo srno.
in puško je vrgel v sneg
in poskušal zbežati. Pobeg pa
mu ni uspel, ker sta ga lovca
dokaj spretno obkolila ter ga
odvedla v pisarno milice v
Središču. Srna je imela okrog
vratu 3 mm debelo zanko iz
žice, v aktovki pa je imel po-
leg mesa še 53 pripravljenih
zank za srne in zajce. Zasegli
so mu lovsko puško cal. 12 in
10 nabojev, ki jih je imel v
žepih. Zankar Džuro LIBER
ni imel dovoljenja za posest
lovske puške. Izkazalo se je,
da so prijeli nevarnega divje-
ga lovca, ki je napravil v lo-
višču občutno škodo. Za obe
srni bo moral plačati LD Sre-
dišče 180.000 S'^din, poleg tega
pa bo odgovarjal tudi za vse
druge prekrške, ki jih je sto-
ril v zvezi s tem dejanjem.
Okrvavljeni nož, ki ga je imel
v žepu in dve v zanke ujeti
srni pa sta najbolj otipljiv
dokaz brezsrčnosti in mesar-
skega početja.
Tako torej. Eden je ujet.
Koliko njemu podobnih še je
ostalo neodkritih in v teh
mrzlih zimskih dneh, ko di-
vjad trpi lakoto mrharijo po
loviščih bodisi s puško ali z
zanko? Kakšno srce mora
imeti tak mesar, drugega iz-
raza ne najdem, ki pusti, da
srna ali zajec po nekaj urah
smrtnega boja zadnjič zatre-
peče na snežni belini?
Menimo, da zaslužijo taki
storilci najstrožjo kazen, ki jo
za take primere predvideva
zakon. Vsak pogled skozi pr-
ste nam je lahko samo v ško-
do in bomo imeli v loviščih iz
dneva v dan vse več takih
brezsrčnežev in mesarjev.
J. S.
Srna v smrtonosnem objemu jeklene pasti
¥ MMmu delule šoliovskci sskclia
4'	3
že leto dni je minilo, od-
kar smo v Vidmu osnovali
šahovsko sekcijo. V tem krat-
kem času se je izkazalo, da
je interes za igro 64 polj v
tej mali vasici kar velik. Sek-
cija je skozi vse leto zelo do-
bro delala. Vsak mesec je
organizirala brzoturnirje. Se-
daj ob koncu leta, smo se-
stavili lestvico, iz katere je
razviden skupen rezultat tur-
nirjev v preteklem letu:
1. Janko Lah. 2. Branko
Sedlašek. 3. Franc Rogina. 4.
Drago Ščavničar, 5. Franc
Vaupotič.
Največ sposobnosti in ša-
hovskega znanja sta pokazala
Lah in Sedlašek. ki sta svo-
je soigralce po navadi z lah-
koto premagala. Ce bi svoje
znanje še izpopolnjevala, bi
lahko postala dobra in per-
spektivna igralca, saj sta še
oba zčlo mlada.
V avgustu smo orftanizira-
1= tudi turnir nekategornikov,
na katerem jih je polovica
osvojila IV. kategorijo. To so:
Lah, Rogina, Sedlašek, Vau-
potič. Jože Ščavničar, Leo-
pold Strelec. Štefan Gosak
ter Marjan Sitar.
Šahovska sekcija si je pri-
pravila program tekmovanj
za leto 1970, tako da bodo
brzoturnirji drugo nedeljo v
vsakem mesecu, med letom
pa bo spet turnir nekategor-
nikov.
Upam. da bodo vsi, že zna-
ni šahisti, ostali zvesti ša-
hovskim figuram, zraven te-
ga pa mislim, da se bodo v
šshov.sko sekcijo vključili
tudi mladi igralci, saj se z
igranjem šaha spoznavajo že
v šahovskem krožku v osnov-
ni šoli.
Ob koncu bi se v imenu
šahovske sekcije zahvalil
ravnatelju osnovne šole Vi-
dem. da nam je za vse tur-
nirje dovolil uporabo šolskih
prostorov. Prav tako se za-
hv."liujem krajevni skupno-
sti za finančno pomoč, ki
nam mnogo pomeni.
Milan Seruga
Razgovor z živinorejci
BIK v aktovki
V minulem tednu nas je
pot zanesla tudi v Podvince.
Nekaj metrov stran od glav-
ne ceste Ptuj — Gomila —
Gornja Radgona, ki že več
let brezuspešno kliče po as-
faltu, smo pri Golobovih o-
pazili večje število ljudi in
živino. Bili so v živahnem
pomenku. ->Odkupna postaja«,
smo pomislili v prvem hipu.
Pridružili smo se jim in kaj
hitro ugotovili, da ne čakajo
kupcev, ampak veterinarja, ki
bo umetno osemenil njihove
krave. Ena izmed prisotnih,
precej zgovornih kmečkih že-
nic je kaj hitro ugotovila, da
smo od »>cajtng«. In res smo
bili kar trije — od treh raz-
ličnih časopisnih hiš F. Forst-
nerič od Večer^, J. Vrabl od
prekmurskega Vestnika in
moja radovednost.
Kaj hitro smo se spustili
z njimi v prijeten, lahko re-
čem — sočni kniečki pogo-
vor, v katerem so nam zau-
pali, da je um.etno oplojeva-
nje krav že nekaj povsem
vsakdanjega in da nimajo
kmetje ob tem več nobenih
predsodkov in nezaupanja.
To je postalo nekaj povsem
vsakdanjega.
Ob čakanju veterinarja, ki
bo prinesel »bika v aktov-
ki«, so nam naši sogovoirniki
povedali marsikaj zanimivega
iz svojega življenja. Med dru-
gim so dejali: »Napišite tudi
to, kdaj bo prišlo do uresni-
čitve naše želje, do asfalti-'
ranja ceste?<- Na-to vpraša-
nje jim seveda nismo vedeli
odgovoriti, lahko smo jim po-
vedali samo to. da smo tudi
mi s težavo prek lukenj na
cesti »priskakali« v Podvin-
ce.
V času na.^ga klepeta je
izza ovinka bolj priplaval, kot
pripeljal osebni avtomobil.
»Je že tu.« je dejal nekdo iz-
med čakajočih.
In reš, iz avtomobila je sto-
pil veterinar Mihael Ledinek.
Povedal nam je, da ima ve-
terinarska postaja Ptuj na
svojem območju okrog 70 o-
semenjevalnih postaj, prek
katerih skrbijo za nadalnji
osnovni razvoj živinoreje na
svojem območju.
Poslovili smo se in zažele-
li našim sogovornikom, da
bi jim krave povrgle takšna
teleta, s katerimi ne bi imeli
težav na trgu in da cene ne
bi preveč »skakale«.
J. S.
Terezija Peharda iz Kicarja, Ana Majerič, Neža Lovrec, Ja-
kob Kuhar in Jože Arnuš (vsi iz Podvinc) čakajo na piilicd
veterinarja.
mmm medved v slovo
v Mali Varnici pri Leskov-
cu že dolgo nismo videli ta-
ko lepega pogrebnega spre-
voda. kakor je bil v sredo,
14. januarja t. 1., ko sm.o
spremili na zadnji poti Ano
Medvd.
Kot pri marsikateri hiši,
se je -zgodilo tudi pri Med-
vedovih: doma je ostala mati
z dvema hčerka^na. brez mo-
ške delovne sile. medtem ko
so odšli drugi za lažjim in
boljšim kruhom v mesta in
v tujino. Blaga pokojnica se
je z vso vnemo oorijela vseh
tež.k-h moških del, skoraj
vs-^k dan j-1 imela v rok h
vajt^-ii. Ne firenr-^no žensko
so ti napori izčrpali. Ko je
začela v lanskem letu tožiti
o bolečinah, k zdravniku ni
mogla, ker ni bilo časa. Sele,
ko je bilo jesensko delo opra-
vljeno in ko je bila že po-
vsem onemogla, je bilo pre-
pozno. Tudi zdravljenje na
Pohorskem dvoru ni več po-
magalo: 12. januarja je pre-
nehalo biti njeno dobro srce.
Draga Nanika, prezgodaj
si se poslovila! Za teboj ne
žaluje samo tvoja, že pet let
na posteljo priklenjena mati
in »osirotela« sestra Rozika,
temveč vsi ljudje, ki smo te
Roznali in ki premišljujemo,
kako je krivično, da mora-
mo nekateri garati do skraj-
ne onemoglosti in v globoko
.starost, da bi si zagotovili
življenjsko vsakdanjost.
Naj ti bo lahka domača
gruda!	JM
STRAN 3
tednik — četrtek, 22. januarja 197,
Zbor delovne skupnosti zdravstvenih delavcev v Slov. Bistrici
^e bodo ostale samo
v eni prejšnjih številk Te-
dnika smo pisali o neureje-
nih odnosih v zdravstvenem
domu v Slovenski Bistrici, ki
so nastali po priključitvi bi-
striškega doma k maribor-
skemu. Zaradi nezadovolj-
stva bistriških zdravstvenih
delavcev so sklicali zbor de-
lovne skupnosti, nanj pa po-
vabili predstavnike central-
nega Zdravstvenega doma
Maribor, udeležila pa sta se
ga tudi predsednik SO Slov.
Bistrica Miro Kolenko in taj-
nik Ob.SS Ivan Ferk.
Uvod v sestanek je bil do-
kaj nenavaden. Predstojniki
so nenehno ponavljali, da
naj vsak pove svoje in da se
pri tem nima ničesar bati.
Veste, dragi bralci, pravim,
da je bilo to nenavadno, ker
v našem samoupravnem si-
stemu tega prav zares ne bi
smeli doživljati. Nehote se
ponuja vprašanje, kakšni so
pravzaprav ti delovni odnosi
med višjimi in nižjimi »pro-
fili«? Te izraze sem nič ko-
likokrat slišali v triurnem
razgovoru, pa mi niso in niso
hoteli ostati v ušesu.
In dekleta in žene so pri-
čele pripovedovati...
Morda je bilo zares obču-
titi tisti strah, ki se ga prav-
zaprav sploh ni bilo treba
bati. »Vojna« je nastala za-
radi osebnih dohodkov. Po
združitvi so Bistričanom zni-
žali osebne prejemke tudi od
400—500 dinarjev, in razum-
ljivo, da je to udarec za vsa-
kogar med zaposlenimi. Pred-
stojniki so odgovarjali, da ni
drugače niti v Mariboru, ni-
ti v Lenartu, Bistričanom
pa je bilo le težko dopove-
dati saj so bile razmere v
zdravstvenem domu (mislim
za vso občino) še kar dobro
urejene.
Veliko se jih je oglasilo,
vsak s svojim problemom, na
koncu pa je bil to le problem
vseh. Obljub je bilo danih
toliko, da zares ne vem, kje
bi jih naj pričel naštevati.
Slišali smo lahko tudi, ka-
ko velike razlike so v oseb-
nih dohodkih oseb s popol-
noma enako izobrazbo. Raz-
lika 600 dinarjev je prav za-
res malce preveč občutna,
čeprav ena sestra opravlja
delo na terenu, druga pa v
ambulanti. Veliko so govorili
tudi o sistematizaciji delov-
nih mest. Precej bolničark
dela na mestih medicinskih
sester. Dolga leta opravljajo
službo in vseskozi so bili z
njimi zadovoljni, zato je bilo
vprašanje, če sploh zasluži-
jo mesto, ki ga zasedajo, u-
mestno.
V razpravi je sodeloval tu-
di predsednik občine Sloven-
ska Bistrica Miro Kolenko
in ne vem koliko prav mu
moram dati za besede, ki jih
je spregovoril že kar v za-
četku: »Bojim se, da se bo-
mo razšli, ne da bi rešili bi-
stvo problema.« Zares nimam
namena omalovaževati se-
stanka, ki je bil sklican zato,
da se naposled težave uredi-
jo. Toda, kadar je veliko ob-
ljub skupaj, je vedno tako,
kot da bi prišel dedek Mraz
s košem, ki ima votlo dno.
V Bistrici pa ni samo pro-
blem »nižjih profilov«. Pri-
manjkuje zdravnikov, prav
tako kot v Mariboru in Le-
nartu, ob tem pa lahko pre-
biramo v časopisu, da je od-
šlo v tujino nad 2000 zdrav-
nikov!
Mariborski zdravstveni
dom bi jih skupno potrebo-
val »samo« 24 (štiriindvajset).
Razpisi so brezuspešni, druž-
ba pa molče spremlja odhod
strokovnjakov v tujino.
Ne bi se rad preveč odda-
ljil od bistva. Rad bi pove-
dal še, kakšno pikro na ra-
čun Bistričanov. Zdravstve-
ni delavci niso imeli v lan-
skem letu niti enega sindi-
kalnega sestanka. Kdo je
kriv za to? Delavec se mo-
ra zavedati svojih samouprav-
nih pravic in dolžnosti. Mor-
da bi problem lahko rešili že
prej, ob tem pa se mi spet
vsiljuje vprašanje, kakšno
vlogo pa ima centralni delav-
ski svet?
Veliko je zamujenega, ne-
katere stvari se bodo težko
popravile, za večino pa so
rešitve možne. Predstojniki
iz Maribora so veliko oblju-
bili, naloga vseh pa je, da
obljube ne bodo ostale le ob-
ljube. Naloga zdravstvenih
delavcev iz bistriške občine
in Mariborčanov.	-d
S krajevne konference SZDL Središče
Pomoč drugim organizacijam
in društvom
Krajevna organizacija
SZDL Središče ob Dravi je
zasedala v minulem tednu.
Obširno poročilo o delu or-
ganizacije je podal predsed-
nik Edvard PAJEK.
Iz njegovega poročila je
razvidno, da je krajevna or-
ganizacija SZDL Središče v
minulih treh letih aktivno
delala v pripravah na voli-
tve skupaj z drugimi organi-
zacijami in društvi pripravi-
la vsakoletni krajevni praz-
nik, proslave in druge prire-
ditve.
Ta dejavnost se kaže tudi
iz nekaterih finančnih poka-
zovalcev. Finančna startna
osnova je bila nekaj manj
kot 30.000 S din in je iz se-
danjega finančnega poročila
razvidno, da razpolaga kra-
jevna organizacija SZDL Sre-
dišče z okrog 750.000 S di-
narji. Nimamo namena vred-
notiti dela po sredstvih, ki so
si jih prigospodarili, vendar
pa se prav iz teh prigospo-
darjenih sredstev zrcali nji-
hova aktivnost. Seveda pri
tem ne smemo pozabiti na
idejno in družbenopolitično
vrednost njihove dejavnosti,
ki je seveda ne moremo ma-
terializirati.
Krajevna organizacija
SZDL je v zadnjem času pri-
skočila na pomoč tudi pro-
svetnemu društvu, borcem.
TVD Partizanu, strelcem, le-
tos pa bodo prispevali gasil-
cem 100.000 S din za nakup
nove brizgalne.
Sklenili so tudi, da bo le-
tošnji tradicionalni krajevni
praznik posvečen predvsem
razvoju kulturno prosvetne
dejavnosti na tem območju.
Tudi tokrat bodo povabili na
sprejem nad 70 let stare ob-
čane.
Beseda je stekla tudi o de-
javnosti krajevne skupnosti
ter o potrebi uvedbe krajev-
nega samoprispevka. Kmetje
so predlagali ustanovitev
sekcije za kmetijstvo in kri-
tizirali dosedanje odnose v
kmetijski proizvodnji.
Zasedanje konference je
pozdravil tudi Vlado Ožbolt,
predsednik občinske konfe-
rence SZDL in med drugim
uvrstil delo krajevne organi-
zacije SZDL Središče med
aktivne organizacije SZDL v
občini. Ta ocena naj bo med
drugim tudi spodbuda za nje-
no nadaljnje delo.	J. S.
Edvard Pajek, predsednik
krajevne organizacije SZDL
Središče
Zlatoporočenca Marija in Martin Mlakar z Zti.
grebške ceste v Ptuju
Začotek druge
po!o¥ice zakon-
skega stoletja
Včasih rečemo, da je dan
enak dnevu. Mnogokrat je
res tako. Vendar pa so v živ-
ljenju trenutki in dnevi, ki
niso podobni enolični vsakda-
njosti. Zgodi se nekaj veli-
kega, pomembnega in dan se
nam vtisne globoko v spo-
min, ki ga ne more izbrisati
čas, leta, pozaba.
