NOVI ZAKON O CELOTNEM PRIHODKU IN DOHODKU
Za ohranitev
|| 1 67466
družbenega premoženja
Od denarja, ki bo pritekal na račune delovnih organizacij s prodajo proizvodov in storitev, z izvoznimi stimulacijami, z obrestmi na posojena sredstva ipd., nam bo poslej ostajalo manj za delitev osebnih dohodkov, več pa se ga bo stekalo v poslovni sklad. To pa naj ne bi pomenilo, da bomo denar za modernizacijo, za nabavo strojev in
opreme, za gradnje, »jemali« od plač, temveč nasprotno: s tem naj bi ukinili prakso, da vrednost strojev, naprav in vsega, kar imamo, košček za koščkom sproti pretapljamo v sredstva za osebne dohodke.
Novi obračunski sistem, ki bo obveljal v drugi polovici leta, razlaga B. Šalej na 2. strani.
IZ PLANA
Naša letošnja
poslovna
politika
Cilji, ki smo si jih zadali v Saturnusu s srednjeročnim planom razvoja nas zavezujejo, da pospešimo delo pri uvajanju novih sistemskih rešitev v poslovanju delovne organizacije. V preteklih letih smo dosegli nekatere ugodne rezultate poslovanja v primerjavi s povprečjem v kovinsko predelovalni industriji. Ocenjujemo, da ti rezultati še vedno temeljijo pretežno na ekstenzivnem razvoju poslovanja. Doseženi so bili prvi rezultati ukrepov pri varčevanju z repromateriali, pri nadomeščanju uvoženih surovin z domačimi, na področju zniževanja zalog in izboljšanja produktivnosti. Kljub temu ostajajo možnosti za hitrejši in predvsem kvalitetnejši razvoj, ki se mora odraziti tudi v ekonomskih rezultatih. Poizkusno skrajšanje delovnega časa ob izvajanju ukrepov za učinkovitejše poslovanje zahteva tudi sprotno spremljanje učinkov sprememb in ukrepov.
Poslovna politika v tem letu bo usmerjena pretežno v vzpodbujanje tistih aktivnosti, ki pomenijo povečanje prilagodljivosti delovne organizacije zahtevam našega poslovnega okolja. Pri tem bo potrebno poiskati ustrezne oblike za izvajanje teh aktivnosti, ki naj bi tako dale največji možni učinek.
Kljub večjemu poudarku na kvaliteti proizvodov in prilagajanju asortimana tržnim in ekonomskim zahtevam načrtujemo rast obsega proizvodnje v vseh temeljnih organizacijah, saj nam analize


.. .
s »•a
* j?
iz preteklega razdobja kažejo na številne neizkoriščene proizvodne kapacitete.
Pričakovana inflacija bo v letu 1987 zahtevala ustrezno politiko oblikovanja prodajnih cen. Ta naj bi v večji meri kompenzirala rast cen nabavnega materiala, poleg tega pa bomo z diferenciranim pristopom glede na posamezne izdelke, asortiman in prodajne poti utrjevali naše dolgoročne pozicije na domačem in še posebno na tujem trgu s poudarkom na konvertibilnem izvozu.
Da ne bi prišlo do naraščanja deleža materialnih stroškov in s tem upadanje deleža dohodka v celotnem prihodku, bo potrebno vložiti dodatne napore za prihranke pri materialu in energiji, ki bi v celoti kompenzirali hitrejšo rast nabavnih cen, ki je eventuelno ne bo mogoče pokriti z večanjem prodajnih cen. Za ta namen bo potrebno še nadalje izgrajevati sistem stimulacij za tiste delavce, ki lahko največ pripomorejo na tem področju.
Poleg stabilizacijskega ravnanja pri gospodarjenju z repromaterialom je potrebno posvetiti pozornost zmanjševanju vseh oblik porabe. Stabilizacijski dokumenti in resolucija za leto 1987 ter spremljajoči dogovori in sporazumi nas zavezujejo, tako na področju skupne in splošne porabe, kot na področju režijskih stroškov poslovanja. Linearno omejevanje rasti stroškov nam običajno daje negativne učinke. Zato moramo ugotoviti, katere vrste stroškov in v katerih službah največ pripomorejo k rasti dohodka, katere pa manj in na tej osnovi izdelati poseben program varčevanja.
V letu 1987 bo v državi prišlo do drugačnega načina oblikovanja sredstev za osebne dohodke in njihove razporeditve. Znotraj DO si bomo prizadevali za uveljavitev takega sistema delitve sredstev za OD, ki bo omogočil, da bi delavci videli svojo eksistenco predvsem v lastni organizaciji, v nejnem poslovanju in razvoju. Družbeni načrt je že v preteklih letih zahteval, da OZD povečujejo delež
VSEM SATURNUŽANKAM ČESTITAMO ZA 8. MAREC Z ŽELJO, DA BI SE IMELE ŠE VSE LETO BOLJE KOT MOŠKI!
akumulacije v dohodek. Ta zahteva se ni dosledno uresničevala predvsem zaradi nerealno visoko izakazne rasti dohodka.
Spremenjeni predpisi v letu 1987 onemogočajo nadaljevanje take prakse. To
Imenovan direktor TOZD Avtooprema
Delavski svet Avtoopreme je za direktorja tozda imenoval Danijela Gambergerja, diplomiranega inženirja strojništva. Danijel Gamberger se je zaposlil v Saturnusu leta 1972. Najprej je opravljal naloge s področja konstrukcije novih izdelkov in tehnologije, nato je bil osem let vodja proizvodnje TOZD Avtoopreme in potem pet let vodja razvojne službe. Julija lani je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja TOZD.
pomeni, da bo mogoče obdržati realne osebne dohodke na sedanjem nivoju le ob izjemno dobrih poslovnih rezultatih in ob začrtanem dvigu fizičnega obsega proizvodnje.
V tem letu bomo morali realizirati večji del razvojno investicijskih programov kot doslej, saj so pogoj za današnji in bodoči položaj DO, za perspektivno in socialno varnost zaposlenih. Razpoložljiva sredstva za investicije bomo usmerjali v prioritetne projekte v DO s ciljem njihove učinkovitejše in čim hitrejše realizacije.
Naše proizvodne in razvojne ambicije se bodo odrazile tudi v politiki zaposlovanja pri čemer bomo nadalje izboljševali izobrazbeno strukturo zaposlenih. Več pozornosti kot doslej pa bomo namenili tudi strokovnemu izpopolnjevanju zaposlenih.
Tako zastavljeni gospodarski načrti zahtevajo tudi ustrezne samoupravne odnose, ki so ob jasnih ciljih in strokovni usposobljenosti pogoj, da se bo celoten kolektiv res angažiral, zato bomo morali posvetiti samoupravi in informacijskemu sistemu v Saturnusu ustrezno pozornost.
Lanskoletno poslovanje
Da bi lahko smotrno odločali o sedanjih rezultatih našega poslovanja ter na podlagi teh sprejemali ukrepe za naš nadaljni razvoj, je potrebno, da smo vsi delavci seznanjeni s podatki o svojih uspehih in težavah. Ob tem je tudi dana možnost, da vsak delavec kritično pregleda in analizira svoj delež pri izpolnjevanju zastavljenih nalog in ciljev.
Poslovni uspeh v letu 1986 ne moremo oceniti kot dober, saj so rezultati slabši, kot smo jih pričakovali na osnovi polletne in desetmesečne uspešnosti poslovanja. Predvsem v zadnjem četrtletju se nismo uspeli dovolj hitro prilagajati težavnim pogojem gospodarjenja. Zaradi visoke stopnje inflacije naše prodajne cene niso bile usklajene z rastjo cen repromateriala. Tudi izvoz za nas ni več tako stimulativen zaradi prepočasnega prilagajanja deviznih tečajev in delovanja novega zakona.
V letu 1986 smo s prodajo proizvodov in storitev ustvarili 24.911 milijonov din celotnega prihodka, kar je za 109,5 % več kot v letu 1985 in za 31,8 % nad planiranim.
1986, v TOZD Tovarna avtooprema pa znaša ta delež kar 58 %.
Porabljena sredstva so porastla za 114,4 % in dosegla vrednost 17.140 milijonov din. Od tega največji delež predstavljajo materialni stroški (surovine, materiali, energija).
Dohodek v delovni organizaciji je bil dosežen v višini 7.771 milijonov din, kar je za 99,4 % več kot leto poprej in za 18 % nad planiranim. Pretežni del dohodka je bil razporejen za osebne dohodke in sicer v višini 3.819 milijonov din.
Masa sredstev za osebne dohodke je na ravni delovne organizacije naraščala v skladu s planskimi dokumenti. V zadnjem četrtletju je zaradi zamrznjenih cen in zaradi zamude kupcev pri plačilih (porast neplačane realizacije), prišlo do izpada dohodka in so sredstva za OD koncem leta rastla nekoliko hitreje kot dohodek.
Po razporeditvi dela dohodka v sklad skupne porabe in rezervni sklad je ostalo za poslovni sklad le 731 milijonov din, kar je le za 4 %
več kot leto poprej in le 60 % načrtovane višine poslovnega sklada.
Kako uspešno smo poslovali, pa nam pokažejo kazalci uspešnosti poslovanja. Fizična produktivnost je večja kot leto poprej, tako po TOZD-ih kot v celotni DO, vendar pa ne dosega načrtovane. Dohodek na delavca je višji tako od lanskoletnega kot od načrtovanega v vseh TOZD in DSSS. Ekonomičnost (celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi) je na ravni delovne organizacije nižja tako od pred-
lanske kot od načrtovane. Ekonomičnost se je izboljšala v primerjavi s predlansko in načrtovano le v TOZD Orodjarna in vzdrževanje in v DSSS, v TOZD Tovarna avtoopre-me pa je ekonomičnost padla. Rentabilnost (akumulacija in poprečno uporabljena poslovna sredstva) se je na ravni DO znižala tako v primerjavi s predlansko kot s planirano, znižala se je tudi v TOZD Tovarna avtoopreme. Rentabilnost pa se je izboljšala v TOZD Tovarna embalaže in v TOZD Orodjarna in vzdrževanje.
NOVI ZAKON O CELOTNEM PRIHODKU IN DOHODKU
Za ohranitev družbenega premoženja
(nadaljevanje z 1. strani)
Delitev dohodka po dosedaj veljavnem zakonu je imela nekaj pomanjkljivosti. Nestabilne ekonomske razmere so omogočale nerealno izkazovanje dohodka, še posebno pa nerealno oblikovanje sredstev za osebne dohodke. S tem so mnoge organizacije gospodarile na robu pozitivne ničle, kar pomeni, da so dohodek oblikovale le v taki višini, da je zadoščal za osebne dohodke in obveznosti iz njega. Poslovni sklad je bil v večini primerov premajhen ali ga ni bilo. Namen poslovnega sklada je predvsem vlaganje v razširitev materialne osnove, to je v posodabljanje, s čimer naj bi se izboljšal materialni položaj OZD in delavcev.
Hiter razvoj tehnologije je povzročal tehnološko staranje že tako zastarele opreme. Zato mnoge OZD niso mogle investirati v novo opremo in s tem dosegati kvalitetnejšo in večjo proizvodnjo. Prav tako ni bilo mogoče uresničiti usmeritve v izvoz, ker zunanji trgi zahtevajo samo kvalitetno in poceni blago. Večina tehnološkega napredka prihaja prav iz teh držav. To je drugi problem v tehnološkem razvoju.
V vseh TOZD in DSSS je bil ustvarjen večji celotni prihodek, kot pa je bil načrtovan.
