PaJtnjsict /rfača/tct v grctotMŽtt. Glasilo Obl organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani Letnik IX. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1929. 22. številka Personalno zastopstvo. Cilj vsake resnične in prave strokovne organizacije je: soid)eloyati in, če le mogoče, biti polnopravno in naravnost udeležen v upravi ali obratu, h kateremu pripada članstvo dotične organilzacije. To ni težnja samo strokovnih organizacij, nego je to osnovna gonilna sila v razvoju vsakega ljudskega pokreta. To ni samot psihološka nujnost, nego zakon življenja in eksistenčna potreba. To sem dokazoval že v članku o postanku, razvoju in smislu organizacije v lanski 34. ŠtevHkal naišega lista. Vsak pokret, ki ne stremi za tem ciljem in ki ni zgrajen na tej ideološki osnovi, zanikava svojo lastno upravičenost in svoj lastni raison d’ etre. Taki pokret je sam sebi v nasprotje in nemogoča absurdnost Ako bi pa bil' mogoč, bi bilo njegovo bistvo napram pomenu svojega obstoja contradictio in adiecto. V bistviu so torej vse organizacije postavljene na to osnovo že po samem principu organiziranja. Vzlic temu pa se lahko zgodi, da se posamezniki in celo posamezni voditelji organizacij ne zavedajo tega čisto jasno. Saj imamo nešteto ljudi, ki imajo o pomenu in smislu organiziranih pokretov za-čuda meglene in zmešane pojme. Nekateri sicer vedo, kakšni so cilji njihove organizar cije v vsakdamjemi praktičnem' življenju, toda njihovo razmišljanje o tem ne sega dlje od trenutnih koristi in uspehov ali neuspehov. To se pravi, da jim manjka ideološke izklesanosti. Zato so njihovi pogledi na organizacijo in na javno življenje sploh nelogični, nedosledni in nesistematični. V njihovem gledanju in razmišljanju ni nobene kontinuitete naprami pojavom in relativnim odnošajemi med posameznimi dogodki. Ni duševne in ulmske vezi med vzročnostjo in posledičnosltjo, med kajistvom in dejstvom. Takih organizacij in takih organizatorjev je zlasti mnogo med slovenskimi državnimi nameščenci. PraV za prav je blasfemično, nazivati te stvore organizacija in se ponavadi tudi sami ne nazivljejo tako, marveč društvo (ferajn). Saj ti stvori sploh ne vedo, kaj hočejo, zai kaj so prav za prav na svetu in kakšen je njihov cilj in pomen. Takim feraj-nom najočitnejši program je milo javkanje, njihovo geslo prežvečena fraza, v kateri je zapopadena maksima njihovega bistva: »Državni uradniki smo bili v nekdanji Avstriji gospodje. In ker smo bili mi gospodje, zato je bilo v tej državi vse najlepše. Pustite nas, da postanemo spet gospodje in zopet bo vse lepo na svetu.« — To je miselnost penzioniranih c. kr. pijontarjev, miselnost; idiotskih ljudi, ki niso bili zmožni napraviti' 'kariere nrkje’r idlrugje na svetu, nego v uradniški 'hierarhiji, kakršno so imele nekdanje absolutistične države. Miselnost ljudi, ki so bili rojeni z birokratskimi možgani in dušami ter določeni že ob rojstvu za birokratsko c. kr. kanclijo. Ljudje, kateriiji svrha je, pre-?e„ $y,ljenje ob čjm. manjši upo- rabi^ energije'in, volje, ob cimi rn&hjših na-po'Viii in borbah'.iri’ ob: čim manjšem razmiš-Ijđ^jU ljudje,, k j sp 'Šli 'skozi šPle'in razrede ter detajl izpite samo toliko, dal so dosegli1 brez velikega truda svojo'lestvico, ki je ideal vseh! lenih in nesamostojnih ljudi. Ljudje, o katerih pravi Manevrier (»L’ Education de la burgeoisie«), da so jim ideal »uradniška mes ta, mesta s slabo plačo in ne bo*v e kako vidna, brez bodočnosti, brez izgledbv (razen onega razpredelka na lestvici), mesta, kjer se človek postara za mizo, kjer gleda vsak ubogi dan, kako propadajo in se polagoma gube njegove moči in sposobnosti v malenkostnih dnevnih poslih, ali kjer imajo tudli neoporečen! užitek, da jim' ni treba misliti, hoteti in tvorno delati. Kancelijska naredba' je uredila tudi njihovo aktivnost ko uro in jdh osvobodila težke časti, delati in živeti.