Za zakonca Marijo in Mar-
tina MLAKAR iz Zagrebške
ceste v Ptuju je bila minula
sobota še posebej svečan in
nepozaben dan. Po 50 letih
skupnega zakonskega življe-
nja sta na matičnem uradu
v Ptuju v spremstvu svojcev
slavila svoj zlati jubilej. Ma-
tičarka Tilčka PETERŠlC in
občinski odbornik Franc TO-
MANlC sta slavljencema ob
vstopu v drugo polovico za-
konskega stoletja prva česti-
tala k visokemu jubileju ter
jima izročila tudi darilo skup-
ščine občine Ptuj.
Na slovesnosti smo se zna-
šli med drugim tudi kar trije
predstavniki časopisnih hiš,
ki smo v skopo odmerjenem
času pobrskali po spominih
obeh slavljencev in listali po
knjigi njunega 50 letnega
skupnega življenja. Jubilanta
sta nam to knjigo radevolje
odprla.
Rojstni podatki nam pove-
do, da je bila »nevesta« ro-
jena leta 1898 in da je »že-
nin« zagledal luč sveta tri le-
ta poprej t. j. leta 1895. Ze
v rani mladosti sta se srečala
s trdim delom, ki je bilo po
njunih besedah njun neloč-
ljiv življenjski sopotnik. Str-
ma pobočja vinorodnih Ha-
loz v okolici Cirkulan in Ze-
ta] so jima dale za življenje
bogato popotnico: prepriča-
nje, da trdo delo človeka je-
kleni ter da razumevanje in
mir v družini bogati vsako-
dnevno družinsko harmoni-
jo. Martin se je izučil za čev-
Ijarja in postal po nekaj le-
tih tudi čevljarski mojster,
Žena je.gospodinjila in skrbe-
la za družino. Sin Štefan je
padel v Franciji, živijo pa še
sinovi Rudi, Jože, Franc in
hčerka Rozika. S prihranki
sta si leta 1939 zgradila hišo.
Ze 16 let živita sama. Otroci
so od doma in ju pridejo ra-
di obiskat. Oba sta še razme-
roma krepkega zdravja in ji-
ma po videzu sodeč ne bi
mogli prisoditi, da je za nji-
ma že tako dolga skupna živ-
ljenjska pot.
Martin je bil tudi Maistrov
borec. Nekajkrat je bil ra-
njen. Iz leta v leto ga je
spremljala bojazen, da mu
bodo te poškodbe na stara le-
ta povzročale večje težave in
poslabšanje zdravja. Trenut-
no s tem še nima težav.
Jubilanta sta nam ob vpra-
šanju, kaj si najbolj želita
v preostalih letih življenja
odgovorila: »Kaj bi si naj
drugo želela kot zdravje in
mirno jesen življenja? Ce sva
uspešno prebrodila v zakonu
pol stoletja, upava da tudi
preostali čas, ki nama je uso-
jen ne bo nevzdržen. Veste,
tudi zakon je »visoka« živ-
ljenjska šola in uspeh je od-
visen od obeh zakoncev ..
In res je tako. Marija in
Martin sta to »visoko šolo«
uspešno opravila. Zlatoporoč-
na plaketa pa jima je za to
najvišje priznanje. In sedaj
smelo na pot proti bisernemu
jubileju!
J. Slodnjak
Marija in Martin Mlakar v družbi ožjih sorodnikov.
TEDNIK — ČETRTEK, 22. JANUARJA 1970
STRAN 9
Tudi Neža in Konrad Zupanič iz Sp. Kajdine
pri Ptuju sta srečala »zlatoperočnega Abraha-
ma«
K sosedovim po
nevesto
v soboto je bilo v matič-
nem uradu v Ptuju zares ži-
vahno. Kljuko na vratih so
si podajali mladi poročni pa-
ri, ki so komaj zapluli v ne-
mirne zakonske vode. Majh-
na zmedenost in rdečica na
licu nam je povedala, da ima-
jo mladoporočenci precej tre-
me. In kdo je ne bi imel, saj
poroka le ni nekaj tako vsak-
danjega. Sicer pa pustimo
»»•zelenoporočence«, ti imajo
teko še dovolj časa, da oku-
sijo vse čare in bridkosti za-
konskega življenja, preseli-
mo se raje k našima zakon-
skima veteranoma — Neži in
Konradu ZUPANIC iz Sp.
Hajdine pri Ptuju, ki sta bi-
la ta dan na matičnem uradu
kot drugi zlatoporočni par.
Takoj za tem, ko sta po zla-
toporočnem ceremonialu dru-
gič v življenju izrekla tisti
''Usodni« — da, smo ju pov-
prašali po njunih občutkih,
^'ovedala sta nam, da je med
Zeleno in zlato poroko bi-
stvena razlika, ki se kaže ne
Samo v tem, da ima nevesta
glavi namesto poročnega
Venca sive lase, razlik je to-
liko, da je primerjava skoraj
'Nemogoča. Podobni so si lah-
ko edino le občutki v srcu,
pa še ti ne morejo biti taki,
kot v mladih letih. Cas opra-
vi svoje, življenje zareže na
obrazu globoke brazde, pa tu-
di srce ne utripa več v ti-
stem ritmu, kot takrat, ko
sta stala drug ob drugem kot
mlad fant in dekle ...
Neža in Konrad Zupanič
sta iste starosti. 78 let jima
je upognilo hrbet. Leta pa ji-
ma kljub šibkemu zdravju
niso upognile volje do živ-
ljenja.
Prijatelja sta bila že od
šolskih let. Njuni domačiji sta
bili v soseski in Konradu ni
bilo treba daleč po nevesto.
Izbral si jo je kar pri sose-
dovih. Hčerka Marija je po-
ročena na domačiji, sin Jože
pa se je oženil od doma.
Štirje vnučki so jima v veli-
ko veselje. Radi jima spleza-
jo na kolena in dedek ter ba-
bica se ob pogledu na otroški
živ-žav spominjata nazaj v
leta svoje mladosti.
Zemlja jima je dala toliko,
da sta lahko preživela sebe
in družino. Žena je skoraj
vsak dan peljala na kolesu
ali pa na vozičku zelenjavo
in druge pridelke na ptujsko
tržnico. Večkrat si je košaro
postavila na glavo in ne, da
bi pri tem izgubila ravnotež-
je, mirno in počasi odšla peš
v mesto. Prodaja na trgu je
pač dala nekoliko večji za-
služek, kot če bi prodala pri-
delke zadrugi ali kombina-
tu. In Neža si je vse to do-
bro preračunala. Izkoristiti
je bilo treba vsak dinar ...
Prva svetovna vojna tudi
Konradu ni prizanesla. Vojna
vihra ga je preganjala iz bo-
jišča na bojišče: Galicija, so-
ška fronta ... Pogled nazaj
kliče svetle kot tudi boleče
spomine. Nismo imeli časa,
da bi lahko vse obudili. Sva-
tom se je mudilo domov, kjer
so pripravili na čast slavljen-
cev zlatoporočno zakusko. In
tako je prav, tako visoke in
častitljive jubileje je treba
dostojno proslaviti. Mnogi iz-
med nas, ki smo danes še v
zelenih letih, najbrž ne bomo
nikoli dočakali tako častitlji-
vega praznika. Zato pa gredo
toliko lepše in iskrenejše če-
stitke vsem, ki so ta jubilej
dočakali.
Torej še na mnoga srečna
in zdrava leta!
J. S.
Zlatoporočenca Neža in Konr ad Zupanič
USTANOVITEV ODBOJ-
KARSKEGA KLUBA NA
DESTERNIKU
Pesternik, 19. januarja.
Pred nedavnim sta nas želja
in potreba napotili k ustano-
vitvi redne športne sekcije
— odbojkarskega kluba, ki je
do sedaj rodil nič koliko
uspehov in prijateljskih sre-
čanj. Po daljšem posvetova-
nju smo torej »postavili na
noge« odbojkarski klub, ki
bo deloval kot samostojna
sekcija v okviru TVD Parti-
zan Ptuj. Po običajnih for-
malnostih smo izvolili ožji
odbor, ki bo odgovoren za
dejavnost desterniškega klu-
ba. Tako so bili izvoljeni na-
slednji člani:
predsednik Franc SIMEO-
NOV,
blagajnik Ervin MAURiC,
tehnični vodja Ivan MAR-
KEŽ,
kapetan moške ekipe bo
Dušan SIMONIC, žensko eki-
po pa bo vodila Marta SI-
MONIC.
Pogovarjali smo se o pro-
blemih igrišča, ki ga bo treba
čimprej urediti, postaviti
ustrezne drogove in seveda
priskrbeti še ostalo opremo.
Zal pa so v zvezi s tem neob-
hodno potrebna finančna
sredstva, ki jih seveda ni do-
volj na razpolago. Morali
bomo pač najti neko ugodno
rešitev, da bi klub podprli,
da bo lahko pričel z rednimi
treningi, in seveda s tekmo-
vanji.	mi.
flaša pisma
Štefka Tekmec iz Markovec je
poslala tri pesmice in z njimi
je naš kotiček obogatel.
zimska
Mraz prihaja
in starčkom nagaja,
tam za pečjo sedijo
in pipo tobaka kadijo.
A mi otroci smo za smeh,
zato bežimo na sneg,
tam brege gladimo
in glasno vriskamo.
zimski večeri
V zimskih večerih pri nas je
toplo
stare ženice v kuhinji kurijo,
pri mizi sedijo,
fižol prebirajo
in se menijo.
A mi mladi,
v sobi smo radi,
ker na polici radio stoji
in nam pesmi vrti.
Pojemo, plešemo,
zraven se smejemo
in se tudi greiemo.
domaČi praznik
Sredi dolge zime
prišle so koline,
svinjo so mesarji »razpravljali«
veseli,
potem pa meso so jedli.
Klobase so delali
mi pa zraven gledali.
Kako to gre,
to vsak ne ve.
Mesarji so veseli možje,
in tudi to narede,
da kašo zgrabijo
in otrokom nos namažejo.
Marjan Lizzi si je sam izmislil
pravo pravcato pravljico. Ker
je dolga kot so prave pravljice,
bo izšla v kotičku v dveh delih.
Skratova skrivnost
(Prvi del)
»Nekoč je bil kralj,« porečejo
brž moji mladi bralci. »Ne, mo-
tite se!«
Nekoč je bil reven kmet, ki je
imel tri sinove, Na smrtni po-
stelji jim reče: »Ljubi moji si-
novi, nimam vam ničesar zapu-
stiti, toda vidva starejša sta pa-
metnejša. pustita hišo mlajše-
mu. Vendar tudi vidva brez do-
te ne bosta. Ko bom pokopan,
pridita prvi večer k mojemu
grobu točno ob polnoči, mlajši
pa naslednjo noč ob istem ča-
su.« To reče in izdihne, na obra-
zu pa se mu vidita spokojen na-
smeh in zadovoljstvo.
Prvo noč po očetovi smrti se
starejša brala ne upata h grobu.
»Saj nisva nora da Di šla, ti idi,
da te oče raztrj_ra;« rečeta naj-
mlajšemu, Ta se ne boii in se
pogumno napoti k očetovemu
grobu. Ko pride tja. se oči dvig-
ne iz groba ter mu izroči darilo
za starejša brata, .'vllajšj sin se
poslovi in odide domov Ko ga
brata opazita, se začudita Izro-
či jima darilo tei ju opazu;e.
Brata odviieta zavoj pod pa-
pirjem je bila zla a skrinjica s
ključkom. Hitro odpreta skri-
njico in iz nje se skotaii .-'.Lata
vesoljska ladja, .najprej ena, na-
to še ena. Tako; stopita vsak
v svojo ladjo in poletita proti
zvezdam v vesolje. Mla^š: brat
gre za njima :n se čudi.
Tretjo noč cre tretji sin spat
k očetovemu grobu. Ko pride,
ga oče vpraša »Ali si prišel lju-
bi sin?« »Dh orišel sem, oče.«
»Na!« reče oče ter mu izroči le-
pe bukve. Sin se mu zahvali, se
poslovi in odide domov, D.nna
odpre bukve ir. beie. Z branjem
nevede kliče škrata
Dalje pr:hodniič.
Štefka!
Tvoje pesm ee so zares piido-
bMev za N.\5A PISMA, .-viič Do-
sobnega ne oc'l<.r-vaš. č po
domače pripoveduješ in vendar
prisrčno tople pesmice veSeš. Tn
\se je res, kar piaviš! Ob be-
lem dnevu na sneg. zvečer k ra-
diu in veselj I nr- dan Irolin pa
ratčo packo na nos! Koliko ve-
selja! Mnogo pesmic še rao;s;i!
Marjan!
Tvoja pravljica te odkriva kct
dečka z živahno domišliijo. Za-
tekaš se v svo! pravljični svet
Tvoj besedni zaklad je izredno
bogat in lep. Toliko sposibno-
sti je v tebi!
Dobrota in pravica, ki zmagu-
jeta v tvoji pravljici, naj tudi
tebi pomagata k sreči! Vse moje
kotičkov^ prijatelje prisrčno po-
zdravljam	Alenka
TAREJO JIH ZAOSTALE DAJATVE
Dan pred občinskim praz-
nikom bistriške občine so se
sešli na Tinju člani odbora
krajevne organizacije ZZB
NOV. Uvodoma so obudili
spomin na padli Pohorski
bataljon, v nadaljevanju pa
so spregovorili tudi c neka-
terih najbolj aktualnih pro-
blemih. Z borčevskimi po-
sojili so stanovanjsko vpra-
šanje delno rešili, pojavlja
pa se drug problem. Mnogi
borci, ki so slabega zdravja,
zaradi zaostalih davčnih ob-
veznosti nimajo socialnega
zavarovanja. Z zadovoljstvom
so pozdravili namero, da bi
bili lahko deležni zdravstve-
nih storitev, kljub temu, da
nimajo poravnanih davščin,
le da bi plačali zdravstveni
prispevek. O omenjenem
problemu so razpravljali že
odborniki skupščine občine,
in vse kaže, da borci pa tudi
drugi kmečki zavarovanci,
odslej s tem ne bodo imeii
več tako velikih težav.
Na sestanku so spregovo-
rili tudi o izvedbi letne kon-
ference. ki bo bolj informa-
tivnega značaja, saj imajo
voljeni člani dvoletni man-
dat. Dogovorili so se. da bo-
do zamenjali nekatere člane,
ki svoje dolžnosti niso oprav-
ljali kot bi morali, v celoti
pa se struktura odbora ne
bo spremnila.
Tinjski borci so se ob praz-
niku občine spomnili tudi na
najstarejšo članico njihove
organizacije, Marjeto Šega, in
ji podelili skromno darilo.
Na obisku pri 82-letni Šego-
vi mami smo zvedeli, da ji
je edini sin padel med NOV,
pokojni mož pa je bil vojaški
vojni invalid. Pozornost kra-
jevne organizacije ZB je
vsekakor vredna pohvale in
je le skromna oddol/.itev
Marjeti Stega za njeno delo-
vanje med okupacijo. -d
Marjeta Sega
STRA!J 10
TEDNIK — ČETRTEK, 22. JANUARJA 197()
Nekaj o deSu plesno športne sekcije DPD
Svoboda Ptuj
sa^rlo volja amaterski ideair
ZEM je premalo
Pred nedavnim je poteklo
10 let delovanja plesno šport-
ne sekcije DPD Svoboda
Ptuj. Sekcija je tudi organi-
zacijska oziroma plesna eno-
ta Plesne zveze Slovenije, ki
ima svoj sedež v Ljubljani.
V času svojega delovanja je
sekcija dosegla lepe plesno-
športne uspehe doma in v
tujini, ki javnosti niso osta-
li neznani.
