Andrej POGAČNIK Varstvo in usmerjanje oblikovne podobe slovenskih mest Stouenya Oblikovanje Mesta Raziskovabxo-razviyni projekt V arsivo in usmerjanje oblikovne podobe slot)enskih mest zcyema 48 urbanih središč. Slika mest Je prikazana tekstualno in grafično na kartah v merilu 1 :10.000. Podan Je tudi poskus iipdoške klasijikacye mest po oblikovnih značilrvDstih ter zbirni končni predlogi Raziskava bi-stverio razšijja dosedaiye, pretežito v ixirstvo starih Jeder usnieijenih raziskav. Ugotavlja, da seJepodd^a Tì^est spremeiiila zaradi suburbani-zacije, novih iiidustiyskäi coi\. prometnic, fiaikcionalističiiih blokovnih naselij, zaradi zviševaiija gabaritov, koniercializacije centrov in dmgih razlogov. Predlagane usmeritve temeljijo na načelih ekdogije. reurba-nizacije. humai^izacije. konOjuiite-te. koiitekstualizma in poudaijanja identitete podobe našiJi mest. Andrej Pogaàiik Prot&:tìon and Guidelines for the Built Image of Towns in Slovenia Slovenia Oblikovanje Mesta Vxe research project Piotecting and Direcäng the Identity of Sloveiie Towjxs includes 48 urbwi centres. Towns were presented textually and graphically on maps (scale 1 :10.000). An attempt of a typological classification based on design features and its final proposals are shown. The research vastly increases the scope of fomier projects focusing on centres of old ij\ner cities. It points out that 0\e formal features of towns has changed because of siiburbanisation. iieiu industrial zones, comniunicatioiis, functionalistic blocks, h^h-rise buildings, commercialization of centres and other reasons. The proposed guide-lines are based on principles of ecology, reur-banization, hunianization. contextu-alism and emphasizing the identity of our towns. Metodologija in tehnika obdelave Kergrezaraziskovalno-razvojno, torej aplikativno raziskavo, ni bilo možno podrobneje olxlelati metode Inventarizacije, analize, valorizacije in usmerjanja mestne podobe. Gre namreč za uporabo v svetu znanstveno priznane in uveljavljene metodologije. Uporabljena je bila kombinacije metode vizualne analize za mesta in ZSL urbano ter naravno krajino. Te metode so razvijali K. Lynch. A. Rapoport, G, Gullen. R. Venturi, C. Jencks, R. I^er, Huber in mnogi drugi, v Sloveniji pa zlasti V. Mušič, D. Ogrin, I. Marušič, L. I^narčič, A. Pogačnik in dmgi. Seveda smo morali metodiko prilagoditi, to je re-ducii-ati, Tja niakroraven obdelave, ki jo narekuje merilo 1 : 1.0.000. Zaradi velikega števila obdelanih ir»est je bila za vsakega Izdelana le ena, sintetska karta, ki torej v sebi zdmžuje tako inventarizacijo kot tudi valoiTzacijo in usmeritve. Ne nazadnje je bilo metodo potrebno prilagoditi specifičnosti naših mest, urbanih ki-ajin in naravnih pejsažev, ki ta mesta obdajajo. Filozofija vaistva in smernic je temeljila na reurbanizaciji, omejevanju rasti mest in na ekološki paradigmi. Maksime, ki so bile vodilo našemu delu, lahko strnemo v tele točke: - ne smemo zaiti zgolj v vai"stvo. omejevanje ai hitektiune ki'eativ-nosti in v ponavljanje sponie-niškovarstvenih določil, - ne smemo nasilno onemogočati novih arhitekturnih stvaritev, urbanistični]! kompozicij in potez, vendar le-te ne smejo iti na račun dediščine, - ne smemo togo preprečevati dina-mičnili sprememb urbane oblike v času in prostom, če to ne gre na račun trajnih, historičnih vrednot. - upoštevati moramo, da urbane pokrajine ne doživljamo samo kot pešci, ampak vse bolj kot potniki v avtomobilu, na železnici in drugih prometnih medijih, kar marsikje zahteva dmgačno metriko urbanističnega