Fizični obseg proizvodnje, merjen v statističnih cenah smo v primerjavi z letom poprej povečali za 5,7 %. V TOZD Tovarna embalaže se je obseg proizvodnje povečal za 9,5 %, v TOZD Tovarna avtoopreme pa le za 3,3 % v primerjavi z letom poprej, vendar v obeh TOZD ni bila dosežena načrtovana raven. Na tako neusklajeno rast nominalnega celotnega prihodka in fizične proizvodnje vpliva hitra rast cen končnih proizvodov, kar je nujno zaradi nenehne in visoke rasti cen vhodnih materialov.
V letu 1986 se je naša delovna organizacija uspešno vključevala v zunanjetrgovinsko menjavo. Od celotnega prihodka je bilo kar 6.004 milijonov din doseženega s prodajo na tujih trgih. Izvoz se je (merjen po enakih deviznih tečajih) povečal za 29,4 % v primerjavi z letom poprej ter je bil za 20,6 % večji od planiranega. Pretežni del izvoza je bil dosežen v TOZD Tovarna avtoopreme. Povečal se je predvsem izvoz na konvertibilno področje in preko kooperacije. Povečal se je tudi izvoz v TOZD Tovarna embalaže s prodajo samostojnih pokrovov in vazelink, medtem ko TOZD Orodjarna in vzdrževanje v letu 1986 izvoza ni imela. Delež vsega izvoza v celotnem prihodku se je iz 21 % v letu 1985 povečal na 24 % v letu
Navedene razmere so zahtevale spremembo zakona o celotnem prihodku in dohodku. Celotni prihodek bo še naprej v glavnem ustvarjen s prodajo izdelkov. Spremembe pa se pojavljajo že pri nadomešačanju stroškov iz poslovanja. Amortizacijski stroški so prva novost, za katere je bil izdan tudi nov zakon. Novost je v tem, da se strošek obračunava od revaloriziranih sred-
stev s količnikom, ki bo ustrezal redni inflaciji. Nekaj novosti je v nadomeščanju materialnih stroškov in drugih poslovnih stroškov. Bistvena novost pa je revalorizacija sredstev. Revalorizacijski učinki se izkazujejo v revalorizacijskem prihodku, ki je neodvisen od celotnega prihodka. Od tega se odštevajo revalorizacijski odhodki, ostanek pa se razporedi neposredno v poslovni sklad.
Če so revalorizacijski odhodki večji od dohodka, se to nadomešča iz celotnega prihodka.
Novosti so tudi pri ugotavljanju in razporejanju dohodka. Najprej ugotovimo, če je v dohodku del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu. Tega razporedimo za razširitev materialne osnove. Nato ugotavljamo del dohodka, ki ga organizacija združenega dela ustvari iz naslova razvojnih in drugih premij. Tudi tega moramo izločiti in uporabiti po osnovah in merilih, določenih z zakonom.
Iz preostalega dela dohodka pa ugotavljamo obveznosti iz dohodka, ki se delijo na dva dela: tiste, ki niso odvisne od velikosti ustvarjenega dohodka, in tiste, ki so odvisne od ustvarjenega dohodka. Preostali del dohodka razporejamo v čisti dohodek, ki ga razporejamo za bruto osebne dohodke, za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela, za ustvarjanje in obnavljanje rezerv ter za del skupne porabe.
Novost v tem zakonu je bruto osebni dohodek, ki ga sestavlja del bruto osebnega dohodka iz naslova živega dela in nadomestil osebnega dohodka ter del bruto osebnega dohodka iz naslova upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi in nadomestili iz tega naslova. Prvi del bruto osebnega dohodka naj bi se izplačeval kot akontacija vsak mesec ter se poračunaval ob četrtletnih obračunih oz. ob zaključnem računu. Drugi del bruto osebnega do-
IZ PLANA
rp	i •	•	• i••
Temeljni cilji poslovanja TOZD
TOZD Tovarna embalaže
Letni načrt TOZD se s svojimi osnovnimi cilji in usmeritvami vključuje v cilje, ki smo si jih zastavili srednjeročnim planom razvoja DO Saturnus do leta 1990. To je obdobje, v katerem načrtujemo ohraniti in in delno tudi izboljšati tehnologijo naše proizvodnje in s tem tudi zadovoljiti zahteve jugoslovanskega trga po kvalitetni kovinski embalaži.
Osnovni cilj v letu 1987 je obdržati delež na jugoslovanskem trgu embalažnih proizvodov, predvsem s povečanjem fizičnega obsega proizvodnje, kvaliteto in visoko avtomatizirano proizvodnjo, ki nam bo na eni strani omogočala visoko ekonomičnost in visok dohodek. Tako naj bi se fizični obseg proizvodnje povečal za 14,5 %. Znotraj tega pa naj bi se najbolj povečal obseg proizvodnje pri samostojnih pokrovih in sicer za 53 %. V to se vključuje tudi TOZD Orodjarna in vzdrževanje, ki mora zagotoviti nemoteno delovanje strojne opreme ter redno pripravo in vzdrževanje orodij za tovrstno proizvodnjo.
Vsi ti dejavniki in politika cen, ki jo bomo vodili z zakonskimi predpisi ter dogajanji na trgu, nam bodo omogočali povečanje dohodka na
hodka, ki naj bi nadomestil dosedanji del osebnega dohodka iz minulega dela, naj bi se obračunaval in izplačeval samo ob četrtletnih obračunih in zaključnem obračunu. To določbo skušajo sindikati rešiti z družbenim dogovorom, da bi se izplačeval kot akontacija mesečno in se poračunaval ob kvartalnih in zaključnem računu.
Če bi že poslovali v skladu z novo zakonodajo, bi bil (po ocenah) lanski dohodek naše delovne organizacije za 24 do 25 odstotkov manjši. Iz njega bi bile namreč izvzete pozitivne obresti za posojila, pozitivne tečajne razlike, revalorizirana vrednost osnovnih sredstev in zalog. Ker bi bil manjši dohodek, bi se skrčila tudi sredstva za osebne dohodke. To pa ne pomeni, da bi bil ta denar za delovno organizacijo izgubljen - zbral bi se v poslovnem skladu, ki bi bil zato toliko večji.
Če sedaj na kratko povzamemo nove zakone, lahko ugotovimo naslednje:
- Bolj je poudarjeno ugotavljanje realnega dohodka in s tem delitev
delavca za 123 % (ob upoštevanju da stopnja inflacije ne bo presegla 90 %>).
Visoka produktivnost dela, visok dohodek in visok dohodek na delavca nam bodo na eni strani omogočili realno rast osebnih dohodkov na delavca, na drugi strani pa nam bo visok porast sredstev za razširitev materialne osnove dela omogočil osnovo za nadaljno modernizacijo proizvodnje.
TOZD Tovarna avtoopreme
Gospodarski načrt TOZD za letos določa poslovne cilje, naloge, načine in sredstva za njihovo doseganje. Cilji omogočajo nadaljnje uspešno poslovanje v skladu z Resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990 v letu 1987. Njihovo doseganje bo omogočilo nadaljnje uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela ter zadovoljevanje potreb udeleženk Temeljnega samoupravnega sporazuma in ostalega domačega trga.
Povečanje prodaje na konvertibilne trge bo zaradi ostre cenovne in kvalitetne konkurence mogoče doseči le s povečanjem produktiv-
realnih osebnih dohodkov, ki se bodo lahko povečevali le, če se bo povečevala produktivnost dela. -Z revalorizacijo sredstev naj bi ohranili realno vrednost sredstev in zagotovili pravilno gospodarjenje z njimi. To bo zahtevalo realno obrestno mero za posojena sredstva. V kolikor bo OZD posojala sredstva drugače, bo iz svojega dohodka nadomeščala razliko in jo izdvajala v poslovni sklad. Posebno pozornost bomo morali posvečati vsem zalogam. Še posebno bomo morali paziti na odvečne in nekurantne zaloge. Revalorizacija teh bo vsak mesec neposredno zmanjševala dohodek in s tem tudi osebne dohodke.
- Realno naj bi se povečal poslovni sklad oziroma sredstva za razširitev materialne osnove dela.
Tako poslovanje bo podpiralo dobre gospodarje. Vsi, ki ne bodo kos tem zahtevam, bodo morali v predsanacijski postopek po Zakonu o sanaciji in prenehanju OZD, ki je mnogo ostrejši kot dosedanji. Tudi ta je bil sprejet z novim paketom zakonov.
Boris Šalej
nosti, izboljšanjem gospodarnosti ter visoko kakovostjo svetlobne opreme.
Temeljni cilji poslovanja v letu 1987 so:
-	povečanje fizičnega obsega proizvodnje za najmanj 3,9 %,
-	povečanje produktivnosti in izboljšanje kvalifikacijske strukture,
-	izvedba investicije Razširitev in modernizacija TOZD Tovarna avtoopreme ter s tem posodabljanje tehnologije in tehnične opremljenosti,
-	izboljševanje gospodarnosti s prihranki pri porabljenem materialu in prihranki energije na enoto proizvoda,
-	razvoj in izdelava kvalitetnih izdelkov ob kvalitetnejši kontroli kakovosti proizvodnje in manjšem izmetu.
Z doseganjem navedenih ciljev in izboljšanjem drugih ekonomskih pokazateljev si bomo zagotovili možnosti, da preidemo v letu 1987 na skrajšani delovni čas.
Te cilje bo mogoče doseči tudi s pomočjo uspešno izvedenih projektnih nalog, kot so program izgradnje integralnega poslovnega informacijskega sistema, kalkulacije po izdelkih in druge. V letu 1987 se bomo lotili poenostavitve in spremembe Temeljnega samoupravnega sporazuma o izdelavi, uporabi in prometu svetlobne opreme, oziroma uskladitve operativnega instru-mentarja s tistim, ki je določen v naši zakonodaji.
Doseganje teh ciljev se bo odražalo v povečanju dohodka in prihodka in s tem zagotavljanju realne rasti OD. Z ustvarjanjem večjega dohodka se nam bo povečala tudi akumulativna sposobnost, na osnovi katere bomo izvedli načrtovano širjenje in modernizacijo TOZD Avtooprema. Povečan direktni izvoz pa nam bo še povečal možnost uvoza reprodukcijskega materiala in opreme.
TOZD Orodjarna in vzdrževanje
Cilji in naloge, postavljeni z gospodarskim načrtom TOZD za leto 1987
Prenova tiskarne odložena
Mednarodna banka za obnovo in razvoj bo z Ljubljansko banko v kratkem sklenila dolgo pričakovano pogodbo o posojilu za investicije, s katerimi bodo delovne organizacije bistveno zmanjšale porabo energije. Na del tega posojila (1 milijon dolarjev) računamo tudi v Saturnusu, da bi prenovili zastarelo in energetsko požrešno tiskarno. Zaradi letošnjih velikih vlaganj v Avtoopremo in Orodjarno pa zaenkrat ne bi zmogli odplačevati vseh deviznih obrokov, zato je investicija v tiskarno preložena - predvidoma za eno leto.
temeljijo na ciljih in nalogah, ki so vgrajeni v srednjeročnem programu DO Saturnus do leta 1990.
Osnovna dejavnost TOZD-a Orodjarna in vzdrževanje bo zadovoljevanje potreb TOZD Tovarna embalaže in TOZD Tovarna avtoopreme po orodjih, strojih, napravah in vzdrževanju le-teh. Višek kapacitet bomo usmerili v izpolnjevanje zunanjih naročil. Načrtujemo izvoz v višini 250.000 USS.