Nenehno menjavanje šte-
vila članov plesne sekcije po-
vzroča precej težav. Trenut-
no ima sekcija 18 članov. Pr-
vi vzrok temu je nekaterim
nejasna predstava o delu sek-
cije. Večina začetnikov pri-
čakuje že v začetku vidnej-
še uspehe, ki bi bili doseženi
brez truda. Sele ko so obo-
gateni s spoznanjem, da je
Dotrebno zato veliko volje,
osebnih sposobnosti, pa tudi
časa. lahko začnejo v sekciji
pridno delati in dosegati tu-
di uspehe.
Sekci,ja si je tudi v minu-
lem letu postavila svoj plan
dela. ki pa ga predvsem za-
radi pomanjkanja finančnih
sredstev ni mogla v celoti
ure.sničiti. Dotacija, ki jo
prejema ?^ekcija. je skoraj
minimalna, nekaj so prispe-
vale delovne 0rBani7.aci.je,
vendar pa tudi seštevek vseh
virov dohodkov ni mogel po-
kriti potreb.
Sekcija je lani organizira-
la dva plesna tečaja po sve-
tovnem plesnem programu.
Udeležba tečajnikov na enem
tečaju je bila poprečno 35
oseb.
Iz vrst sposobnejših, na-
darjenih in dela voljnih te-
čajnikov pritegne sekcija v
svoje vrste kar največ no-
vih članov. Tako je bilo tu-
di lani. Sekcija se pomlajuje
in je poprečna starost v pri-
merjavi s prejšnjimi leti naj-
nižja. Praksa je pokazala, da
je treba začeti s treningi
športnega plesa bolj zgodaj,
mislirrro v mladih letih, kar
zagotavlja tudi večje uspehe.
Poleg dveh plesnih teča-
jev je plesna sekcija organi-
zirala lani en republiški ples-
ni turnir, skupno s 14 ples-
nimi pari se je udeležila šest
plesnih turnirjev v Jugosla-
viji in v tujini, poleg tega pa
so člani ves čas redno treni-
rali
Vsekakor je težko delati,
če za to delo niso zagotovlje-
na sredstva. Bili so tudi pri-
meri. da so člani sekcije iz
lastnih žepov prispevali de-
nar plesnemu paru, ki se je
udeležil plesnega turnirja v
CSSR. 1.5.000 S din so zbrali
člani sekcije, enak delež pa
je prispeval tudi plesni par.
ki jo potoval na turrJr. To
je zelo negativno vplivalo na
nekatere člane sekcije, ki so
s tem izgubili dragoccni ama-
terski idealizem, izgubili pa
so tudi voljo, da bi v sekciji
še nadalje delovali. Nekateri
člani so iz tega razloga tudi
prenehali trenirati.
Te prakse v bodoče ne bi
kazalo nadaljevati. Morda bo
kdo dejal: »Za ples in raz-
vedrilo mladih pa res ne bo-
mo dajali sredstevOb tem
'ne bi smeli pozabiti, da je
organizirana plesna sekcija
prav tako zvrst športa in
umetnosti in da je izraz tega
organiziranega dela pred-
vsem želja po uresničitvi in
oblikovanju umetniškega ta-
lenta in zdrava poraba pro-
stega časa današnje mladine.
J. S.
Plesni par M. Vidcvič in Maks Fridl iz Ptuja na ple-
sišču v Narodnem domu
Slovenija čei petnajst let
Ameriški Hudsonov insti-
tut in ekonomist Herman
Kahn sta izdelala analizo
družb, v katerih živi danes
celotno človeštvo glede na
dohodek na prebivalca. Po
tej analizi je:
—	predindustrijska družba
s 50—200 dolarjev dohodka
na prebivalca;
—	družba v procesu indu-
strializacije z 200—600 do-
larjev na prebivalca;
—	industrijska družba s
600—1500 dolarjev na prebi-
valca;
—	razvita industrijska dru-
žba (imenovana tudi potroš-
niška družba) s 1500—4000
dolarjev dohodka na prebi-
valca;
—	poindustrijska družba s
4000—20.000 dolarjev na pre-
bivalca letno.*
Ob tej razporeditvi in ob
pregledu tistega dela imeno-
vane analize, ki prognozira
razvoj posameznih družb v
raznih predelih sveta, se
nam vsiljuje vprašanje, kak-
šen bo razvoj v naši deželi
glede na zgoraj naveden kri-
terij, namreč glede na višino
dohodka na prebivalca.
Na to vprašanje nam je dal
odgovor na nedavni konfe-
renci ZKS predsednik IS
Slovenije Stane Kavčič, ki je
o Sloveniji, kakršna bo po
njegovem mnenju čez 15 let,
med drugim rekel naslednje:
Za seboj imamo zelo hiter
in vsestranski razvoj, je na-
daljeval Stane Kavčič, če-
prav ni bil vedno za vsa pod-
ročja enakomeren. Z njim
smo spremenili socialno
strukturo, saj smo v pičlih
25 letih zmanjšali delež
kmečkega prebivalstva na 25
odstotkov. Samoupravni od-
nosi so postali prevladujoč
činitelj čeprav se moramo
boriti še z mnogimi težavami
otroškega obdobja.
In do kod bomo prišli in
kje bomo čez 15 let? Tako se
glasi prvo vprašanje, na ka-
tero bi s! morali po Kavčiče-
vem mnenju odgovoriti ob
osnovanju dolgoročnega raz-
voja. Predhodne analize ka-
že.jo, da bi lahko v prihod-
njih 15 letih povečali naš
družbeni proizvod na nad
3000 dolarjev na prebivalca,
(sedaj imamo 1000 dolarjev)
upoštevajoč notranjo kupno
moč dinarja, in zmanjšali de-
lež kmečkega prebivalstva
na 15 do 10 odstotkov. Do-
segli bi raven, kot jo imata
sedaj Švedska in Švica. Po-
stali bi torej visoko razvita
industrijska dežela, sociali-
stična republika jugoslovan-
ske skupnosti. Tak ugoden in
izredno hiter razvoj v nadalj-
njih 15 letih bi temeljito
spremenil sedanje stanje.
Ni si težko zamisliti, je
dejal Stane Kavčič, kako u-
godne posledice bi imel tako
velik skok naših proizvodnih
sil na raven osebnega in
družbenega standarda. Vse
to bi šlo v korak z napred-
kom družberiih in samo-
upravnih odnosov. Izdatno bi
^e zboljšal položaj delovnega
človeka. V mnogočem bi se
spremenil stil življenja in po-
doba osebnosti.
Taka nova kvaliteta Slove-
nije bi dajala in dala svoj
vsestranski prispevek tudi
razmeram, napredku in po-
dobi socialistične Jugoslavije.
Mogoče boste rekli, tova-
rišice in tovariši, je meni!
Stane Kavčič, — da je tak
cilj preveč ambiciozen in da
ni dosegljiv. Trdim, da je do-
segljiv pod pogojem, da v
poprečju ohranimo v nasled-
njih 15 letih dosedanji ali
celo nekoliko manjši tempo
rasti družbenega proizvoda.
To je izredno težka naloga
in ni mogoče reči, ali si jo
bomo naložili, ko bomo v
skupščini o tem odločali ko-
nec tega ali v začetku pri-
hodnjega leta, ker moramo
prej sprejeti še nov srednje-
ročni načrt kot izredno va-
žen dokument za razvoj in
politiko do leta 1975. Vendar
sem mnenja, je poudaril
Kavčič, da bi taka preobraz-
ba naše republike bila mož-
na in uresničljiva, če bi ime-
li hrabrost, sposobnost, voljo
in zavzetost; mnogo je odvis-
no od komunistov, ki naj iz-
polnimo nekatere osnovne
pogoje za tak razvoj.
Naj navedem nekatere od
teh pogojev, ki so in bodo po
mo.Tem mnenju odločilni. Mo-
rali bi zelo zavzeto v vseh
smereh razvijati samouprav-
ljanje, krepiti njegovo mate-
rialno podlago, odvzemati
čim manj presežnega dela.
Izpopolnjevati gospodarski
sistem v duhu reforme, in če
se sedanja izčrpa, nadaljeva-
ti z novo. Mnogo bolj afirmi-
rati ustvarjalno osebnost
proizvajalca in upravljavca,
toda brez ognja in meča zo-
per poslovnost nasploh, ki
je še premalo razvita, ampak
samo tam in tedaj, kadar
pod njenim plaščem posku-
ša šarlatanstvo ali skleroza
posameznikov birokratsko
pritiskati delavce k tlom in
biti z besedami za samoupra-
vljanje, v dejanjih pa proti
njemu.
Maksim.-^Ino bi morali iz-
kori^tUi naše akumulirano
bogastvo. To pomeni, da bi
bogastvo, je dejal Stane Kav-
čič, ki je, tega se moramo
zavedati, naše osnovno
morala naša ekonomska in
ob njej seveda tudi politič-
na misel in pozornost biti
obrnjena k temu, da pred-
vsem iztisnemo čimveč iz ob-
stoječih proizvodnih zmoglji-
vosti tako za napredek stan-
darda kakor tudi za razšir-
jeno reprodukcijo. V nasled-
njih 15 letih stalno investi-
rati okrog 25 odstotkov druž-
benega proizvoda, upošteva-
joč pri tem tako družbeni
kakor privatni sektor, tako
družbena kakor tudi osebna
finančna sredstva, to se pra-
vi hranilne vloge in tudi dru-
ge oblike, ki so se že in se
bodo v prihodnje bolj in bolj
uveljavljale.
Ob taki investicijski poli-
tiki nam je poiskati najbolj
optimalen odnos med moder-
nizacijo in tehnološkim na-
predkom obstoječega ter gra-
ditvijo novih kapacitet. Za-
vestno bi morali izračunati
ustrezen odnos med delovno
intenzivnimi in kapitalno in-
tenzivnimi investicijami in
modernizacijami upoštevajoč
pri tem, da bi morali v tem
obdobju odpreti okrog 200.000
novih delovnih mest.
Ne delati umetnih udarov
in prepadov v naš raznoteri
in pestri sestav proizvodnih
sil, je opozoril Stane Kavčič,
in seveda tudi ne umetno in
za vsako ceno vzdrževati to
raznoterost, to pisanost naše-
ga gospodarstva. Nam ni tre-
ba malikovati nobenih gospo-
darskih panog, tn ni mogoče
živeti od tistih tradicij, ki
sta jih prerasla in prehitela
čas in tehnični napredek v
svetu. Ce ugotovimo, da ta
ali ona panoga, ta ali ona
skupina gospodarskih orga-
nizacij nima več bodočnosti,
da ne more več vzdržatf ne
samo mednarodno, ampak
tudi jugoslovansko tekmo,
zaprimo in pokopljtmo jih z
vso slovesnostjo, toda brez
razburjenja, bolečin ali sol-
za. Hkrati pa širokopotezno
in pogumno razvi.iajmo tisto,
kar je zmožno vzdržati med-
narodno tekmo in kjer ima-
mo pogoje, da se prebijemo
na vrh evropske in svetovne
produktivnosti dela,
* J. J. Servan-Schreiber: A-
meriško izzivanje, stran 55
neodgovornost
Precej časa je že minilo,
odkar so v Slovenski Bistrici
uredili odvoz smeti. Najprej
so to delo opravljali delavci
mariborskega podjetja Sna-
ga, sedaj pa so avto za od-
voz kupili tudi Bistričani.
Nekateri neodgovorni občani
pa se nikakor ne morejo na-
vaditi na nov red. Sami od-
važajo smeti, odlagajo pa jih
na mestih, ki so za to naj-
manj pripravna. Tako se
upravičeno pritožujejo prebi-
valci Kolodvorske ulice, kjer
so si nekateri poiskali smeti-
šče.
Prav bi bilo, da bi odgo-
vorni stopili na prste vsem ti-
stim, ki še vedno smatrajo,
da lahko odlagajo smeti, ka-
mor se jim zazdi.	—d
tednik — Četrtek, 22. januarja 1970
STRAN 11
PROF. FRANJO VESELKO
Zadruge so pomagale
švicarskim in danskim
kmetom
v Švici in na Danskem živi
kakor pi-i nas mnogo malih
kmetov. V trdi borbi za ob-
stanek so se že pred več ka-
kor 50 leti organizirali v za-
druge in z njihovo pomočjo
zelo napredovali.
Na Danskem (velika za 2
Sloveniji s 5 milijoni prebi-
valstva) so kmetje nekoč na
slabi, marsikje zamočvirjeni
zemlji pridelali komaj za se-
. be in samo malo prodali v
mesta. Ta so tudi zaostajala,
ker je s propadom jadrnic pe-
šal promet skozi danske ožine
iz Baltika v Severno morje.
Danskim kmetom se je obr-
nilo na bolje, ko so z uvedbo
parnih strojev začele v An-
gliji rasti tovarne kot gobe
po dežju. Za milijonske mno-
žice delavce niso mogli an-
gleški kmetje več pridelovati
dovolj živeža. Zato je ukinila
Anglija carino na uvoženo ži-
to in tedaj so prek noči na-
stopili tudi za dansl^ kmete
ugodni pogoji za pif^ajo svo-
jih pridelkov na 3«agleški trg.
Začeli so hitro izboljševati
svojo zemljo z drenažo (z iz-
suševaln-šmi eevmi), z umet-
nimi gnojili itd.
Na Danskem imajo nekako
pol kmečke zemlje velepo-
sestniki z nad 30 ha, drugo
polovico pa srednje in male
km.etije, večinoma pod 10 ha.
Ce bi te kmetije še dalje ži-
votarile v zaostalosti, ne bi
mogle več preživljati vedno
številnejšega kmečkega pro-
letariata. Ta se tudi ni mogel
takoj zaposliti v industriji in
rudarstvu, zato ker posebna
panoga (hruh industrije), že-
leza in ostalih rud ta ravnin-
ska dežela (najvišji hrib ko-
maj 150 m) ne premore no-
benih. Vlada je prepovedala
drobljenje kmetij, po očetu jo
prevzame samo eden, ostali
dediči pa dobijo deleže izpla-
čane v denarju. Bodoči kme-
tovalci se morajo v kmetij-
skih šolah izpopolnjevati za
umno kmetovanje. Fantje
obiskujejo pozimi, ko delo na
polju počiva, kmetijske teča-
je za poljedelstvo in živino-
rejo, dekleta pa se poleti iz-
popolnjujejo v vrtnarstvu in
ostalih gospodinjskih poslih.'
Sicer pa so tudi osnovne šole
mnogo bolj kakor naše prila-
gojene praktičnim zahtevam
življenja. Vse imajo bogato
opremljene delavnice za
pi'aktični pouk; fantje imajo
mehanične delavnice z orodji
in stroji za obdelavo železa in
mizarne za obdelavo lesa. De-
kleta se v šolah učijo šivilstva
pri mnogih šivalnih strojih in
kuhanja pri raznih štedilni-
kih.
Oblast nadzoruje izboljšavo
kmetovanja na razne načine,
npr. agrotehnik preišče na
Vsaki parceli kemični sestav
zemlje in na osnovi analize
ugotovi manjkajoče snovi
(kalij, fosfate itd.), da si na-
bavi kmet pravilna umetna
gnojila. Da bi si tudi mali
kmetje modernizirali kmeto-
vanje in tako konkurirali z
veleposestniki, so se že konec
preteklega stoletja začeli
združevati v najrazličnejše
zadi-uge — danes jih je nad
7000 — npr. živinorejske za
rejo in prodajo plemenske ži-
vine, m.lekarske za zbiranje
in predelovanje mleka v sir in
maslo, nakupne za nakup
gnojil, strojev, močnih krmil,
prodajne za izvoz živine, me-
sa, mlečnih izdelkov posebno
v Anglijo. Imajo pa prodajal-
ne svojih pridelkov in izdel-
kot tudi po danskih mestih.
Zaradi dobre prodaje mesa in
mlečnih izdelkov v Angliji se
je posebno razvila živinoreja,
saj zredijo molznice — re-
korderke, ki -dajajo tudi 6000
litrov mleka letno, izdelajo do
200 milijonov kilogramov
masla, ki ga povečini izvaža-
jo v Anglijo, doma pa rabijo
cenejšo margarino. Ogromno
izvažajo tudi svinjine, slani-
ne, perutnine, jajc itd. Seveda
na inozemskih tržiščih odloča
konkurenca in v prodajo gre
samo kvalitetno blago.
