u.n *&* Gorica, y \>nv\ 27< novembra <9I4 "Itjatt*ju vsak pet^k ¦ f»o«; poldne. Stane '»a leto .4 It J/*.-lista... > ......2 K Posamezne številke stanejo 8 riis. Plača in toži se v Gorici. Rokopisov ne vračamo. •L>" 0— -0. UpravniStvo in uredništvo se nahajati v Gosposki ulici št 7, |. nadstropje na dfesno. Oglase in poslanice računamo po petit-vrstah, in sic« vrsto po 16 v, če je tiskano enkrat, 14 v, če dvakrat in 12 v č« trikrat. Večkrat po pogodbi Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Boji ~.a .® \\ na jugu. Dunaj, 20. (Kor.) Z južnega bojišča se uradno poroča: 20. novembra. Delni boji se vrše na vsej fronti. Napad na dobro u-trjene pozicije pri Lazarevcu napreduje u-godno. Včeraj smo ujeli 7 častnikov in 660 mož. Neugodno vreme. Na višinah en meter snega, v nižavah povodenj. Dunaj 25. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno: Dne 25. novembra. Naše čete so med težkimi boji že povsod prekoračile močvirnato nižino Kolubare in pridobile v napadu na vzhodne višine na prostoru. Več silnih protinapadov sovražnih rezerv je bilo odbitih z velikimi izgubami za sovražnika. Veliko število ujetnikov in ubežnikov. Jugovzhodno od Valjeva so naše čete bofujoč se prekoračile s snegom pokrite grebene Maljena in Suvobora. Tamkaj je bilo včeraj vjetih 113 oficirjev in nad 300 mož in so bile uplenjene tri strojne puške. Dunaj, 26. (Kor.) Z južnega boijšea se uradno poroča: 26. novembra. — V bojih ob Kolubari je zaznamovati od včeraj sem bistven uspeh/Središče sovražne fronte, nočni položaj pri Lazarevcu, so po svoji drzni hrabrosti slavno znani polki št. 11, 73 in 102 zavzeli z naskokom, ujeli 8 častnikov in 1200 mož ter zajeli 3 topove, 4 municijske voze in tri strojne puške. Tudi južno od Ljiga se je posrečilo zavze- ( ti vzhodno od istoimenske reke ležeče višine in zajeti 300 mož. Kolone, ki so prodrle od Valjevega proti jugu stoje pri Kos-jericih. S severnega bofišča. Dunaj, 20. (Kor.) Uradno se objavlja: 20. novembra opoldne. Tudi včeraj so imeli zavezniki na Rusko - Poljskem povsod uspehe. Odločitev še rti padte. Število ujetih Rfišov narašča« Pred Przemy^lom so imeli ®usi prt nekem poizkusu, da bi spravili močne varnostne čete bližje fronti, ki pa je bil takoj odbit, težke izgube. Dunaj 23. (Kor.) Uradno se poroča: 23. novembra opoldne. Na Rusko-Poljskem še ni padla odločitev. Zavezniki nadaljujejo svoj napad vzhodno od Čenstohova in severovzhodno od Krakova. Pri osvojitvi mesta Pilice so vjele naše čete včeraj 2400 Rusov. Ogenj naše težke artilerije ima velik učinek. . Ruske čete, ki so šle preko spodnjega Dunajca, niso mogle prodreti. Vojni položaj je zahteval, da smo posamezne prelaze preko Karpatov začasno prepustili sovraž*?:!'v/ Dne 20. t. m. je potisnil izpad naših čet iz Przemysla obkoljevalne čete pred zapadno in jugozapadno fronto trdnjave daleč nazaj. Sovražnik se nahaja sedaj izven področja naših topov. Dunaj, 24. novembra. (Kor. ur.) U-radno razglašajo dne 24. novembra opoldne: Bitka v ruski Poljski se pri velikem mrazu energično nadaljuje na obeh straneh. Naše čete so zavzele več oporišč, zlasti so pridobile na prostoru proti Wol-bromu in ob obeh straneh kraja Pilice ter zopet vjele mnogo sovražnikov. Sicer je, položaj neizpremenjen. V notranjosti monarhije se nahaja 110.000 vojnih ujetnikov, med temi 1000 častnikov. Dunaj 25. (Kor.) Uradno se objavlja: 25. novembra. Gigantska borba na Rusko-Poljskem traja dalje, » Dosedaj so vjele naše čete v tej bitki 29.000 vojakov in uplenile 49 strojnih pušk in mnogo drugega vojnega mate-rijala. Berlin 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. novembra dopoldne. Na meji vzhodne Prusije je položaj neizpremenjen. Vzhodno od jezerske planote so se polastili Ruši neke nezasedene poljske utrdbe in tamkaj se nabajajočih starih nepremakljivih topov. Preko Mlave in Lipnega umakniv« se deli sovražnika nadaljujejo svoje umikanje. Južno od Piocka je naš napad napredoval. V bojih pri Lodzu in vzhodno od čenstohova še ni padla nobena odločitev. — Vrhovno armadno vodstvo. Berlin 23. (Kor.) »Wolifov urade poroča: Veliki glavni stan, 23. novembra dopoldne. V vzhodni Prusiji je položaj neizpremenjen. Na Poljskem nastop novih ruskih sM iz smeri Varšave še zavlačuje odločitev. V ozemlju vzhodno od Čenstohova ki severovzhodno od Krakova se napadi zavezniških čet nadaljujejo. Berlin, 24. novembra. (Kor. ur.) Wdfc-fov urad javlja: Veliki glavni stan dne 24. novembra dopoldne: Na vzhodnem bojišču položaj še hI razjasnen. V vzhodni Prusiji vzdržujejo naše čete svoje pozicije ob jezerski planoti ki severnovzhodno od nje. V severni Poljski se vršeči težki btjt še niso odločeni. V južni Poljski v okolici Čenstoho^i bitka stoji. Na južnem krilu severno od Krakova napad napreduje. Uradno rusko poročilo, da sta bila v vzhodni Prusiji vje~ ta general plem. Liebert in pl. PannoWitz, je docela izmišljena. Prvi se nahaja v Berlinu, drugi pa na čelu svojih čet. Oba že dlje Časa nista bila v vzhodni Prusiji. Berlin 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. novembra dopoldne: V Vzhodni Prusiji so naše čete odbile vse ruske napade. Ruska protiotendva iz smeri Varšave se je v ozemlju Lowicz - Strykow - Br-zezinv ponesrečila. Tudi v ozemlju vzhodno od čenstohova so«e razbili vsi ruski n^acli pred našo ffronto. ;'i!-:*i Boji na zahodni meji Berlin 20. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Veliki glavni stan, 20. novembra dopoldne. V zapadni Flandriji in na severnem Francoskem nobenih bistvenih iz-premernb. Omehčana, napol zmrznjena tla in pa snežni viharji so napravljali našim gibanjem težave. Francoski napad pri Combresu, jugovzhodno od Verduna, je bil odbit. — Vrhovno armadno vodstvo. 1 Berlin 23. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Veliki glavni stan, 23. novembra dopoldne. Boji pri Nieuportu in Ypernu se nadaljujejo. Malo angleško brodovje, ki se je dvakrat približalo obrežju, je bilo pregnano od naše artilerije. Ogenj angleških mornariških topov je bil brezuspešen. V Argonskem lesu pridobivamo korak za korakom na ozemlju. En strelski jarek za drugim, eno oporišče za drugim jemljemo Francozom. Vsak dan vjamemo precejšnje število Francozov. Neko nasilno poizvedovanje proti našim pozicijam vzhodno od Mozele je bilo z našim protinapadom odbito. Berolin, 24. novembra. (Kor, urad). Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan dne 24. novembra dopoldne. Angleške ladje so se tudi včeraj pojavile ob Flandrijskem obrežju in so obstreljevale Lombartzyde in Seebriigge. Našim četam so zadale le malo škode, pač pa je bilo ubitih m ranjenih več belgijskih prebivalcev Na zapadu niso nastale nobene bistvene izpremembe. Berlin 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25, novembra dopoldne: Angleške ladje včeraj niso ponovile svoje akcije proti obrežju. Položaj na zapadnem bojišču je neiz-premenjen. Pri Arrasu smo malo napredovali. Potopljen nemški podmorski čoln. Berlin, 24. novembra. (Kor. urad). Uradno razglašajo: Po uradni objavi angleške admiralitete z dne 23. novembra je neka angleška patrulna ladja ob severnem obrežju Škotske potopila nemški podmorski čoln U 18. Kakor poroča Reuterjev biro, je angleški torpedni rušilec »Garry« rešil 3 častnike in 23 mož posadke. En mornar je utonil. Angleški naddreadnought »Audacios« se potopil? London 24. (Kor.) Po poročilih iz zanesljivega vira je angleški naddreadnought »Audacious« dne 28. ali 29. oktobra zadel ob severnem obrežju Irske na neko mino in sč potopil. Admiraliteta strogo molči o dogodku, - da prepreči razburjenje v deželi. »Audacious« je imel 27.000 ton, stroj za 28.000 konjskih sil, hitrost 22 pomor- skih milj, deset 34.3 cmNin šestnajst 10.2 cm topov. Posadka je štela okoli 1100 mož. Boji Turkov. Carigrad, 22. (Kor.) Agence Otto-rnane objavlja nastopni komunike glavnega stana: Z božjo pomočjo so naše čete dosegle . sueški kanal. V boju med Skataze in Ker-tebe, dveh 30 kilometrov vzhodno od kanala ležečih vaseh, je bilo več oficirjev in številno vojakov ubitih in mnogo težko ranjenih. Angleške čete so se umaknile v nerednem begu. j Carigrad 25. (Kor.) Komunike glav-\ nega stana pravi: i Trajno slabo vreme v Kavkazu je . za trenotek vstavilo naše ofenzivne opera-' cije v onih krajih. Tudi Rusi se nahajajo j v svojih pozicijah na meji. { Naše v zono Čoroha vpadle čete so j izvojevale novo zmago. Zasedle so Mor-I gul, prekoračile Čoroh v bližini Burčika i in zasedle tudi to pozicijo. Tekom teh ope -j racij so vzele sovražniku več brzostrelnih i topov, eno ambulanco z vsemi pritiklina-! mi, dva avtomobila, 100 vprežnih konj, artilerijsko municijo in veliko množino di-] namita.. Portugalska pred vojno. i London 25. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Lizbone z dne 24. t. m.: Po izjavi ministrskega predsednika pred zbranimi i poslanci in senatorji, ^B* sprejel kongres soglasno zakonski osnutek, ki pooblašča vlado, da intervenira na podlagi zveze j z Anglijo v sedanjem mednarodnem kon-j fliktu na oni način, ki se ji zdi najbolj pri-j meren* j Vlada se pooblašča dalje, da odredi v j to svrho potrebne odredbe. J Po poročilih časopisov izide jutri ali I pojutrišnjem odlok, ki bo odrejal delno j mobilizacijo. Obenem izda vojni minister { tudi oklic na narod. I Lizbona 25. (Kor.) Časbpisje soglasno j odobrava zakon, ki pooblašča vlado k vojaški intervenciji v sedanjem evropskem konfliktu, če bi se ji zdelo to potrebno. j Lizbona 26. (Kor.) Množica, ki se je j zbrala pred parlamentom, je navdušeno j manifestirala za Anglijo, Francijo in Belgijo. * I Časopisje naglasa, da se sklep zborni-J ce močno Razlikuje od onega, ki je bit I sklenjen meseca avgusta, ker je bila vlada j pooblaščena takrat samo k obrambnim I odredbam. Najnovejše vesti. I Dunaj, 26. (Kor.) Uradno se objavlja: I 26. novembra opoldne. I Bitka ha Rusko-Poljskem je zavzela v I velikem delu fronte značaj stoječe bitke. I V zapadni Galiciji odbijajo naše čete Ruse, ki so prodrli preko spodnjega Dunaj ca. Tudi boji v Karpatih se nadaljujejo. Budimpešta 26. (Kor.) Ogrski brzojavni kprespondečni urad poroča iz Nyi-regykaze: Glasom poročila, došlega od-nadžur pana v Ungvarju, so naše čete preko U~ žoškega prelaza vpadlega sovražnika premagale in ga potisnile iz ozemlja dežele. Kakor poroča nadžupan komitata Zemplen so naše čete v komitat Zem-plen došlega sovražnika obkolile in premagale. Izgube Rusov so tu velike. Sovražnik se je povsod pričel umikati iz dežele. Berlin 26. (Kor.) Veliki glavni stan, 26. novembra dopoldne. V Vzhodni Prusiji položaj ni izpre-menjen. V bojih s četami generala Mackense-na pri Lodzu in Lowiczu so imeli prva in druga in deli pete ruske armade težke izgube. Razven mnogoštevilnih mrtvih in ranjenih, so izgubili Rusi nič manj kakor 40.000 neranjenih vjetnikov; naše čete so uplenile 70 topov, 160 municijskih vozov in 156 strojnih pušk, 30 topov pa je bilo napravljenih nerabnih. Tudi v teh bojih šo se deli naših mladih čet kljub velikim žrtvam obnesli kar najsijajneje. Če se kljub takim uspehom še ni posrečilo izvojevati odločitve, je vzrok temu nastop nadaljnih močnih sil sovražnika od vzhoda in juga. Njihovi napadi so bili včeraj povsod odbiti. Končni izid boja pa še ni padel. Berlin 26. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Veliki glavni stan, 26. novembra dopoldne. Položaj na zapadnem bojišču je. ne-izpremenjen. , V okraju Saint Hilaire - Souain je bil z močnimi silami uvedeni a slabotno izvedeni francoski napad odbit z velikimi iz-gubai za sovražnika. Pri Apremontu smo napredovali. Davorin Jenko. Včeraj je v Ljubljani, v Kolodvorski ulici št. 11, umrl skladatelj slovenske narodne himne, Davorin Jenko. »Naprej., zastava Slave«. To pesem, ki jo pojo po vsem Slovenskem in daleč drugod po svetu v slovanskih deželah, to | pesem, ki je navdušila že nešteto src? ki doni pri vsaki narodni slavnosti* je Davorin Jenko podaril svojemu narodu in si s tem zagotovil častno mesto v zgodovini našega narodnega razvoja. Davorin Jenko se je porodil dne 10. novembra 1835. leta v Dvorjah poleg CerT kljan. Bil je sin kmetskih staršev in sorodnik pesnika Simona Jenka. Po dovršenih gimnazijskih študijah je študiral na Dunaju pravosiovje, obenem pa tudi glasbo, ki ga je sploh bolj mikala, kakor suho-* parna veda. 4 •¦>¦ ^ > j , Majhen je bil takrat na Dunaju krog slovenskih dijakov. V tem krogu sta igrala posebno vlogo Simon Jenko in Davorin Jenko, v tem krogu se je porodila pesem »Naprej, zastava Slave«, ki jo je Davorin Jenko uglasbil. Dne 16. maja 1860. se je porodila naša himna, ki je bila prvič natisnjena v zvezku »Slovenske pesmi za čveterospev, dvospev, samospev in klavir, zložil na Dunaju Davorin Jenko in ki jo je posvetil dr. I. I. Strossmajerju, utemeljitelju akademije jugoslovanske, 1861. Davorin Jenko je kmalu potem popustil studiranje pravnih knjig in se je po-polnoa posvetil glasbi. Jovan Ristič, znani srbsi državnik in nekdanji regent, kateremu je Jenkova himna »Naprej« zelo ugajala, je pomagal. Jenku, da je dobil službo gledališkega ka-pelnika v Belgradu. Dolgo let je deloval Jenko v Belgradu. Iz skromnega gledališča je napravil moderno gedališee, bil je duša vsega glasbenega življenja v Belgradu in podaril srbskemu narodu mnogo krasnih skladb. Največje njegovo delo je opereta »Vračam ali Baba Hrka«, ki se je prvič vprizo-rila na belgradskem gledališču. Kralj Milan, ki je bil Jenku zelo naklonjen, ga je imendota za dvornega kapelnika in ga odlikoval z redom Sv. Save, za njegove zasluge na polju glasbene umetnosti pa so ga razna društva imenovala za častnega člana. Zadovoljno in srečno je živel Daro-rin Jenko v Belgradu, a svoje ožje domovine ni nikoli pozabil. Ko je šel v pokoj se je vrnil v staro domovino in se naselil v Ljubljani. Davorin Jenko je bil blaga duša, mož velikih darov in naj si je tudi vse svoje moči posvetil srbski glasbi, njegovo ime ostane zapisano z zlatimi črkami v zgodovini slovenskega narodnega in umetniškega razvoja kot skladatelja narodne himne. Domače vesti. Rok za podpisovanje vojnega posojila je podaljšan. Kdor še ni zadostil svoji pa-triotični dolžnosti, ta naj stori to čimpreje. Vojnega posojila so podpisal!: Deželni odbor 250,000' kron, Mont 250.000 kron, Deželni hipotečni zavod 50.000 kron, občina Tržič 50.000 K, občina Gradež 40.000 kron in kuratorij kopališča v Gra-dežu 50.000 kron. Notar Tomo Šorli je v ruskem ujetništvu in se nahaja v mestu Slobodsko, v guberniji Vjatka, kjer se glasom zadnjega uradnega izkaza izgub, nahaja tudi dr. Drago Marušič. Iz policijske službe, — C. kr. policijski nadkomisar dr. Casapiccola je bil premeščen k policiji v Rovinj. Nabori v Gorici. — Rezultat naborov \ za mesto Gorica je ta. 22. t. m. je prišlo na nabor 240 mož, od katerih je bilo potrjenih 106; 23. je bilo od 21.8 potrjenih 55; 24. od 290 nabornikov 78 in 25. od 289 tudi 78. Skupno je torej bilo od 1037 nabornikov potrjenih 317 ali 31%. Pri včerajšnjem naboru je bilo potrjenih od 234 nabornikov 111. Goriški Sokol prične s prihodnjim ted-neiom zopet z redno telovadbo v društvenih prostorih, ulica sv. Ivana 7. Č1 a n-s k a telovadba se vrši v torek in pe- , tek od 8V2 do 9V'2 zvečer, v nedeljo pa je j prosta telovadba. I. oddelek članic telovadi v pondeljek in četrtek od 8.-9. zvečer, II. oddelek, pa ista dneva od 6.-7. zvečer. Trgovsko - obrtni naraščaj ima telovadne ure v sredo in . petek od 8.-9. zvečer. Člani in članice, | udeležite se telovadbe polnoštevilno! Gg. trgovce in obrtnike pa prosimo, da opo-zore svoje vajence na telovadne ure in da pazijo na redno obiskovanje telovadbe. j Poravnal se je s cerkveno oblastjo 1 ; župnik v pojcoju g. Anton Berce in pre- | 1 klical vse svoje proti ljubljanskemu škofu naperjene trditve. Sestanek županov goriškega polit. I Okraja. — V nedeljo so se zbrali na c. kr. okraj, glavarstva župani polit, okraja goriška okolica, da so se posvetovali glede vojnega posojila. Ob tej priliki je bilo govora tudi o preskrbljenju občin s potrebnimi živili. Semenj sv. Andreja v Gorici se prič- \ ne letos s 30. novembrom, čeprav pade i god sv. Andreja na pondeljek. Opozarjamo i naše ljudi, na tudi sedaj ne pozabijo naših trgovcev in obrtnikov. Iz Avberja. — V nedeljo zvečer je j poskušal neznani lopov z navadnimi kleščami vdreti vrata na župnišču. K sreči pa je prišla pravočasno kuharica, vsled česar jo je tat popihal, pustivši na tleh nabiralnik za pisma. Več sreče pa je imel zvečer, ko je vlomil v. šolo. Z velikim kamnom je razbil 5 vrat, udri v učiteljevo spalnico in odnesel obleke v vrednosti 180 K. Vrata so bila od silnih udarcev čisto razdejana. Vlomilcu so baje že na sledu, če ga doseže roka pravice poročamo. Vodiška Johanca zopet obsojena. — Ker je znana vodiška Johanca zopet začela s sleparijami in to pot sleparila v škodo Rdečega križa, je bila obsojena pred ljubljanskim sodiščem na 10 tednov strogega zapora, poostrenega z dvema postoma in trdima ležiščema na teden. Kakor se vidi postane Johanca stalni gost ljubljanskih zaporov. Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. — Zadnji teden so došli semkaj ti ranjeni ali bolni vojaki: Caneva Anton, rezervist. Cellos Anton, Mozetič Josip. Re- bek Filip,.vsi.trije 27. plan. polk. Sipek Ivan, Sturm Josip, BeriotGarl, Cjgoj Josip, vsi štirje želez, stražniki. Jurin Avgust, Janič Anton, Nesely Iv., Borlant Maks, vsi štirje kolesarji. Watrek Oton 6. ulanski polk. Scheibt IVIaks,.7, artil. polk. Percon Lorenc, Černatič Andrej, Štanta Nikolaj, Kofol Alojz, Menzin Martin, vsi črnovojniki.. Vončina Franc, orožnik, Coiaj Ivan, 8. artil. polk, Batič Alojz,. 