V	tem letu načrtujemo nakup treh ključnih orodjarskih strojev in uvedbo računalniške tehnologije konstruiranja in vodenja proizvodnje CAD/CAM. Pri pripravi na novo tehnologijo in uvajanje bomo uporabili znanje in izkušnje obstoječih kadrov, poleg le-teh pa bomo kadrovali tudi nove kadre. Zavedamo se, da mora postati vlaganje v znanje in stalno usposabljanje za nove tehnologije priznani strošek in delovna rutina vseh kreativnih strokovnih delavcev.
Posodobili bomo tudi organizacijo proizvodnje v celoti. Z zunanjo svetovalno organizacijo in aktivnim pristopom bomo opredelili kvalitetnejše informacijske in materialne tokove od naročila do odpreme izdelka. Poudarek bo predvsem na planiranju proizvodnje in usklajevanju med TOZD-i in TOZD-om Orodjarne in vzdrževanje, kot izvajalcu del. Predvsem moramo uskladiti način in termin naročanja, standardni realni roki izvedbe naročila, konstrukcijska dokumentacija TOZD Tovarna avtoopreme, kvalitetni prevzem storitev ter metodologija internega obračuna storitev.
Načrtujemo nadaljnjo širitev programa strojegradnje. V skladu s povečanim obsegom naročil bomo povečali tudi razvojne in proizvodne kapacitete. Pomembna aktivnost strojegradnje v tem letu bo pridobivanje ter pričetek posla »mali objekti« za SSSR in rekonstrukcija linije pokrovov.
Dokončno moramo opredeliti tudi organizacijo vzdrževanja v Saturnusu in v skladu z opredelitvijo zagotoviti učinkovito funkcijo vzdrževanja.
V	večji meri moramo izkoriščati možnost sofinanciranja raziskovalno razvojnega dela preko raziskovalne skupnosti, banke ali sovlaganja potencialnih kupcev.
Kot cilj poslovanja smo si zadali nalogo realno povečati dohodek za 40 %. To bo omogočilo povečanje sredstev za osebne dohodke, prav tako za 40 %, načrtujemo pa tudi povečanje sredstev za razširitev materialne osnove dela in sicer za 114 %.
Cilj bo mogoče doseči le ob povečanju celotne realizacije ter ob nižji rasti materialnih stroškov, le na ta način pa bomo lahko uresničevali dinamiko ciljev, ki smo si jih zadali s srednjeročnim planom.
Več spodbud inovatorstvu
V letošnji plan je vključen tudi razvoj inovacijske dejavnosti v delovni organizaciji. V pol leta naj bi se preizkusil novi sistem obravnavanja inovativnih predlogov, predpisan v pravkar sprejetem pravilniku. Hkrati je predvidena zasnova množičnih akcij - razpisov za inovativne predloge, za pridobivanje potrebnega organizatorskega znanja in izkušenj pa sodelovanje z oddelki za razvoj inovacijske dejavnosti v drugih DO obiskovanje razstav, seminarjev, posvetovanj.
Obeta se nam torej »odmrznitev« inovacijske dejavnosti, ki je lani zaostala. Prvi referent za inovacije v zgodovini Saturnusa je že jeseni zapustil delovno organizacijo, inovacijske komisije se po končanem mandatu prejšnjih niso na novo oblikovale, zaradi česar je zastajalo obravnavanje že tako neštevilnih
inovacijskih predlogov. Če se bo le našel pristojen »subjekt«, bo v naslednjih številkah glasila kaj pisalo o stanju, predvsem pa o prihodnosti saturnuškega inovatorstva, kateremu je pravilnik sicer ogrodje, nikakor pa ne bistvo. Morda bomo iz pričakovanih zapisov lahko izluščili tudi odgovor na pripombe, da »raz-vojniki dobivajo poleg OD še nagrada za inovacije, čeprav jih »delajo« v rednem delovnem času«.
Zaenkrat pa si preberimo le nekaj priporočil iz (republiškega) kratkoročnega programa pospeševanja inovacijskih dejavnosti v OZD.
- Za neposredno izboljšanje proizvodnje in poslovanja: odpraviti ozka grla, dvigniti kakovost na mednarodno predpisano raven, vlagati v energetske prihranke, avtomatizirati občutljiva dela, zmanjšati količino odpadkov in obstoječe koristno
Kdor to bere je...
Februarske seje gospodarskega odbora DO, delavskega sveta DO in konferenc 00 sindikata so potekale v znamenju ocen lanskoletnega poslovanja in seznanja z nalogami, ki nas čakajo letos. Gospodarske razmere so, kot smo že vajeni »letos še težje kot lani«. Novi obračunski sistem bo udaril predvsem po osebnih dohodkih in edina rešitev je znatno povečanje storilnosti - govora je bilo celo o 20 odstotkih. Hkrati smo z začetkom leta za 2 uri skrajšali delovni teden in če ob polletju ne bomo vsaj enako uspešni kot lani, nas čaka vrnitev na staro in nadomestitev vseh manjkajočih delovnih dni iz prvega polletja. Razpravljale! so bili kritični, ko so ocenjevali, koliko se je način dela po skrajšanju delovnega časa izboljšal.
•
Spremeniti se mora miselnost ljudi in predvsem stalno povečevati znanje - to je bila vodilna misel v uvodnih govorih glavnega direktorja. K povečanju proizvodnje lahko namreč največ prispeva znanje in inovativnost, znatno več kot pa le vlaganje dela in kapitala. Že v letošnjem letu so predvidene široke izobraževalne akcije na vseh ravneh. Začel je kar Jožko Čuk sam - seja delavskega sveta je v uvodnem delu izzvenela skoraj kot majhen seminar.
•
Do konca meseca februarja je napovedana izdelava programa iz-
boljšanja poslovanja tozda Embalaža. Na osnovi kalkulacij, ki so zdaj izdelane po novi enotni metodologiji, bodo izločeni iz proizvodnje nedonosni proizvodi. Drugo izhodišče za preoblikovanje proizvodnega programa morajo biti tržne možnosti - pregled teh, tako je bilo rečeno, je v delu.
Napovedana je uveljavitev načrtovanja delovnih ciljev po enotni metodologiji v vsej delovni organizaciji. Ta način vodenja omogoča boljši pregled nad nalogami, njihovimi nosilci in roki izvedbe in s tem nadzor nad delom posameznih služb. Program delovnih ciljev naj bi bil izdelan do konca februarja, potem ga bodo obravnavali in sprejeli samoupravni organi.
Lani ustvarjeni poslovni sklad je bil manjši od načrtovanega, sredstva ne zadoščajo za celotno investicijo v modernizacijo in razširitev proizvodnje Avtoopreme in Orodjarne. Izvedba te investicije pa je nujna, sicer bo v naslednjih letih ogroženo poslovanje Avtoopreme. Manjkajoči denar bo treba nadomestiti z letošnjim povečanjem poslovnega sklada, pogoj za to pa je povečanje storilnosti (z boljšo organizacijo proizvodnje in vseh funkcij na ravni DO in TOZD, ki vplivajo nanjo) in uskladitev cen izdelkov z rastjo cen materiala.
uporabiti, poskrbeti za tekočo oskrbo z repromateriali, izboljšati požarno varnost in preprečevati okvare strojev in orodij. Vse te naloge je mogoče reševati prek množične inovacijske dejavnosti v delovni organizaciji in prek razpisov raziskovalnih nalog in sodelovanja s strokovnjaki izven nje.
-	V samoupravnih aktih o inovacijski dejavnosti odpraviti določila, ki iz nagrajevanja izločajo strokovnjake in razvoj n ike. Inovacijsko nagrado lahko dobi tudi direktor; edino merilo mora biti koristnost in novost predloga in preseganje delovnih obveznosti predlagatelja. Uvesti zvečevalne faktorje za nagrade inovatorjem, ki povečujejo izvoz, nadomeščajo uvoz, dvigujejo kakovost izdelkov in storitev in tako dalje. Skrajšati roke postopkov, pri uvajanju inovacij za zavlačevanje uvesti tudi disciplinske ukrepe.
-	Uvesti strokovne službe za inovacijsko dejavnost: organizacija - pospeševalca na 500 do 1000 delavcev (v manjših kolektivih lahko te naloge v začetku prevzame direktor
ali kdo iz vodstva) in jih strokovno izobraževati. Njihov status naj bi bil svetovalec poslovnega organa ali član KPO, plačani pa naj bi bili ob osnovnem OD še s stimulativnim delom glede na velikost oziroma povečanje inovacijskega dohodka.
- S programom inovacijske dejavnosti je treba dopolniti plane OZD za leto 1987 in iz delitve dohodka po bilanci za leto 1986 oblikovati sredstva tudi za inovacijsko dejavnost. Dosežene inovacijske dohodke naj bi razdelili takole: 6 odstotkov za nagrade inovatorjem, 4 odstotke organizatorjem množične inovacijske dejavnosti, 40 odstotkov delavcem kot dodatni osebni dohodek in ostalo za sklade.
Ta poročila širijo člani delovne skupine, ki je program pripravila, na regijskih posvetovanjih za poslovodne organe OZD. Sporočilo takih akcij je, da mora biti inovacijska dejavnost vgrajena v poslovno politiko delovnih organizacij in da je moralnih in materialnih spodbud zanjo premalo in ne preveč. i (VC)
•
Lanski poslovni uspeh Embalaže je bil sicer znatno boljši od predlanskega, vendar bi bil dohodek za približno 56 milijard manjši, če bi morala vračati Avtoopremi dolgove po realni obrestni meri, namesto po 4-odstotni. Ob koncu leta je Embalaža zmanjšala svojo zadolženost na 51 starih milijard, njeni dolgovi med letom pa so dosegli vsaj dvakrat tolikšno vsoto. K temu so sicer veliko prispevali kupci embalaže z zamudami pri plačevanju dobav. Vir notranjega poceni posojanja bo z vlaganjem v Avtoopremo in Orodjarno presahnil. Na pobudo direktorja tozda je delavski svet Embalaže zahteval izdelavo likvidnega plana za tozd, s čimer pogojuje tudi sprejetje letošnjega gospodarskega načrta.
IZ DELEGATSKIH GRADIV
Občina - mesto
V srednjeročnem obdobju 1986-1990 (torej tudi za preteklo leto?) naj bi ljubljanske delovne organizacije plačevale Komunalni skupnosti ljubljanskih občin poleg ostalih prispevkov še dodaten prispevek iz dohodka v višini 0,6 % od osnove bruto osebnih dohodkov. Sredstva naj bi se namenjala »za izvajanje dodatnih programov, ki so posledica spremembe zakona o cestah, zaradi zmrzali, obnovo semaforskega sistema, dotrajanost komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter nalog zaradi izrednih razmer«.
Samo za leto 1987 je Komunalna skupnost predložila potrebo po skupno 480,5 dadatnih milijardah starih din. Skoraj polovica tega zneska je namenjena pokritju stroškov zimske službe in nabavi dodatne mehanizacije, ki bi omogočala hitro ukrepanje v izrednih snežnih razmerah, kakršne so bile v letošnjem januarju.
Odlok o uvedbi posebnega prispevka bo predložen zborom ljubljanske mestne skupščine na seji 5. marca.
..informiran
Embalaža »za doma«
- uporabna in lepa
Če steklarji trdijo, da je reven tisti, ki v svojem domu nima stekla, potem bomo tudi mi Saturnužani rekli: Lepa kovinska embalaža z modernim de-signom daje domu utrip živahnosti in sreče.