Tudi poljedelstvo daje re-
kordne hektarske pridelke,
tako pšenice poprečno nad
30 q, krompirja 160 q, slad-
korne pese 330 q, krmne pese
celo 600 q.
Tudi v Švici živijo mali
kmetje kakor pri nas in so
zelo napredni. Poučno in za-
nimivo je, kako so si znali
pomagati iz svoje zaostalosti.
Prvim železnicam niso za-
upali v strahu, da jim bodo
propadle kmetije. Prišli so
res v stisko: v. starih časih
brez železnic ob slabi žitni le-
tini ni bilo mogoče po slabih
poteh spraviti krušnega žita
v kraje lakote ali pa je bilo
za siromake predrago. V dobi
hitrih parnikov in železnic pa
so lahko pripeljali iz dežel
dobre žetve npr. iz Rusije ali
Amerike tudi v Švico žito, ki
je bilo cenejše kakor domače,
katerega pridelovalni stroški
so bili previsoki. Ce je hotel
švicarski kmet prodati žito,
je moral prodajno ceno prila-
goditi konkurenci. Namesto
18 frankov, kakor nekoč, je
dobil za cent žita samo še 7
frankov, s katerimi mu pa ni-
so bili povrnjeni niti pridelo-
valni stroški.
Prva posledica tega padca
cen je bila, da so si mnogi po-
deželski težaki morali iskati
zaslužka drugje. Obrnili so
hrbet kmečkemu delu, ker so
našli bolje plačano delo v to-
varnah. Začelo je močno od-
seljevanje iz čisto kmečkih
predelov v mestno industrijo.
V mestih je pi-ebivalslvo na-
raščalo, po vaseh pa se je kr-
čilo, dokler niso mlajše indu-
strijske panoge začele na po-
deželju graditi tovarn in je
tako zaposlitev v njih usla-
vila beg iz dežele.
Medtem se je posrečilo
onim, ki so ostali zvesti kmeč-
ki grudi, da so kmetovanje
prilagodili spremenjenim raz-
meram. Opustili so pridelo-
vanje žita, ki se ni več spla-
čalo, posebno v gorati in
Srednji Švici, kjer mnogo
oblačnih in deževnih dni ne
prija žitaricam. Tam so po-
večali travnike, ki jim bolj
prija vlažno podnebje, tam je
prevladovala živinoreja in
mlekarstvo. Ta nista več za-
htevala. toliko delovne sile,
kakor delo na njivah, tako so
odpadle težaške dnine in iz-
kupiček je tako porastel.
Zato se je švicarsko kmeto-
vanje že dvignilo nad tujo
konkurenco. Začelo je že za-
doščati domačim potrebam po
mleku, deloma po mesu in je
celo že izvažalo mlečne izdel-
ke in plemensko živino. Švi-
carski sir, kondenzirano mle-
ko, rjava in simentalska go-
veja pasma sta postali sve-
tovno znani.
Kmetje so porabili poveča-
ne travnike za razširjene sa-
dovnjake. Ti so izrabili prav-
zaprav gornji prostor nad
zemljišči in so nadomeščali
propadajoče vinograde. Tem.
je škodovala konkurenca uvo-
za vin iz vinorodnih pokrajin
Francije, Italije in odhod vi-
ničarjev v tovarne, ki so jih
bolje plačale.
Do leta 1874 je uniče-
vala vinograde trtna uš,
pridružila se ji je peronospo-
ra in pepel (oidij). Medtem, ko
je nekoč bila vsaka sončna
leha zasajena s trto so se ob-
držali vinogradi samo še na
ugodnih legah in namesto vi-
na je postal sadjevec ljudska
pijača. Sadjarstvo je nudilo
dovolj namiznega sadja za do-
mače potrebe, postalo pa je
tudi cenjeno izvozno blago.
Tudi boljša izraba tal je
kmete izučila. Ker je indu-
strija nudila vedno več zapo-
slitve in zaslužka, se je v ne-
kaj desetletjih pomnožilo pre-
bivalstvo za dve tretjini. S
porastom prebivalstva je rast-
la potreba po stavbnih parce-
lah in tudi cene obdelovalne
zemlje so se dvigale. Kupcem
je kupnina lažje vračala, če
jim je čim obilneje rodila. Da
bi pomnožili pridelke, so
kmetje segali vse obilneje,
kakor preje, po gnojilih. Ke-
mija jih je učila preiskovati
zemljišča in ugotavljati, ka-
teri sestavni deli manjkajo.'
Manjkajoče snovi je hlevske-
mu gnoju dodajal z umetnimi
gnojili, tu apno, tam soliter
ali fosforne spojine, kakor
kostno moko ali Tomaževo
žlindro. Potrebne količine so
najprej uvažali, pozneje pa so
jih dobivali iz domačih to-
varn. Izkušnje so pokazale da
so temeljitejše obdelave po-
plačale bogatejše žetve. Ker
ni bilo dovolj poljskih delav-
cev ali pa so bili predragi, so
priskočili kmetom na pomoč
poljedelski stroji. Dva konja
in žetveni stroj so opravili
več kakor cela vrsta žanjic,
pa še cenejši so bili. Tako je
tudi to zboljšalo račun.
Živinorejo so krepili, da so
živino izbirali in bolje hra-
nili čim boljše krave mleka-
rice. Mlade bikce in telice so
redili na planinskih pašnikih
in potem odpeljali v hleve.
Visokonoge sloke pasme svinj,
ki so jih pasli po žetvi na
strniščih in prahah, so za-
menjali za angleške kratko-
noge, zavaljene mesnate pas-
me.	\
Kakor so se kmetje trudili
na vse načine povečati svoje
pridelke, tako so morali isto-
časno paziti, da bi jih tudi
čimbolje vnovčili, saj so mo-
rali za gospodarjenje in pre-
življanje vedno več kupovati.
Ker posamič niso mogli zna-
ti, kako bi svoje pridelke naj-
bolje prodajali in svoje po-
trebe najbolje pokrivali, so se
združevali v kmečke zadruge.
V njih so skupaj nabavljali
gnojila, semena, krmila in
razne potrebščine za gospo-
dinjstvo. V sodelovanju so
pospeševali živinorejo in sa-
djarstvo in ustanavljali za
svoje pridelke zadružne pro-
dajalne. Svoje prihranke so
vlagali v zadružne hranilni-
ce, od katerih so zadružniki
dobivali posojila za nakup
zemlje in druge večje potre-
be. Te nove nakupne, prodaj-
ne, proizvajalne in kreditne
zadruge, kakor že starejše
S krcjevine konference sz>9L v Ivanjkovcih
največ UkIPMV okrog gradnje
NOVE ŠOLE
Krajevna konferenca SZDL
Ivanjkovci, bila je v nedeljo,
je bila poleg drugih vprašanj
v glavnem osredotočena k
obravnavam, željam in po-
trebam po gradnji nove šole
v Ivanjkovcih. Sola v Ivanj-
kovcih je podružnična šola
matične šole v Ormožu ter je
funkcionalno dotrajana. Ob-
čani iz tega območja odločno
zahtevajo gradnjo nove šole
ali v najslabšem primeru te-
meljito adaptacijo sedanje.
Med ljudmi se slišijo pripom-
be, kaj bodo storili, če v svo-
jih zahtevah ne bodo uspeli.
Ob tem velja omeniti, da je
občinska skupščina Ormož
ena izmed slovenskih občin,
ki je do sedaj posvečala šol-
stvu največ pozornosti. Uspe-
hi so več kot presenetljivi.
Nekaj novih šol na ormoškem
območju pa je za to več kot
utemeljen dokaz. Menimo, da
se bo našla tudi za Ivanjkov-
čane najbolj primerna reši-
tev.
Kot že velikokrat prej j";;
bilo tudi tokrat na dnevnem
redu vprašanje prostorov za
delovanje krajevnih družbe-
no političnih organizacij ter
sirarne, so se združile v raz-
na kantonalna (okrajna) za-
družna strokovna združenja.
Vsi ti ukrepi so pospeševali
do najnovejše dobe krepitev
švicarskega kmetijstva. Ce je
prej zrastlo na enem hektar-
ju komaj 10 centov žita, ga je
na isti površini z melioracijo
(izboljšavo) zraslo že 24 cen-
tov in več. Nekoč so na en
hektar redili komaj eno kra-
vo, danes pa 2 ali več odlič-
nih mlekaric.
Tako so podvojili, potrojili
pridelek, vendar ga mora Švi-
ca dopolnjevati še z uvozom,
ker se je pomnožilo prebival-
stvo od 4 na 6 milijonov. Vse
te spremembe so bile za kme-
te življenjska šola učenja.
In kako je bilo takrat na
Slovenskem? Naša kmečka
gruda je nezadržno umirala,
ker avstrijska vlada s cesar-
jem na Dunaju ni pomagala
kmetom; ti so lezli v kremp-
lje nesramnih oderuhov, ki so
posojali tudi na 50-odstotne
obresti. Ker so kapitalisti na
Slovenskem prepočasi gradili
tovarne, so se brezposelni iz-
seljevali predvsem v Ameriko
s trebuhom za kruhom.
Ko je trtna uš uničevala vi-
nograde, je cena zemlji po-
sebno na Dolenjskem tako
padla, da so tisoč goldinarjev
vredne kmetije prodajali za
5 goldinarjev. Posebno iz Do-
lenjske in Bele Krajine so se
izselili desettisoči. »Bežali so
kakor pred kugo,« je zapisal
takrat Ivan Cankar. Vsak če-
trti Slovenec se je izselil, če-
trt milijona. Amerika je po-
stala druga slovenska domo-
vina in Cleveland je postal s
60.000 Slovencev za Ljublja-
no drugo največje slovensko
mesto.
Ker tudi naši kmetje niso
mogli več po starem naprej,
so začeli organizirati razne
zadruge.
društev, ki si vse do sedaj še
niso priborile ustreznega pro-
stora. To je tudi vzrok za nji-
hovo mrtvilo.
Občani so izrazili ugotovi-
tev, predvsem kmetje, da je
na njihovem območju vedno
manj čutiti povezavo s socia-
lističnim sektorjem kmetijst-
va. Zahtevali so tudi, da bi
moral biti v prodajalnah, kjer
prodajajo reprodukcijski ma-
terial za kmetijsko proizvod-
njo, strokovni svetovalec, ki
bi znal povedati o gnojilih in
semenih kaj več, kot pa samo
njihovo ceno.
Kmetje so omenili tudi ob-
čutno škodo, ki jim jo povzro-
ča na tem območju prevelik
stalež divjadi, lovska družina
pa ne krije vse realne škode,
ki jo povzroča divjad.
Torej, problemov na kra-
jevni konferenci SZDL v
Ivanjkovcih ni zmanjkalo.
Občani so jih prikazali takšne
kot so, boleči in potrebni re-
šitve. Od občinske konferen-
co SZDL Ormož sta bila na
konferenci navzoča Silvo BE-
DRAC, analitik, ter Zlatko
KOVACIC, ravnatelj OS Or-
mož.	J. S.
STRA!J 12
TEDNIK — ČETRTEK, 22. JANUARJA 197()
Jož&ic Marin je ostal na zdravljenju v Nemčiji
Pozdravite ves moj dragi
slovenski narod...
Ze v zadnji številki smo
poročali, da je invalid Jožek
Marin iz Bresnice pri Pod-
gorcih odpotoval na opazo-
vanja in zdravljenje v nevro-
kirurško univerzitetno kli-
niko v Giessen v Zahodni
Nemčiji. Sodnik Franček Za
bota, ki je potoval z Jožekorr
v vlogi tolmača, se je zaradi
službenih obveznosti vrnil v
Ormož že v torek v minulem
tednu, medtem ko sta se Jo-
žekov skrbnik Valentin Gre-
benjak in šofer Konrad Oz-
mec vrnila iz Nemčije v pe-
tek.
V torek popoldne smo ime-
li v Ormožu tiskovno konfe-
renco, na kateri sta nam Va-
lentin Grebenjak in Franček
Zabota pripovedovala o svo-
jih potopisnih vtisih, o spre-
jemu v bolnišnici in še o
marsičem zanimivem. Zani-
mivi pripovedi sta prisluhni-
la tudi Milan Vičar, tajnik
OS Ormož, in Tonček Pra-
potnik, socialni delavec pri
občinski skupščini Ormož.
Uvcdoma moramo pouda-
riti, da je Jožek s svojimi
spremljevalci doživel v bol-
nišnici presenetljiv sprejem
in že prvi dan vrsto pregle-
dov, ki so po mnenju zdrav-
nikov pokazali, da ima Jožek
poškodovane male možgane.
Prof. dr. PIA je izjavil, da
obstajajo vse možnosti Za iz-
boljšanje Jožekovega zdrav-
stvenega stanja. Sicer pa bo-
do to šele pokazala nadaljn,ia
opazovanja bolezni in zdrav-
ljenje.
In sedaj stopimo malo po
potopisnih vtisih in drugih
izjavah, ki so nam jih dali
Jožekovi spremljevalci: Va-
lentin Grebenjak, Franček
Zabota in šofer Konrad Oz-
mec:
- Dan se je že nagibal k ve-
čeru, ko smo se v soboto s
precejšnjo zamudo odpravili
na dolgo pot. Carinske for-
malnosti so bile hitro in do-
kaj vljudno opravljene. Na-
ša prva postaja je bil Salz-
burg, kjer smo prenočili in
v nedeljo zjutraj nadaljevali
proti svojemu cilju. Vožnja
je bila zanimiva in tudi na-
porna. Izmed vseh je bil naj-
bolj korajžen Jožek, ki je
med potjo večkrat prepeval
in nam pripovedoval najraz-
ličnejše štorije. V nedeljo
proti večeru smo prispeli v
Stadt Allendorf, kjer so nas
prisrčno in toplo sprejeli Jo-
žekovi sorodniki — Štefka,
Mirko in Jožef Marin. Tu
smo prenočili in v ponede-
ljek zjutraj nadaljevali pot
v Giessen. Prispeli smo ob
točno napovedanem času. V
bolnišnici je potekalo vse po
točno določenem »voznem
redu«. Nepozabno se nam je
vtisnilo v spomin srečanje s
prof. dr. PIA. Priletni sivo-
lasi, kot sveča vzravnan mož,
se je najprej rokoval z Jo-
žefom in mu v imenu klinike
izrekel prisrčno dobrodošli-
co. Takoj za tem so zabrneli
telefoni in Jožeka je bilo tre-
ba zdaj na plečih, zdaj na
rokah prenašati iz sobe v so-
bo. Najrazličnejši pregledi so
se vrstili drug za drugim.
Samo pregled oči je trajal
dve polni uri. Ugotovili so,
da boluje Jožek tudi na
očeh ...-«
Pregledi so se vrstili skoraj
ves dan tudi v sredo. Jožek
je potoval od specialista do
specialista, zdaj naslonjen na
ramena strežnega osebja,
zdaj na vozičku, največkrat
pa seveda viseč kot vreča na
plečih njegovega skrbnika
Valentina Grebenjaka.
Medicinski strokovnjaki so
odločili, da ostane Jožek še
nadalje na opazovanju in
zdravljenju. Zagotovili so, da
bodo storili vse za izboljša-
nje njegovega zdravja.
Zelo hitro se je približal
čas slovesa. Valentin Grebe-
njak nam je povedal pretres-
ljiv doživljaj: »Jožek^je bil
vse do našega odhoda vesel
in nasmejan. Toda ko smo si
segli v roke, sem dobil ob-
čutek. da bo za.iokal. Toda
ni. Solze so ostale skrite za
njegovo jekleno voljo, da bo
ozdravel. Ob odhodu nam je
dejal s tresočim glasom: »Po-
zdravite ves moj dragi slo-
venski narod, moje drage no-
vinarje od »Tednika« in »TT«
prek njiju pa vse tiste do-
bre ljudi, ki so prispevali
denar za moje zdravljenje ...
