Miscellanea Verjetno je najpomembnejši rezultat, ki je bil dosežen na simpoziju, prav soočenje stališč, mnenj in izkušenj med učitelji latinščine iz vzhodne in zahodne Evrope oziroma med učite­ lji v vzhodni Evropi, ki se, sicer v raz- ličnih situacijah, srečujejo s podobni- mi problemi. Čeprav bi bilo vsako pos- ploševanje odveč, bi lahko trdili, da je bila slika, ki je izšla iz pogovorov, razmeroma enovita. Na zahodu se je tradicija poučevanja latinščine razvi- jala in izpopolnjevala sicer nepreki- njeno, upada pa zanimanje za antič­ ne jezike, ki jih učenci doživljajo kot mrtve in nepotrebne, zato jih je tre- ba ponuditi v čim privlačnejši obliki. Na vzhodu, kjer je bila klasična tradi- cija utišana ali celo več desetletij pre- kinjena, je zanimanje za latinščino ži- vo, najbolj pereči problemi pa so v glavnem finančna stiska in pomanjka- nje primerno izobraženih kadrov, vendar bogata bera novih, večkrat po- natisnjenih in vedno znova razproda- nih knjig kaže, da svežih energij ne manjka. Za zaključek naj navedemo še pripom- bo, ki jo je iznesel prof. Vratovic: gle- de na narodnost udeležencev bi sim- poziju bolj ustrezal naslov »Poučeva­ nje latinščine v srednji Evropi«. Veči­ na sodelujočih je namreč soglašala, da je dolgotrajna delitev Evrope na vzhodni in zahodni blok danes do- končno presežena. Prav zavedanje pri- padnosti kulturi humanističnih vred- not, ki so stoletja prevevala in obliko- vala Evropo, spodbuja narode bivše- ga vzhodnega bloka, da se zopet prib- ližajo latinščini in antiki nasploh. Več držav, med temi tudi Slovenija, čaka na sprejem v Evropsko unijo, ajasno je, da združitev ne bo popolna in trd- na, če bo temeljila samo na gospodar- skih dogovorih, trgovskem sodelova- nju in skupni valuti-potrebnaje tudi 243 skupna idejna in kulturna baza, ena izmed njenih temeljnih komponent pa so skupne, iz antike izhajajoče hu- manistične vrednote. Barbara Zlobec WIESTHALERJEV LATINSKO- SLOVENSKI SLOVAR Letos mineva 105 let, odkar se je pr- vič porodila ideja o nastanku velike- ga latinsko-slovenskega slovarja. Malo je knjig, ki bi bile tolikšnega pomena za znanost in kulturo, ki bi doživljale tako burne čase ter šele po dobrih sto letih ugledale luč sveta; zato je prav, da se nekoliko natančneje seznanimo z njegovim nastajanjem in trenutnim delom na tem projektu. Kdo je bil mož, po katerem je slovar dobil ime? Fran Wiesthaler se je rodil 23. novem- bra 1849 v Celju; prve tri razrede gim- nazije je obiskoval v Ljubljani, ostalih pet v Mariboru (1863-1868), študiral pa je klasično in slovansko filologijo na Univerzi v Gradcu (1868-1872). Služboval je kot suplent v Mariboru (1874-1885), kot profesor v Ljubljani (187 4-1885), kot gimnazijski direktor v Kranju (1885-1888), v letih 1888- 1889 je bil dodeljen gimnazijskemu direktorju v Ljubljani, od jeseni 1890 do l. februarja 1910 pa kot direktor II. državne gimnazije v Ljubljani; is- tega letaje kot vladni svetnik stopil v pokoj, kjer se je povsem posvetil svo- jemu življenjskemu delu: obdelavi in urejanju velikega latinsko-slovenske- ga slovarja. Sicer paje bil tudi avtor številnih slovenističnih spisov, študij o rimski zgodovini (npr. Rimska drža- va pod prvim cesarjem v Sketovi Slaven- 244 ski čitanki za 2. razred 1891), raznih raz- prav-večino svojih del je izdajal v ča­ sopisih in revijah - avtor Latinske vad- nice za I. in II. razred, sodeloval pa je tudi pri slovenskem prevodu latinsko- nemškega slovarja (Latinsko-slovenski slovnik za tretji in četrti gimnazijski raz- red, izdelan po latinsko-nemškem J A. Ro- žek-a, Ljubljana 1882, 446 str. (črke N, O, P, Q)). Kljub tolikšnim zaslugam za slovenstvo, slovenski