Splošno oceno o izdelkih široke porabe je potrebno nekako začeti. Če vas bom obremenjeval s številkami, je to zgolj naštevanje nečesa, kar se je že zgodilo, ob tem pa sploh ni nujno, da povemo svojo oceno o tem, koliko smo imeli vpliva na to, da so številke večje ali pa zelo velike.
O Saturnusu in vseh njegovih značilnostih je bilo že veliko napisanega in povedanega. 65 let pomeni lepo časovno obdobje, pomeni razvoj kolektiva, ki je tudi v to okolico vtisnil svoj pečat. V novembrski številki našega glasila smo predstavili oglato dozo z litografijo »veliki kuharček«, ki si to ime vsekakor zasluži, poznajo ga po vsej naši domovini.
Nimam namena opisovati tega izdelka, rad pa bi vam povedal, kaj izdelki široke porabe pomenijo kupcem, kako jih le-ti ocenjujejo in kakšen odnos imamo mi v Saturnusu do tega programa. To je pač tisti del proizvodnega programa, ki v nobenih razmerah zadnjih 6 let ni imel posebne prednosti. Obravnavali smo ga kot nekaj, kar je prisotno, a se da tudi brez tega živeti. Izpad te proizvodnje resnično ni kaj dosti vplival na naš ekonomski položaj, tako mislijo nekateri v Saturnusu; vendar kupci to ocenjujejo drugače in pravijo, da jih s takim odnosom postavljamo v neugoden položaj. Kakorkoli že, ta dal proizvodnje je po-
trebno ovrednotiti, saj predstavlja cca 15 % vrednosti prodaje splošne embalaže v letu 1986.
O prodoru izdelkov iz pločevine z ustrezno litografsko obdelavo so se na veliko razpisale razne tuje revije ter napovedovale prodor teh izdelkov, ki so sorazmerno poceni, v celoti pa nadomestijo drago stekleno ali keramično embalažo. Da je temu tako, imamo zgleden primer pri podjetjih Galerija Sebastjan, Dom Ljubljana. Ti dve delovni organizaciji sta z lastnim designom dosegli to, da je že tako lepa embalaža v družbi z drugimi materiali še lepša. Stalne razstave pri Domu v Ljubljani in sedaj v novem poslovno prodajnem centru Ideja v Kamniku pa nas o tem še bolj prepričujejo.
Saturnus v lastnem razvoju pri spreminjanju designa pač ni imel srečne roke ali pa volje poseči po novih modrnih barvah. Tako ugotavljamo, da sami sebi ne znamo konkurirati v smislu zdravega tekmovanja, to pa tudi pomeni, da smo
na tem področju upočasnili razvoj. Agresivni marketinški pristop nam zelo malo koristi, ko kupcem ponujamo stare, preživete litografije. Izziv za prodajno službo je bila prav gotovo ideja turistične agencije Atlas iz Dubrovnika, ki je za svojo galerijo hotela embalažne proizvode po lastnem designu. Ta poteza nas je opogumila, da smo trgovskemu podjetju Dom iz Ljubljane ponudili sodelovanje, tako, da za njihove potrebe izdelamo ekskluzivno litografijo po njihovi zamisli, toda za začetek pod pogojem, da je možna le proizvodnja iz obstoječega programa embalaže.
Ponosni smo, da nam je ta poslovni izziv pri Domu uspel. Izdelke in design lahko sami ocenjujemo v Saturnusu ali pa v zelo lično urejenih izložbah Domovih trgovin širom Jugoslavije. Po dveletnem uspešnem sodelovanju smo izdelali pet uspelih serij litografij in sicer na naslednjih izdelkih: oglate doze 230 x 225 x 75, oglate garniture, okrogle garniture, okrogle doze 99 x 256, okrogle doze 200 x 94, vedra 300 x 384, pladnji 0 300.
Uspeh je več kot zadovoljiv, to dokazuje tudi dejstvo, da je Dom naš program predstavil na razstavi v Mestni galeriji ob svoji 40. obletnici, prav tako pa je bil ta program razstavljen na samostojni razstavi v Avstriji. Zahvaljujoč skupni aktivnosti se obseg poslovanja povečuje. Podjetje Dom je naš novi poslovni partner, vendar pa je njegov poslovno agresivni nastop s programom »Saturnus« vnesel nemir med naše stare poslovne partnerje (Emona Ljubljana, Centroprom Beograd, Metal Banja Luka, Atlas Dubrovnik), malo pa tudi v Saturnusu, saj do sedaj ni bilo v navadi, da na tem programu tako hitro menjamo design.
Predstavniki teh podjetij so s poslovnimi odnosi s Saturnusom zadovoljni ter želijo to sodelovanje še povečati. Prej navedeni partnerji nam celo očitajo, da smo Domu ponudili najboljše, kar zmoremo, ter da nismo o tem obveščali ostalih poslovnih partnerjev. Kakor koli že, ti očitki so priznanje vsestransko uspeli akciji. Mi v Saturnusu si želimo
ORODJARNA
Prihaja nova generacija obdelovalnih strojev
Leto 1979 pomeni prelomnico v načinu dela Satumusove orodjarne. Pred sedmimi leti je bil v naši DO instaliran prvi numerično krmiljeni (NC) obdelovalni stroj. V mislih imam žično erozijski stroj švicarskega proizvajalca Schar-milles. Z njegovim prihodom in kasneje v krajših časovnih zaporedjih še s prihodi drugih NC strojev (stružnice, rezkalnega stroja in merilnega stroja) smo v orodjarni lovili stik z takrat moderno tehnologijo, ki omogoča obdelavo in izdelavo čedalje zahtevnejših strojnih in orodnih elementov. Ti elementi v končni fazi sestavljajo orodja za množično proizvodnjo, s katerimi predelujemo tako pločevino kot plastične mase.
Sodobna oprema in pripravljenost orodjarjev in tehnologov, da osvojijo nova znanja, omogočajo, da danes lahko rečemo, da tovrstno tehnologijo v celoti obvladujemo. Rezultati so vidni. S pomočjo te tehnologije in znanja izdelamo v orodjarni vsa orodja, na katerih sloni proizvodnja obeh tozdov, del proizvodnje pa je namenjen tudi zunanjim naročnikom.
Pa vendar čas stori svoje. Sedem let je relativno kratko obdobje, v razvoju
tehnologije pa prava večnost. V tem času so se takrat modemi stroji in tehnologija malce postarali. Razvoj DO in vodstvo orodjarne že dlje časa načrtuje posodobitev proizvodnje, kar pa iz različnih razlogov ni bilo mogoče. Šele v
preteklem letu so se začele kazati možnosti, da se načrti obnove strojnega parka in uvajanja še sodobnejše tehnologije začnejo uresničevati.
Ključni stroji za posodabljanje orodjarne, katerih nabavo predvideva inves-
čimveč takih akcij, ki nam dajejo nove ideje o tem, kako enostavne, ustrezno likovno obdelane izdelke široke porabe ponuditi širšemu jugoslovanskemu tržišču.
Duh galerije Sebastian je, da je potrošnika treba vzgajati, pri tem pa ne misliti, da je to lahko, saj bomo morali najprej v Saturnusu razčistiti odnos do tega proizvodnega programa. Izdelki široke porabe imajo svoje zakonitosti in zahteve, ki se začnejo ob primerni izbiri designa, materiala, transportne embalaže z ustrezno kvaliteto pakiranja, za kupca pa je najpomembnejši čas dobave. Ta neustavljivi čas pa je tisti, ki tudi vpliva na naš odnos do tega proizvodnega programa. Že skoraj pravilo je, da je ta proizvod v fazi čakanja ugodnih pogojev za proizvodnjo. Galerija in Dom pa sta tista partnerja, ki se ne moreta podrediti našemu razmišljanju. Če omenjamo te nove ugotovitve, potem povejmo tudi ostro pripombo Atlasa. Saturnus s svojimi izdelki, zasnovanimi na podlagi predloga Sebastiana, prodira v umetnostne galerije. Tega se morate zavedati in ceno za to tudi poravnati na ta način, da izdelate to, kar potrebujemo, v dogovorjenih količinah in času.
Ostali kupci pač ostajajo na obstoječem programu Saturnusa. Čas bi bil, da Saturnus tem blagovnim centrom ponudi lasten atraktiven program novih desig-nov, ob tem pa upošteva kulturo in navade posameznih geografskih področij.
Pregled obsega poslovanja v letu 1986: v 1.000 din
-	EMONA	266.810
-	DOM	79.893
-	CENTROMARKET	95.525
-ATLAS	26.718
-	MERCATOR	25.760
-	MERX	25.624
skupaj	520.132
Nekaj o tej proizvodnji in opažanjih smo napisali, vse člane kolektiva pa pozivamo, da s svojimi idejami pripomorejo k vsestranskemu razvoju tega proizvodnega programa.
Verzel Slavko
ticijski elaborat, so: žičnoerozijski stroj, grezilnoerozijski stroj in rezkalni obdelovalni center. Vsi ti stroji, katerih stopnja računalniškega vodenja je za generacijo popolnejša od strojev, ki jih že imamo, bodo podprti z močnim računalniškim centrom in tako imenovano CAD-CAM tehnologijo. Novi stroji s programskim centrom bodo zaključena celota nove generacije tehnologije naše orodjarne, ki se poleg zadovoljevanja potreb po orodjih obeh proizvodnih tozdov spogleduje tudi z neposrednim izvozom orodij na konvertibilno področje. Neposreden izvoz orodij pa je tudi eden glavnih pogojev za zeleno luč pri izvedbi celotne investicije.
Prvi stroj iz omenjene skupine je že v tovarni. To je žičnoerozijski stroj Scharmielles ROBOFIL 200. Tako natančni stroji potrebujejo izredne namestitvene pogoje, ki zagotavljajo minimalne vibracije, kot tudi primerno mikroklimo. Takih prostorov pa v orodjarni skoraj da ni več. Do dokončne rešitve problema, ki ga vidimo v izgradnji nove orodjarne, bo potrebno poiskati vse možnosti, da bo dragocena tehnologija dajala pričakovane rezultate.
Boris Jenko
Erozijski stroj ROBOFIL 200 že dva meseca čaka na monterje proizvajalca.
Bistvene spremembe nas še čakajo
POVEČANJE STORILNOSTI
Člani IO konference sindikata so si na februarskem sestanku vzeli kar precej časa za razglabljanje o spremembah, ki so bile uvedene ob skrajšanju delovnega časa. Večji del razprave pa se je sukal okrog minut, zamud, kontrole prihodov, odhodov in izhodov. Nič čudnega, saj so določbe o disciplini obsegale skoraj polovico seznama novih ukrepov. Red sicer mora biti, a človek se vseeno vpraša: je nedisciplina res največja zavora naše storilnosti, je res največja težava v tem, da prav v glavah Saturnužanov manjka kolešček za red?
Disciplina je zoprna reč, ki je človek ne goji iz ljubezni, pač pa zato, ker uvidi njeno koristnost. Majhna anketa med vodji in organizatorji proizvodnje je pokazala, da jim je glede prihodov na delo in prisotnosti na delovnem mestu uspelo uvesti več reda; kakšnega upiranja delavcev proti temu niso niti omenjali. Kljub temu se čas (in denar) še vedno meče stran: zaradi raznih zastojev, ki jih povzroča bodisi neugodna struktura naročil, bodisi motnje v nabavi materiala, neusklajene zmogljivosti posameznih delov-
proizvodnje, okvare in še kaj. Potem je tu še finančni učinek, dohodek, ki ga proizvodnja prinaša, in seveda osebni dohodki, ki jih ta dohodek omogoča. Če tu ne bo napredka, bo tudi motivacija za »boljše delo« upadla.