« ‘Našai mlada država je v svojo in našo nesrečo podedovala mnogo ljudi s tako miselnostjo in s takim naturelom. Podedovala) je tudi dosti uradniških fenajnov, prožetih s tako ideologijo. Resne strokovne organizacije se dobro zavedajo, da so danes živ mrlič in da ne morejo dati svojemu članstvu ničesar, dokler ne pridejo do cilja: na sedež in naravnost v; srce, kjer se odločuje usoda članstva. Samo moč in vpliv organizacije je garancija za izpolnitev njenih zahtev v okvirju začrtanega programa. Za sodelovanje in soudeležbo v upravah in obratih, za vpliv in moč so se borile in se še vedno bore tudi največje strokovne organizacije sveta. Zadostuje nami pogled na Angleško, kjer je težišče največjega imperija svetai prenešeno na strokovne organizacije. V Ameriki, kjer se pobijata dva ekstremna pogleda na ureditev človeške družbe često v paradoksnih primerih, so uslužbenci mar-sikod 'pravi solastniki podjetja, pri katerem so zaposleni. Sociologi trdijo, da je v takem pojmovanju bistvo amerikanizacije, ki znači napredek v tehniki, gospodarstvu in obči kulturi. Visoko kulturna in napredna Nemčija sledi tem vzgledom, čeprav v drugačni, nemški solidnosti in preciznosti bolj dojemljivi obliki. Tudi mala, razbita Avstrija ni slepa in gluha zal velike in sodobno najpraktičnejše •probleme v velikem] svetu. Osnovna zahteva, brez katere si resnične strokovne organizacije niti misliti ne moremo, je personalno zastopstvo. To je ravno ključ do srca vsake uprave in vsakega obrata. O personalnem zastopstvu je tov. Joja pisal že v letošnji 17. številki našega lista v ciklusu popisov organizacije avstrijskih poštarjev. Ta članek je dal nekomu povod, da je v nekem lističu napisal članek proti personalnemu zastopstvu. To se pravi, šel je in pobral iz dunajskih židovskih šmokov izbruhe sovraštva proti organizaciji avstrijskih državnih uslužbencev im personalnemu zastopstvu, ne. da bi se bil sam prej malo prepričal', koliko je resnice na stvari, in ne da bi bil poizkusil prej proučiti institucijo personalnega zastopstva avstrijskih državnih nameščencev in njen delokrog v državni upravi. Mi bi bili o priliki zadnje borbe avstrijskih poštarjev s poštno upravo lahko postregli anonimnemu nasprotniku personalnega zastopstvu in potemtakem organizacije sploh s še vse drugačnimi izbruhi dunajskih 'židovskih šmokov,' kt’bi bili gotovo še vse 'bolj prijetno žgečkali našega klavrnega poštarja.. Mi smo to stvat malo bolj proučili, pa> prav radi verjamemo, i da židovskimi šmo-komi — ne samo v Avstriji, ampak tudi po vsem svetu — strokovne organizacije in nji- hovo personalno zastopstvo močno mešajo štrene. Avstrijski kapital je ves v židovskih rokah. Temu se pa po vojni ne godi več tako kakor vi zlatih Časih pokojne Avstrije. Zato židovska glasila neprestano že 10 let vpijejo, da bo Avstrija propadla, če ne bo pustila polniti židovskemu kapitalu nenasitnih tresorjev. Saj smo tudi pri nas čuli nekoč tako vpitje. Sicer pa stvar ni v tem. Morda je preso-nalno zastopstvo res rodilo kje senčne strani. Zato pa še ni rečeno, dia je ta institucija v načelu za nič. Najmanj pa bi mogel kaj takega) trditi človek, ki stvari prav nič ne pozna in povrhu tega še človek, ki nima prav nobenih interesov, da zagovarja koristi židovskega kapitala in pljuje pri temi v svojo lastno skledo. Toda Slovenci smo že taki, da misli pri nas vsak pisarček, da se sme postavljati nad druge uslužbence v pozo večvrednega! bitja in da je njegovo pisarsko mesto! vrhunec dotične uprave. Pri vsem tem pa je, sirota, brezpomemben in nadut kakor je, organizacije in njene podpore bolj potreben ko kdo drugi. Glavno pa je to, dlai je pisal pohvalno o instituciji personalnega zastopstva! »Poštni glasnik«. Kar ta napiše, je treba na vsak način omalovaževati, četudi je treba pri tem samega sebe udariti po ustih. Razumemo, da je hudo in težko čutiti svojo osamljenost, nesposobnost in neznatnost, pri tem pa gledati, kako tvorijo nasprotniki verigo, ki se 'razteza preko vse prostrane države in še izven njenih! meja v široko zajednico mednarodne poštarske družine. Da se zlo personalnega zastopstva naslika v čim grši luči, je treba citirati izpade proti tej instituciji iz vrst