97. polk. Wieser Teodor, c. in kr. kadet 8. artil. polka. Kemperle Peter, 4. polk. Čo-tar Kajetan, črnovojnik. Škarel Rudolf in Medeot Santo, oba 27. dom. polk. Krasna Ivan, narednik 27. dom. polk. Gon Josip, 87. polk. Velušček Josip, 97. polk. Gerži-nič Ivan, 7. polk. Ribi Herman, c. in kr. uadporočnik 43. Ivan Nikolaj in Franc De-vetak, oba 47. polk. Ivan ' Bauer, želez, stražnik. Anton Kranz, črnovojnik. Korn-feld Josip, 3. artil. polk. Fpla Mavricij in Basen Tomaž, oba 87. polk. Vižintin Ivan,* Lasič Josip, Pelicon Josip, ysi trije 27. planin, polk. Aizza Ivan, obmejni stražnik. Nikolavčič Ivan, 47. polk. Baner Ivan, žel. stražnik. Saranz Anton, črnovojnik. Korn-feld Josip, artil. polk 3. Lašič Josip, dom. polk 27. Nardin Andrej in Nardin Anton dom. polk 27. Zavadlav. Angel, Božič Josip oba 97. polk. Šuligoj Viktor, 87. polk. Brankovip Anton, 17. polk. Čuk Ciril in Jevšič Hubert, oba artil. polk 8. Pahor Franc, obmejni stražnik. Helovič Alojz, 87. polk. Mojnik Franc, 47. polk. Gabri-jelčič Teodor, 47. polk. Lesica Franc, 27. d. polk. Hojak Ivan, 97. polk. Humar Lud-vig, 97. polk. Gobo Izidor, 7. polk. Trevi-san Ivan, 27. dom. polk. Naši ranjenci v Trstu. — V tržaške bolnišnice so došli zadnji teden ti ranjeni domačini: Grošelj Vinko, črnovojnik, iz Devina. Stojkovič Matevž, črnovojnik, iz , Sežane. Zidarič Ivan, 97. polk, iz Pobegov v Istri. Furlan Anton, 97. polk, iz Sežane. Trojan Avgust 20. lov. bat., iz Gradeža. Črv Kari, črnovojnik, iz Ponikev. Mislej Josip, 97. polk, iz Šentvida pri Vipavi. Bojk Friderik, 97. polk, iz Podgore. Ma-tevlič Franc, 20. lov. bat. iz Naklega. Mo- . zetič Josip, črnovojnik, iz Renč. Drole Ivan, 20. lov. bat. iz Tolmina. Brih Andrej, 20. lov. bat., iz Tolmina. Naši ranjenci v Ljubljani. — V Ljub-lajni Ježe sledeči ranjeni domačini: Stibel Hektor, 17. polk, iz Gorice. Česnik Fr., 97. polk, iz Budanj na Vipavskem. Kogoj Vinko, 97. polk, iz Podgore. Rijavec Anton, 97. polk, iz Lokovca. Anton Jagodnik, 97. polk, iz Podgrada. Puhar Izidor, 97. polk, iz Voloske. Avtomobilska nesreča. — Takoj po izbruhu sedanje vojne se je javil baron Locatelli kot prostovoljec pri avtomobil-nem koru. Kot tak je bil skoro štiri mesece na južnem bojišču in se je te dni vrnil v Gorico. Nesreča pa je hotela, da mu je prišel pri Bajti nasproti voz, ki sta ga vo- Mk 4va vda in da sta trčila oba voza sku-tati. ©aroafr Locfcteil* je bii pri tem precej Mdo p^ikodoivim, poteg mnogih ran na ;gllWf ima tudi dobljeno levo roko. — Y®&mki tavate « po novem cestanpo-Mč^skem redi*. Post« ivttmdm Gorica- Postojna Vozi od 26. t. m. z&pet 2-krat na dan in si-•šr oidide & florioe afr 6. uri zjutraj in ob 4, ali pop. Ushižbead ki pomožni uslužbenci arstr. državnih -Železnic se naklonili v l^tfo&tu ravnateljstva državne železnice sr Trsta za dobo vojae Ifc in več od svoje Hlače za voim oskrbo. V mesecih oktober 'm aovember v ta namen naklonjeni ziie-aek znaša K 6565 in se je odposlal vojno frdcrbovalnemfi uradu na Dunaj. Novi šestmesečni šolski tečaj v pod-lovski šoft c. kr. kmetijske družbe kranjske y Ljub^ani se prične dne 4. januarja !P15. Prošnje s potrebnimi listinami naj se vlože do IS- decembra 't 1. pri ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani. Šola traja 4o konca junija 1915. Kdor dobro prestane skušnje more dobiti ratent podkovskega mojstra; brez skušnje pa ne more nihče postati podkovski mojster. Pouk v šoli je brezplačen, učenci morajo skrbeti le za fcrano ter za potrebne učne knjige. Stanovanje imajo učenci v zavodu. Učenci naj se zglase en dan pred šolskim pričetkom v podkovski šoli na Poljanski cesti. Ker je v slovenskih deželah še vedno premalo v ^odkovstvu izučenih kovačev, ki bi mogli zdraviti tudi kopitne bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živine in mesa, Maj bi skrbela županstva, da dobi vsaka •bčina vsaj enega dobrega kovača ter o-igtednika za živino in meso. Skušnja Iz podkovstva za kovače, ki se niso obiskovali podkovske šole se vrši 30. decembra t. 1. ob devetih dopoldne v podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe v "Ljubljani na Poljanski cesti. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj vlože pri c. kr. triadnem svetniku Ivanu Mundi (veterinarski oddelek deželne vlade) v Ljubljani -do 15. decembra 1914 prošnjo za sprejem % Skušnji, ki naj jtprilože: 1. učno izpričevalo iz kovaštva iti 2. potrdilo o najmanj triletni službi kot kovaški pomočnik. Dražb&ti oklic. — Razpisuje se javna dražba za zalaganje blaga dežel-i umobolnici iti zavodu gluhonemih v Gorici. Natečaj je otvorjen do 3. decembra 1914 do 12. dopoldne. Pismene ponudbe se morajo vložiti na zarftmk deželnega odbora, do-?čim jL predložiti vzdrce ravnateljstvu deželne umobolnice oziroma gluhonemnice v dvojnem izvode Vzorci morajo biti zapečateni in om&oem z imeni ponudnikov. MoreMttia 4iadrtf>a pojasnila o kakovosti* in Kacinu zalaganja posameznih vrst 'febsfps? dobijo #ri ravnateljstvu deželne *u*robirfniee v delavnikih od 11.4o 12. -iir^,pr#dpaldfie. ; Predstava s koncertom v md »Rdečega križa«, ki bi se imela vršiti 19. t. m. \ v »Central-Bio« m ki je morala biti pire-\ ložena radi obolelosti g. Rijavca, se vrši v * soboto 28* t. m. ob 8 m pol v »Central-. Bio.