Ker proizvodnja v fizičnem smislu ni samo od sebe odvisna celota, so vprašani predlagali, naj grem po izboljšavah spraševat še v skupne službe pa k tozdovskim tehnologom, razvojnikom itd. Tega nisem storila enostavno zato, ker nisem mogla postaviti konkretnih vprašanj.
Razen formalnih sprememb, kot so premik delovnega časa in omejitev njegove gibljivosti, namreč za te v decembra obelodanjenem programu še niso bili navedeni nobeni konkretni ukrepi. Tako za »režijce« kot za »neposredne proizvajalce« pa ni potrebno, da pri delu bolj trpijo, temveč je pomembna le smiselnost, učinkovitost dela, katere temelj je dobra organizacija. Morda bo več o vsebinskih spremembah izven same proizvodnje v najožjem smislu povedal napovedani program delovnih ciljev.
Mitja Ljubeljšek, vodja proizvodnje AO
Ukrepe, ki so bili predvideni za proizvodnjo, smo začeli izvajati: pripravo strojev pred začetkom delovnega časa, predajanje izmen med obratovanjem in neprekinjeno proizvodnjo v oddelku plastike in površinske zaščite, ki smo jo uvedli že prej. V plastiki smo uvedli nov način dela, nekatere delavke poslužujejo več strojev. Ni pa še dovolj izdelan način vrednotenja takega dela in vrednotenja dela med odmorom za malico. Občasni zastoji v proizvodnji se še vedno pojavljajo, izvajajo pa se konkretne akcije za njihovo zmanjšanje.
Proizvodnjo bi se dalo povečati, vendar s prizadevanji vseh služb v Saturnusu. Nismo odvisni samo od sebe, temveč tudi od pravočasne nabave materiala, dobrega planiranja, ustreznega kadrovanja. Povečanja števila zaposlenih, tako kot že nekaj let nazaj, ne načrtujemo. Začasno pa potrebujemo 20 dodatnih delavcev za uvedbo začasne nočne izmene na oddelku površinske zaščite. Nočno izmeno smo načrtovali le do konca marca, a delavcev še nismo dobili. Kasneje, ko bomo usposobili še eno linijo za lakiranje, nameravamo povečati proizvodnjo na tem oddelku brez nočne izmene.
Franc Levec, operativni vodja tiskarne
Z delom začenjamo ob 6. uri, linije se med izmenami predajajo v teku in tudi med malico se proizvodnja ne ustavlja - kadar je ob liniji polna »posadka«. Težava pa je v
tem, da nam stalno primanjkuje delavcev v neposredni proizvodnji.
Drugi predvideni ukrepi ostajajo še neuresničeni. Združevanje podobnih manjših naročil je zaenkrat le želja. Majhne serije znižujejo produktivnost. Naše linije namreč zmorejo polakirati in potiskati okrog 3.000 plošč na uro, priprava dela in na koncu obvezno čiščenje linije pa pri manjših serijah vzame enako časa kot pri velikih. Vendar še vedno sprejemamo veliko naročil z majhnimi nakladami pod 1.000 plošč. Ob tem pa smo zaradi zasedenih kapacitet in pomanjkanja delavcev v februarju samo našemu največjemu naročniku Plutalu, ki naroča navadno velike naklade, zavrnili okrog 800 tisoč prehodov.
Franc Osterman, vodja vzdrževanja Spremembe so, vendar niso prav bistvene. Bistvene bi bile organizacijske spremembe, spremembe načina dela, te pa nas še čakajo. Organiziranost vzdrževanja na ravni delovne organizacije še ni razčiščena. Tu sami vzdrževalci v tozdu Orodjarna in vzdrževanje ne morejo narediti nič brez povezave z vzdrževanjem v drugih tozdih. Potreben je usklajen program.
Brane Novak, vodja proizvodnje Embalaže - Moste Norme so se dvignile za 7 %, disciplina na linijah se je izboljšala -to je v glavnem vse, kar se je spremenilo. Pričakovali smo večje serije, primeren asortiman. Tudi vzdrževanje se ni izboljšalo, še vedno najmanj do pol sedmih čakamo vzdrževalce in električarje, kadar pride do okvare.
Nekaj misli o pohvalah in grajah na delovnem mestu
Komentar k opravljenem delu ima vedno svoj strokovno vzgojni učinek. Ko opravimo svoje delo, ga vodje običajno molče in brez opombe vzamejo na znanje, saj se pač razume, da je treba to stvar tako in tako in v takem času opraviti. Kadar vodja opazi kaj slabega, pomanjklivega ali kadar delo ni pravočasno narejeno, sledi ocena, komentar, opomba. Kljub avtokontroli in službi kvalitete je nujno preddelavec, organizator dela, obratovodja, izmenovodja in vsak vodja do direktorja tisti, ki mora opravljeno delo ovrednotiti.
S pohvalami za nadpovprečno opravljeno delo smo po navadi zelo skopi, vsaj sodelavcu to neradi pripovedujemo, in morda zato, da »se ne bi prevzel«, rajši govorimo o napakah. Tudi o teh zadevah je težko dajati splošno veljavne recepte, saj se razlikujemo po osebnostnih potezah občutljivosti, pa tudi pomen, tehtnost, vrednost opravljenega dela se lahko močno razlikuje od primera do primera. Tu moramo upoštevati še čisto človeške elemente, kot je na primer trenutno razpoloženje vodje. Načeloma naj bi bile stvari jasne: za korektno opravljeno delo tiho priznanje, za dobro, boljše in najboljše delo primerno priznanje in pohvala; za povprečno delo
kritične pripombe in morda še graja.
V življenju je zelo očitna razlika med pozitivnimi, spodbudnejšimi ocenami in negativnimi, uničujočimi. Velika večina nas je torej takih, ki nam pohvala daje nov polet za delo, zelo ugodno vpliva na delovno moralo, medtem ko nas graja demoralizira in najbrž tudi podira tisto samozavest, ki je nujna pri delu.
Jasno je seveda, da slabega dela, ne moremo hvaliti, prav tako kot dobrega ne grajati. Ob pohvali nismo občutljivi za način, obliko in ton besede, pri graji pa je to precej drugače. Tu nas lahko rani višina tona, s katerim je graja izrečena, ali prisotnost drugih. Graja učinkuje na človeka kot kislina. To je v bistvu neke vrste zdravilo, ki ga nihče ne jemlje rad in ki ga moramo vedno skrbno dozirati. Ponovno naj poudarimo, da mora biti graja usmerjena na delo, izdelek, napako, na rezultat, medtem ko je pohvala namenjena sodelavci, človeku, subjektu.
Takšne so na primer lahko graje, ki so usmerjene na delo:
-	tu je toleranca prekoračena,
-	na delovnem mestu ni pravega reda,
-	stroj ni zadosti namazan in podobno. Ali pa primeri za pohvalne izjave, ki so
usmerjene na delavca:
-	to si pa res dobro naredil,
-	zelo v redu, samo tako naprej,
-	če bo šlo tako naprej, boš pa kmalu dobil še zahtevnejše delo.
Neumestne so pripombe te vrste:
-	saj sem vedel, da ga boš polomil,
-	ali znaš sploh kaj v redu narediti,
-	pojdi rajši za...
Take in podobne izjave imajo učinek dum-dum krogel, posebno še za občutljivejše sodelavce.
Izrekanje kritičnih opomb je zelo občutljiva zadeva, zato si je dobro vtisniti v spomin nekaj napotkov:
-	preučimo vse dejavnike, ki so lahko vplivali na napako. Večkrat bo vzrok v materialu ali orodju in je sodelavec lahko v resnici nedolžen:
-pustimo sodelavca, da sam govori in pojasni. Zelo verjetno bo sicer iskal krivdo izven sebe, toda vodja bo vendarle marsikaj izvedel;
-	vseskozi je treba obdržati mirno kri, ne dvigniti glasu, ne zapadati v afekt. Kričanje nikoli ne razčisti položaja, ga samo poslabša in avtoriteta vodje ob tem lahko kvečjemu pade;
-	vzdržimo se graje vpričo drugih;
-	graja naj se nanaša samo na obravnavano napako, ne pa na prejšnje spodrsljaje, na sodelavčevo splošno vedenje, ne nanj;
-	upoštevati je treba osebnostne značilnosti sodelavca. Kar je enemu premalo, je lahko drugemu preveč. Jajcu in steklu ne popravljamo oblike s kladivom;
-	premisliti je treba, če ni krivda deljena: mogoče ti nisem dovolj razločno pojasnil naloge, svojega stališča, mogo-
če se na risbi ni dovolj razločno videlo;
- kritika naj ima vedno knstruktivno noto, poudarimo način, kako bi se lahko bolje, hitreje in natančneje naredilo. Napaka naj služi samo kot izhodišče.
Pri delu z ljudmi, izrekanju graj ali kazni moramo upoštevati dejstvo, da smo v življenju vsi na nekakšni strmini, vzpenjamo se navzgor, premagujemo napore ter doživljamo uspehe in neuspehe. Dejansko nihče ne dela samo za denar, vsakdo želi doseči za svoje delo tudi zasluženo priznanje, saj je to moralna nagrada. Neuspeh nas v večji ali manjši meri potre, zadrži delavni polet, toda osebnostno zdrav človek se kmalu spet zravna in zakoraka naprej. V vsakem od nas tiči nekakšna strokovna ambicija, želimo se pri delu izkazati, doživeti priznanje in uspeh, čeprav vemo, da so v življenju tudi porazi neogibni, ali vsaj udarci in neuspehi.
Tudi v tem pogledu je vloga vodstvenega in vodilnega delavca velika in po-memba. Svojim sodelavcem lahko stoji ob strani kot dobronameren vodnik, ki objektivno in mimo opozarja na pomanjklivosti, jih strokovno vzgaja in dviga. Tudi dirigent pri orkestru nima palčke za fizično kaznovanje, ampak za dajanje takta, ritma, za opozarjanje na pomembnejša mesta v partituri. Četudi trdimo, da ne smemo ljudi presojati po tem, koliko so nam podobni ali od nas različni, bi tu vendarle lahko rekli: izrekajmo pohvale in graje tako, kot bi jo mi želeli slišati od našega nadrejenega.
Milan Pavliha
ۥ fcOACA;
»Dogodek« v avtoopremi
Delavke so v petek, 13. 2. 1987 ob razdeljevanju obračunskih listov za izplačilo OD za mesec januar zahtevale, da se takoj organizirajo sestanki po oddelkih oz. obratih, na katerih naj bi oba nova direktorja (direktor TOZD tov. Gamberger Danijel in direktor delovne organizacije tov. Jožko Čuk) s svojimi sodelavci pojasnila ekonomski položaj TOZD in DO ter realne možnosti za povečanje osebnih dohodkov v naslednjih mesecih.
Razlogi za sklic sestankov po obratih so:
- dvig življenjskih stroškov (stanarina, mestni in primestni promet, energetika itd.);
-	nove cene šole v naravi (smučarski tečaji);
-	podražitev storitev v VVZ za cca 35 %;
-	januarski osebni dohodek v delovni organizaciji ne dohaja dviga življenjskih stroškov ob koncu decembra in v mesecu januarju;
-	v januarju je povprečni osebni dohodek znašal 147.167 din v TOZD Avtooprema, v delovni organizaciji pa 157.557 din;
-	povprečni osebni dohodek 262 delavk v proizvodnji TOZD-5 je znašal 116.316 din.