oblikovanja, - v načelu moramo varovati malo humano merilo in pejsažne kvalitete slovenskih mest v njihovem krajinskem okviru, - regionalno in lokalno tipiko ter enkratnost mestnih podob moramo iskati zlasti kot specifično lego mesta v pokrajini in splet kulturnozgodovinskega izročila ter novega, dinamičnega urbanega razvoja, - obseg priporočil in usmeritev mora biti "operativen", torej ne prevelik, in tak, da gaje možno učinkovito izvajati in obvladovati. Metoda vizualne inventarizacije in analize je najlx)lje razvidna in razločljiva iz legende uporabljenih znakov in simbolov, ki je piiložena na koncu tega poglavja. Drugo pomembno metodološko v-prašanje je izbor mest, ki so bila zajeta v raziskavo. Kriteriji uvrstitve so bili tile: - ne obdelajo se mesta, ki so bila že raziskana in ustrezno obdelana v prejšnji raziskavi (leta 1991), - velikost mesta in s tem njegov vsesti^anski urbanistični in krajinsko-pejsažni pomen (Kranj, Nova Gorica, Murska Sobota ...j, - enkratnost in specifičnost mesta, njegova likovna pomembnost za lepoto in identiteto slovenskega prostora (Ptuj. Piran. Bled. ŠkoQa I-oka - enakomerna zastopanost regij in območij s specifičnim urbanim izročilom (Radovljica, Šmaije pri Jelšah, Kočevje. Trebnje, Metlika ...), - mesta in urbana območja, kjer so zaradi likovne degradacije potrebne obsežne sanacije stanja št. 23,24, 25/1993 (Hrastnik, Ilirska Bistrica, Domžale ...), - mesta z naglim razvojem, kjer naj se ustvarijo nove arhitekturne vrednote, kompozicije in simbolne kvalitete (Rogaška Slatina, Grosuplje...), - mesta, ki so na izrazitih vstopih v državo Slovenijo in so izjemno pomembna za vidni vtis o identiteti prostora (Sežana, Kranjska Gora...), - število, kije še realno obvladljivo v (pogodbenem) obsegu te raziskave (48, vključno s 43 naštetimi). Postopek dela je bil takle: Najprej smo pripravili kai'togiaf-ske podlage mest na kai'tah TTN 1 : 5.000, za mnoga mesta pa tudi turistične karte, razne zeitiljepisne opise in podobno. Za vsako mesto smo opravili obisk na občini, kjer smo se s krajevnimi ui^banisti, planerji in arhitekti temeljito pogovorili 0 oblikovni problematiki, upoštevaje stanje in bodoče razvojne poti'ebe. Seznanili smo se s prostorsko urbanistično dokumentacijo, študijami in raziskavami. Posebej smo upoštevali naravno in ustvarjeno dediščino. Marsikje pa smo pridobili tudi aerofotopKJsnetke. Sledili so terenski ogledi s kartliTm-jem oblikovnih vrednot, problemov in možnih usmeritev na kaile ITN 1 : 5.000. V večjih mestih smo oglede opravili vsaj dvakrat V kabinetnem delu smo iz skic in zapisov na terenu pripravili idejne skice v merilu 1 : 10.000. V ta namen smo kartne liste TTN 1 : 5.000 pomanjšali in zmontirali v to meiilo. Po dodatnih korekturah in kontrolah smo izdelali končne načrte v merilu 1 : 10.000 v skladu z legendami, ki so prikazane v elaboratu. Za vsako mesto smo pripravili tudi pisni komentar o problemih, o varstvu in usmeritvah oblikovne podobe. Takšna obdelava vseh mest je zahtevala okoli polnih 60 dni tekstnega dela ter vsaj 40 delovnih dni v kabinetu avtorja in njegovih sodelavcev za zasnovanje tekstov in skic, medtem koje delo risanja, tipkanja. korektur in raznih spremljajočih tehničnih opravil zahtevalo večmesečno delo laboranta in študentov. Skupne ugotovitve in priporočila Skupne ugotovitve, ki izhajajo iz analize stanja v 48 mestih« in priporočila, kijih dajemo za izboljšanje urbane podobe, so tale: Stara mestna Jedra V večmi slovenskih mest so stara urbana središča oblikovno zane-maijena, zapuščena, pogosto