samih uslužbencev in njihovih organizacij. To je zelo lahek posel. V Avstriji, kjer naših razmer ne poznajo, bi lahko citirali okrožnice in izpade poštarskih »ferajnov« proti naši OPO in nepoučen človek bi mislil, da smo vražja in teroristična organizacija, pred katero ni varen noben slovenski poštar. In končno je snob', ki izpada povsod skoZi rešeto discipliniranega in organiziranega življenja, slab argument proti mogočnim idejam, ki objem-Jjejo z neodoljivo močjo ib silo vise stanove. Tragika majhnih ljudi je v tem, da vodijo v svojem neznanju' in v svoji nerazsodnosti borbo sami proti sebi. To prihaja odtod, ker majhen in neznaten človek, omamljen od tendenciozne šolske učenosti, zraven pa nekritičen in nesamovzgojen, navadno ne najde svojih pravih tal, marveč blodi v pokvarjenih ambicijah za daljnimi, tujimi svetovi. Za . te preliva svojo kri, a lastni svet, ki mu daje življenje, zametuje in prezira. Zato je tako zvanega inteligentnega človeka, ki je prepojen konvencionalne šolske učenosti, tako težko podvreči disciplini organizacije. Konvencionalna inteligenca je najpriprav-nejše netivo za nezdrave ambicije. Da zado-- sti temi, se nekritičen človek upogne še tako nenačelnemu terorju iz tujih interesnih sfer, med tem ko imenuje organizirano disciplino svoje lastne sfere »borbo vseh proti, vsemi«. -To je stara buržuazma fraza, katere vsalro beseda je že samoi po sebi kompleten nesmisel. J. Čampa: WVV.' ^ LetoštHi enajstrkoiispre.s gr, ^ Saveza poštni^ uslužbeneev je bil kongres itsvbi” i r is .So®*pSS$Ne P“amTJ zdto^er-jTbtt ^ ^nifestacijsko obiležje letošnjega poštne- ^Si prvi kongres mašega stpnu v Sloveniji, v, naši beli LjubAjani, ib ke«* je obhajala naša‘oblastna organizacija v okvirju kongresa svoj 'prvi ju-bilej -rr- proslavo svoje desetletnice, marveč predvsem zdto.j ker to ni bil običajen kongres, ampak manifestacija stanovske Ideje, •manifestacija tovarištva, bratstva in ljubavi, ki druži in veže vse pripadnike našega sta-' i nu, vse poštne, brzojavne in telefonske uslužbence brez razlike na službene funkcije in čine, v enotno, edinstveno stanovsko zkjednieo. To edinstvo so manifestirah letos na ljubljanskem kongresu predstavniki in ddegatje v imenu 8.000 organiziranih ptt. uslužbencev iz vseh krajev naše države. Ta manifestacija je potekla veličastno in v najlepši 'harmoniji, složno iiPenodušho. iPtt. osobje, organizirano v Savezu ptt. uslužbencev, je edini stan v državi, ki sm6 biti ponosen ne samo na svoje najenodušnejše stanovsko edinstvo, marveč tudi na praktično ujedinjenje ptt. uslužbencev našega troimene-ga naroda v okrilju svoje stanovske organizacije. Srb, Hrvat, Slovenec — nihče ne vpraša v naši organizaciji po tem, kaj si in kam pripadaš. Nikdar še v vseh desetih letih ni padla v naši organizaciji beseda plemenske razdvojenosti. Poštarji Srbi, Hrvatje in Slovenci se shajamo na svojih kongresih in skupščinah kot poštarji, kot stanovski tovariši v najidealnejšemu pomenu besede. Stanovsko tovarištvo obsega v na® o rgaiilzaci ji, bratstvo, prijateljstvo, pobratimstvo in ljubav. Im vse to 'iskreno, iz duše in srca, nič na videz, prisiljeno in konvencionalno. (Kot iskreni bratje in pobratimi si povemo odkritosrčno svoje misli, si razkazujemo brez hinavščine svoje dobre in slabe strani, svoje prednosti in svoje napake. Ta manifestacija je bila potrditev onih idej, ki jih propagira naša oblastna organizacija, je bila sankcija pravilnosti njenega dela in njenega postopanja, zaradi katerega je bila deležna ravno v zadnjem letu tolikih napadov od strani svojih nasprotnikov. Ljubljanski poštni kongres je dal naši organizaciji popolno zadoščenje za vse njeno delo in za vse napade iz vrst lastnih stanovskih tovarišev. Im ravno v tem je največji pomen in najlepši poudarek našega ljubljanskega kongresa. Zakaj Ljubljana je bila najprimernejši kraj za tako manifestacijo stanovskega edinstva pošt- ga kongresa je bilo vjdm* že v njegovi zuria-, nji obliki % v’njegovem jwteku. iPre^všartv m bili kongresni dnevi -nkrajšam od običajnih treh4hi y glavnem;na ejj;^m dum, garače- . sar je bila svrhaJkortgreša posebho vidno pod. 