Vodstvi TOZD in DO sta takoj po
pobudi organizirali sestanke po ob-
ratih tako, da se je najprej organiziral sestanek v obratu montaže, ki je trajal do 15. ure, nato v obratu stiskalnic od 15. do 16. ure in v obratu površinske zaščite od 16. do 16,30 ure. Med potekom sestanka v enem obratu so delavke v drugih obratih normalno delale.
Pripombe in vprašanja, ki so bila na sestankih postavljena, so:
-	Ali je kaj možnosti, da bodo osebni dohodki, zlasti delavk v proizvodnji, sledili sprotni rasti življenjskih stroškov, kar se v januarju ni zgodilo, saj je osebni dohodek na ravni meseca decembra 1986?
-	Vsak dan se nekaj podraži, tako ni več možnosti mesečno »vezati konca s koncem«.
-	Zakaj v kritičnih razmerah ne bi imeli vsi zaposleni enakih osebnih dohodkov?
-	Organizacija dela je slaba, tako da v montaži večkrat stojimo, ker ni vseh sestavnih delov.
-	Delavci, ki delajo v razvoju, poleg osebnega dohodka dobijo nagrade za inovacije, čeprav izboljšave oblikujejo v svojem rednem delovnem času.
-	Nadurno in izmensko delo je prenizko plačano (višino dodatka predpisujejo tisti, ki takega dela ne opravljajo).
-	Zakaj so cene naših proizvodov med najnižjimi?
-	Zakaj se povečuje režija tako v proizvodnji kot v skupnih službah? Ob zaključku sestankov so delavke zahtevale, da se pripravi program ukrepov za povečanje osebnih dohodkov.
Informacijo pripravil: Dušan Djukanovič
STAVKE TOREJ SO
Sindikat
v obrambi delavskih zahtev?
Sejo predsedstva RS ZSS 9. februarja je tisk ocenil kot prelomno - na njej so se namreč republiški sindikati resno lotili oblikovanja pravil obnašanja sindikalnih organizacij pred stavko, ob njej in po njej. S tem so priznali tisto, kar je sicer pokazala že praksa: da je dejansko samoupravljanje še daleč od zamišljenega in da zato zanikanje pravice do samoiniciativnega, ne-posrednostnega izražanja interesov pomeni omejevanje pravic delavcev. To je precejšen odmik v stališčih sindikata, ki je še pred nekaj meseci stavkam nedvoumno odrekal status samoupravnega dejanja.
»Pravila obnašanja« od sindikalne organizacije zahtevajo, da nastopi tudi kot predstavnik zahtev delavcev. Ob konfliktu je dolžna zahtevati sklic izrednega zbora delavcev, in če je le mogoče, naj bi se nasprotja zgladila že tam. Naslednja stopnja je zasedanje delavskega sveta, na katerega so lahko povabljeni tudi predstavniki družbenopolitičnih skupnosti. Če ti poskusi mirne rešitve spora ne uspejo in delavci vendarle začnejo stavkati, mora sindikat podpreti stavkajoče -»če ugotovi, da so zadeve dejansko usmerjene v odpravo etatističnih in birokratskih odnosov, v krepitev samoupravnega položaja delavcev« (kdo bo to presodil in po kakšnih kriterijih, iz doslej povedanega ni razvidno). V primeru stavke naj bi se podobno kot doslej sestal skupni odbor (predstavniki delavcev, IO OOS in družbenopolitične skupnosti), ki oceni vzroke, predlaga ukrepe in oblikuje predlog za ugotavljanje odgovornosti - vendar ne pobudnikov stavke, temveč tistih, ki so ustavitev dela zakrivili z nepravil-
nim ravnanjem.
Ob pravilih obnašanja, ki veljajo za sindikat, so predvidene tudi ustrezne spremembe Zakona o združenem delu. Postopek ob sporih naj bi bil spremenjen in jasneje določen. Očitno je tudi, da delavcev ne bo več dopustno kaznovati, če bodo ustavili delo, ker ob sporu ni bil
Nekaj
poslovnih inovacij
Veliki guru teorije o vodenju podjetij (business management), Američan Peter Drucker, daje nekaj drobnih nasvetov, kako se organizirati za poslovni uspeh. POMEN NEPRIČAKOVANEGA
Zelo pomembno je, da so podjetja pripravljena tudi na nepričakovano. Podjetja morajo imeti tak sistem obveščanja, ki jih bo opozoril ne le na tisto, kjer imajo težave, ampak tudi na tisto, kar gre bolje, kot so pričakovali.
Predvsem pa morajo prisluhniti tržišču. Dober primer je Cocacola. Ta je na trg dala novo cocacolo, nakar se je pritožilo ogromno zvestih ljubiteljev stare cocacole. Nekateri pravijo, da je bil to fiasko firme. To je res, pa tudi ni res. Cocacola je namreč štiri leta pred tem preučevala trg, torej njena poteza ni bila slučajna. Toda pri vseh teh raziskavah so spregledali, da ta pijača v nekaterih delih ZDA ni pijača, ampak vera.
In v tem kritičnem trenutku, se je Cocacola izkazala kot odlična firma. Nastala situacija je bila za njih izziv, na katerega so odgovorili z dvojno ponudbo, stare in nove cocacole ir
sklican izredni zbor delavcev ali zato, ker niso bile upoštevane njihove upravičene zahteve.
Že sedaj zakon predvideva bistveno vlogo sindikata v primeru sporov, le da so delavci tisti, ki so »dolžni izraziti« svoje zahteve preko sindikata. Dolžnost se bo sedaj, vsaj tako bi lahko sklepali, prevesila na stran sindikata. Ta s tem pravzaprav šele pridobiva vlogo zagovornika samoniklih delavskih interesov; doslej je bil namreč zadolžen predvsem za razvijanje oblik uveljavljanja volje delavcev, s katerimi so bili delavci obdarjeni »od zgoraj«,
še z nekaterimi drugimi izpeljankami.
Če prisluhneš nepričakovanemu, si lahko ranjen. Cocacola je prav gotovo doživela šok in reagirala je pravilno. Nepričakovano od tebe zahteva, da požreš svoj ponos. PRAVI TRENUTEK
Pri uvajanju novosti je pomemben pravi trenutek. Poznamo številna trupla tistih, ki so poskusili nekaj narediti, preden so zbrali vse potrebno znanje.
Pravilno pot je nakazal že Edison pred 100 leti. Ta se je namreč lotil električne žarnice 20 let za drugimi, ker je prej ugotovil, da čas še ni zrel. POMEN NOVE DEJAVNOSTI
Zelo pogosto podjetja delajo napako, da ne dajo pravega poudarka novi dejavnosti. Nova dejavnost je vedno skromnejša od utečene. Zato se dogaja, da ji določijo mesto nekje na dnu hierarhije in vse informacije morajo prepotovati nekaj hierarhičnih sotpenj, da pridejo do vrha. Rezultat je ta, da dejavnost zamre.
Modra vodstva bi morala organizirati podjetje ne po trenutnih rezultatih, ampak po rezultatih, ki jih pričakuje v prihodnosti. Nove dejavnosti bi zato morale dobiti toliko pozornosti in kadrov, kolikor zahte-:ili.
tako kot so v veliki meri še vedno »od zgoraj« obdarjeni tudi z vsebino teh oblik.
Vprašanj, ki jih bo treba rešiti, je še veliko. Eno od njih, ki je bilo sproženo že na seji sami, zadeva (ne)odvisnost sindikalistov in s tem dejansko možnost, da po potrebi nastopajo tudi proti poslovodnim delavcem. Isto vprašanje pa bi bilo mogoče zastaviti še širše, saj vse nepravilnosti, ki so vir konfliktov, ne nastanejo samo na vrtičkih delovnih organizacij.
Vita C.
DENAR NE MORE ZAMENJATI LJUDI
Nadaljnja napaka je mnenje, da lahko denar zamenja ljudi. Zato nočejo dati dobrih delavcev na nove projekte, »ker jih potrebujejo drugod«. In nasprotno, na nove projekte dajejo ljudi, ki drugje niso potrebni. Kakšni so ti delavci, si lahko mislite. In na žalost to načelo kadri-ranja izvajajo v večini primerov. Da bi »popravili« napako, projektu nato namenijo veliko denarja. To je najboljši način, da nekaj uničiš: kombinacija slabih kadrov in izdaten proračun. To je napaka vseh velikih organizacij, od Pentagona navzdol.
Velika moč NASE v junaških 60. letih je bila v tem, da je imela malo denarja in veliko ljudi. Denarje rabila samo takrat, ko je imela dober načrt. To je pravo nasprotje velikim organizacijam.
SAMO ENA NALOGA
In zadnja napaka je, če koga ne nastavimo, da se s projektom ukvarja ves čas. Če je kaj vredno, da se s tem ukvarjamo, potem naj ljudje to počnejo svoj polni delovni čas. Če nastaviš Janeza, da naredi tri stvari, ti bo samo pisal poročila. Janezu moraš dati en projekt, načrt, kako naj ga izpelje in rok.
Povzeto iz revije za razvoj.
V dokaz, da je pri nas še zelo veselo in da tudi predvideni novi ukrepi niso tako hudi, pa naslednji uvod.
Pred leti so naši predstavniki obiskali eno največjih francoskih železarn. Med ogledom so vsi opazili sredi železarne prav čudno ograjen prostor. Zastekljen je bil tako, da bi bil v njem odrasel človek viden od pasu navzgor. Pa se je eden naših predstavnikov le ojunačil in vprašal, kaj je v tem prostoru. Stranišče, je bil odgovor. Zasteklili so ga tako, da se v njem ni nihče mogel več skrivati, kaditi ali pa brati časopisa. Zdaj, je še sledilo pojasnilo, je stranišče skoraj vedno prazno!
Tudi v Saturnusu smo prešli na 40-urni delovni teden. Vemo, da je med nami lepo število lenuhov, disciplinska komisija je tudi zaposlena, celo na kraje družbene lastnine smo se navadili. Vse to seveda ni vodilo za boljši uspeh in razvoj naše delovne organizacije. V prihodnje naj bi bilo drugače, predvidene so spremembe
in ukrepi. Tovariš Pavliha, ali bi lahko povedali, za kakšne spremembe in ukrepe pravzaprav gre?
V	Saturnusu gre za krizo delovne morale, ki je zelo nevarna, saj ima poguben učinek tudi na razvoj delovne organizacije. Razhajanje med deklariranimi in delujočimi vrednotami je preveliko. V petih letih smo veliko napisali in malo storili. Skladnost besed in dejanj je zdaj nujnost. Postavljeni cilji morajo biti oprijemljivi prav za slehernega posameznika in predvsem saturnuški. Zaupati moramo sodelavcem in verjeti v njihovo sposobnost. Opreti se moramo na lastne sile.
V	časopisju lahko dnevno beremo o delovnih organizacijah, ki so se rešile iz težke krizne situacije. Uspele so tiste, ki niso vlagale le v kadre, ampak gradile tudi na medsebojnem zaupanju delavcev.
Na takšni osnovi bi bilo treba pri nas v Saturnusu krepiti moralo in odnos do
vrednot, nikakor pa ne uvesti le prisile in sankcij. Vsak človek potrebuje doživetje, da je soudeležen pri nekem cilju, da se lahko samopotrjuje, dokazuje; dnevno bi se morali ukvarjati z delovno moralo na oddelkih, v obratih, v službah, prav povsod.
Značilno za visoko delovno moralo je predvsem, da delavci mislijo in delaio kot kolektiv. Poudarek je predvsem na »mi«, na tem, da uspeh posameznika velja kot skupen uspeh. Doseči je treba odgovornost za skupen učinek. Seveda ne sme biti skrivalnic po strokovni plati, ker to povzroči odhajanje sposobnih strokovnih kadrov.