Atek, ne pozabite tega pove-
dati novinarjem.« Zdravnica,
ki je stala v tistem trenutku
ob njegovi postelji je želela
slišati prevod njegovih besed.
Ko so ji v nemškem jeziku
povedali, kaj je dejal, je
imela v očeh solze. »Še so
dobri ljudje na svetu,« je de-
jala.
Zanimivo je tudi to, da je
Jožek ves čas potovanja in
bivanja v tujini klical svoje-
ga skrbnika Valentina Gre-
benjaka — atek. Jožek nima
očeta. Ko je bil star komaj
nekaj mesecev ga je izgubil.
Nikogar ni imel, da bi mu
lahko rekel atek. Tokrat sj
je s to besedo oddolžil ^a
skrb in pozornost svojertU|
skrbniku.
To je le drobnec iz ^ripo.
vedovanja Jožekovih sitfem,
Ijevalcev.
Jožek se je iz borne, s sla,
mo krite koče nenadoma
znašel v velikem mestu, med
tujimi ljudmi, več kot tisoč
kilometrov daleč od domo.
vi ne. Toda tudi tukaj ni sam,
Vsak teden ga bodo obiskali
njegovi sorodniki, ki bodo
sočasno tudi prevajalci za
potrebe v bolnišnici in po-
sredniki z domovino. Sproti
nas bodo obveščali o poteku
Jožekovega zdravljenja.
J. Slodnjak
Ptisnetka: F. 2abota
Jožek na cilju. Veder nasmeh
iz avtomobila
Valentin Grebenjak in Jožekov sorodnik neseta zdravja
željnega mladeniča v bolnišnico
ZARES SAMO GOSPODINJSKE
POMOČNICE?
Trenutno je na zavodu za
zaposlovanje v Slovenski Bi-
strici prijavljenih 443 obča-
nov, ki čakajo na zaposlitev.
Med njimi je več kot polo-
vica žensk, ali točneje 228.
Zaposlovanje ženske delov-
ne sile je v občini vedno
predstavljalo velik problem.
Med njimi je veliko mladih
deklet, ki pa skoraj nimajo
druge možnosti, kot da se za-
poslijo kot gospodinjske po-
močnice. Vsako leto se jih v
to smer zaposli 55, tako da je
postala bistriška občina pra-
vi »izvoznik« gospodinjskih
pomočnic. Nič kaj razvese-
ljivo ni dejstvo, da se dekle-
ta omenjenega poklica zapo-
slujejo v veliki meri tudi v
občinah, kjer so donedavnega
prav tako »izvažali«, vendar
so s preudarno politiko zapo-
slovanja in načrtovanja ta
problem rešili. Kot primer
lahko navedemo občini Slo-
venske Konjice in Šmarje pri
Jelšah, kjer so problem zapo-
slovanja ženske rešili z usta-
novitvijo konfekcijskih obra-
tov.
V	minulem letu se je v tu-
jini zaposlilo 159 občanov,
večina v Zahodni Nemčiji,
tako da računajo, da je se-
daj skupno v tujini na delu
nad 400 delavcev, bistriških
občanov.
V	zadnjem času pa je opa-
ziti. da vse bolj pogosto od-
hajata na delo oba starša,
otroci pa ostajajo doma, s
tem pa se velikokrat porajajo
novi socialni problemi. Mor-
da bi resnično kazalo spreje-
ti nekatere ukrepe, ki bi orifc-
mogočili odhod obeh staršev,
ali pa zagotoviti otrokom
nemoteno šolanje in življenje.
Organi SO Slovenska Bi-
strica bi se morali čimprej
temeljito lotiti problematike
zaposlovanja oziroma nezapo-
slovania. Ob strani ne bi
smeli stati tudi sindikati, ki
se morajo zavedati, da so
mnogi delavci, ki so trenut-
no brez službe, nekdaj že bi-
li člani sindikatov, tega pa
vsekakor ne bi smeli prezre-
ti. V nekaterih delovnih or-
ganizacijah še vedno mislijo,
da je zaposlovanje stvar oz-
kega kroga ljudi, kjer se re-
šujejo najprej družinski pri-
meri, šele kasneje pridejo na
vrsto tudi ostali. Vsi morajo
imeti vsaj na začetku poti
enake pogoje, razne nepra-
vilnosti pa ne bi smele osta-
ti nekaznovane.
Velikokrat bi z bolj huma-
nimi postopki preprečili pre-
tresljive družinske tragedije,
rešili marsikateri socialni
problem, družba pa bi dobi-
la večje zaupanje. Premisli-
ti je potrebno takrat, ko pro-
blem še ne trka na vrata ...
-d
UMRU JE URŠiČEVA
MAi^.lA
v petek popoldne so na po-
kopališču v Slovenski Bistri-
ci pokopali posmrtne, ostan-
ke Marije Herič-Uršič. Ur-
šičeva mama je bila častna
članica Planinskega društva
Impol, življenje pa ji ni pri-
zaneslo. Leta 1953 so se v
Špikovi steni smrtno pone-
srečili njeni trije sinovi - al-
pinisti. Kljub veliki Izgubi je
Uršičeva mama ostala hrabra
in sprejela življenje takšno,
kot je. Pred dvema letoma pa
je doživela prometno nesrečo,
ki jo je priklenila na bolniško
posteljo do konca življenja.
Na pokopališču so se od nje
poslednjič poslovili številni
prijatelji in znanci iz Sloven-
ske Bistrice in drugod. -d
TEDNIK — ČETRTEK, 22. JANUARJA 1970
STRAN 13
helen benson
«^ ■	1 ■ n
MOJ edini
Svet je poln fantov, to je
res, toda ko dekle dobi svo-
jega fanta, je to čisto nekaj
drugega. Zartjo je važno le,
kako naj ga obdrži. Ce pa je
. sramežljiva in povrhu še pe-
gasta in s tako neznatnim
glasom, kot sem jaz, to goto-
vo ni tako lahko.
Isto mi je povedala tudi
prijateljica Eillen in vem, da
je imela prav. Kljub svojim
sedemnajstim letom je veliko
pametnejša in zrelejša od
I mene. Odrasla je pravzaprav
že pred tremi leti. Jaz pa
sem odrasla šele sinoči ob os-
mih v majhni restavraciji.
Ko je stopil skozi vrata, so
i vsa dekleta zadržala dih. In
I tu se začenja tista najču-
dovitejše v mojem življenju.
1 On se je smehljal meni! Za-
' rdela sem in seTobrnila, on
i pa je mirno stopal naprej in
se še vedno smehljal. Sedel
je poleg mene in od blizu mi
je bil še bolj všeč. Vedno sem
sanjala, da bo moj fant imel
rjave oči in lase v barvi zar-
javelega železa.
Zjutraj sem v horoskopu
prebrala, da moram biti pri-
pravljena na presenečenje.
To je bilo tako prijetno! Kaj-
ti spremil me je domov. In
ko sva prišla pred hišna vra-
ta, še vedno nisem vedela,
kaj naj naredim. Držal me je
za roko in se smehljal.
►>-Te lahko pridem jutri
zvečer iskat, Penny?« je
vprašal.
»D ... a,« sem s težavo
spravila s sebe.
Spustil je mojo roko in sto-
pila sem v hišo, čeprav si še
danes ne morem predstavlja-
ti, kako se mi je to posreči-
lo, saj sem imela tako mehka
kolena.
Del te svoje zgodbe sem
povedala Eillen. Nekaj časa
je molčala, nato pa je začela.
»Penny, če hočeš tega fan-
ta obdržati zase, se boš mo-
rala že malo bolj potruditi!«
Res je, sinoči je čakalo v
restavraciji najmanj dvajset
deklet na trenutek, ko bi se
rne naveličal. Po Eil leni nem
glasu sem sklepala, da misli,
da ta čas ni več tako daleč.
Tega sem se bala.
Eillen je imela svojega fan-
^a, zato mi je lahko svetova-
la.
»Prvič,« je rekla, ►>ne smeš
ga več pustiti v tisto restav-
racijo.« »Ja,« je nadaljevala
jn me pozorno ogledovala.
'^Nekaj je, kar te dela še o-
l^roka. Kot, da bi imela dva-
f^ajst let. Mogoče tvoji rav-
fii in dolgi lasje ali pa velike
oči.-M
»^Njegovo pozornost pa sem
Vseeno pritegnila,« sem ugo-
varjala. §e mnogo drugih re-
ci mi je govorila o njem.
'^ed drugim tudi to, da je o-
pravil nekakšne izpite in da
^ina dobro službo. Končno je
"^dkrila tudi svojo glavno kar-
to.
hodi samo z izkušeni-
j dekleti.«
^"Hodil je do včeraj,« sem
rekla.
»•Verjetno te včeraj ni do-
bro videl. Tam je vedno te-
mačno ... «
Ko sva se ločili, se mi je
zdelo, da je ubila v meni vse,
kar je bilo lepega.
Odšla sem v sobo in se pri-
pravila, da bi bila ob njego-
vem prihodu najbolj pri-
vlačna. Nekje v notranjosti
sem čutila bolečino. Med jo-
kom sem si mazala oči...
Kakšen bo konec te zgodbe?
Ali bo prišel? Mu naj od-
prem vrata, ali naj rečem
mami, da sem si premislila.
Potem bi lahko rekla Eillen,
da sem jaz nehala in ne Tom.
Tedaj je pozvonil zvonec
na vratih. »Ali naj odprem?«
Ko je četrtič pozvonilo sem
^bila povsem bleda. Vstala
'sem in se pripravila, da grem
k vratom in mu rečem, da ne
morem ven, ker me boli gla-
va. Tega nisem mogla reči...
Tom je bil še bolj bled kot
jaz. Potem je nenadoma zar-
del. Ce ne bi ves dan poslu-
šala Eillen, bi si gotovo mi-
slila, da je zaljubljen.
Spregovoril je preden sem
lahko kaj rekla.
>->-Penny!«
To je bilo vse. Toda bilo
je dovolj. Spoznala sem, da
je bil ves strah odveč in da
sem z Eillen samo zapravlja-
la čas. Postalo mi je jasno,
da se lahko tudi fant spre-
meni in zaljubi v sramežlji-
vo dekle. In vedela sem še
nekaj. Brez skrbi ga lahko
pustim v tisto restavracijo.
»Tom!« sem rekla.
Pred. -j
MILA MESERKO:
BAR...
BAR...
BAR...
Rahlo se je pozibavala v
bokih. Ritem twista jo je po-
življal hkrati s konjakom, ki
si ga je radodarno naročala
— za korajžo. Rumeni lasje
so jo izdali, še preden si do-
segel njen pogled, ki se je o-
ziral za moškimi. Z malo tre-
znosti, ki jo je še premogla,
je ocenjevala njihove sposob-
nosti — denarne seveda ...
Ni si bila še na jasnem, ko-
likšno korist si obeta v tem
zakajenem barskem lovišču.
Moški resda niso lepotci. To
je bilo prvo, kar je ugotovila.
Toda, saj ne gre zato. Tisto
pravo, mehko ljubezen je že
okusila. Njene misli so oti-
pavale devize: lire. marke in
dolarje. Okoli teh se bo od
danes naprej vrtelo njeno živ-
ljenje. Njenih osemnajst let...
Neprijetno jo je zadel po-
gled starejšega moškega. Ho-
tela se mu je nasmehniti, pa
se ji ni posrečilo. Zamajala se
je proti barskemu stolčku.
Precej napora je bilo treba,
da ga je zavzela. Malo je še
2^nihala levo in desno, a na-
zadnje je le obsedela na
njem.
Aha! Devize, valuta so bi-
le njene misli spet enotne.
Saj ni zahtevala preveč. Ne-
kaj perila, obutve in obleke.
Pa še kakšen kilometerček
sem ali tja po domovini ali iz-
ven nje. Nikoli ni zidala gra-
dov v oblake. Hotela je biti
le pošteno oblečena, tukaj na
zemlji. Pošteno? No, ja, po-
šteno. to kar počenja, ravno
ni. Obirati moške za denar ...
Pa saj te oni tudi precej obe-
rejo. Zunaj telesa in znotraj.
'Nisi več tak kot prej. Niče-
sar lepega več ne občutiš. Ne-
kako otrdiš. Toda posel je
vseeno lahek. Garanja ni.
Pravzaprav temu ne moreš
reči niti delo, ampak ležanje.
Vse narediš leže ...
Začutila je rahlo gomazenje
po hrbtu. Lenobno se je ozr-
la. Zagledala je mesnati o-
braz, ki se ji je nesramno re-
žal. Nekje ga je že videla. V
glavi se ji je zavrtelo. Go-
mazenje se je sedaj preselilo
od kolen navzgor. Rahlo se
je stresla. Režeči obraz ji je
nekaj dopovedoval. Ponujal.
Gre za nekakšen kšeft. Da,
seveda. Začeti bo treba. To-
da zakaj ravno s tako ... Da-
lje ni mogla misliti.
Svinja! je naenkrat zasliša-
la samo sebe. Glasno se je na-
smejala. Začutila je plosko
roko na svojem obrazu. Pa
še eno. In spet eno. Saj so to
vendar klofute. Na te se spo-
zna. Vajena jih je od doma.
Nemočno je otepala okoli se-
be. Hotela se je otresti rok,
ki so padale po njej. Ni se ji
posrečilo. Posrečilo se je ro-
kam tistega moškega, da jo
je s klofutami spravil z bar-
skega stolčka na tla.
Pozabljene so lire in mar-
ke, pa dolarji. Zdaj je vedela:
nikoli si tega ni prav žele-
la. Poizkusila je pač, pa ji je
spodletelo. Bolje je tako. Tre-
ba bo začeti drugače. S pošte-
nim delom, pošteno zaslužiti.
Nikoli ni prepozno. Da bi le
čimprej prišla odtod. Iz tega
zakajenega barskega lovi-
šča ...
Pred -r
PRVENSTVO SLOVENIJE V JUDU
V nedeljo je bil v Slovenski
Bistrici še en pomemben šport-
ni dogodek. Mlajši in starejši
mladinci so se pomerili za na-
slove slovenskih prvakov v ju-
du. V telovadnici Partizana se
je zbralo kar 145 tekmovalcev
iz štirinajstih klubov iz vse Slo-
venije. Tekmovanje se je priče-
lo ob 9. uri, trajalo pa je vse do
pete ure popoldne. Srečanja si
je ogledalo "nad 300 gledalcev,
ki so bili s prikazanimi boji ze-
lo zadovoljni.
Med številnimi nastopajočimi
pa so se tudi to pot dobro od-
rezali Bistričani. Prelog je osvo-
jil naslov republiškega prvaka
v poltežki kategoriji med sta-
rejšimi mladinci, pravo prese-
nečenje pa je s prvim mestom
pripravil drugI zastopnik Impo-
la Tramšek v težki kategoriji.
V	tekmovanju mlajših mladin-
cev so jmell tudi to pot naj-
več uspeha ljubljanski judolstl.
Mladi Bistričani so v nekaterih
kategorijah sicer prišli do pol-
flnalnih srečanj, dlje pa nI šlo,'
saj so zaostajali za drugimi pred-
vsem v fizičnem pogledu.
V	najlažji kategoriji je osvojil
tretje mesto FIrer, ki na vsakem
tekmovanju navduši domače gle-
dalce. V poltežki kategoriji pa
je imel lepo priložnost tudi Fid-
ler, vendar je zaradi neizkuše-
nosti ni izkoristil, osvojil je če-
trto mesto, kar pa je vsekakor
tudi uspeh.
Še eno tretje mesto za Impol
pa je v težki kategoriji med
mlajšimi mladinci priboril Le-
skovar, ki je prvič nastopil na
tako pomembnem tekmovanju
in lahko od njega v prihodnosti
še mnogo pričakujemo.