'i 'Črtana in je pridobila thko mdnifestačija na: svojem efektu. 'Referati so bili skrajšani in t*&, dli|&pritlbra*IJ*t**b*l?» načelo naše mogočne organ iz ac i je ,na Se ga Saveza In kvinte se ne a njegove stanovske politike, v kateri so izražena temeljna načela in giavht vidiki do vseh vprašanj, ki se tičejo naše Stroke tn njenega esobja. Zato’so odpadle tudi običajne dolgotrajne in številne debate, ki so izpolnjevale program in delo naših dosedanjih in običajnih kongresov, i Iz istega vzroka je tudi pričujoče poročilo o našem kongresu drugačno in krajše, nego druga leta, deloma pa tudi zato, ker je letošnjemu kongresu prisostvovalo članstvo naše obl. organizacije v velikem številu osebno' in ker so temeljna načela našega Saveza v njegovi stanovski politiki našemu članstvu že Itak dobro znana. Že nekaj dni pred kongresom so prihajala pismena in brzojavna sporočila, ki so najavljala prihod izvenslovenskih delegatov Iz vseh krajev države In so presegale naša prvotna pričakovanja. Prvi gostje so začeli prihajati že v petek, dne 13. julija zvečer. Med temi bivši šef kabineta poštnega ministrstva g. Krstič im predsednik Zveze dalmatinskih drža v-nih nameščencev, znani borec v uradniških organizacijah, stari naš znanec in prijatelj g. prof. Katunarić iz 'Splita. V soboto zjutraj so prišli gostje iz Srbije, Vojvodine, Bačke, Bosne in 'Dalmacije ter uprava Saveza s predsednikom g. Tomo Jovanovičem, dalje predsedniki in funkcijonarji oblastnih organizacij in njenih pododborov. Predstavnike in delegate organizacij so pričakovali in sprejeli na kolodvoru poleg predsedstva in uprave naše oblastne organizacije in novinarjev tudi predstavniki službene oblasti: g. upravnik oblastne poštno-brzojavne uprave g. Gregorič, šef občega odseka g. dr. Kurbus in predstojnik pošte Ljubljana 2 g. Col. Tekom sobote so se zbrali v Ljubljani vsi gostje izven Slovenije, pa tudi nekateri de-legatje naše organizacije z dežele. Kongresna jjjngla s sprejemanjem hvajno in v majl^RŠpm redu. Go§tie se niso tno£H načuditi*spretni in praoizni ©Ionizaciji, s katero }© izvedla naša..UPIO organizacijo kongresa, skupščine, proslave ttes8t]etn|ce in izleta na Bled. Vsa ta organizacija pa oi bila izpadla Sč-boljše, ako bi se MH vsf-udeleženci pravilno in pravočasno prijavili. i V nedeljo so se zbrali v Ljubljani dele-gatje, poverjeniki in člani naše organizacije iz Slovenije, tako da je bilo zbranih v nedeljo na kongresu in na- jubilejni skupščini nad 400 udeležencev. Pri tej priliki je kljub Številni ndeležbi treba grajati še Vseeno premajhno udeležbo od Strani našega članstva. Prireditev, kakršne poštarji še nismo imeli v Ljubljani, pa je vsaj 10 let zopet ne bo, jfc zaslužila, da bi se je bilo udeležilo v nedeljo popoldne samo iz Slovenije 400 naših članov, zlasti ker je nudila naša organizacija-udeležencem-čla-mom vse ugodnosti. Naravnost neoprostljiva pa je odsotnost nekaterih predstojnikov večjih pošt na Kranjskem, ki svoje odsotnosti ne morejo opravičiti s službo ali s kakimi drugimi razlogi. Tudi ljubljansko članstvo bi bilo lahko vsaj ob tej redki priliki izkazalo kongresnim prireditvam še več pozornosti. Upoštevamo pomanjkanje osobja in njegovo službeno zaposlenost, vendar bi bila mogla biti v nedeljo popoldne zastopana na skupščini in kongresu prav vsaka pošta, kjer sta dve moči. Ta graja ne vsebuje sicer nobenega dvoma nad zvestobo članstva do organizacije, naperjena pa je proti preveliki komodnosti in proti tipičnemu slovenskemu mrtvilu. Na kongresu so 'bile zastopane vse obl. organizacije: zagrebška s predsednikom tov. Lallčem in vsem predsedstvom, pa tudi tako zvana opozicija s tov. Levajem, Mileto in Škrinjarjem; splitska s predsednikom tov. Radmatiotn, novosadska s predsednikom tov. Mišičem in agilnim tajnikom tov Matičem, sarajevska s predsednikom tov. Milojevičem in skopeljska s pooblaščenim predstavnikom tov. Ratkovlčem. Oblastne organizacije in pododbori so