« Na koncertu slišimo poleg gosp. Rijavca, ki je med tern časom okreval, tudi akistko gospodično Cirilo Medvedovo (konservatoiristkt)), ki je prišla z Dunaja, da sodeluje na tem dobrodelnem koncertu. Ker omenjena pevca-domačina • vzbujata posebno zanimanja, se svetuje ; preskrbeti si vstopnice pravočasno. ! Rnlslisa stoletnica ! dr« Fraačišiia eiteza močnimi i • Dne 1. oktobra 1914 je minulo ; 100 let, kar je bil rojen v Cerknem ; dr, Frančišek vitez Močnik, eden prvii* \ avstrijskih šolnikov, pisatelj matematičnih \ šolskih knjig, ki je bil po svojih delih znan : ne le po vsej Avstriji temveč tudi izven j njenih mej. Kot sin priprostega kmeta je •obiskoval ljudsko šolo v Idriji, gimnazijo 1 pa v Ljubljani, ki jo je leta .832 dovrši, z l izvrstnim uspehom. Slučaj je nanesel, da ; sta takrat delovala na ljubljanski gimna-L ziji dva izvrstna pedagoga, ki sta jako l blagodejno vplivala na svoje učence. Ta •' dva profesorja sta bila jezikoslovec Ma-\ tija Čop in matematik Leopold Karol l Schulz pl. Strassnizki; Posebno Schulz ? ima velike zasluge za Močnika. I Med svojimi součenci v humanitnih ; razredih je Močnik slovel za izvrstnega ) matematika, ki je večkrat celo slušateljem J licejskim razreševal težje naloge. Vendar [_ se pa Močnik ni posvetil učiteljskemu ; stanu, kar bi bilo pričakovati, ampak ; vstopil je leta 1833. v centralno semenišče v Gorici, kjer je zvršil že leta 1836 štiriletne teologične študije. Toda premlad, da bi bil posvečen po dokončanih študijah v rnašnika, nastopi 1. 1836. službo učitelja v ' 4. razredu ondotne glavne šole, kjer. je deloval več let. Med tem časom pa je leta 1840. v Gradcu postal doktor modrošlov-; ja. S svojimi matematičnimi spisi posebno [ z delom »Theorie der numerisehen Glei- • chungen« (Wien 1839), pridobil si je ugled pri učni upravi, ki ga je leta 1864. imenovala profesorjem osnovne matematike in trgovinskega računstva na tehnični akademiji v Lvovu, leta 1849. pa profesorjem matematike na takratnem vseučilišču v Olomucu. 2e prihodnje leto pa .ga je na-učnr minister Leon grof Thun pozval k kranjski deželni vladi za c. kr. šolskega svetnika; in poročevalca v šolskih stvareh, Tu je bkgotvorno deloval deset let. Kon-cem leta 1860. je bil poklican k namešt-ništvtt-v Gradec. Ta;.je postal po uredbi .novih spiskih zakonov leta 1869. 4eželnt šolski nadzornik, teta 1^871. pa je bil na svojo^ prolmo umirovfen. Njegovo uspešno delovanja priznal p& je tudi cesar s .tem, da ga je leta 1862. odlikoval s l rasac-Jtožefovim redom ter mu 1. 1871. podelil red železne krone lil. reda m ž njim yiteštvo. Čudovito je število matem4tičaijh knjig, s katerimi je Močnik leto za letom pomnoževal šolsko književnost v v&ek jezikih avstrijsko - ogrske monarhije. Od leto do Aeta je izboljševal in jpopolaoval šolske knjige m ljudske in srednje šote, tako da se ž njim ni mogel meriti nobeden pisatelj matemtičnih šolskih, fajig. Da so pa njegove knjige Mdi izvrstne, • ton pričajo že njih mnogohrpjne izdave. Že v šolskem letu 1892/3. se je uporabljalo na avstrijskih srednjih šolah 9 Moč-nikovih knjih v nemškem jeziku, 8 v laškem, 5 v hrvatskem, 4 v poljskem, 4 v ru-sinskem, 4 v slovenskem in 2 v rumun-skem, skupaj v 35 izdajah, od katerih so bile nekatere že 23—31krat ponatisnjene. Še večja pa je množina njegovih knjig za ljudske šole. Ž njimi je Močnik preskrbel ljudske šole vseh avstrijskih narodov. Kot poročevalec o šolskih stvareh je Močnik vso svojo pozornost obračal v izboljšanje šolske književnosti in ker sam, če tudi je bil večinoma zjutraj žt ob 5. uri pri svojem delu, ni mogel storiti vsega, si je poiskal pridnih in sposobnih sodelovalcev. Ti so bili župnik Blaž Potočnik, Peter Hicinger, Lovro Pintar in tedanji posebno nadarjeni mladi učitelj ter sedanji upokojeni in v Ljubljani živeči ravnatelj Andrej Praprotnik. Po .Močni-kovem navodilu in vplivanju, sotspisaU ti gospodje, zlasti Praproftmk, dva abecednika, dvoje slovenskih beril, nemško berilo za Slovence in nemško-slovensko slovnico s posebno uporabo najnovejših metodičnih pridobitev. S temi in nekaterimi drugimi knjigami je uvedel Močnik na Kranjskem utrakvistično šolo, M je izpodrinila prejšnjo manj uspešno samo nemško glavno šolo. Velike zasluge pa si je pridobil Močnik tudi pri delu za učiteljstvo. Osnoval je »Društvo v podporo vdov in sirot kranjskih učiteljev« in priskrbel potrebnemu društvu tudi znatne podpore. Dalje je u-stamovil Močnik »Vdovsko učiteljsko društvo, ki ima danes čez 120.000 K premoženja, kljub malim dohodkom. — Osebno je bil Močnik vsled svoje vestnosti, da-režljivosti m Ijubeznjivosti povsodi priljubljen, posebno pa pri učiteljih, ki so najbolje poznali njegovo visoko naobra^bo pa tudi njegovo delo za šolo in učiteljstvo. Slava dr.,Fr. vit Močniku! lažne vesti Jftjiin t števflkalu .— Trgovsk« #i-»fctrstvo je izdalo te dni statistiko naše .pošte iz katere posnemamo. L. 1913 je bilo Yseh avstrijskih poštnih uradov 10.201, za 1162 več ko L 1912. S pisemsko pošto je lilo odpravljenih 2.049,922,720 kosov, za $1,786.000 več ko i 1912. Časopisnih številk je bilo oddanih 330,209,890, dostavljenih pa ni bilo 1,152.585 kosov. Znamk je Vito izdanih 1.707,302.027, za katere je jreiela pošta 147,830.661 kron. Pri pošti je bilo uslužbenih 75.524 oseb. Celotni dohodki poste'so znašali 212,498.080 kron, stroški pa 205,909.393 K, čisti dobiček znaša torej 6,588.987 kron. Ljudsko Metle v RpijitiniiL — Po ravnokar izišlem rezultatu ljudskega štetja #d 1. januarja 1912 ima Romunija (brez lovega ozemlja v Dobrudži) 7,234.000 prebivalcev, od katerih je 3,655.000 mož in 3,579.000 žen. Največja mesta so Bukarešta s 341.000 prebivalci, Jassy 75.000, Galac 71.000, Brašia 65.000, Ploješti MM®9 Krajevo S1.000 ia Botušany 32.000. Zfe* a« Poljskem. — Vsled ippžijpsti alpske vojflp na Poljskem se nekateri kpje, da bo zima prejtfuta. §tralji pa #i »pv§em upravjgejn. Zima na ppjjskera ni posebno strpga, alj zato trpi navadno dalje. Trebijo ie tprei ločiti od ruske zime. Do.