Po slovenskem prvenstvu lah-
ko ugotavljamo, da starejši ju-
dolstl dobro skrbijo za naraščaj,
najbolj pa je razveseljivo, da
dosegajo vedno boljše rezultate
tudi tekmovalci, ki so Izven naj-
večjih centrov juda na Sloven-
skem. Morda bi ob tem rekli
tudi nekaj pikrih na račun ptuj-
skih judolstov, ki se Iz nezna-
nih razlogov ne udeležujejo tek-
movanj. Pot v Slovensko Bi-
strico prav gotovo ne bi pred-
stavljala prevelikega denarnega
bremena. Kaže, da z mladimi
judolstl nI nihče pripravljen de-
lati, zato ne bi bila slaba zami-
sel, če bi se povezali s klubi v
Mariboru aH v Slovenski Bistri-
ci In tako nadaljevali začeto de-
lo. Rezultati slovenskega prven-
stva :
Mlajši mladinci: lahka kate-
gorija polfinale: FIrer—Mlklav-
čič 0:10, Ražman—Renko 10:0;
finale: MIklavčIč—Renko 10:0,
vrstni red: 1. Miklavčič (Ol) 2.
Renko (Lj) 3. FIrer (Im);
polsrednja kategorija: p. f.:
Bečirovič—Ljublčlč 10:0; Smre-
kar—Kmetič 10:0; f.: Smrekar
—Bečirovič 10:0; vrstni red: 1.
Smrekar (Lj), 2. Bečirovič (Jes.),
3. Kmetič (Lj);
srednja kategorija.: polfinale:
Smerajc— Prajndl 0:10, Božič—
Polovšck 10:0, finale: Božič—
Prajndl 10:0, vrstni red: 1. Bo-
žič (On, 2. Prajndl (Br), 3. Po-
lovšck (ŠIŠ.);
poltežka kategorija: polfina-
le: Le-Ičnik—MIhellč 0:10, Šlm-
nic—Fidler 10:0, finale: MIhellč
—Šimnlc 10:0, vrstni red: 1. MI-
hellč (On, 2. ŠImnIc fšiš.v 3. Le-
vlčnlk (ŠIŠ.), 4. Fidler (Im.);
težka kategorija: polfinale:
Polajnar—Leskovar 10:0, Milia-
llč—Leskovar 10:0, finale: Po-
lajnar—Mlhalič 10:0, vrstni red:
1. Polajnar (I.j), 2. Mihallč (Ol),
3. Leskovar (Im.).
Pripravniki in štipendije v TGA
Kidričevo
Na svoji prvi seji v letoš-
njem letu je delavski svet
TGA med drugim razprav-
ljal tudi o načrtu sprejema
pripravnikov v letu 1970, ka-
kor tudi o zvišanju štipen-
dij. TGA bo v letu 1970 spre-
jela pripravnike sledečih
strok: dva diplomirana inže-
nirja strojništva, dva diplo-
mirana ekonomista, enega
profesorja matematike, pet
metalurških tehnikov, enega
diplomiranega elektro inže-
nirja za jaki tok ter enega
diplomiranega psihologa in-
dustrijske smeri. Sočasno je
delavski svet razpravljal o
nekaterih pogojih za priprav-
nike ter sklenil, da komisija
za kadrovanje in štipendira-
nje ter vodstvo podjetja pri-
pravijo in proučijo predlog
za ugodnejše pogoje zapo-
slitve pripravnikov v TGA,
'kot je na primer, eventualna
dodelitev najpotrebnejših
stanovanjskih prostorov, vi-
šina osebnega dohodka itd.
Delavski svet je potrdil pred-
log komisije za kadrovanje
in štipendiranje, ki je pred-
lagala višino štipendij za le-
tošnje leto, ki so: I. let. viso-
ke in višje šole 300 din, za
II. letnik 330 din, za III. let-
nik visoke šole 370 din, ter
za IV. letnik 410 din; za I.
letnik srednje strokovne šo-
le 180 din, za II. letnik ?O0
din, za III. letnik 220 din,
ter za IV. letnik 240 din. Pri
tem je bilo naglašeno, da je
treba nekoliko več sodelova-
nja s štipendisti, kajti doslej
so bili odnosi podjetje—šti-
pendisti bolj slabi, kar seve-
da pri štipendistih ne ustvar-
ja preveč zadovoljivega
vzdušja, saj so samo pismeni
kontakti mnogo premalo.
M. F.

Starejši mladinci: lahka kate-
gorija: polfinale: Zugelj—Hibi
0:10, Franjič—Stojko 10:0, fina-
le: Hibi—Franjič 7:0, vrstni
red: 1. Hib! (Mrb.), 2. Franjič
(Lj), 3. Žugelj (ŠIŠ.);
polsrednja kategorija: polfi-
nale: Maruša—Jereb 0:10, Kon-
čar—Petrlč 10:0, finale: Jereb—
Končar 7:0, vrstni red: 1. Jereb
(Alpina), 2. Končar (Lj), 3." Ma-
ruša (Ce.);
srednja kategorija: polfinale:
Rogelj—Ocvirk 0:7, Šeruga—
Dežman 7:0, finale: Ocvirk—
Šeruga 10:0» vrstni red: 1.
Ocvirk (Lj), 2. Šeruga (M. S.),
3. Rogelj (Ol);
poltežka kategorija: polfinale:
Mravlje—Prelog 0:10, Ajlec—
Benkač 0:10, finale: Prelog—
Benkač 10:0, vrstni red: 1. Pre-
log (Im.), 2. Benkač (Ve.), 3.
Mravlje (Tr.);
težka kategorija: polfinale:
Tramšek—Oberlajt 0:7, Gostiša
—Tramšek 0:10, finale: Tram-
šek—Oberlajt 10:0, vrstni red:
1. Tramšek (Im.), 2. Oberlajt
(Br.), 3. Gostiša (Ve.).
-d
STRA!J 14
TEDNIK — ČETRTEK, 22. JANUARJA 197()
Pr@ba¥iis snotiije
Najboljše jamstvo za do-
bro prebavo je zdrava, do-
bro pretehtana hrana, ki jo
sestavljajo naravna nepreči-
ščena hranila »žive hrane«,
ki jih nismo uničili s prede-
lavo.
Hrana naj daje beljakovi-
ne, za življenje potrebne a-
mino kisline, skupaj z vita-
mini, posebno z vitamini B.
ki jih prebavne kvasine nuj-
no potrebujejo. Vitainini B
ohranjujejo napon celotnega
prebavnega sestava, želodca
in črevesja. Zdrave zobe po-
trebujete, da bi hrano, ki jo
zauživate, temeljito prežveči-
li in za svoje zobe potrebu-
lidno kislinoipracpmdmdaim
jete vitamin C in kalcij.
Vaš želodec potrebuje sol-
no kislino, ki deluje skupaj
s prebavnimi kvasinami, da
bi razgradili kvasine do kra-
ja. Ljudje, ki jemljejo kar
naprej natrijev karbonat, ti
večni »lužninarji«, delajo to
napako, da sami pomagajo
povzročati težave, ki jih že-
lijo odpraviti. Napihnjenost
dela najpogosteje zrak, ki ga
pogoltnemo. Požiranje zraka
je nevarna navada in pove-
čini samo razvada.
Ce se trudite spahovati, bo-
ste pogoltnili še več zraka, si
želodec še bolj napolnjujete z
njim. Žvečenje gumija pov-
zroča goltanje zraka. Mnogi
izmed nas goltajo velike ko-
ličine zraka, kadar pijejo.
Vsem, ki trpijo zaradi dolgo-
trajne napihnjenosti, svetu-
jemo, naj pijejo s slamnato
bilko. Presenečeni boste, ka-
ko bo napihnjenost minila.
Strašna, hudodelstvo je je-
sti in hkrati delati še kaj
drugega ali biti kakorkoli na-
pet. Želodec težko predelu-
je hrano, ki ste jo potisnili
vanj, na moč se mora gibati
in jo obračati sem ter tja.
Živčna napetost povzroča so-
razmerno zakrčenost. Ce ho-
čete, da pošteno dela za vas,
se morate sprostiti. Ne ob-
ravnavajte nevšečnih zadev
pri mizi, ne kregajte se z o-
troki. Cim manj pozornosti
jim poklanjajte, tem bolj bo-
do jedli. Počakajte, da se pre-
pusti vaš mož lenobni dre-
mavosti, če mu hočete pripo-
vedovati o svojem novem klo-
buku, krznenem plašču, ki ste
ga pravkar naročili. Dajte mu
priložnost, da se spočije, po-
trebno mu je. In vi možje, ne
obravnavajte svojih poslov
med kosilom ali kadar žena
počiva. Naj bo čas kosila čas
družabnega sestajanja z va-
šimi prijatelji, najbližnjimi,
sproščajte se in si ne belite
glave z ničemer. Mnogo laže
se boste spoznali in vaši od-
nosi bodo mnogo bolj prija-
teljski, kot če te dragoceno
minute zapravljate z obrav-
navanjem nadležnih poslov-
nih zadev. Živeli boste dlje
in udobneje.
In drage- gospodinje, naj
bo po vaši zaslugi družinsko
kosilo družaben dogodek. Po-
skušajte vzbuditi tek z do-
brimi, sveže pripravljenimi
jedili, s čedno pogrnjeno mi-
zo. Pri jedi se družinski čla-
ni lahko spoznavajo kot za-
nimivi ljudje in lahko drug
drugemu pomagajo z mirnim
primernim pogovorom. Pre-
ženite skrbi in napetost iz va-
še jedilnice in naj vam tek-
ne sproščeno kosilo.
Ravnajte se pri hrani po
načelu »živi dlje«. Prežvečite
jedi, na drobno in jih sese-
kljajte, naj ima želodčni sok
možnost, da jih prekvasi in
prebavi. Ne preobremenjujte
svojega želodca z jedrni.
Dobre navade pri mizi so
tudi dobra pravila za zdrav-
je.
Pred. -r

Desetletni deček se prito-
žuje svoji materi: »Doma me
dobesedno izkoriščate. Kar
naprej moram delati — no-
sim vedro s smetmi, brišem
posodo, tekam v trgovino, po-
grinjam mizo in še očetu mo-
ram vsak teden pomagati, ko
pere avto! In za vse to ne do-
bim niti ficka. Ko sem bil na
počitnicah, mi je stara mama
vedno dala kak dinar, če sem
ji kaj pomagal.«
' Pa bi bilo bolje, ko bi ba-
bica vnuku ne dajala denar-
ja za drobna opravila v go-
spodinjstvu. Otroci se mora-
jo naučiti, da ima vsak član
družine svoje dolžnosti, ki jih
mora opravljati, ne da bi za-
to pričakoval kakšno nagra-
do. Kadar oče popravi pipo,
ki curlja, si tudi ne bo vzel
plačila iz družinske blagajne,
in če mama zakrpa sinove
raztrgane hlače, ji sin prav
gotovo ne bo plačal dela z
denarjem iz svojega hranil-
nika. Prav tako, kot morajo
starši opravljati svoje vsak-
danjo delo doma, je samo po
sebi umevno, da tudi otrok
opravlja svoje dolžnosti, ne
da bi sploh pomi-slil na pla-
čilo. Taka vsakdanja opra-
vila nimajo nič opraviti z de-
narjem, tudi z žepnino ne, saj
jo otrok dobi redno, ne da bi
jo moral posebej prislužiti.
Drugače pa je, kadar mora
otrok opraviti kakšno delo,
ki ne sodi med njegove vsak-
danje dolžnosti. Takrat za-
služi nagrado, ki sme biti tu-
di v obliki denarja. Ce na
primer otroci očetu nad vse
skrbno očistijo avto, naj oče
le da vsakemu desetak ali
dva, če brat očisti starejši se-
stri kolo, bo vesel, če mu bo
dala nekaj drobiža iz svoje
žepnine. Otrok se mora nau-
čiti, da bo dobil plačilo, če
bo naredil nekaj posebnega.
Ne sme pa v želji po zasluž-
ku pretiravati.
Najdejo se družine, kjer se
veliko pogovarjajo o denar-
ju. Ljudi ocenjujejo po tem,
kako premožni so in tako
mnenje vcepljajo tudi otro-
kom. Otrok, ki vsak dan ob-
hodi sosede in sprašuje ali
naj jim kaj pomaga, med so-
vrstniki ni priljubljen, češ da
»prosjači«. Oče pa je pono-
sen, ker njegov sin »že ve,
kako se zasluži denar«. Pa
se kruto moti. Otroci star-
šev, ki precenjujejo pomen
denarja, bodo nekoč postali
odrasli ljudje, ki ne bodo na-
šli časa za zabavo, za poči-
tek, ne bodo si znali utrgati
urice, da bi se posvetili last-
nim otrokom, ker bo njihovo
geslo »čas je denar«.
Otrokom moramo povedati,
da je denar potreben in va-
žen, ni pa najvažnejši v živ-
ljenju.- Naj jim dovolijo za-
služiti denar s posebnimi na-
pori, ki pa naj bodo primer-
ni njihovi starosti in, ki jim
ne smejo jemati časa za u-
čenje in razvedrilo. Z denar-
jem, ki si ga otroci prisluži-
jo, si smejo izpolniti kakšno
svojo vročo željo. Treba pa
jih je naučiti tudi tega, da je
pripravljenost pomagati ne-
precenljive vrednosti in je ne
odtehta noben denar.
Pa še nekaj: kadar bi radi
nagradili otroka za dobro o-
pravljen nakup v trgovini,
mu nikar ne puščajte drobi-
ža, ki mu je ostal. Skupaj z
otrokom natanko preraču-
najte izdatke in šele potem
mu odmerite nagrado. Ce bi
mu preprosto pustili »dro-
biž«, bi si mislil, da ni nič
vreden, in tako se ne bi nau-
čil pravilno ceniti vrednosti
denarja.
-j
Mamica,
si me tudi ti »zvalila«?
z mojim Bojanom sva že
od malega velika prijatelja.
Poveva si vse, nimava skriv-
nosti in med nama je polno
ganljivega prijateljstva.
Ne vem, kako se mi je po-
srečilo vzpostaviti z otrokom
tako dober kontakt. Najbolj
verjetno se mi zdi, da je mo-
ja ljubezen do njega ter spo-
sobnost za vživljanje v njegov
svet," utrdila trdno vez med
nama.
Se kot trileten mi je pri-
povedoval, kaj vse je opazil
pri deklicah v vrtcu, me s
tem v zvezi spraševal in jaz
sem mu vedno brez zadrege
in ovinkov odgovorila na
vprašanje, seveda njegovi
starosti in razvitosti primer-
no. Od takrat dalje je še
mnogokrat prišel z novim,
vprašanjem na dan in tako
je do vstopa v šolo o spol-
nosti že »precej« vedel.
Pa me nekega dne, v dru-
gem polletju prvega razreda
vpraša: »Mamica, ali si meti
tudi zvalila?« Popravila sem
ga, da mamica rodi, ne pa va-
li, da vale kure. »Aja, rodi-
la«, se je tudi sam popravil,
saj je ta izraz že prej poznal.
»Mamica ali imaš tudi ti jaj-
ček v trebuhu?« je sledilo
vprašanje. Boljše prilike za
razlago, kako otrok »zraste«
v trebuhu, mi ni mogel nudi-
ti. Seveda sem izrabila to iz-
redno priložnost in mu na
kratko povedala pravzaprav
vse, kar je hotel zvedeti. Re-
kla sem mu, da ima vsaka
mamica res jajček, ki je maj-
hen kot zdrobovo zrno, da se
začne večati itd. Seveda ga je
potem zanimalo, kako diha o-
trok, kako dobi zrak, kako
pride do hrane itd. Tudi to
sem mu razložila tako, da se
mi je zdelo, da me bo še bolj-
še razumel. Rekla sem mu,
da je ta popek, ki ga zdaj
skoraj ni videti, bil v tre-
buhu dolg in debel ter i/z-
deljen v več delov, po katerih
pride zrak, hrana, kri itd.
Nadvse vesel je bil ugotovit-
ve, da je brcal in razgrajal
v mojem trebuhu in da je že
takrat razgrajal.
Z odgovorom je bil zado-
voljen, dalje me ni spraše-
val, ker sem njegovo rado-
vednost zadovoljila. Za svoje
ravnanje sem bila bogato na-
grajena. Pogledal me je zelo
nežno, in mi srečen rekel:
»Mamica, tako te imam rad.«
V teh besedah in njegovem
pogledu sem čutila, kako mi
je hvaležen za iskrenost. Ali
jo je čutil ali razumel, da
drugače ne more biti. kot
sem mu povedala, ne vem.