odposlali svoje delegate iz sledečih krajev: iz Zagreba, Splita, Sarajeva, Novega Sada, Pančeva, Vršca, Sombora, Kule, Subotice, Vel. Bečkereka, Bele Crkve, Skoplja, Niša, Vel. Orašja, Zemuna, Čačka, Požarevca inKratovega. Številno je bila zastopana uprava Saveza z delegati in člani iz Beograda, (Dalje prihodnjič) T. S. Navodila za izmeuje-valne pošte. (Nadaljevanje.) Iz dohodnih listin obortamo posamezno v odhodnih listinah vse vrednostne pakete in vrečnike. Končne vsote v popisih za navadne .pakete primerjamo s številom v »spisku štetja« in v odpravi »pregleda dela«. Pregledati je treba tudi vse vpise v glavi popisov, številko propratnice itd. Uradnik, kateremu je poverjeno pregledovanje listin, naj dobro pozna vse poslovanje izmenjevalne pošte, ker je drugače kontrola nepopolna. Shranjevanje listin. Po pregledu se vlože popisi in ostale listine, posebej za vsako carinjalno oziroma ambulančno pošto, v predale ali v mape. Popisi se mesečno zlože v zvezke, katere seši-iemo po več carinjalnih pošt skupaj v knjige. Ostale listine sešijemo dvomesečno, četrtletno, polletno ali pa letno. Ta ureditev je za vsako izmenjevalno pošto po prometnih prilikah drugačna. Na vsaki zadnji strani zvezkov potrdi uradnik z dnevnim žigom in s svojim podpisom, da so popisi pravilno zloženi. S tem potrdilom prevzame uradnik odgovornost, da je listine pravilno uredil. Pri tako urejenih listinah ni prav nobenega iskanja, kadar je treba reševati spise. Če prejmete poizvednico od inozemske izmenjevalne pošte, so n» njej skoraj vedno navedeni odpravni podatki. Odprete knjigo odhodnih paketov zal pripadajočo carinjalno pošto, kjer je naveden datum, označen v poizvednici, desno imate v popisu datum odprave, številko propratnice, številko popisa, aritmetično ureditev vpisov, število odpravljenih pošiljk, torej vse podatke, ki so potrdbni za hitro in eksaktno rešitev ino-zemskih poizvednic. Trud, ki se uporabi za sestavo in za velzavo v knjige, se pri admi-nistrativnem poslovanju tisočkrat poplača. Odjava obrazcev štev. 338. IVsaka izmenjevainai pošta uporablja za odjavljanje nedostatkov dve odjavi. Eno za pristojbine (tiskovina štev. 280), drugo pa za vse ostale nedostatke, ki se ugotove pri prevzemu oziroma pri odpravi pošiljk. Za> te pogreške se uporablja obrazec štev. 338. To odjavo napravimo v duklikatu. Odjava ima štiri strani. Večje izmenjevalne pošte imajo svoje poslovanje tako urejeno, da sestavi vsako stran odjave dirug uradnik. Odjavo odpravimo še isti dan, ko se pošiljka prevzame, inozemski izmenjevalni pošti. Odjava naj se izpolni takole: I. stran odjave. 1. Glavo odjave izpolnimo po predtisku. 2. Odjavo opremimo s številko vložnega zapisnika. 3. Odjaviti je manjkajoče pakete. 4. Prijaviti je nadštevilne pakete. 5. Odjaviti je dvakrat kartirane spremnice. 6. Prijaviti je nevpisane spremnice. 7. Prijaviti je pakete z netočnimi naslovi ali brez njih. H. stran odjave. Na to stran vpišemo, pokvarjene pakete, ki se Pri izmenjevalni pošti na novo previ-jejo oziroma 'popravijo, pakete s slabo embalažo, brez plomb, pečatov ali brez vinjet, pakete z ugotovilnimi zapisniki, pri katerih je navesti v odjavi številko zapisnika. Pri Nova pooblastila In pravice direktorjev In predstojnikov pošt. rlStrogo centralizirano (poslovanje v resoru sradbenega ministrtva je v interesu službe gospod minister za j^radbe (bistveno omilil ter izdal nova pooblastila, po katerih se urejajo pravice posameznih orgappv ptt. uprave (po-jpočijika nun,, načelnikov ^'ministrstva, uprav., nikov Oblastne p. t. uprave in .predstpjpikoV pošt). (JbjavljanK) samo glavne točke it najnovejšega pooblastila. Po tem smejo; .