čim zijaša sjrednji letni minimum vzhodno od Urala 40 stopinj Celzija pod ničjp, znaša v srednji Rusiji le 30 in okolf Varšave le 20°. Snega pa je tu navadno veliko. Varšava ima tako ugodno podnebje, ko da bi, ležala saj pet stopinj zemljepisne širine južneje. Toplota golfskega in an- . tillskega zaliva pride na Poljsko potom jugpzapadnih vetrov in sicer precej inten-l ziyno. Tako ;je Poljska zabranjena pred : ostro zimo, kakor je istočasno v Petro-gradu. Nove odredbe glede vjetnikov v Ru- | ! siju — »Jiskera« javlja: Car je izdal nova i I navodila, kako se ima ravnati z ujetniki. { Odredii je, da se ima ž njimi, z ozironi na ' njih hrabro hranitev domovine, ravnati t človeško. Nobenemu se ne sme braniti j izpolnjevanja svojih verskih dolžnosti. S Razven orožja, konja in vojnih dokumen- j tov ostane vse njihova lastnina. Če skuša J kateri ujetnik uteči, potem ne pride pred ? vojno sodišče, temveč se ga kaznuje le ! z manjšo kaznijo. Oporoke ujetnikov se j morajo shraniti in ž njimi je ravnati tako, ko z oporokami ruskih vojakov. V splošnem pa se inia ravnati z ujetniki skladno z dostojanstvom, ki so ga imeli v svoji armadi. Častniki dobe isto plačo ko rusk. častniki iste stopnje. Nekaj o topovih. — Topniški tehniki so tekom par let znatno izpopolnili topove in posebno nemški inženirji so v tem pogledu dosegli prav lepe uspehe. Da pa še vseeno ni doseženo vse, kažejo te številke. Kljub temu, da veljajo topovi ogromne svote, je vendar njih življenje šila kratko. Top s kalibrom 3.7 cm je po 3500 strelih neraben. Top s kalibrom 7.5 cm že po 1500 strelih, 20 cm top po 300 strelih in orjaški ladijski top 30.5 cm po IW strelih. Zato pa mečejo topovi velikani silne projektile, ki veljajo tudi lepe denarje. Strel 30.5 cm topa velja 7200 krop in strel 20 cm 1260 kron, dočim pa velja strel iz 3.7 cm topa »le« 12.kron. Žrtve alkohola. — Tekom zadnjih 30 let je uničil alkohol 7 i|i pol milijona Jjudi, več ,ko vse vojne v XIX. stoletju. Po statistiki odpade na vsalflh s e d e m ljudi, .ki nmro v starosti.o>d 35—55 J,et, en človek, JkijL. poginil vsled nezmernega¦, pitja .alkohola. VsJted yomem&$ ,$p^m^\ In pp~ .sJ§pia. — Dunajski listi pričajo s.e^am .^avbenih spominov/ki ,so bijli d.Q$$fc] ^iiš^i.v tej Vipjni. Vrsta, cvetoč^ #iest je kfla deljpjpsi ajj popolnoma uničena. 0$ dletih belgijski^ provinc nj bila niti ejti^t pi>yaj:oyana vodili gragpt. Največ pa. s$ frpsli kr^ifti kjer je šla glavna netila $iij y Fra]nci|p. V %abantn objokuje 'mesto Louvain svojo prekrasno cerkW sv. Per tra, sjaven spomin na gotskp ^rnetnost. Starodavna lpuvain§ka ^niverza \p unir eerja popolnoma. Od zgodovinskega poslopja, kjer %f> JfLCm veliki učenjaki, ko pa~ peg. )tia#ijan Vl: učitelj nemškega cesarja Karla V., #i ostal niti kamen. Ogromna škoda ne rnore biti nikdar, poravnana. Še hujše pa je, da ie uničena vsa znamenita univerzitetna križnica s svojimi nenadomestljivimi rokopjsi. Ves kulturni svet mora obžalovati to škodo. Krasni rotavž, najlepši rotovž za bruseljskim je uničen. Ves rnoderni dej mesta Louvain je ena sama razvalina. Mesto izgleda, ko da bi čutilo silen potres. Kakor Louvain, vsled za-vratnih napadov na nemške vojake, tako je bilo tudi uničeno mesto Dinant na Mq-zi. Mestna gotska cerkev štrli očrnela od dima k neb.u, okoli in okoli nje pa same razvaline porušenih poslopij. Hudo je oh-čutilo vojno tudi mesto Charleroi. Imelo i bi se ga lahko za vzor modernega mesta, I ki je bilo industrijsko in ki je kljub temu ! ostalo krasno. Lepi bulvar Andent je od [ topov pometen. Tudi krasne, stare cerkve, ; lep spomin nekdanjih dob ni več. Bra-| bantska mesta Dienst, Wawre, Aerschot [ in flandrska Alost in Saventhern so uni-cena le na polovico. Slavna Van Dyckova ; slika je bila v zadnjem mestu k sreči za-hranjena, V Malinu je ostala katedrala čisto nepoškodovana. Plačala je vojni svoj davek le s siikanimi steklenimi okni, ki so počili vsled grmenja topov. Od modernih stavb je bilo uničeno nešteto mostov in železniških postaj. Od francoskih spomenikov je treba najprej omeniti slavno remško katedralo, ki je uničena. Uničene in poškodovane pa so bile dalje katedrale oziroma poslopja v Sbissonu, Arrasu, Compiegne in v drugih mestih severovzhodne Francije, ki je poleg Belgije, največ trpela vsled vojne. General na s&Iu. -— - »Resto del Car-lino« prinaša *z Pariza to vcfjno sličico. Na severnem francoskem rbpjišču je star, gr-bast a. zato z$\o težak general. General ne hodi rad ali vseeno bi rad bil v fronti med svojjnri vojaki. Ker.pa Je pretežak ne more stati po cele ure, ;zato si je, pomagal general,pa zelo$npstayen način.-Na .sipin .-se pu$ti prenašati od linije do Jjtaije in potem ostane tam, kjer padajo krpglie ^ajgostejše in (kjer be?ni,ypjpa v. ys,ej svoji s)jpyiio^i.. Mirno,,nje t da, Tbi. trenil sedi. g$-. nei^al in nj^gpv .stal). mpita prestati hu^o pr^,ku|fljo. ^^kega^^lne se je nahajal ge-.jffiiii ko.^a^no navzelo jzppst^vljpneHi m$$&< Bj?fev;aip ?e ie,na s^aj n^-vzdjržijivi p^icjji. v,Qeperal je ^edel na svojem stoličku, nasprotnik pa je br$.h -* š podvoleno sito ogenj na pozicijo; Vojaki so postali piašljlvi. Tedaj pa je vzkliknil general: »Moji otroki, kaj rie ostanete tu, iijer sedim jaz mirno? Saj vendar veste, da je konj daleč in' da če odidete vi, da moram ostati sam.