celo v procesu getoizacije. Središče mestnega življenja seje preselilo k novim nakupovalnim, bančnim in upravnim centrom ob robu ali celo izven starih jeder. Prvotna srednjeveška mesta so olxlana z vencem višjih zgradb, značilne silhuete so spremenjene ali zakrite. Prazni prostori ob rr)bu starih mest (parkirišča, zelenice) se pozidujejo m s tem se jasna ločnica med starim in novim izgublja. Stara urbana, trška ali vaška Jedra v srcu naših mest je potrebno prenavljati, reurbanizirati in partemo preurejati v cone za pešce s privlačnim programom kulture, trgovine, gostinstva, poslovnih dejavnosti m visoko kvalitetnih stanovanj. Njihovo podobo naj popestrijo novi tlaki, svetila, klopi, vodometi, kipi, cvedične ureditve. Vsa dopolnilna gradnja naj se gabaritno in barvno navezuje na prvotno. Javnosti naj se odpirajo notranji atriji, pasaže, arkade in piazette. Obrobje starih jeder naj bo čim manj pozidano in čim bolj ozelenjeno zaradi jasne čitljivosti in vizualne ločitve od novejšili predelov. Zgradile v bližini starih središč morajo biti čim nižje, pogledi na dominante zvonikov, gradov, silhueto streh pa čim bolj odprti. Skrbno je treba varovati - tudibarvno- tr^etjo fasado stailh mest. Tematski vzorci grajenih struktur V naših mestih sobivajo vzorci iz različnih obdobrj: strnjena srednjeveška aglomeracija, zazidani mestni kar eji 19. stoletja, funkcionalistična "vrlna" naselja prosto stoječih blokov, stolpičev in stolpnic, meščan- 43 mest, za katera je bil izdelan "katalog" varstva in usmerjanja oblikovne podobe, je navedenih v naslednjem spisku: Bled Bovec Brežice Cerknica Črnomelj Domžale Grosuplje Hrastnik Idrija Ilirska Bistrica Izola Kamnik Kočevje Koper Kostanjevica Kranj Kranjska Gora Krško Lenart Lendava Litija Logatec Lucija Metlika Mozirje Murska Sobota Nova Gorica Piran Portorož Postojna Ptuj Radovljica Rogaška Slatina Sežana Ško^a Loka Slovenska Bistrica Šmaije pri Jelšah Trbovlje Trebnje Tržič Velenje Višnja Gora Vrhnika (V raziskavi iz leta 1992 so bila obdelana mesta: Ijublja-na, Maribor, Celje, Novo mesto, Jesenice, Koper.) • • »-T,p' • • k If ■'• • • i * ^if;'"?- I*' • * • a-'* • • • fV/l *.» »:« • »"• • M «'/Ilivi/V I If • i I -aa*« [nji \ • i * 11 / / « »-m 4 /7 • • * ta««^*** is »•'"(;■■; iiiii.a.^aiia-ia, * » v .a^.aia v.'.>,ij ■ a^a »if.».»a.» NOVA GORICA št, 23, 24, 25/1993 ske vile v zelenju, obsežna območja enodružinskih hiš, industrijska krajina strnjenih ali razpršenili tovarniških kompleksov. Poleg teh najbolj značilnih tematskili vzorcev se pojavljajo še ostanki stare vaške pozidave, obcestne predmestne gradnje, obrtnih con in podobno. Bistveno je. da se ti vzorci - če so izraziti in kvalitetni - dograjujejo, dopolnjujejo in zaokrožajo na isti način, torej z enakimi ali podobnimi zgradbami po višini, tlorisu, materialih, strešinah, barvah, ureditvah zelenja itd. Izjemoma lahko določen mestni predel (na primer naselje enodružinskih hiš, blokov) dobi tudi novo, drugačno lokalno središče, ki se kot jasno razpoznavni znak loči od ostalega vzorca. Podrejati se je potrebno gradl^enim črtam, regulacijam ulic, značilni parcelaciji, zasnovi parkovnih ureditev, drevoredov itd. Problem suburbanizacije Rast predmestij enodružinskih hiš je bolj kot kar koli drugega sjDre-menila podolx) slovenskih mest. Izgubila se je čitljivost urbanega korpusa v krajinskem prostoru, mesta so se zlila s sosednjimi vasmi, ki"aki pozidave segajo na njive, v pobočja in gozdove. Jasnili vstopov v mesta ni. Praviloma je obrobje pozidano z najmanj kvalitetno