• a) upravniki obl, p. t. uprave; ^ •“ 4. postavljati, unaprejftti, kaznovati; premeščati in odpuščati zvaničnike in siužtt-elje; • ?f odmerjati pokojnico v,shjtm ptt. osobju; 3» pomikati v višje stopnje osnovna plače vse uradnike, zvaničnike in služitelje; } 4. odobravati r^dne letne dopuste po .'za-konu in dovoljevati pdsptstva po prjvatijem posip do 15 .dni oziroma 'bolniške dopuste do 30 dni; 5. podpisovati materialne izdatke in odobravati izplačila odškodnin do zneska 15.000 Din (doslej 5000 Din). b) Predstojniki pošt smejo dovoljevati svojemu osobju odsotstva do 5 dni in bolniške dopuste do 10 dni. Hvaležni smo g. ministru za ta akt razumevanja, $ katerim se bo poslovanje samo poenostavilo in požurilo. Seznam trgovin in tvrdk, ki dajejo članom Gospodarske zadruge in članom Oblastne organizacije blago na nakazila. I. Manuh ikturne fn modne trgovine. Češko in angleško sukno, ševiot, razno blago za obleke in plašče za dame in gospode, brisače, platno za rjuhe, prti, garniture za mizo in postelje, plašči itd.: 1. Ciulha & Jesih, Stari trg 1. 2. Fabjani in Jurjevec, Stritarjeva ul. 5. 3. J. Grobelnik, Mestni trg 28. 4. Ivan Krošelj, Kette Murnova c. 15, 5. Ljubljanski oblačilni bazar. Mestni trg štev. 8. 6. I. C. Maver, Stritarjeva ulica 4. 7. R. Miklavc, Pred škofijo 3. 8. Franjo A. Novak, Kongresni trg 15. 9. Josip Olup, Stari trg 2. 10. Franc Prevoršek, Sv. Petra c. 19. lil. A. Potpk^r, iVodnikoy trg J. 12. Produkcija d. z b. Tržaška p. 26 (hiše Stan in Dom). 13. »Rekord«, reprezentant J. Plankar, ŠeJenburgova PW3 4- 14. A. in E. Skabeme, Mestni trg 1Q. IS; J. Šlibar, Stari trg 21. 16. Drago Sehvab; Dvomi trg 10. “47. TekstHbaear, • Vodnikov trg 10.—> - - 18. 19. l6. ■ . ’ *,• ‘.Inti mo 11. Konfekcijske trgovine. Izgotovljene obleke za dame, gospode in otroke, izgptgvdjcm kostumi, plašči i. dr.; i. Konfekutja Frande, K. Derenda, Gradič šče št. 4. 2. Elite, konfekcija d. z o. z., Prešernova ulica 9. 3. A. Kunc, 'Gosposka! utica 7. 4. T. Kune, Mestni trg 14. 5.1 F.‘Lukič. Stritarjeva ulica 9. 6, J. Mačclc, Aleksandrova cesta JO. JU. Modne Ip športne trgovine. Razni modni in športni izdelki za dame, gospode in deco: 1. J. Kette, Aleksandrova: cesta) 3. 2. P. /VJagclič. Aleksandrova cesta 7. 3. A. Šinkovec nasl. K, Soss, Mestni trg 18-19. IV. Trgovine s čevlji in usnjenimi izdelki. Vsakovrstni čevlji lastnega in inozemskega izdelka, usnjene torbice, kovčegi i. dr.: 1. Ant. Krisper, Mestni trg 26. 2. I. C. Mayer, Stritarjeva ulica 4. 3. Petovia, d. z o. iz., Dunajska c. 1. 4. A. Žibert, Prešernova ul. 38 in Kon- gresni trg 19. V. Modistinje. Damski klobuki, vsakovrstni in za razne prilike, popravila klobukov, in druga v to stroko spadajoča dela; 1. M. Sedej - Strnad, Prešernova ulica 3. 2. Ida Škof-Wanek nasl., Pod Trančo 2. 3. Ani. Tršan, Sv. 'Petra cesta 6. VI. Galanterijske trgovine. Razno galanterijsko blago: 1. Ant. Krisper, Mestni trg 26. VII. Zobni zdravniki in zobni tehniki. 1. Dr. Mirko Kambič, Vidovdanska c. 2. 2. Dr. France Pavlovčič, iPražakova 1FII. paketh navedemo dohodno priliko, ambu-lančno pošto oziroma številko priklopnega vagona, kar se ugotovi po »spiskih štetja« pri iztovarjanju. III. stran odjave. Tu je odjaviti nedostatke, ki se ugotove pri primerjanju spremnic. Ti nedostatki so označeni v dohodnih listinah z modrim svinčnikomi Kot zadnjo postavko vpišemo vsoto odpravljenih pošiljk oziroma vsoto pri dohodu ugotovljenih pošiljk. IV. stran odjave. Na zadnji strani kratko ponovimo vsebino ugotovljenih zapisnikov, ki se sestavijo pri izimenjevalni pošti v francoskem) jeziku. Izmenjevalne pošte, ki nimajo uradnika, zmožnega francoskega jeizika, si naj s pomočjo uprave sestavijo tozadevne francoske pripomočke. Odjavo podpišejo uslužbenci,, ki so jo sestav®. [ Pregledovanje zaračunanih pristojbin. Zaračunane pristojbine primerjamo po tarifi v paketnih kartah in v popisih s priloženimi pristojbinskimi listki. Paziti je na vrednost, težo, ločenke, ekspres, »vrlo hitno«, na! število pošiljk v popisih in pristojbin-skih listkih. V dohodnih listinah je treba ustrezajoče postavke v dokalz pregleda z rdečilom občrtati, prečrtati ali pa popraviti. Za hitrejše poslovanje si mora vsakai iz-menjevalna pošta sestaviti tabelo, na. kateri je pregledno izračunano že po več postavk z enakimi pristojbinami. Pri kontroli pristojbin je praktično, da se delajo prenosi iz paketnih kart samo! na zadnjo karto. Prenos