jezik in kultu- ro pa je preživljal stara leta v revščini in se je moral preživljati z inštruira- njem. Umrlje 26.januarja 1927. Začetki slovarja segajo v leto 1895, ko je kranjski deželni zbor na svoji seji 14. februarja naročil deželnemu od- boru, naj poskrbi za čimprejšnjo se- stavo šolskih knjig za potrebe višjih razredov kranjskih gimnazij in sicer za pouk verouka, matematike, nara- voslmja in latinščine. O tem je dežel- ni zbor obvestil ravnatelja obeh gim- nazij (razpis št. 2816) inju naprosil, naj ga obvestita, kateri profesorji bi bili pripravljeni sodelovati pri nasta- janju omenjenih knjig. Ravnatelja sta sklicala profesorje, ki so službovali na gimnazijah, ti pa so oblikovali odbor štirih profesorjev, ki je prevzel sesta- vo skoraj vseh učbenikov. Ta profe- sorski zbor je izvolil še poseben od- bor za sestavo latinsko-slovenskega slovarja; naloga tega zbora je bila do- govoriti se o načinu sestave slovarja, njegovi obliki ter sodelavcih. V tem odboru so bili: Fran Wiesthaler (rav- natelj), L. Lederhas, R. Perušek, M. Pleteršnik in dr. L. Požar. Po dveh mesecih dogovarjanj se je ta zbor 6. aprila 1895 sestal in dva dni za tem predložil sklepe deželnemu zboru, ki je 27. novembra 1895 odobril in po- trdil sklepe tega odbora (razpis št. 3988). Slovar naj bi izšel v dveh izda- jah; uredništvo šolskega slovarja so zaupali Franu Wiesthalerju, s poseb- Keria II - 2 • 2000 nim razpisom 5. februarja 1900 pa so mu na njegovo prošnjo zaupali tudi sestavo in uredništvo splošnega (roč­ nega) slovarja. Sam Wiesthaler v uvo- du k prvi izdaji potoži že nad začetni­ mi težavami; kljub precejšnjemu za- četnemu odzivu so nekateri sodelav- ci zboleli ali celo umrli, nekaterih pa so odpovedovali sodelovanje, ko so uvideli, za kako težavno in zamudno delo gre. Delo je trajalo do leta 1914, ko je Wiesthaler sporočil deželnemu zbo- ru, da je večina ročnega slovarja pri- pravljena za tisk. Vendar pa se je de- želni zbor branil prevzeti tiskarske stroške zaradi izbruha 1. svetovne voj- ne. Nastalo težavo je rešil ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki je nekaj mesecev pred koncem vojne pokril velikanske tiskarske stroške. Ka- sneje je stroške prevzel deloma kranj- ski deželni zbor deloma po pokrajin- ska vlada za Slovenijo, vendar pa je delo kljub temu potekalo počasi, saj je šlo za eno najobsežnejših in tiskar- sko raznolikih del v Sloveniji sploh; že sama priprava na tiskanje in naba- va novega materiala (po šolskih in teh- ničnih predpisih) sta trajali več kot eno leto. Slovar, pri izdelavi katerega so upo- rabljali večino tedaj razpoložljivega slovarskega gradiva, so obdelali: črko A dr. Fran Ilešič, Bin C Josip Wester, D prof. M. Pleteršnik, Eprof.Jul. Krek, F prof. Ivan Koštial, Gin H prof. M. Kar- lin, Iprof.Jak. Teršan (od začetka do indissimilis) in prof. K. Hočevar (od in- dissimulabilis do konca), R gimnazij- ski ravnatelj dr. ]os. Pipenbacher, T prof. Rudi]užnič, K, L, M, N, O, P, Q, S, U, V, ~ Y, Z pa Fran Wiesthaler. Uvod o latinskem jeziku na začetku slovarja je napisal dr.Josip Tominšek. Vse zbra- no in obdelano gradivo je Wieshaler predelal, dopolnil in včasih razširil Miscellanea tudi za več kot polovico, ker je imel na voljo več dragih priročnikov, ki jih drugi sodelavci niso imeli; prav tako je dodal tudi etimologije. Sešitek, ki je bil izdan l. 1923,je obsegal 22 pol (352 strani); tiskarna gaje po naroči­ lu škofa Jegliča razposlala v samo 50 izvodih na vpogled ravnateljstvom in knjižnicam srednjih šol ter nekaterim posameznikom. Tiskarna je nadalje- vala delo do srede l. 1925. Pri stavlje- nju besedila so nenehno delovali štir- je stavci, vso korekturo