arhitekturo, pogosto so tam obrtne delavnice, modernizirani hlevi, parkirišča itd. Eno od temeljnih priporočil te raziskave je torej omejevanje rasti suburbij In zaokroževanje mest v njihovem sedanjem obsegu. Zaželjene so zai'o-bitve in zaoki'ožitve urbanili rolxiv s kvalitetno arhitekturo in mehčanje z ozelenitvijo. Še nepozidane enklave je možno ali ohraniti oziroma jih spremeniti v pai'ke ali aiiiitek-tumo 2:akljLičlti z gostejšo gradnjo. Industrijske in obrtne cone Slovenska mesta so močno industrializirana. V velikih središčih so oblikovana razmeroma dobro oblikovane industrijske cone z modernimi proizvodnimi dvoranami in s precejšnjim deležem zelenih površin. Marsikje je tako nastal vzorec industrijske krajine, ki mu ni moč odrekati tehnične urejenosti in oblikovnih kvalitet Žal pa je mnogo pogostejši pojav izoliranih inckisti-ij- skih kompleksov, razmetanih brez reda po mestnem tkivu (najbolj pogosto na robu mest), včasih celo tik ob historičnem jedru. Pogosto je še slabša pojavna oblika obrtnih delavnic, skladišč, komunalnih in gradbenih con, kjer prevladuje vtis neurejenosti in popolne odsotnosti arhitekturnega oblikovanja. Najbolj kvarni so primeri, ko' se taka industrija, obrt ali komunalna dejavnost pojavlja ob vpadnicali na vstopih in razvrednoti ves "image" o mestu. V teh primerih je nujna vizualna sanacija z novimi objekti, zelenjem, ograjami, zlasti pa s postopnim spreminjanjem vsebine teh con. V stai'ih industrijskih in rudarskili cenü'ih Slovenije Je problem še bolj pereč, ker gre za opuščanje objektov in celotnih kompleksov nasploh. Tu naj se razvija nova industrija videnja visoke tehnologije (high-tech), stai-e kvalitetne industrijske objekte pa prenovi kot spomenike tehniške kulture, pomembne za identiteto in izročilo kraja. V conah propadajoče industrije sta možna tudi dmgačna vsebina in arhitektura: skladišča veletrgovin, trgovski in obrtni centri, poslovne stavbe. Arhitekturno oblikovanje naj tu izkoristi možnost velikih dimenzij stavb, obsežnih par-kiiišč in povezav na prometne sisteme. Problem višinskega gabarita Visoke zgradbe morda najbolj izrazito spremenijo podobo mest. V Sloveniji so zrasle stolpnice, visoki bloki, tovarniški dimniki in silosi, tako v manjših urbanih središčih kot v velikih mestih. Konflikti s starimi mestnimi jedri, s tradicionalnimi gabailti baročnih ansamblov in tudi tistih iz 19. stoletja so očitni. Kontj-asti v višinah le redkokje predstavljajo novo Lirbano kvaliteto -največkrat gre za bolečo spremembo merila in za izgubo značilne silhuete. Danes so visoki objekti dejstvo in treba je iskati novo "filozofijo" urbanih oblik, nove kompozicijske odnose. Na vsak način naj v Sloveniji ne gradimo še višjih stolpnic, bodisi stanovanjskih ali poslovnih. Skoraj ni primera, da to ne bi negativno vplivalo na silhueto, odnos do na- ravne pokrajine, na vedute, na merilo mesta in širšega prostora. Pač pa dopuščamo kompozicijske zaokrožitve obstoječih grupacij visokih objektov z objekti istih višin in tudi nove vidne poudarke, če so ti upravičeni. V najbolj jasnili negativnih primerih (stolpnice v starem jedru) celo predlagamo rušitve, kar v razvitem svetu ni nič neobičajnega. Možne so tudi scenografske izboljšave z barvami, novimi strešnimi zaključki, fasadnimi kulisami. Le izjemoma smo v naši raziskavi spoznali piimere, da bi nova, še višja zgradba kot vidna dominanta prispevala tudi novo oblikovno vrednoto. V raziskavi smo skoraj dosledno zagovarjali stališče, da naj se nove gi'adnje višinsko ravnajo po tistih v soseščini, da torej