iz prve karte na drugo itd. je nepraktičen, ker se v slučaju pogreške na prvi strani pogreška ponavlja po vseh db zadnje karte. Izmenjevalne pošte, ki dobivajo od ene in iste pošte po več sklepov ali več kart dnevno, je priporočljivo, da uvedejo v sporazumu iz inozemsko iztnenjevalno pošto »dnevpe rekapitulacije«. V te rekapitulacije je prenesti končne vsote paketnih kart in popisov 'z navedbo pošiljk in žara-čunanih pristojbin. V slučaju pogreške se popravi samo ena karta in rekapitulacija. Nepravilno zaračunane pristojbine se v) paketni karti, popisu oziroma na pri-stojbinskem listku tako prečrtati, da ostane 3. Josip Kovač, Sv. Petra cesta 27. 4. Ivan Radovan, Šelenburgova ulica 4. VIII. Urarji. < 1. Slavko Rus, Dunajska cesta 7. IX. Fotografi. .rt*-? Umetni zavod za povečavanje slik in to-togrpfij. Kttpjra umetniške slike. i. K. stjmt, trgovina ra^množerjilj sjik, Gpspq;>vetska cesto L X, Krznarstvo in kožuhovina. 1. Filip Bizjak, Šelenburgova ulica 8. 2. Ludovik Rot, Mestni trg 9. XI. Radiortrgovine. ^ 1. franc Bair, Mestni trg. Zaloga radib- apanitov jn sestavnjji delov, akumulatorjev, ampdfljh baterij, elektronk i. t. d« 2. Radi oval, družba z o. »., Kongresni trg št. 3. Radioaparati in potrebščine, XII. Razne tvrdke. 1. Davorin Bizjak, Stari trg,8, krojaška in konfekcijska trgovina. Izdeluje obleke po meri, ima v zalogi vsakovrstno perilo, klobuke itd. 2. M- Franzi in sinovi, Privoz, 10. Tovarna pletenin iji nogavic. 3. Emilija Gostinčar, Sv. Petra c. Plete- nine in perilo. 4. Genica Vojska, Gosposka ulica 16. To- varna perila za dame, gospode in otroke. 5. M. Novljan, Mesarska stojnica na ži- vilskem trgu. F- Slamič, Gosposvetska c. 6. Vsakovrstni mesni izdelki in tovarna kon-serv. 7. Mirko Bogataj, Stari trg 14. Trgovina S klobuki. 8. F. Fajdiga sin, mizarska delavnica, Sv. Petra cesta 17. To in ono. Novi odbor OPO. Glavna skupščina GPG je izvolila dne 114. julija t. J. naslednje predsedstvo oziroma odbor: predsednik Jožko Jakše, tajnik Jožko Čampa, blagajnik Franjo iMartinšek, odborniki: !Boh Anton, Ciuha Pavla, Dular Joža, Metelko Ivan II, Mikuževa Vladislava, Nusbek Zmago,, Rabič Ivan, Rakovec Ivan, Rozman Viktor, Smerdu Vilko, Učakar Anton in Žnidarič Franjo. Za namestnike: Lilek Ciril, Babič Anton, Ferluga Jožko, Kovačič Lucijan, Gela Viktor in Falout Josip. Za člane nadzorne komisije: Ban Martin, (Treven Viktor, Hameršak Janko in Pfei- prvotni vpis čitljiv, nad črto pa vpišemo z rdečilom pravilno pristojbino. Pristojbine manjkajočih paketov se v dbhodnih, listinah črtajo. Pristojbine nadšteviinlh paketov pripišemo v zadnjo dohodno karto oziroma v rekapitulacijo. Pristojbine za vrnjene in zaposiane pakete. Na spremnicah takih pošiljk je inozemski pristojbinski listek, na kateremi je pristojbina, s katero se obremeni odpošiljatelj oziroma naslovnik. Pristojbine primerjamo z ilistkai z vpisom v paketni karti. Na ta listek na spremnici nalepimo še naš pristojbinski listek, na katerega vpišemo inozemske pristojbine v dinarjih in tuzemske pristojbine za odpravo pošiljke. Pristojbinskih listkov ne zaključimo, ker pripiše carinjalna pošta še svoje pristojbine. Zai te vrste pošiljk vodimo posebno beležnico s potrebnimi podatki glede pristojbin. ferjeva Lota. Za njih namestnike: Kadunc Srečko in Dvoršak Gustav. Kot zastopnik pogodbenih poštarjev s« je kooptiral v odbor Pangre Franjo iz Doba pri Domžalah. Izpremcmbe v oblastni p. t spravI. Našo direkcijo je zadel hud udarec: nenadoma so bili premeščeni gg. inšpektorji dr. Kurbus Bogdan v Sarajevo, Matjašič Miroslav V Skoplje in dr. Tavzes iv. v Zagreb. Tudi organizacija je močno prizadeta zlasti s premestitvijo personal, šefa g. dr. Kurbusa, ki je na svojem delikatnem položaju pokazal mnogo umevanja in socialnega čustva. Želimo jim obilo uspeha na novih službenih mestih, zlasti pa, da bi se čim prej zopet vrnili na svoja dosedanja mesta. — Mesto njih so premeščeni k ljubljanski obi. ptt upravi gg. inšpektorji: dr. Kirigin Metod iz Zagreba, Pavlič Nikola iz ministrstva in