Z drugimi besedami, brez pripadnosti Saturnusu - ki jo je imela generacija, ki je ustvarila današnji Saturnus in ki se je v glavnem že upokojila - ne bo jutrišnjega uspešnega Saturnusa. Pa vendar naj bi k delovni morali prispevala tudi sprememba Zakona o delovnih razmerjih!
65 let obstoja je dovolj, da kolektiv dokaže trdoživost. Vsak kolektiv pa se stara, prihajajo novi kadri in te je treba motivirati, treba jih je vpeti v nove cilje, skupne cilje.
Res pa je, da bo predvidena novela Zakon sicer že sedaj predvideva prenehanje delovnega razmerja v primerih neupravičenega izostajanja z dela; kršitev določb o varstvu pred požarom, eksplozijo, škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih snovi; opustitev ukrepov za varstvo pri delu; nezakonitega razpolaganja z družbenimi sredstvi; zlorabe položaja ali prekoračitve pooblastila; izdaje poslovne ali uradne tajnosti; zlorabe odsotnosti zaradi bolezni; opustitve zahteve individualnega poslovodnega organa za uvedbo disciplinskega postopka zaradi hujše krši-
VARSTVO PRI DELU
Pozor - zdravju škodljivo!
(drugi del)
Kot sem obljubil v prejšnji številki Glasa Saturnusa, bom tokrat nadaljeval s sestavkom o vplivu nove tehnologije lepljenja na delovno okolje. Omenil sem, da se stekla lepijo ria parabolo z dvokomponentnimi in poliuretanskimi lepili, ki vsebujejo TDI in so ob nepravilni uporabi in pomanjkljivih tehničnih ukrepih lahko zelo nevarna za zdravje delavcev.
Lepilna naprava je tako skonstruirana, da je zaradi kratkih mikrostrjevalnih časov (lepilu so dodani reaktivni pospeševalci TDI) potrebno čiščenje naprave z metilkloridom, trgovsko ime diklor metan, ki je tudi zelo nevaren za zdravje delavcev. Zato je bila izdelana zaščitna komora, ki je izolirala nevarno območje od okolice, v njej pa veljajo posebni pogoji dela.
Ni pa ostalo le pri tem (avtomatizirani delovni proces, zaščitna komora, ipd.). Razvojna služba AO je iskala novo, manj nevarno lepilo in se odločila za lepilo na osnovi MDI (Metilendiizocianat), ki je 1000-krat manj hlapen in ustreza DIN normam. Potrebno pa bo uvoziti novo dozirno črpalko, tako da bomo lahko začeli uporabljati to novo lepilo, s katerim v velikih količinah delajo v Zahodni Nemčiji.
Če se ne bo zataknilo pri uvozu dozirne črpalke (administrativne ovire), bo lahko novo lepilo vpeljano v redno pro-
izvodnjo v mesecu in pol. Opozoril pa bi delavce, ki delajo na tej liniji, da se pri delu s PU lepilom strogo držijo predpisanih varnostnih ukrepov.
Varnost zagotoviti že pred začetkom proizvodnje
V Avtoopremi so bili tako uvedeni potrebni ukrepi, da se zaščiti zdravje delavcev, čeprav ne že pred uvajanjem nove tehnologije. Že prejšnji zakon o varstvu pri delu je zahteval, da so sredstva, ki se uporabljajo v proizvodnji, po-
Komora, v kateri poteka lepljenje parabol in stekel.
spremljena z deklaracijo, ki navaja lastnosti teh sredstev tudi z vidika (ne)var-nosti in zdravstvene (ne)škodljivosti (5. člen). Po novem zakonu pa so zahteve še ostrejše.
Organizacija združenega dela in skupnost, ki projektira sredstva za delo, mora predložiti k tehnični dokumentaciji tudi elaborat, v katerem opredeli nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare delavcev ter navede ukrepe za njihovo odpravljanje oz. omejitev, predpisane vrednosti, ki zagotavljajo varnost pri delu, in predpise, ki te ukrepe in varnost določajo (elaborat varstva pri delu). Organizacija združenega dela in skupnost priloži elaboratu o varstvu pri delu še izjavo o tem, kateri predpisani varstveni ukrepi, standardi in tehnični predpisi so bili upoštevani pri projektiranju sredstev za delo.
Ta člen je prvi izmed povsem novih osmih členov, ki so nadomestili in dopolnili sedanji 5. člen.
Organizacija združenega dela in skupnost, ki izbere ponudbo za uvoz, mora pred sklenitvijo uvoznega posla zagotoviti, da sredstva za delo izpolnjujejo vse zahteve glede varstva pri delu. Pred uvozom mora ugotoviti, ali so sredstva za delo izdelana v skladu s predpisanimi varstvenimi ukrepi, normativi, standardi in tehničnimi predpisi. O tem izda pisno izjavo.
Razen v izjemnih primerih, ko gre za celovit izdelek, izdelan posebej za kupca, lahko pričakujemo, da je sredstvo za delo izdelano po predpisih države izdelovalke. Zato mora OZD pred uvozom ugotoviti, ali je sredstvo za delo izdelano
tve. Predvideno pa je, da se bodo določbe zakona še zaostrile in razširile.
To je narekovala praksa in končno spoznanje, da z nedelom in neodgovornostjo ne moremo doseči stabilnosti. Ustrezno moramo razumeti tudi paket saturnuških ukrepov. Gre za preživetje, za skupno in posamično mobilizacijo in ne toliko za sankcije, čeprav slednje ne bi smele izostati.
Kronični zamudniki si torej v enem letu ne bodo smeli nabrati zamud za 7 dni! Vinjenim delavcem v prihodnje ne bo prizanešeno! Razpisali bomo dela in naloge ekologa! Če sem prav razumela, pa bodo imeli vodilni delavci besedo več!?
Čim večja odgovornost tem večja pristojnost - to je normalno. Vodilni delavec ne more biti za nekaj odgovoren, ne da bi imel moč ukrepanja. Če ima pristojnost, je pa tudi dolžan ukrepati.
V Saturnusu delam že osemnajsto leto in ves ta čas potrpežljivo čakam na razvid del in nalog. Na veliko so ga obljubljali, veliko denarja je že požrl v teh letih. Zdaj gre pa čisto zares. Bomo končno v Saturnusu le dobili razvid del in nalog? Kdaj? Kakšno mesto bo z njim dobila izobrazba v Saturnusu?
Po naravi sem optimist in zato sem prepričan, da bomo v Saturnusu dobili ta razvid. Ne bo sicer konec marca letos, kot je napisano, ker je predhodno treba rešiti še nekatera vprašanja organizacije v Saturnusu. V tem razvidu del oziroma nalog ima izobrazba višje mesto kot doslej. Ni opredeljena le glede zahteve ob nastopu dela, ampak tudi glede stalnega strokovnega izobraževanja. Treba je razumeti, daje izobraževanje sestavni del dela. Težko pričakovani razvid del oziroma nalog bo torej tudi prispeval k boljši organiziranosti, bolj dorečeni vsebini nalog, odgovornostim, pristojnostim medsebojnim relacijam in zahtevam dela.
In če na koncu še vprašam: ODSLEJ TOREJ NIHČE VEČ NE BO POČIVAL IN PRAV VSI BOMO PRIDNO DELALI?
Vsaka stvar, ki se nekaj časa podira, potrebuje tudi svoj čas za popravilo. Pripomnil bi le - in na to bi morali misliti vsi Saturnužani - da nimamo veliko časa, prav gotovo pa ne toliko časa, kot je trajalo drsenje navzdol.
Anamarija Plesničar
v skladu z našimi predpisi. Če so predpisi, ki veljajo v državi izdelovalca, strožji, je jasno, da so izpolnjene tudi naše zahteve po zagotovitvi varnega dela. V primeru novejših tehnologij ne bo možno izvesti take primerjave, bodisi zato, ker ni ustreznih domačih predpisov, bodisi zato, ker še niso izdelani predpisi v državi, iz katere sredstvo za delo izvira.
Paziti je treba, da se pri uvozu ravnamo po prej navedenih zahtevah in ne zaupamo tujim partnerjem, ker se neredko dogaja, da manj razvitim deželam ponujajo tehnologije, ki jih sami opuščajo iz različnih vzrokov. Zato zakon predvideva strokovno oceno o zagotovitvi varnega dela. To oceno izdela v skladu z določbo 18. člena pooblaščena organizacija združenega dela. Posledice nespoštovanja teh zahtev bodo, da prizadeta OZD in skupnost ne bo mogla uporabljati uvoženega sredstva za delo (26. člen zakona) ter bo hkrati odgovorna za gospodarski prstopek, za katerega so predvidene občutne denarne kazni.
Igor Perne
NNNZ
(ničnasnesmezamoriti)
KRIŽANKA
• Človek se počuti toliko dobro, kolikor mu gre danes bolje kot včeraj. Za boljše razpoloženje vam ponujam ohrabrujočo primerjavo. Leta 1945 je bilo v Saturnusu od 171 zaposlenih kar 66 % nekvalificiranih delavcev. Zahvaljujoč skokovitemu razvoju tehnologije pa je bilo konec lanskega leta med zaposlenimi v naši delovni organizaciji le še 57,6 % nekvalificiranih delavcev.
• 75 odstotkov anketiranih ameriških delavcev meni, da uprava ne ve, kako bi motivirala ljudi, 73 odstotkov jih meni, da vsakomur enako povišajo plačo, ne glede na to, koliko dela, 68 odstotkov anketirancev pa se strinja s tem, da ne vidijo končnega rezultata dela. Najbolj si želijo občutka varnosti. Vse več delavcev si želi tudi občutka pripadnosti, samospoštovanja in celo, da bi jim delo zagotovilo samouresničitev.
To tare ameriške delavce - pač nimajo možnosti odločiti o pogojih in rezultatih dela, tako kot mi. (MT)
ANTIJEZIKOVNI KOTIČEK (strogo prepovedano jemati zares)
Nikar ne delajte, rajši pristopajte k delu!
Previdnost v izražanju ni nikoli odveč, poleg tega pa se da z le malo bolj zapleteno formulacijo odlično pokazati, da neko delo ni kar tako. Če na primer rečemo, da bomo uredili organizacijo dela (ali celo bolje organizirali delo), nas lahko kdo že čez kratek čas prime za besedo - češ, zakaj vendar je še niste uredili? Mnogo primerneje je, če stvar napovemo takole: pristopili bomo k problemu organizacije dela. Nič ne de, če Slovenski pravopis tako rabo prepoveduje; jezik se pač razvija v skladu z družbenimi potrebami.
Pogovarjata se Japonec in Jugoslovan. »Delam 8 ur na dan«, pravi Japonec. »Štiri ure zase, dve uri za gospodarja in dve uri za Japonsko«. »Tudi jaz delam 1 uro na dan zase«, pravi Jugoslovan. Za gospodarja ne delam, ker ga nimam, da bi delal za Japonsko, mi pa še na misel ne pride.
KADROVSKE
SPREMEMBE
JANUAR
GLAS SATURNUSA izdaja delavski svet DO Saturnus v nakladi 2400 izvodov. Ureja ga uredniški odbor:
Ljuba Radič, Bojan Falež, Franc Levec, Slavko Mahne, Miro Miklič, Marija Petra-novič.
Glavna in odgovorna urednica Vita Cajnko.
Naslov uredništva: Saturnus, Ob železnici 16, 61110 Ljubljana, telefon 444-466 int. 225.
Tiskano v Saturnusu - oddelek tiska na papir.