zaokrožujejo in nadaljujejo vzorec tudi v vertikalnem gabaritu. Nove urbane kompozicije Naša mesta so se v polpreteklem in novejšem razvoju le stežka "odločila" za nove, smele urbane jx)teze oziroma kompozicije. Prav vsa zgodovinska obdobja sO bila v tem pogledu pogumnejša - od časov, ko so gradili cerkvice vi-h hribov, pa do funkcionalističnih obdobij velikih sosesk. Današnjim ekološkim in re-urbanizacijskim doktrinam manjka ambicija ustvaijati nove likovne vi-ednote velikih meril. Marsikatera, vizura zato ostaja neizkoriščena, marsikateri gozdnat hrib kar kliče po arhitekturni vizualni dominanti. lYeba bi bilo graditi tudi nove trge, Javne parke, promenade. Mestne zelene površine Na splošno ugotavljamo, da Imajo slovenska mesta dovolj zelenih površin, saj so že zaradi svoje majhnosti prepletena z vrtovi, sadovnjaki, obrobljena s polji, go2^ovi in hribi. Večina zelenic iz funkcionalis-tičnega časa je oblikovana nedomi-selno in uniformno. Izrazito pa manjkajo pravi, urejeni mestni parki s sprehajališči, kipi, vodometi kot važnimi elementi mestnega življenja in urbane likovne kulture. Zato predlagamo, da tudi manjša mesta dobijo urejene meščanske parke. Bolj Je treba izkoristiti na- ravne potenciale, ki se nudijo na posameznih lokacijah: obvodne pasove, gozdnate vzpetine, naravna razgledišča itd. Nedomiselne zelenice Vrtnih" blokovnih naselij je potrebno oblikovno obogatiti, to je hortikultumo in fimkcionalno ustrezneje urediti. Najbolj značilne biotope - tudi če se le-ti nahajajo znotraj mestnega obrisa - kaže ohraniti in ustrezno predstavljati. Opuščene kamnolome, gramoznice, glinokope, Jalovišča in nasutja Je potrebno renaturirati, to je vizualno sanirati takšne rane v krajini. Na splošno naj naša mesta dobijo mnogo več drevoredov in drugih klasičnih prvin mestnih horükultumih ureditev kot doslej. Območja vi-tičkarstva - ljubiteljskega obdelovanja - sodijo med vizualno najbolj problematične prostore zaradi vidne izpostavljenosti, neurejenosti nasadov in zlasti začasnih objektov. Nujno Je zakrivanje z živimi mejami, enotno oblikovanje vrtnih lop in ureditev skupnih parkirišč. Mesto in voda Slovenska celinska mesta na splošno zelo pogrešajo vodni element kot sestavino svoje podobe. Izjema so mesta ob večjih rekah, pa še tod so vodne fasade mest pogosto zanemarjene in bregovi nedostopni. Mnogi zanimivi potoki skozi mesta so oblikovno povsem neizkoriščeni, včasih celo kanalizirani! Zanimiva naravna močvirja in potenciabie ribnike zasipavajo in zapravljajo še zadnje možnosti za pestre vodne in obvodne ambiente. Vodne fasade mest naj bodo kar najbolj skil^no varovane in oblikovane. Ce gre zanaravni videz obrežij, naj bo obrežna vegetacija pestra, toda urejena, in bregovi dostopni. Manjši potoki naj bodo zeleni trakovi skozi mesta. Oblikuje naj se čim več ribnikov, bajeijev, okrasnih bazenov. Zlasti Je za to potrebno izkoristiti obstoječe naravne depresije, opuščene glinokope ali gramoznice. Nove obvoznice Nove obvozne ceste ali celo mestne avtoceste so marsikje v Sloveniji stara središča razbremenila prometa, s št, 23,24,25/1993 tem pa je odpadel tranzit kot razlog za dehumanizacijo okolja. Vendar ta priložnost v glavnem še ni izkoriščena; lokalni promet še vedno obremenjuje stara jedra, ki še niso spremenjena v cone za pešce in niso ustrezno partemo urejena. Drug problem je v tem. da so obvozne ceste razgalile poglede na "dvoriščne fasade" mest. na suburbije, obrtne delavnice, barake, območje vrtič-karstva. Potrebna je taka zarobitev naselja z gradnjo in zelenjem, da bodo