dr. Janžekovič iz Skoplja. Organizacijo in njeno članstvo zanima pred vsem novi personalni šef g. dr. Kirigin, ki je nastopil dne 22. julija L 1. svoje novo mesto. Predsednik OPO se mu je poklonit ter ga prosil naklonjenosti z željo, da bi hodil po stopinjah svojega prednika. Gospod doktor je z največjo ljubeznivostjo zatrdil, da organizacija lahko vsekdar računa na njegovo pomoč, da bo storil za dobrobit osobja vse, kar bo v njegovi moči, ker smatra za pravilno, da se uprava in organizacija druga drugo podpirata in izpopolnjujeta. Prijetne spomine s kongresa so odnesli naši dragi gostje iz Srbije, Vojvodine, Dalmacije in Hrvatske. O tem ni pričala samo težka njihova ločitev od Slovenije, nego tudi prisrčne, bratske besede zahvale in nepozabnosti, ki jih prejemajo posamezni funkcionarji organizacije v obliki pisem in pozdravnih razglednic iz raznih krajev države. To splošno zadovoljstvo, da so se čutili med nami resnično kot bratje in sestre, nam je naj večje plačilo in priznanje. Predsednik OPO In urednik Usta tov. Jakše Je odšel na dopust in ga ves mesec avgust ne bo v 'Ljubljani. Zato naj se v tem času članstvo ne obrača s pismi na njega, marveč naravnost na obl. organizacijo, kar je sploh pravilno. Važnejše stvari se za časa predsednikove odsotnosti ne bodo reševale. Dokler se ne vrne z dopusta, bo predsednika zastopal podpredsednik tov. Dular. Osebne Testi. Postavljeni: za slnžltelja Josip Dobrin na Ljubljani 1 in Franc Spende v Mozirju; za pogodbeno poštarje: Josip Ferenčak v Studencih pri Mariboru, Darinka 1 im Frančiška Hladnik iz Sv. Tomaža pri Ormožu v Ptuj; služ. 3. skupine Josip šunko z Maribora T v Celje in Josip K8k iz Celja ra Maribor 2. Prestaaek službe: pogodbena poštarka Marija' Lešnik v Oplotnici je bila odpuščena. Poroke: tehn. uradn. Maks Rems pri obl. pt. upravi se Je poročil s Faniko Martinec, pb. uril/3 Pavel Rabič v Laškem s telef. HI/3 Marto Burger iz Ptuja, pb. ur. H/4 Pavel Žak v Ma-renbergu z Antonijo Pogoreutz, pb. ur. H/5 Hinko Fajdiga na Mariboru 2 s pb. ur. II/5 Ljubic«* Glaser z Ljubljane 1, zvaničnik 1. skupine Jakob Vovk na Ljubljani l z Marijo Marinko, zvan. 3. skupine Jože Faolut na Ljubljani 1 z Marijo Be-iihar, služ. 3. skupine Stanislav Moravec v Brežicah z zvan. 3. skupine Angelo Mlakar iz Brežic. Izpite za vodstvo pogodbenih pošt so napravili: Ana Čebular, Julka Fajdiga, Fani Plaznik, Amalija Vovk, Natalija Skuhala, Zdenka Kanižaj, Angela Vardjan in Cirila (Vehovec. Zaloga pohištva, mizarska in tapetniška delavnica F. Fajdiga sin, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 17 Dobaviteli gospod, zadruge p. t. nameščencev proti nakaznici. d)r. 'jfiance (Pavlovčič specijalist za zobne in ustne bolezni ordinira vsak dan cef S.—tC. dep. in od pop. Ljubljana, Pražakova ulica štev. 11/I (poleg Miklošičeve ceste) Manufakturna veletrgovina FELIRS URB9HC, L3UBU9H9 Sv. Petra cesta štev. 1 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah. Najcenejše in najboljše vrvarske izdelke in motvoz 28 kupite pri IVAN N. ADAMIČ Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 31. Maribor, Vetrinjska ulica št. 20. Celje, Kralja Petra cesta št. 33. (Blago za obleke, plašče itd., svila,, cefirji, šifon za perilo in rjuhe pri tvrd/ci •Kovale Jtsf ubijana, Honq\esni ttg 1$ najceneje t Velika izbira — solidna postrežba Dobava članom zadruge po nakaznicah JOSIP OLiPP I = .Ljubljana — 2« priporoča svojo trgovino z manufaktur- { nim blagom in moškimi j oblekami | domačega izdelka po najnižjih cenah. : Obleke po naročilo se najhitreje in najoo- = lidneje izvršujejo, | Dobavitelj gospod, zadr. pošt. nam. proti nakaznici. ; 5.......■■■■■■...........■■■■S izhaja 1., 11. to 21. v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834. Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika, v Ljubljani, Pred Prulaml 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za »Obli. organlzadjo ptt uslužbencev v Ljubljani, izdala in urejale Joško Jakše v Ljubljani. i~:Za »Narodno tiskarno. Fran Jezeršek v Ljubltanl.