pa je opravil Wiesthaler sam. Če bi se delo nada- ljevalo v takšnem tempu, bi bil slovar verjetno končan l. 1927. Vendar pa so najtežji časi za slovar še- le prihajali. Sedemindvajsetega juni- ja 1923 je Gornji grad, ki je bil eko- nomska osnova ljubljanske škofije, prizadela huda povodenj in nato ko- nec novembra 1924 še ena. Škof Je- glič je šel v Beograd prosit za posoji- lo, vendar je bil odgovor negativen; zato je moral najeti posojilo doma ob visokih obrestih (2.000.000 Din.). Težko finančno stanje škof~e je ško- fa prisililo tudi v ukinitev podpore za tisk slovarja (ki je do takrat stalo že 401.000 Din). Sredi leta 1925 so pre- nehali s tiskanjem slovarja; do takrat je bilo natisnjenih 31 strani uvoda in 63 pol slovarja (gesla od A do Jacilis). Kranjskega deželnega zbora, kije dal zeleno luč za začetek dela na slovar- ju, ni bilo več, drugje pa ni bilo mo- goče računati na kakršno koli podpo- ro. Šestindvajsetega januarja 1927 je prof. Wiesthaler umrl, ne da bi doži- vel izdajo svojega življenjskega dela. Nato je pobudo pri delu na slovarju prevzelo Društvo prijateljev humani- stične gimnazije (škof dr. Gregorij Rožman, tedanji lastnik slovarja, je na- mreč Društvu zaupal upravljanje gra- diva), ki se je za pomoč obrnilo celo v Ameriko na tedaj največje finančne 245 mogotce ( Carnegie, Rockefeller), vendar zaman. Društvo je poskrbelo za vezavo večjega števila izvodov injih prodalo po ustrezni ceni. Sledilo je najslabše obdobje te žalost- ne odisejade. Rokopisno gradivo, ki nikakor ni našlo nobenega mecena, je bilo najprej shranjeno v škoftjskem dvorcu v Ljubljani; sledila je druga svetovna vojna, po vojni pa je pristalo na podstrešju SAZU in čakalo na lep- še čase. Povojni režim pa za tovrstne kulturne podvige sploh ni imel nobe- nega razumevanja. Iz pripovedovanju prof. Gantarja vemo, da je skušal prof. Sovre zanj urediti, da bi delal na tem slovarju, vendar zaradi splošne nena- klonjenosti stroki (in tudi posamez- nikom) ni uspel. Tako so se morali srednješolci zado- voljiti z Bradačevim Latinsko-sloven- skim slovarjem, za zahtevnejše prevaja- nje, študijsko in strokovno-znanstve- no delo pa je bilo treba poseči po tu- jih slovarjih. Seveda ne podcenjujem vrednosti Bradačevega slovarja, ki je bil in še vedno je dragocen učni in splošni priročnik, vendar je za študij- ski in znanstveni nivo daleč premalo. Svoj prerod je doživel slovar konec osemdestih, v začetku devetdesetih let, ko se je Založba Kres na čelu zdi- rektorico Selino Ambrož, gospodom Aleksandrom Ambrožem in glavnim pobudnikom projekta gospodom Du- šanom Drolcem odločila za ponovno oživitev tega projekta. Za takšno od- ločitev, kije predstavljala in še vedno predstavlja velik tako založniški kot tudi finančni podvig, jim lahko samo čestitamo in želimo, da kljub velikim tveganjem vztrajajo do konca. Založ- ba je zbrala prvo ekipo sodelavcev, v kateri so sodelovale tri takrat absol- ventke latinščine, Bronislava Aubelj, Ksenija Geister in Renata Hrovatič, ki so se pod mentorstvom dveh ugled- 246 nih strokovnjakov, prof. dr. Erike Mi- hevc Gabrovec in akad. prof. dr. Ka- jetana Gantarja, lotile dela, ki je vklju- čevalo prepis, pregled, popravljanje in posodabljanje ohranjenega slovar- skega gradiva. Njihov pristop in glav- na načela pri delu opisuje prof. Gan- tar v Predgovoru k prvemu delu slovar- ja, kjer predstavi tudi glavno dilemo, s katero se je srečala nova ekipa sode- lavcev: ali besedilo ohraniti v prvotni obliki, ga zgolj ponatisniti, lističe pa prepisati in izdati v nepopravljeni ob- liki ali pa ga posodobiti. Tukaj abso- lutno pritrjujemo odločitvi za poso- dobitev besedila, saj bi bil slovar