Vem le, da sva oba še bolj
občutila, kako pripadava
drug drugemu, in da je še več
topline v najinem odnosu.
Od takrat je minilo že dve
leti. Medtem je izven doma
izvedel mnogo, ker mi še vse
pove, vendar je glavno vpra-
šanje, kako se otrok spočne,
še pred nama. Do sedaj mi je
uspelo obdržati kontakt z
njim, da se bo tudi s tem
vprašanjem obrnil name:
Pred -r
Oči...
Tanja je 14-letno dekle.
Edinka. Oče in mati sta zapo-
slena in ona ima toliko časa
za premišljevanje in za svoje
mladostne norčije.
Včasih si predstavlja, da je
Rita Pavone. Svoje krilo v
pasu zaviha, obuje škornje,
stopi na mizo in v ritmu je-
je-je posnema svojega idola.
Neki dan je hotela biti
manekenka, zato je na stežaj
odprla materino omaro. In se
preoblačila in preoblačila,
'pretaknila je vse kote v oma-
ri, obrnila vse škatle. Celo
materino mapo z dokumenti
je odprla. Materino spričeva-
lo. Nasmehnila se je. Pa le ni
tako blesteče, kot mati trdi.
potem očetova vojaška knjiži-
ca, kako mlad je na tej sliki,
pa njen rojstni list. hranilna
knjižica, še neki uradni dn^
kument o posvojitvi. S svo-
jim podpisom se obvezujem...
prav tako dajem svoje ime...
Tanji so črke poplesovale
pred očmi. OCE! OCE!, je kri-
čalo srce, usta pa niso zmogla,
še vzdiha ne.
Od takrat je Tanja drugač-
na. Tiha, zamišljena, in ih-
tava. Mati sprva ne opazi.
Potem postane vznemirjena
zaradi Tanjinega vedenja.
Nazadnje Tanja zboli. Hudo...
In nekomu zaupa svojo bo-
lečino. Njen oče ni njen pra-
vi, ta jo je le posvojil, ji dal
svoje ime. Ona nima očeta.
Prebrala je! Tam piše črno
na belem!
Tanjo bo še dolgo bolela.
Pred -r
vulkan ma mesecu
Na Mesecu je delujoč vul-
kan, je izjavil znani sovjet-
ski astronom Nikolaj Kozi-
rov, katerega odkritje je re-
gistriral sovjetski komite za
iznajdbe in odkritja.
Kozirev je ugotovil svetli-
kanje na Mesečevi površini
prvič v letu 1955. Tri leta
pozneje je določil spektrogram
plinov, ki jih je opazil v ko-
ličini milijon kubičnih me-
trov nad Alfonzovim krater-
jem.
Ko je primerjal te spektro-
grame s spektrogrami kra-
terjev na Kamčatki, je pri-
šel do, sklepa o aktivnem vul-
kanu na Mesecu. Novo potr-
ditev svoje teze je našel v fo-
tografijah. ki jih je poslal
RANGER 7.
Kozirev misli, da obstaja
zveza med veliko geološko
aktivnostjo na Zemlji in no-
tranjo strukturo na Mesecu.
To potrjuje po njegovem
mnenju velik rdeč oblak, ki
je trajal 10 do 15 minut na
spektrogramu Aristrahovega
kraterja 31. marca 1969, ko
je bilo na Zemlji več potre-
sov.
na crešnjevcu bodo
spet igrali
Pred nekaj leti je bila
igralska skupina KUD Creš-
njevec med najboljšimi v ob-
čini. Po nekajletnem preda-
hu pa so se Crešnjevčani od-
ločili, da se bodo spet pred-
stavili občinstvu s Celjskimi
grofi. Podobno uprizoritev
so prikazali pred osmimi leti
in to zelo uspešno. Crešnjev-
ski kulturni delavci upajo, da
se bodo s Celjskimi grofi
predstavili marca. Pri upri-
zoritvi bodo sodelovali mno-
gi igralci, ki so pomogli tudi
pri prvem nastopu, ko so bi-
li v vsej občini sprejeti zelo
lepo.	-d
TEDNIK — ČETRTEK, 22. JANUARJA 1970
STRAN 15
Koseče šolarke
- kaj z njimi?
Nekateri^ šolniki izgubijo
glavo, če se zgodi, da je ka-
tera od učenk zanosila. Ve-
čina se nagiba v to, da po-
stane z nedozorelim dekli-
čem v takem kritičnem sta-
nju osorna. V nekaterih pri-
merih mora deklič pri pri-
či zapustiti šolo, ali pa se
vodstvo bolj ali manj »čvr-
sto« dogovori z dekletovimi
starši, da jo sami izšolajo.
Vsak razumen odrasel člo-
vek ve, da je nosečnost pred
dosego polne telesne, dušev-
ne in socialne zrelosti (pre-
den si sposoben samostojno
preživljati sebe in otroka ipd.)
skrajno neprijetna stvar. To-
da enako vsakdo ve, da živ-
ljenje ne teče vedno po rav-
nih tirih kot vlak, marveč
nam prinese takšna in dru-
gačna razočaranja. Enako bo
tudi vsakemu vzgojitelju, do-
mačemu ali poklicnemu in
družbi kot celoti razumlji^^o
tole: če je do nosečnosti pri-
šlo prekmalu, je bilo prav
gotovo z vzgojo dekleta (in
seveda njenega fanta) že
zdavnaj pred dogodkom ne-
kaj narobe. In verjetno še
posebej z vzgojo v pogledu
odnosov med spoloma. Pre-
prosto: kakorkoli so prezgod-
nje nosečnosti nezaželene in
bi kazalo storiti vse, da bi
jih. bilo čim manj in po miOŽ-
nosti nič, je vendar treba
trezno in pravično premisli-
ti, kaj storiti v primeru, ko
je takšna nezaželena noseč-
nost Že neizprosno dejstvo.
Verjetno nam bo vsak raz-
soden človek dal prav, da iz-
ključitev iz šole v takem sta-
nju ni niti human niti člo-
veško občutljiv poskus reši-
tve problema te vrste. Vsak
mlad človek, dekle ali fant,
naj bi končal neko šolo, ker
zaključno spričevalo pomeni
zaključno legitimacijo za
vstop v poklicno življenje, to
pa je eden osnovnih pogojev
za vstop v samostojno živ-
ljenje. Ce je to velika potre-
ba vsakogar, je to toliko bolj
potreba nekoga, ki že v naj-
krajšem času ne bo moral
skrbeti le zase, marveč tudi
za otroke. Dolžnost učiteljev
in vodstev šol v primerih, ko
se znajdejo pred njimi no-
seče šolarke, so bistveno dru-
gačne kot da obsodijo deklet-
ce in ga prepustijo staršem,
naj ti store z njo kar vedo in
znajo. Kaj je lažjega, kot
prečrtati neko ime v razred-
nici? Zelo preprosto, dokler
ne pomislimo, da vendar ime
pomeni živega človeka, ki je
povrh vsega še neznansko
mlad, vrhu tega skrajno sla-
bo pripravljen oziroma sploh
nepripravljen za nekaj tako
obremenjujočega, kot je star-
ševstvo. Koliko pametnega bi
bilo, če bi učitelji v teh pri-
merih zmanjšali otrokovo
tesnobnost v zvezi z njego-
vim stanjem in poskušali
urediti, kar je urediti mogo-
če.
S tem ne mislimo, da ne bi
bilo pametno mladima dvema
na primeren način dati ve-
deti, da sta si naložila nekaj,
za kar še nista pripravljena.
Toda resnica je, da bosta po-
sledica takšne svoje prenag-
ljenosti predvsem sama naj-
bolj občutila in jih bosta mo-
rala tudi nositi.
Zmeraj ponovno sem začu-
dena, kako to, da nam ni sa-
mo po sebi razumljivo, da
ni »grdo« biti noseč, marveč
je »grdo« le to, če se ne zna-
mo v takšnem stanju obvla-
dati s polno človeško in mo-
ralno odgovornostjo. In ker
je pričakovati, da nezreli,
mladi ljudje to manj zmore-
jo, rabijo pomoč prav v tem,
da odpremo pred njimi smi-
sel za človeško čast in od-
govornost.
S tem, da jim omogočimo,
da bodo kljub nastali oviri
vendarle prišli do poklica in
bodo tako vsaj v neki bližnji
bodočnosti zmogli nositi pol-
no odgovornost, prav gotovo
veliko storimo. Z izključitvi-
jo in zaviranjem možnosti
za končanje šolanja pa stori-
mo ravno obratno. Porušimo
slabotno klico občutja člove-
ške časti in dobesedno odre-
žemo že itak tanko vejico, na
kateri sloni neko upanje. Za-
to taki ukrepi lahko dobesed-
no sprožijo osebnostni pro-
pad, v celoti — poklicno in
socialno.	Pred-r
KINO
Gorišnica
25. januarja — nemški film
WINNETOU IN OLD FIRE-
HAND;
Ljutomer
24. in 25. januarja — ame-
riški film STREL Z NEBO-
TIČNIKA;
Rezervirano
za Lujzeka
nOBER DEN DROGI PRLEKI
NO FSA REZERVIRANA ŽI.OH-
TA Z MOJEGA REZERVIRANE-
GA KOTA!
Kumer sen si malo odehna od
prejšjega tjetina pa van moren
že drgoč polagati svoje račune
no van poročati o svojih doživet-
jih v prejšjen tjedni. Da pa ne-
mo slučajno pozobili, moremo
gnes najpret rešiti pošto, ki nan
je ostola od prejšjega tjedna:
Tunek iz Spitaliča v konjiški
občini je dja svojo pismo na po-
što že 30. decembra lenskega le-
ta no med driigin piše:
POZDROVI.ENI LVJZEK
NO FSA TVOJA ŽLOHTA!
Se eno, zodio pismo ti pišen v
leti 1969. IMislin, ke si tudi ti z
nami vred dosti hujdega presta v
leti entaužnt devetstu devetno-
šestdeseten no da z vejko bo-
joznijo gledaš v leto, ki je pred
nami. V svoji novoletni inventu-
ri si nan zlo lepo na.šteja svoje
križe no težove o virstvi in dru-
žinskih problemih. No ja, ne se-
kiraj se preveč, Ce maš enega
fačoka več, kak je napisano v
tvoji knjigi osnovnih sredstev.
Veš, to Je nafsezodjo tiidi na-
predek pa če glih si mu ti samo
kriiSni atek. Boš meja fsaj na
štora leta nekoga, ki de skrbeja
za tebe. Nafsezodjo pa si nič
žifcof ne trgaj, sa,' si nan tudi
t! pisa, ke moreš pri sosidovih
alimente plačevati za nezakon-
skega fačoka. No ja, zgodi se pač
nesreča. Za v bodoče pa de re-
sen najbojše, če ta se z Mico ra-
da mela no se omejila soma na
»proizvodne zmogljivosti« domo-
cega virstva.
Zaj pa še ti naj nekaj jas iz
svoje inventure poven. Veš, pri
meni blo to zlo lehko, saj skoro
nič neman no z inventuro nesen
meja vejkih težof no preglovic.
Te, gdo so začele v lejnsken leti
skokati cene kak zofci. gdo jih
japn pregojajo, te sma se pač z
mojo ta bojšo polovico bo i na
plenjovo no v jeseni na jabol-
ka specializirala. Naš štandart je
pač malo doj skoča, tak hujdo
pa se fseeno neje bilo. ke bi člo-
vik od lakote hin bija.
Dobro se še spomijan, kak blo
negda v Vitomarcih, gdo sma s
kmetijskin tehnikon delala in-
venturo o živini ki so jo kmetje
redili v kooperaciji z zadrugo.
Kruci pakel, blo nama vroče gdo
sma preštimala, ke nama je ne-
gi en bik vun s stale pobegna.
Začela sma še enkrat fse od za-
četka pa do kraja seštevati bi-
kove repe no ugotovJa. ke mama
enega bika preveč. Nafsezodjo
je matematika le pokozala, ke
sma se praf pošteno zmotla. No,
vidis Lujs, tak ie s toto evlden-
co. še posebno, če maš posla z
bJki no telicami, ki majo precik
auge noge no lehko v cajti in-
venture — kon »na pašo« odidejo.
Zaj pa še nekej, drogi Lujs.
Cista zagvisno maš koke poseb-
ne zelje v noven leti. Jas ti že-
lin, kc bi meja kak največ sreCe
pri deci no pri ženi. Bodi malo
ded no se ne pusti, ke bi te za
vsoko malenkost k vuhi fCesnola.
Tejko ti naj bo za gnes, če pa
de se pri nas kaj teresantnega
zgodilo pa mo ti te drugič na-
pisa.
Lepe pozdrove tebi no fsoj tvo.
Joj žlohti pošila Tunek iz Spita-
liča v konjiški občini.
TUNEK!
Hvala za pismo no pozdrove.
Pišeš mi, ke si meja negda vejke
težove z inventurami z zodružni-
mi biki. Pje, najč mi nič ne pra-
vi, tiidi jas man z zodruEnimt
biki slabe izkušje. Jebal ga na
motkin Stil, to pred leti sen vzc-
Ja od zodruge v kooperaciji e-
nega bikiča. Pa veš, ke se mi Je
zgodilo? Namesto, da bi doba
pločani vsaj prirostek, sen mo-
ga eno porkrot na sodišče hodi-
ti no nazodjo zato. ke sen se s
tistin bikon skoro celo leto zaje-
bova, moga pločati še zadrugi
precik vejki znesek, ki sploh ne
ven, kak bi mu lehko da naslov.
Najboj pametno še bi vena blo,
če bi rekli, da sen s tistimi pe-
nezi pomoga razvijati dobre koo-
peracijske odnose no pemoga
pokriti zgubo, ki Je grotala se-
veda največkrot zamotana v sub-
jektivne grehe.
Hvala za novoletne želje. Ke se
tiče moje Ifibe žene Mice, no no-
jinih zokonskih odnosov, pa ti
rečen samo to, ke se v moje
družinske razmere ne vtičeS, saj
se ti lehko v najbojšen primeri
zgodi to, ke ma te z Mico obo-
dvo viin prebutala.
Te pa srečno, no dobro se mej-
te. Lepo vas pozdrovla, vaš pr-
leški
Lujzek
28. januarja — ameriški
film 48 UR DO SMRTI;
Ptuj
22. januarja , — jugoslo-
vanski film PRED RESNICO;
23., 24. in 25. januarja —
ameriški film DAN ZLE PI-
ŠTOLE;
26. in 27. januarja — fran-
coski film PRVA IZKUŠ-
NJA;
28. januarja — francoski
film OSAMLJENA VOLČI-
ČA;
Slovenska Bistrica
23., 24. in 25. januarja —
ameriški film TOBRUK;
27., 28. in 29. januarja —
fr.-it. film MALEZIJSKI GU-
SARJI;
Zavrč
25. januarja — italijanski
film 10.000 DOLARJEV ZA
ZLOCIN.
STRAH 16
tednik — Četrtek, 22. januarja 1970
RADIJSKI PROGRAM
NKDEI.JA, 23. januarja
6.00—8 0(. Dobro jutro! — vmes
ob C.05 Poročila 6.30 Vremen-
ska napoved — Informativna od-
daja 6.50 Za vas 7.00 Poročila
7.30 Za kmetijske proizvajalce
7.50 Informativna oddaja 8.00
Poročila — Radijski in TV spo-
red 8.04 Veseli tobogan 9.00 Poro-
čila 9.05 Koncerti iz naših kra-
jev 10.00 Poročila 10.05 Š€ pom-
nite, tovariši . . . 10.25 Pesmi bor-
be in dela 10.40 EP 10.45—13.00
Poslušalci čestitajo — vmes ob
11.00—11.15 Poročila 11.50—12.00
Pogovor s poslušalci 12,00—12.10
Poročila 13.00 Poročila In objava
dnevnega sporeda 13.15 Obvestila
in zabavna glasba 13.30 Reporta-
ža 13.50 S pianistom Borutom
Lesjakom 14.00 Poročila 14.05 »Po
domače« 14.30 Humoreska tedna
14.50 Domači napevi 15.00 Poro-
čila 15.05 Športno popoldne 16.55
EP 17.00 Poročila 17.05 Operni
koncert 17.30 Radijska igra 18.03
Od Hindemitha do Vlvaldija 19.00
Lahko noč, otroci! 19.10 Obve-
stila 19.15 Glasbene razglednice
19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V
nedelio zvečer« 22.00 Poročila
22.15 Plesna glasba 22.40 Zabav-
na glasba 23.00 Poročila 23.05 Li-
terarni nokturno 23.15 Jazz 24.00
Poročila.