mesta dobila novo fasado, gledajoč z obvoznic, ki pa bo še vedno omogočila poglede na silhueto starega jedi-a in na naravno okolico. Mestne ceste Slovenska mesta v glavnem pogrešajo izrazitejše mestne "bulvarske" poteze. Tudi tiste ceste (večinoma nekdanje glavne tranzitne poti), ki vključujejo v vizualnem prostoru dovolj to^itetnih arhitektur, ki mejijo na trge in parke, same ne ustvarjajo kvalitetnih urbanili prostorov. Nujne so zato regulacije s točno od-meijenimi gradbenimi črtami, s pločniki, drevoredi, z odprtimi vi-zurami na obstoječe ali nove vidne poudarke. ' Drevoredi, rondojska kiižišča, široki pločniki, izrazita robna zazidava z arkadami in podobno naj zato postanejo pogostejši element našega urbanističnega oblikovanja. Po dm-gi strani pa naj poteki skozi stai-a mestna ali vaška jedra spoštujejo organsko raščene ulične poteze in gradbene mase. Vstopi v mesto Večina slovenskih mest nima jasno izraženih in določljivih vstopov v aglomeracijo, pač pa se le-ta nezaznavno začne z redkejšo predmestno zazidavo, ki prehaja z vse gostejšo in višjo. Potrebno je, kot že rečeno, omejiti rast in širjenje obcestne pozidave, hkrati pa izrazito obeležiti vstop v mesto. To laliko dosežemo z novimi arhitekturami, dobro oblikovanimi céstnimi križišči, z izrazito spremembo profila cest (pločnik, drevored, vmesna zelenica), z znaki in podobnim. Potek železnice skozi mesta Skozi večja slovenska mesta (pa tudi skozi številna manjša) potekajo železniške proge, na tirne naprave se vežejo postaje, ranžime postaje in delavnice. Kot po pravilu so to najbolj degradirana urbana okolja, polna starih objektov, skladišč, zanemarjenih parkirišč. Z naraščajočo vlogo železnice za primestni in medmestni promet bo potrebna tudi vizualna sanacija železniških postaj z neposredno okolico. Predlagamo prenovo oblikovno bogatih, zanimivih železniških postaj iz časa Àvstro-Ogrske in njihovo vključitev v urbanistične kompozicije. Če pa gre za nova postajna poslopja, naj ta predstavljajo važen javni objekt, kompozicijsko težišče zadevnega mestnega predela. Nekatera (maloštevilna) slovenska mesta imajo tudi potniška letališča. Urbana os mesto - letališče postaja v svetu za oblikovno dojemanje mest in dežele nasploh vse večjega pomena in takšno komunikacijo je potrebno oblikovati čim bolj kulturno, zalitevno in enotno. Mesta in barve Kolorit slovenskih mest je zapleteno vprašanje. Poleg bolj ali manj ù'a-dicionalne baivne skale v staiih jedrih (bele, sive, rumenkaste fasade in ijavo-rdeče opečnate sti^ehe) so v funkcionalistični dobi prevladovale blede svetle barve ometa, vidnega betona in stekla, kontrastirane z zelenjem. Pozni funkcionalizem, organski urbanizem, visoka tehnologija (high- tech) in postmoderna so radikalizirali barvno paleto z uporabo tudi bolj živih, celo kričečili barv: rdeče, rumene, živo zelene, modre; znova je postala pogostejša uporaba vidne opeke. Pojavljajo se zrcalna stekla, kovinske barve fasadnih oblog itd. Barve strešin so tudi postale pestre, zlasti svetlo in temno sive ter črne in rjave. Tudi pri uporabi barv zagovarjamo načelo konteksta ter kontinuitete: v staiih jedrih tradicionalne barve in materiali, v novejših pa lahko bolj razgibane in živahne. Ob avtocestah, v industiljskih conah, nakupovalnih središčih je možno celo bolj clrzno eksperimentiranje z barvami, plastičnimi in kovinskimi materiali, odbojnimi stekli - pri tem pa seveda predpostavljamo hannonijo z okolico (grajeno in naravno) procesih prenove in rekonstrukcije kaže čim več ravnih streh blokov in stolpičev