« Stari samci pri raznih narodih. — Stari samci so bili, so in bodo. Ali v nekaterih deželah jih je več, v nekaterih pa jih sploh ni. Pri mnogih starih narodih je bil zakonski stan verska dolžnost. Pri moha-rnedancih je še sedaj tako. Stari Grki niso poznali celibata in pri njih je veljal pregovor, da kdor nima žene, da ta sploh ni mož. Krasni pregovori, ali .ne cenjene dame? Ali še lepše so imeli urejeno za žene stari Egipčani, ki so bili mnenja, da je mož brez žene, nečist Kitajci so smatrali za veliko nesrečo, če je umrl kdo kof samec. Tudi Indijci smatrajo samca za družabno nemogočega človeka, celibat pa naravnost za protinaraven. Kakor se vidi Imajo zdravejše nazore, ko mi »kulturni« Evropejci. Pri nas je samcev več ko dovoli in starih samic še več. Z enega stališča je to pač razumljivo, ker samcu brez žene in otrok se pač lepše godi. Ali kaj bo samic po vojni t Vozef na žepnem robcu. — Vsaki človek je več ali manj profesor, ali z drugimi besedami: pozabljiv. Spomin ima namreč to čudno napako, da včasih čisto odreče. Zato imajo igralci svoje suflerje, mi drugi zemljani pa vozle na žepnih nitih, da prisilimo spomin k delu. Vozel na robcu ima večtisočletno preteklost. Njegova domovina je Kitajska. Predno je bila v zlatem carstvu znana pisava, (kar se je zgodilo okoli 3000 let pred Kristusom), so rabili vozle kot spomine na važne dogodke. Kakor Azteki v Mehiki, tako so tudi Kitajci dosegli v tem tako veliko spretnost, da so potom vozlov na motvoze lahko obširno zabilježili vse važnejše dogodke., Najstarejša kitajska zgodovina je sestavljena sploh iz samih vozlov na motvoze. Ko pa je iznašel cesar Čang-li črke, tedaj pa je bila odpravljena »pisava« na vozle in le še vozel na žepnem robcu spominja na starodavni običaj. »Ježušček« iz Amerike je že na poti. — Ladja, ki vozi iz Amerike milijon božičnih darov za otroke padlih, je že na poti. Je to ladja »Jason«, ki je v ta namen posebno prirejena. »Jason« se ustavi najprej v Falmonthu, kjer odda igrače in darove, ki so določene za angleške in belgijske otroke, nato pa odpluje v. flavre, kjer prejmejo francoski otroci svoje darove. Nato odpluje ladja v Neapel, kjer izkrcajo darove za nemške in naše.otroke. Končno se ustavi amerikanski »ježušček« se v Solunu, da so tudi srbski, črnogorski in turški otroci deležni njegovih dobrot Za ruske otroke pa je ježuščku zmanjkalo darov. Zato pošlje v Arhangelsk drugo ladjo. Milijarda. —' Danes, ko slišimo vedno o milijardah posojil ali vojne odškodnine, ni nezanimivo predstaviti si, kaj je to milijarda. Po natančnih računih tehta milijarda v zlatu 323.000 kg, s katerimi bi napolnili kocko s 2.55 m dolgimi stranicami. V srebru tehta milijarda 5,000.000 kg, kocka srebrne milijarde bi pa bila velika 7.83 m. Žica, skovana iz zlate milijarde bi objela vso zemljo. Za prevoz zlate milijarde je treba 32 vagonov, za milijardo v srebru pa 500 vagonov po 10.000 kg, ki bi tvorili 3 km dolg vlak. Da bi se vzdignila milijarda v zlatu bi bilo treba 6000 mož in 32.000 oseb bi imelo kaj nesti, če bi vzel s seboj vsak 10 kg. Če pa položimo za milijardo cekinov enega poleg drugega, tedaj dobimo 1050 km dolgo črto. Če pa postavimo cekine enega vrh drugega, tedaj nastane s tem 33.000 m visok stolp; Iz teh podatkov se vidi, kak kolos je milijarda. Božič v vojni! Božič se bliža, praznik ljubezni in domovine. Reven ali bogat, vsakdo pripravlja — bodisi iz tega, kar si je s trudom prihranil, bodisi iz izobilja — darilo za tiste, ki so najbližji. Komu se ne porosi oko, ako se spominja naših vojakov, ki izpolnjujejo ob tem času, daleč od doma, morda v pustih krajih, najplemenitejšo, toda najtežjo izmed dolžnosti! * : Vojni oskrbovalni urad .vojnega ministrstva je sklenil tem vrlim možem poslati skromno božično darilo in posveča temu namenu pol milijona kron. Kakor je ta svota znatna, vendar daleč ne zadošča. Za to je treba sodelovanja vseh! Z neznatnim številom onih, ki nimajo dragega svojca v vojni, bodo tekmovali tisti, kojih sin, kojih brat, kojih mož ali zaroženec se bojuje za domovino. Zato prosi vojni oskrbovalni urad (IX. Berggasse 16), da bi se mu kar najhitreje naklanjala darila v denarju. Ta urad poskrbi, da pridejo božična darila našim četam po oddelkih pravočasno v roke kakor drag pozdrav iz ljube domovine, kakor dokaz najiskrenejšega spomina, kakor znak upanja na veselo svidenje. Zlato za železo. — VIII. seznam darovalcev. (Kratice: o. = obesek, p. = prstan, sr. = srebrn, u. je uhani, ve. = verižica, za. =¦ zapestnica, z. = zlat.) — Gizela Kos (sr. ve.), Poldi Miklavič (sr. ve.), Talija Feigenbaum (z. p.), Marinaz (z. p.), Ernest Scholl (sr. ve.), Josipina Jauernig (z. p. in z. ti.), Ana Ruzzier (z. p. in z. u.), Marija Bezjak, Kamnje, (z. tj;), Ana Armič, Ljubljana, (sr. denar), Mici Armič, Ljubljana (z. p. in sr. denar), Rezi Kuneth (z. p. in sr. gumb), Ivan Nagel-schmidt (z. p.), Gerhard May (z. kravatno iglo), Pavel Kaučič (sr. ve.), Marija Narobe, Trst (2 para z. u., z. brožo), Cenka Devetak Tolmin (dva sr. obroča,* sr. ve. in en, tolar), Lucija Borlak, Trst (z. uro), Anton Borlak, Trst (z. p.), Mira Borlaj (z. u.), Nela Dorcich, Trst (z. p.), Ema Rizzoti, Trst (z. o.), N. Gutsmann (dve sr. žlici)» N. Rizzoti (sr. denar), Marija Lozej (par z. u.), Grofica Sereny (z. za.), Marija Bre~ zigar (tri sr. ure in p.), Marija Kremžar (z. u., sr. za.),,Martin Jakopič (dva sr.. obroča,, sr. ve., sr. o.), Frančiška Jakopič (tri sr. denarje, sr. p.), I. Cesar, Trst (z. o,, šr. uro z ve. in o.), N. N. (sr. za., z. o., 3 krone), Alojzij Hubalek (z. p.), gospa Savor-gnani (z. za., par z. u.), gospod Savor-gnani (z. brožo, z. obroček za ključe), Marija Jauernig (par z. u.), Lena Strauss (z. p.), Tereza Genta (z. p.), gospod Genta (z. p.), Fritz Strauss (z. p.), Martina Hap-lik (par z. u.), Lucija Kropot (z. p.), Cecilija Kropot (z. p.), Viljem Kropot (z. p.„ par z. u., o.), Marija Piva (z. iglo s perlo),. Bianchi (sr. obroč), Ernst Reuter (srt obroč), Triansch (par z. u. in Marije Terezije tolar), Tfiausch (sr. ve. in par. z. uj. Triausch (sr. ve. in denar), Viktorija Ter-koč (z. p.), Marija Lanner (dva z^p., sr. denar), Tony Bader (4 z, pr.), Josip Ba~ der (z. uro, par u.), Edeltrud Bader (z. brožo), I. B. (tri sr. obroče, dva z. p., en sr. p. in o.), L. M. (z. p., z. srce. in sr. oX L. S. (z. srce), Menotti Corte (sr. uro, sr* obroč, sr. o., z. u.), Lujiza Magris (dva z. p.), Amalija Hobec (5 kron), Marija Hecke (z. brožo), Gerald Hecke (z. brožo), Erina Brumat (z. pr.), Marija Landa ( 2 para u., z. o., sr. ve. s srcem), Marija Salvador (z. p.), Bolaffio Pavla (sr. dozo za cigarete), Marija fiiibl (z. p., par ,z. u., sr. ve. z p., sr. p.), Marija Petrič (z. p., sr. ve., sr. za. sr. o.). Odgovorni urednik m izdajatelj Saša Železnikar v Gorici. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. Gabršček) odgov. J. FabČič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Jako praktične žepe eleltriie svetil, ki gore 6-8 ur. Cena od K reo naprej Dobivajo se pri tvrdfei: Jakob Šuligoi, urar Gorica, Gosposka ulica 19- Zobozdravnici in zobotehniški atelje GORICA Jos. Uerdf leltallSCe Steo. 37, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučiikove pioščf, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste. Ordinlra o soolem atelieln od 9. ure dop. dO 5. ure pop. Dr. I. Eržen f A n ton Br © š 6a k Glavna zaloga Glavna zaloga Palma podpetnikov ¦ losposka ul. (S. iaFduGGi) 14, y lastni Ijiši. Prua in najoečia siaoensfea zaloga In tovarna pnaištoa -—— na Primorskem —-~~- § zalogi ima vedno nad SO modernih jedilnih k spalnih sob. Cene od 300 do 3000 K soba. 9 Edina slovenska delavnica tapetarij. 9 Velika itea M, stolic kakor tudi železnega pohištva. Sprejema naroČila ia opreme oli, hofeloo Itd, 107- A. Drufnvka Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. 27- Edina primorska tovarna dvokoles _------------»TRIBUNA« Gorica Tržaška uf. 26. prej pivovarna fiorjap. Zaloga dvofcoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d. L> f. BAT1EL - BBRICA Stolna ulica št. 2—4. Prodaja na obroke. Ceniki frahko. Kupujte samo dvokolesa f>GeriCC" in „HIteHa", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnej še vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original IliCtOria so najprak-tičnejM za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in šti kanje (vezenje^ Stroj teče rezkima o in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamo-reznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki 26—c Kerševani 8 Čuk 60EICA, na Stolnem trgu št. 9. GORICA. Za predstoieco zimsko sezijo je tvrdka v* VUGA & Co., Gorica Raštelj 16 bogato založila svoje skladišče se zadnjimi novosti oblek, površnikov, zimskih sukenj, površnih jopicev, pelerin i. t. d. Modni salon najmodernejših ženskih plaščev, pblek, jopic in bluz. Velikanska izber raznovrstnih obleke za dečke in deklice. LASTNA KROJACNICA. CENE NAJNIŽJE. ta razno moderno blago za itioSfco in ženske obleke razpošilja jo najnižjih cenah jjg8L* R; STEMCfV C3l|il It. 30S Štajersko. iPišite po glavni ilustrovani cenik čez več* tisoč istv&ri, knteri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbij«*. Balgarije, Nemčije in {Amerike je * treba donar naprej poslati. fi8 52 . IZIDOR NANUT* amorituoana sieubena turdka v1 (kovici ulica Adelaide Ristori štev. § se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavhvtia dela. Izdeluje 'vsafcovrsitič naprti*, proračune ni knlavdacije po naimži'' c«*nrt»* KalboljS; 6ešU dotj^ni vir! *$ t$* ifrkft trni 1 k(f razcepljenega si-vega. perja 2 K; boljše vrste 2 K 40 vi%: poiti-belo najboMSe 2 K 80 Y ,; cisto belo 4 K: belo. pnh'5 K IG vin.: 1 kg najfinejše belo razcepljeno & K 40 vin.. 8 K; 1 kg |fo?i-perja, sivo K 6—, 7 K*—: be!o fino * 10: najfineiPe praro 12 *L Pogajate* * *L. do-Stnine prosto. trgotovfjena posteljna opraua ls gostega, rdečega, plavega, belega ali rn-meiskasteg nankinga; 1 pernica dolga 180 cm, iiioka 12« cm ter 2 blazini vsaka po 80 cm dolga ter 60 cm široka s finim, trpežnim puhom S 16*— s pol- nhom K 20. s finim puhom I. vrste K 24: posame ne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine za pod glav« E 3.—, K 3*50, K 4* —. — Pernice 200 cm dolge in 140 cm široke K 13. K 14*70, K 1780 in K .21"-- . Pernati madraci i* močnega križastega Gradlna 180 cm dolgi in 116 cm široki X 1 L0 in 14*80. Razpošilja se proti ^ozvefcjn, in sicer Od 1 12. poštnine prosto. NeirgajajoČe ie rumenja aH pa se vzame nazaj '#r 1& Vm &4mr. Cfcniki **ifconj in poštnine prosto. S. BenJselu Desehenitz ftt. 809, OeSko. i Mm, m Mm i (asnt hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance In poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna lista vina in likerie na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo |^p>*. po jaito zmernih cenah ^Mfe Priznano toaletno sredstvo za umivanje, ki se uporablja v neštetih družinah osvežuje polt in jo napravi belo in nežno. •— Pristno le v rdečih škatlicah po 15, 30 in 75 vin. — Boraksovo milo od Kaiserja po 80 vin.; milo „Tolau po 40 vin. OOTTLIEB VOiTH Dnnai lil. f Na prodaj po vseli trtjovinah. Sedlarska d^Iavaicd • iiian Krauos - Golica na Koran St. 11. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber uenjatih torbic, kovčegov za potovanje, stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-eiranje raznih kaleseijnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršuje točno. — Nahrbtniki za planinca. Goriška ljudska posojilnica opisana zadruga i omejenim jamstuom o Gorici Vplačani deleži : K 48.043 i r Zadružnikov: 1707. Ustan. 1. 1883.;;-(v lastili hiši: Gosposka nlica štev. 7, I. nadstr. sprejema hranilne vloge od vsakogar obrestuje po 25a|o listih. Vetje stalne vlog« proti enoletni odpovedi dogovoru ~ VT&$tffceyei& so »a razpolag hišni hranilniki. Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit. Položnice poštne hraniln na razpolago brezplačni®. m. Ljtflljanika kreditna banka pstaca v Goric Centrala Ljubljana, podružnice: tetje, Cefovee, Sarajevo, Split, Tr& Vloge na knjižice .pc* 4Y»°t* v tekočem računu po dogovoru. Upniška glavnica K 8,900.000 Rezervni ZAklMi K Umm. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. "Proinese za vsa "žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. I Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje •Safes. N&kaztfa ir irtozetnstva. Kreditna pisma..