Vsak dan razen v nedeljo:
4.30—8.00 Dobro jutro! — Po-
ročila — vmes ob 5.00 Poročila
5.30 Vremenska napoved — Da-
nes za vas 5.45 Informativna od-
daja 6.00 Jutranja kronika 6.30
Vremenska napoved — Informa-
tivna oddaja 6.50 Rekreacija 7.00
Poročila 7.10 Informativna od-
daja 7.25 Radijski In TV spored
7.45 Informativna oddaja 8.00 Po-
ročila.
PONEDELJEK, 26. januarja
14.00 Poročila 14.05 Lahka glas-
ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če-
stitajo 14.55 Kreditne' banke in
hranilnice 15.00 Dogodki in od-
mevi 15.30 Glasbeni intermezzo
15.40 Poje zbor »Grafika« iz Lju-
bljane 16.00 Za vas 17.00 Poroči-
la 17.05 Operni koncert 18.00 Po-
ročila 18.15 »Signali« 18.35 »In-
terna 469« 19.00 Lahko noč, otro-
ci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansam-
bel Borisa Kovačiča 19.25 EP 19.30
Radijski dnevnik 20.00 Koncert
Slovenske filharmonije — v od-
moru: »Kulturna kronika« 22.00
Poročila 22.15 Jazz 23.00 Poročila
23.05 Literarni nokturno 23.15
Zabavna glasba 23.40 Orkester
Henry Mancini 24.00 Poročila.
TOREK. 27. januarja
14.00 Poročila 14.05 Glasba mla-
dih 14.25 Igra plesni orkester
14.40 Reportaža: Na poti s kita-
ro 14.55 Kreditne banke in hra-
nilnice 15.00 Dogodki in odmevi
15.30 Glasbeni intermezzo 15.40
Odlomek iz opere »Faust« 16.00
Za vas 17.00 Poročila 17.05 Po-
poldanski koncert 18.00 Poročila
18.15 V torek na svidenie! 18.45
Družba in čas 19.00 Lahko noč.
otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An-
sambel Pavla Kosca 19.25 EP
19.30 Radijski dnevnik 20.00 Pro-
dajalna melodij 20.30 Od pre-
miere do premiere 21.25 Lahka
glasba 22.00 Poročila 22.15 Jugo-
slovanska glasba 23.00 Poročila
23.05 Literarni nokturno 23.15 Za-
bavna glasba 23.40 Godala v noči
24.00 Poročila. .
SREDA, 28. januarja
14.00 Poročila 14.05 Koncert za
oddih 14.30 EP 14.35 Poslušalci
čestitajo 14.55 Kreditne banke
In hranilnice 15.00 Dogodki in
odmevi 15.30 Glasbeni intermezzo
15.40 Recital pozavnista Slokar-
-ja 16.00 Za vas 17.00 Poročila
17.05 Mladina sebi in vam 18.00
Poročila 18.15 Rad imam glasbo
18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko
noč. otroci! 19.10 Obvestila 19 15
Glasbene razglednice 19.30 Ra-
dijski dnevnik 20.00 »Ti in ooe-
ra« 22.00 Poročila 22.15 Jazz 23.00
Poročila 23.05 Literarni noktur-
no 23.15 Zabavna glasba 23.40 Za-
plešimo 24.00 Poročila.
Četrtek, 29. januarja
14.00 Poročila 14 05 »Pesem Iz
mladih grl« 14.25 Igra plesni or-
kester 14.40 Enajsta šola 14.55
Kreditne banke in hranilnice
15.00 Dogodki in odmevi 15.30
Glasbeni intermezzo 15.40 Kon-
cert komornega zbora 16.00 Za
vas 17.00 Poročila 17.05 Glasbeno
popoldne 18.00 Poročila 18.15
»Morda vam bo všeč« 18.45 Kul-
turni globus 19.00 Lahko noč.
otroci! 19.10 Obvestila 19.15 An-
sambel Weekend 19.25 EP 19.30
Radijski dnevnik 20.00 Domače
pesmi 21.00 Literarni večer 21.40
Glasbeni nokturno 22.00 Poro-
čila 22.15 Glasbeni večer 23.00 Po-
ročila 23.05 Literarni nokturno
23.15 Jazz 23.40 Zabavna glasba
24.00 Poročila.
PETEK 30. januarja
14.00 Poročila 14.05 Skladbe za
mladino 14.30 EP 14.35 Poslušal-
ci čestitajo 14.55 Krpditne banke
in hranilnice 15.00 Dogodki in
odmevi 15.30 Napotki za turiste
15.35 Glasbeni intermezzo 15.40
Dve češki uverturi 16.00 Za vas
17.00 Poročila 17.05 Človek in
zdravje 17.15 Koncert po željah
18.00 Poročila 18.15 Rad imam
glasbo 18.50 Ogledalo našega ča-
sa 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10
Obvestila 19.15 Ansambel bratov
Avsenik 19.25 EP 19.30 Radijski
dnevnik 20.00 Poje moški zbor
20.30 Top-pops 13 21.15 Oddala
o pomorščakih 22.00 Poročila
22.15 Iz logov domačih 23.00 Po-
ročila 23.05 Literarni nokturno
23.15 Jazz-club 24.00 Poročila.
SOBOTA, 31. januarja
14.00 Poročila 14.05 Glasbena
pravljica 14.25 Lahka glasba 14.55
Kreditne banke in hranilnice
15.00 Dogodki in odmevi 15.30
Glasbeni intermezzo 15.40 Mezzo-
sopranistka Marjana Radev 16.00
Za vas 17.00 Poročila 17.05 Gremo
v kino 17.35 Filmska glasba 17.45
Jezikovni pogovori 18.00 Poroči-
la 18.15 Dobmio se ob Isti url
18.45 S knjižnega trga 19.00 Lah-
ko noč, otroci! 19.10 Obvestila
19.15 Ansambel Boruta Lesjaka
19.25 Pet minut za EP 19.30 Radij-
ski dnevnik 20.00 Spoznavajmo
svet in domovino 21.15 Glasba ne
pozna meja 22.00 Poročila 22.15
Oddaja za izseljence 23.00 Poro-
čila 23.05-01.00 S pesmijo in ple-
som v novi teden — vmes ob
24.00—24.05 Poročila 01.00 Poroči-
la.
PTUJSKA OSESNA
KRONIKA
RODILE SO:
Ljudmila Soštarič, Sodinci 15 b
—	Hinka; Marija Humek Dobra-
va 15 — Ireno; Jožica Potočnik,
Maribor, Ahacljeva 17 — Brigi-
to; Frančiška Turk, Zupečja vas
28 — Janka; Rozika Selinšek,
Popovci 22 — dečka; Silva Vrtič,
Sp. Hajdina 144 — deklico; Ce-
cilija Kušter, Loperšice 13 — de-
klico; Cecilija Sturm, Vičava 4
—	Klavdijo; Nada Ljubeč, No-
va vas 88 — Gordano; Ljudmila
Kralj. Sardinje 111 — Darka:
Gabriela Vrabič, Ljubljana, Lin-
hartova 51 — Evo: Rozalija Go-
lob, Kamenščak 30, Ljutomer —
Srečka; Ana Kavarič, Cojzova
pot — Veljka; Matilda Mežnarič
Moškanjci 51 — Bojano; Lidija
Trop, Ljutomerska 22 a — Gre-
gora; Štefka Novak, Miklavž 31 a
—	Mitja; Neža Strelec, Markov-
ci 34 — Andreja; Neža Krajnčič,
Prešernova 23 — Boštjana; Mari-
ja Trstenjak, Loperšice 26 —
dečka; Ljudmila Novozelec. Za-
vrč 3 — Jerneja: Marija Plohi,
Hlaponci 8 — Srečka; Katarina
Popušek, Budina 71 — deklico;
Alojzija Bedrač. Zamušani 39 —
deklico.
POROKE:
Martin Turnšek, Skorba 29 in
Majda Klep, Zlatoličje 93; Šte-
fan Recek, Gornji Slaveči 108 in
Štefka Turk, Gerečja vas 54; Jo-
žef Dajčb.iuer, Ormož Skolihro-
va l,'? in Karla Zavec, Rajčeva
13; Konrad Silak, Svetinci 24 in
Kristina Zelenko, Podvinci 64;
Martin Hameršak, Rogaška 14 in
Albina Fijan, Rajšpova 11.
UMRLI SO:
Pavel Pinčer, Ob Dravi 6, roj.
1887, umrl 14. I. 1970; Franc Ožek.
Cvetlična 14, Ormož, roj. 1917.
umrl 16. I 1970.
TV SPORED
NEDELJA, 25. januarja
9.30 Glasba ne pozna teme, 10.00
Kmetijska oddaja, 10.45 Propa-
gandna oddaja, 10.50 Otroška ma-
tineja 12.20 TV kažipot, športno
popoldne, 16.45 Rokomet: Jugo-
slavija — Francija, 18.15 Trinaj-
sto pismo, 19.50 Cikcak, 20.00 TV
dnevnik. 20.30 3-2-1, 20.35 Ilumo-
ristična oddaja. 21.20 Videofon,
21.35 Športni pregled, 22.05 Pro-
pagandna oddaja, 22.10 TV dnev-
nik.
PONEDELJEK, 26. januarja
17.50 Lutkovna oddaja, 18.15 Ob-
zornik, 18.30 Znanost in mi, 19.00
Mozaik 19.05 Glasba za mlade,
19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik,
20.30 3-2-1, 21.40 60-letnica Edvar-
da Kardelja, 22.10 Dokumentarni
film. Poročila.
TOREK, 27. januarja
17.20 Veselje v glasbi, 18.15 Ob-
zornik, 18.30 Rokomet: Jugosla- •
vija — ZRN, 19.50 Cikcak, 20.00
TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 No-
ri Pierrot (francoski film), 22.25
Veselje v glasbi, 23.20 Poročila.
SREDA 28. januarja
17.50 Oddaja za otroke, 18.30
Obzornik, 18.35 Na sedmi stezi,
19.00 Propagandna oddaja, 19.05
Prvi koraki, 19.20 Kultura v de-
lovnih organizacijah, 19.50 Cik-
cak. 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1,
20.35 Jože Javoršek: MANEVRI.
22.10 Mednarodni jazz festival,
ČETRTEK, 29. januarja
17.45 Zapojte z nami, 18.00 Ri-
sanka, 18.15 Obzornik 18.30 Člo-
vek, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat
v tednu, 19.20 Zabava vas Jerry
Lewis, 19.50 Cikcak, 20.00 TV
dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 P. P.
Dostojevski: Bratje Karamazo-
vi, 21.25 Kulturne diagonale, 22.15
Zgodbe za vas, 22.40 Poročila,
22.45 Košarka: Jugoslavija — Ita-
lija.
PETEK, 30. januarja
18.00 Peter Klepec 18.15 Ob-
zornik, 18.30 Kaj je to balet, 19.00
Mozaik, 19.05 Svet na zaslonu,
19,45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik,
20.30 3-2-1, 20.35 Dvanajsta noč,
22.25 Malo jaz, malo ti. 23.40 Po-
ročila.
SOBOTA, 31. januarja
17.40 Obzornik, 17.45 Košarka:
Jugoslavija — Argentina, 19.20 S
kamero po svetu 19.45 Cikcak,
20.00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1, 20.35
TV magazin, 21.35 Rezervirano za
smeh, 21.50 Destry, 22.40 TV ka-
žipot, 23.00 Poročila.
MALI OGLASI
PRODAM mlado plemensko ko-
bilo. Naslov v upravi.
PRODAM gradbeno parcelo v
novem naselju ob Mariborski ce-
sti (elektrika, vodovod, cesta, le-
pa lega). Vprašajte Mariborska
24 ali 29 a.
G ha POSESTVA s hišo tn gospo-
darskim poslopjem in premični-
nami prodam v Bclavšeku p. Le-
skovec. Naslov v upravi.
KUPIM parcelo ca. 15 arov 7,a vrt
ob dobri cesti blizu Ptuja. Pla-
čam lahko v devizah. Naslov v
upravi.
POCENI in kvalitetno polagam
vse vrste keramičnih ploščic.
Franc Žižek, Panonska ul. 2 II p.
Ptuj.
ISCEM ŽENSKO za varstvo o-
troka od 12. do 15. ure vsak dan.
Anica Cuš, Trubarjeva 5 a, p.
Ptuj.
90 arov TRAVNIKA pri Pinče-
vem mlinu ugodno prodam. Na-
slov v upravi.
NOVO TAKOJ vseljivo hišo z
garažo in vrtom prodam. Pucko,
Budina n. h.
PRODAM 1 ha gozda v Dokle-
cah. Naslov v upravi.
39 arov VINOGR.4DA, hišo s pre-
šo in gospodarsko poslopje v
Hrastovcu p. Zavrč, prodam. Na-
slov v upravi.
ZAHVALA
Ob izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega moža,
očeta, brata, dedeka, strica, tasta
ALOJZA MEDEOTA
iz Budine 61
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika
spremljali na njegovi zadnji poti ter darovali vence
in cvetje.
Gorica, Maribor, Budina, 18. januarja 1970.
Žalujoči: žena Marija, sin z družino, hčerka z dru-
žino, brat z družino in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s smrtjo
našega očeta, sina
PETRA ERJAVCA
iz Ptuja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika spre-
mili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence
in cvetje.
Posebno zahvalo dolgujemo vsem, ki so nam v tež;;
kih trenutkih nudili pomoč ter g. duhovniku za po-
grebni obred.
Ptuj, 10. januarja 1970.
Žalujoči: sin Miran, mama in ata in drugo sorodstvo.
AVTO-MOTO DRUŠTVO PTU.
razpisuje prosta delovna mesta za
ŠOFERJE INŠTRUKTORJE
POGOJI: starost 23 let, končana osemletka,
kvalificirani šofer. Kat. C z najmanj 3-letnim
stažem.
POSEBNI POGOJI: da kandidat zadnjih 5 let ni
pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje ogrožanja
prometne varnosti,
—	da v poizkusnem roku uspešno opravi instruktor-
ski izpit, (stroške tečaja in izpita nosi AMD Ptuj),
—	poizkusni rok 3 mesece.
Prijave z ustreznimi dokazili sprejema AMD Ptuj,
Cvetkov trg 2.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
AMD Ptuj
kmetijski kombimat ptuj
obrat kletarstvo »»Slovenske gorice«
razglaša naslednja prosta delovna mesta:
1. dva sodarja
POGOJ: kvalificiran delavec sodarske stroke
s prakso na enakem delovnem mestu.
Pismene prošnje s kratkim opisom dosedanjega dela
je treba poslati na naslov: KK Ptuj — obrat
obrat kletarstvo »Slovenske gorice«, Ptuj.
KURENTIJO črno — novo s ko-
vanimi zvonci prodam. Markov-
ci 28.
UGODNO prodam 52 arov vino-
grada v Rodnem vrhu (Sv. Tro-
jica v Halozah). Cesta prometna.
Ana Rogina, Pobrežje 1G7, p. Vi-
dem pri Ptuju.
PRODAM VEČJO količino prvo-
vrstnega sladkega sena. Alojz
Vihar, Videm pri Ptuju 20.
Ted.jik izOaK *g.sopisn1 zavod Ptuisk! tednik Ptuj Heroja Lacka 2. Urejule uredniški odbor, Anton Bauman ?lavnl tn odgovorni urednik.
Jože Slodnjak In Inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, H. 524-3-72. Tiska časopisno oodietie Mariborski tisK
Maribor. Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.