zamenjati s poševnimi strehami toplih barv, s čimer bi pridobili bolj domač videz teh "kasamiških" naselij, vključno z njihovo tretjo fasado. Zelenje je in ostaja nepogrešljiv barvni kontrast grajenim sti'uktu-ram, zato naj bo prisotno tako rekoč povsod v scenah slovenskih mest Zaključek Pričujoča raziskava prikazuje stanje podobe slovenskih mest na pragu 3. tisočletja. Je torej dokument o času in prostoru, tukaj in zdaj. Bistveno prerašča dosedanje, zvečine v his-toriziranje in spomeniškovarstvene vidike usmerjene analize "forme urbis". Raziskava lx> veijelno vzbudila mnogo ki'itičnih misli, celo polemik. Ali ne posega preveč v domeno arhitekturnega ustvaijanja? Ali je možno in upravičeno razmeroma "na hiti-o" in v grobih obrisih predstaviti oblikovna izhodišča za tako veliko število slovenskih mest? Mnogi urbanisti, domačini teh mest bodo priporočila te študije razumeli celo kot "diktat" iz centra, iz Ljubljane, torej skozi optiko, kije moixla dri-igačna od lokalnih pogledov, želja in tradicij. Zdi se, daje usoda podobe slovenskih mest danes na razpotju. Ali bomo ki-enili po poti svetovne unifikacije inbanih krajin ali pa k poudarjanju lepote naših mest skozi specifično identiteto njihovega urbanega koipusa v krajinskem okolju? Dejstvo, da se zmanjšuje lepota slo-venskili mest. ni samo posledica suburioanizacije, industrializacije, mednarodnega - funkcionalistične-ga - sloga in komercializacije iz najnovejšega časa. Je tudi posledica dolgega obdobja samoupravnega diTižbenega planiranja. V tem času je bila ski'b za mestno obliko daleč za "skibjo" za samoupravnim dogovarjanjem in usklajevanjem interesov v prostoru. Važna je bila zgolj določitev rabe f)ovršin, ureditev prometa, komimalij in razrez na cone urejanja. Regulacijski elementi, že stoletje poznani mehanizmi kontrole nad mestno podobo, kot so gabariti, stavbne in ulične črte, barve in materiali, so bili pozabljeni. Ob mnogih kritičnih mislih pa je novejši čas vendarle prispeval tudi nove vi'ednote k slikam slovenskih mest. Obvoznice, urejene industrijske cone, veliki ozelenjeni šolski, zdravstveni in športni kompleksi, i^avestno oblikovane stanovanjske soseske, pivi temeljitejši poskusi mestne prenove - vsi ti novi posegi in vrednote imajo po\^em legitimno pravico, da se postavijo ob bok starim in ti'adicionalnim. Stanje in ra5:vojne možnosti podolje slovenskih mest je torej potrebno na novo "preinisliti", antilizirati, ovrednotiti in usmeriti. To Lu^banisti dolgujemo svojim mestom in svoji državi. Naj bo ta raziskava korak dalje v tej smeri - koi'ak na poti, kjer bi sčasoma zajeli prav vsa slovenska mesta, tudi manjša urbana središča, trge in vasi, jih kultuimo oblikovali ter jim dali pečat narodne identitete. Prof. dr. Andrej Pogačnik, mag. arh., Katedra za prostorsko planiranje, FAGG, Ljubljana Pojasnilo: Ra^iskovahio-razvojni projekt z gornjim naslovom Je po naročilu dveh minisirstev - za znanost in tehnologijo terza okolje in prostor- izdelala Katedra za prostorsko planiraiye K4.GG Univerze v IJiiblJant Raziskava Je potekala v letih 1991, 1992 in 1993 in Je zajela 48 slovenskih mest iz vseh regij ter geografskih okolij. Nosilec prof. dj\ Andrej Pogaäiik Je v raziskavo vključil sodelavce asist. Rko Čerpes, dia, Almo Zavodiiik, cLi.«., Andrea Eijavca, d.i.a.. Mojco Šašek Divjak, cii.a., iiig. Konstanco Soss. indruge.Zastikeznanxnikom Je skrbela Živa Deu, d.La. Raziskava nam daje vpogled v starje urbane podobe večjega dela slovenskih mest, s tem pa tudi v danasiye starye slovenskega urbanističnega oblikovarya.