Po mnenju sekretariata za informiranje IS skupščine SRS, št. 412-1/72 z dne 8. 9. 1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet.
PRIHODI		VESEL BOJAN	AO iz JLA
AJANOVIČ NERMIN	AO iz JLA	ZANOŠKAR DARKO	OR
BRIGIČ SADIKA	AO	KRALJ MIRAN	AO
KODRIČ ZLATKO	OR	ZADRAVEC PETRA	DSSS
HANDANOVIČ RASEMAAO		ARNŠEK DUŠAN	DSSS
MILINKOVIČ MILKA	AO	HABIČ FRANC	OR iz JLA
SAHITI HABIBE	EMB	KERMAVNER BOŠTJAN OR	
ŠTRUMEUANTON	OR	RESMAN FRANC	OR
ZAVRL ANTON	AO		
MIKUŽ EDI	OR iz JLA	ODHODI	
SALAK MOMIR	EMB	CRNČEC MLADEN	AO
ZAVRŠNIK MIROSLAV AO		GORŠE FRANCI	EMB
NIKOLIČ NENAD	AO	JODANOVIČ IBRAHIM	EMB
KAVČNIK JANKO	OR	TRAMPUŠ BORIS	EMB
AVDIČ LJUBIČA	EMB	POVŠE MATJAŽ	EMB
HRIBAR SAŠO	AO	NOVAK ZMAGO	AO
Prvenstvo v veleslalomu
Prvič je bilo, pa še lepo je bilo!
Za nepoučene in za nesmučarje naj povemo, da gre za 35. torej jubilejno prvenstvo Saturnusa v veleslalomu. Prvič pomeni prvič na Ulovki, lepo pa je bilo vreme, da o snegu sploh ne govorimo. Tisti, ki vas ni bilo, lahko vam je žal, če ne zaradi drugega, pa zaradi kranjske klobase in zelja, ki sta bila tudi odlična. Progo, na kateri nas je vozilo 110 tekmovalcev iz vseh kategorij, so postavili člani SK Vrhnika in to tako, da so po njej peljali tudi šele sedemletni otroci. Proga torej ni bila zahtevna. Naj povem še, da so se tekmovanja udelelžili tudi gostje iz italijanske Seime, ki poslovno sodelujejo z Avtoopremo. Prvenstvo Saturnusa je torej minilo z mednarodno udeležbo.
Rezultati:
Mlajši pionirji: 1. Vokal Andraž 40,12, 2. Kralj Matija 40,44, 3. Kisel Grega 42,18. Mlajše pionirke: 1. Cvetko Teja 43,37, 2. Colman Ale-ssija 49,54, 3. Gamberger Živka 55,16. Starejši pionirji: 1. Pavlič Tomo 34,50, 2. Lampič Peter 35,56, 3. Lampič Borut 39,64. Starejše pionirke: 1. Privšek Katarina 35,67,
2.	Privšek Marjeta 40,13, 3. Snoj Nataša 52,33. Članice: 1. Budič
ANKETA
In prišel bo 8. marec
»Babe, puste nas žurerat, ne nas maltretirat, pejte kuhat domu.« Takole nekako prepevajo Agropop v svoji viži, kar nekateri jemljejo za hec, nekaterim pa je to zlato pravilo obnašanja do žensk.
Bliža se dan žena, ko »moramo« obdariti dekleta, žene, nekje tudi sodelavke, saj to veleva (moškim pogosto neprijetna) tradicija. Ženskam je to všeč, komu pa ni všeč pozornost.
Dan mine, zadrege (nošenje šopkov, kupovanje daril) so pozabljene, »mački« odidejo, gospodinjska dela tudi niso tako naporna (če niso odkupljena že z darilom ali večerjo v restavraciji), kadar se jih opravlja občasno, brez vsakodnevne nuje. Naslednji dnevi tečejo po starih tirnicah. Tudi v tovarni, ki je pravzaprav na ta dan (letos je to sicer nedelja), razen bonov in morda kakšnega cveta, čisto taka kot prej. Delo teče enako, za mnoge ženske z velikimi fizičnimi napori, ob slabih delovnih pogojih, ob opravilih, ki bi se jih dalo z malo m uje in ne velikimi sredstvi odpraviti in s tem olajšati delo delavkam, ženskam in ženam. Ali ne bi bilo to lepše darilo kot pa vsi boni in rože, ali pa tudi poleg rož?
Mirjam 40,08, 2. Jamnik Brigita
40.96,	3. Brezovnik Marija 41,61. Člani nad 45 let: 1. Kralj Sašo 35,33, 2. Dornik Ludvik 35,57, 3. Jenko Boris 38,56. Člani od 36 do 45 let: 1. Lampič Edo 35,34, 2. Pavlič Tone 37,94, 3. Kralj Marjan 39,29. Člani od 26 do 35 let:
1.	Kreč Martin 34,90, 2. Erhovnic Tomaž 35,24, 3. Gruden Milan 35,76. Člani do 25 let: 1. Kralj Marko
34.97,	2. Jenko Rok 36,64, 3. Podobnik Sandi 36,93.
Najboljši čas tekme je dosegel Pavlič Tomo (starejši pionir), najhitrejši Satumužan pa je bil Martin Kreč iz tiskarne.
Po razglasitvi rezultatov in podelitvi medalj in pokalov so bili udeleženci tekme povabljeni še na srečelov z lepimi nagradami, kot so prtljažnik za smuči, smučarske rokavice, platneni stoli, vezi za smuči, preproge za avto in tako naprej, da o saturnuških izdelkih sploh ne govorimo.
Tako! Tistim, ki vas v nedeljo ni bilo z nami, je zdaj, ko ste prebrali, kako lepo smo se imeli, seveda žal. Prav vam je, boste pa naslednje leto bolj premislili in prišli na 36. prvenstvo v veleslalomu.
Tomaž Erhovnic
In kaj menijo o osmem marcu nekatere naše sodelavke? To, kje delajo ni napisano, iz odgovorov pa je soditi, da se čutijo ženske v proizvodnji bolj zapostavljene, kot po pisarnah.
V.Č. Lepo je, če se te na ta dan spomnijo sodelavci in da dobimo darilo od delovne organizacije, prav tako tudi doma. Ne pričakujem velikih daril. Ženska je še zmeraj obremenjena z delom na delovnem mestu in še doma ji ostane vse delo ali vsaj večina. Tako je težko biti dobra mati in dobra žena. Morda se ne bi strinjali z menoj, če bi predlagala, da bi bile na ta dan proste, vendar bi bile s tem vsaj en dan malo razbremenjene. Bon, ki ga dobim, mi pomaga toliko, da si lahko kupim kaj, kar si brez tega dodatka, samo s plačo, ne bi mogla.
T.M. Od nas hočejo moški, da jim, ker imamo praznik, plačamo pijačo, oni pa nam ne dajo nič. V takem stilu je tudi naše vsakodnevno sodelovanje. V glavnem smo krive za vse. Če stroji stojijo, če so orodja slabo nastavljena, če ni izpolnjena norma, smo najbolj pri roki me. Skratka, še daleč smo od sodelovanja, ki je potrebno, ki je potrebno, da bi skupaj dosegli isti cilj. Pravijo: »Babe je treba šraufat«.
B.V. Pravzaprav si od tega dneva ne obetam nič. Vesela sem pozornosti, ki sem je deležna. Seveda je razlika med samskimi in poročenimi
Progo je najhitreje prevozil starejši pionir Tomo Pavlič.
Eno leto sekcije tekov na smučeh
Sekcija je bila uradno ustanovljena pred letom dni, pred tem je nekaj časa delovala poskusno, torej ni mogoče pisati o kakih velikih izkušnjah.
Delovala je po programu športno rekreativnih prireditev za leto 1985 /86. Program je obsegal osem rekreativnih in tekmovalnih prireditev na različnih progah, od lahkih do najzahtevnejših. Poleg tega smo organizirali tudi prvenstvo Saturnusa v teku na smučeh.
Pohvalimo se lahko, da se je raznih tekov udeležilo nad 50 članov kolektiva, na vsakem je bilo torej povprečno 6 udeležencev. Glede na to, da smo vsi rekreativci, so bili doseženi tudi dobri rezultati, med drugim prvo mesto na občinskem teku ZTKO Ljubljana Moste-Polje v moški A kategoriji.
Želimo si, da bi se še več članov kolektiva, mladih, malo manj mladih in predvsem žensk, priključilo tej zvrsti rekreacije in tako skrbelo za svoje zdravje in razpoloženje. Tudi s finančne strani ima tek na smučeh možnosti za množičnost, saj je op-
rema sorazmerno poceni, proge pa najdemo že v sami Ljubljani ali na vseh koncih v neposredni bližini.
Odlično razpoloženi smo pri »Sonji« v Zadvoru počakali na razglasitev rezultatov, zvečer pa smo se udeležili še teka »ob bakladi«, ki ga je priredilo Športno društvo Zadvor. Prijetno presenečenje pa je bilo žrebanje praktičnih nagrad za vse udeležence teka.
Milka Habič
REZULTATI NA PRVENSTVU SATURNUSA V TEKU NA SMUČEH Moški 26 - 35 let
1.	Kocuvan Dušan	26.03.28
2.	Baznik Silvo	29.54.15
3.	Mrak Franci	30.07.07
Moški 36 - 45 let
1.	Lampič Edo	25.34.45
2.	Studen Stane	29.38.44
3.	Rajsner Matjaž	31.95.74
4.	Cerar Jože	39.35.67
Moški nad 45 let
1.	Pavliha Milan	27.79.99
2.	Kralj Sašo	28.07.51
3.	Kunc Jože	31.95.07
4.	Bernik Marjan	32.36.34
Ženske
1.	Jamnik Brigita	14.19.97
2.	Habič Milka	15.16.74
ženskami. Poročene so gotovo preobremenjene s službo in domom, tako da bi si verjetno želele, da bi jim bila kakršnakoli pozornost izkazana pogosteje.
B.V. Če se primerjam z možem, potem bi težko govorila o enakopravnosti. Delo doma, potem v službi. Težko bi govorila tudi o kakšnem spoštovanju sodelavcev. V glavnem smo jim ventil za stresanje njihove slabe volje. Osmi marec mi ne pomeni nič posebnega.
J.M. Za žensko je to, po mojem, normalen dan. Po službi domov, kuhanje kosila, potem pa še intenzivna nega »nalitega« moža, ki, kakor je v navadi najbolj praznuje ta praznik. Pri meni sicer ni tako.
A.F. 8. marec mi v tovarni ne pomeni nič. Na to, da na ta dan ne bi delale, sploh ne mislim. Izboljšati pa bi nam morali delovne pogoje, starejšim delavkam dati lažje
delo. Ponekod delavke po 50. letu niso več vezane na normo. Delo bi bilo mogoče olajšati. Pri Škarjah bi lahko naredili dvižne mize, za kar niso potrebne milijarde, da ne bi brez potrebe prelagale na tone pločevine. Delavke za stroji si z leti, v nenehnem prisiljenem položaju, okvarijo hrbtenico. Na tem področju se ne izboljšuje nič. Prijazne besede ni, z višjimi delavci se ne da pogovarjati, samo zahteve so. Seveda je ženski prijetno, ko je deležna pozornosti. Bon, ki ga dobimo ženske, sicer pomeni tisti mesec višjo plačo, prej in kasneje pa manjšo, denar za bone pa smo tako in tako prislužile tudi ženske.
J.Š. S sodelavkami gremo na ta dan skupaj kam na kosilo. Moški, pijani, se s šopki majejo po cestah - navaden dan z mnogo hinavščine.
Pripravil M. Todori