v pr- votni obliki povsem nepraktičen, ker bi posameznik pri uporabi potrebo- val petkrat več časa, da bi razvozlal po- men slovenske besede (pri tem bi mo- ral intenzivno listati po Cigaletovem Nemško-slovenskem slovarju in Pleteršni- kovem Slovensko-nemškem slovarju in si obenem pomagati še s tujimi slovarji in s SSKJ) kot pa pomen originala. Res pa je, da so kljub Wiesthalerjevi redak- ciji še kako opazne razlike v kvaliteti obdelave posameznih gesel. Gesla, ki jihje obdelal Wiesthaler sam, so da- leč najkvalitetnejše obdelana in zah- tevajo najmanj popravkov; pri neka- terih se znajde pregledovalec na robu obupa, ko si ne more pomagati z no- benim od naštetih priročnikov, vča­ sih pa še s primerjavo s tujimi slovarji ne, ker so razlike v interpretacijah po- menov tudi med slovarji samimi. Prva ekipa je obdelala gesla od A do ex, torej kvantitativno malo manj ge- sel kot je obsegala prva izdaja (A-Faci- lis). Delo se je zaključilo leta 1995 z izidom drugega dela slovarja ( Coll- Ex), ko so omenjene tri gospe doštu- dirale, se zaposlile in prenehale z de- lom na slovarju. S koncem leta 1997 pa je delo prevzela nova ekipa pod vodstvom podpisanega. To paje po- Keria II - 2 • 2000 menilo tudi nekatere nove pristope in spremembe. Prva skupina je imela delo olajšano do te mere, da so sodelavke pregle- dovale tekst, ki je že bil natisajen in izdan v knjižni obliki. Nova ekipa se spopada z gradivom, kije bilo doslej ohranjeno samo v rokopisu na listi- čih, kar predstavlja svojevrsten pod- vig tako za prepisovalce kot tudi za pregledovalce. Tretji del slovarja je prepisal g. Marjan Cimerman, ki ga je založba našla v dveh letih zatišja. Četrti del so prepisali študentje in štu- dentke klasične filologije (nekateri med njimi so med tem že dokončali študij), enako tudi petega in kakor ka- že njihova izjemna pripravljenost in vnema za delo, bodo tudi šestega. S tem so pregledovalcem odvzeli naj- hujše breme in najbolj mukotrpno delo - mehansko prepisovaaje roko- pisnega gradiva, za kar smo jim na moč hvaležni. Tretji del slovarja so strokovno pregle- dali doc. dr. Matjaž Babič (Facilitas- Fluctuosus), lekt. prof. Martin Bene- dik (Impluvium-Intendo), lekt. prof. Breda Cop (Fluctus-Fututrix), prof. Pavel Češarek (H-Hystrix; 1-Impluvia- tus), asist. prof. Matej Hriberšek (F- Facilis; G-Gythaeum; Jntenebrico-Iynx; K). Pri prepisovanju četrtega dela so sode- lovali: Marija Helena Kališnik (L-La- niamentum), Maja Likar (Lavinium- Lexovii), Nina Vuk (Liaculum-Lingu- la), Elizabeta Murenc (Linifer-Lotor), Darja Mlakar (Laniatio-Lavinia), Mit- ja Sadek (Lotos-Lytron), Kozma Aha- čič ( M-Magis I), David Movrin ( Ma- gis II-Malt(h )a), Martina Hoyer (Malt- hinus-Maturo), Lucija Krošelj (Matu- rus-Meretricula), Julijana Visočnik (Meretrix-Moabitis), Simona Sašek (Mobilis-Muliero), Aleš Maver (Mulie- rositas-nassiternatus; Nescius-Nimba- Miscellanea tus), Tina Bernik (Nassturcium-Neme- sianus), Sonja Ljubetič (Nemesis-Nes- cio), AnaPremk (Nimbifer-Nisil.), Tin- ka Selič (Nivo-Nuditas), Neža Vilhelm (Nudius-Obradio; Nisi II. -Nivesco), Maja Gril ( Obrepo-Oculata), Jurij Fri- ce ( Oculatus-Oppansum), Tinka Silič ( Oppango-Ozaenitis), Mojca Mikuž (P- Panionius), Jera Ivanc (Panis-Parthe- nope), Jelena lsak (Parthi-Pax I.), Ja- nja Žmavc (Pax II. - Pepticus), Nada Grošelj (Per-Perfringo). Peti del slovarja je v prepisu. Vsi pre- pisovalci bodo za nagrado prejeli po en izvod slovarja, katerega besedilo so prepisovali. Z novo skupino je k prqjektu prišel tudi nov lektor, g. Milan Zlof, kije bil zelo odprt za naš pristop in način dela, ga sprejel in nam vedno postre- gel z novimi predlogi, rešitvami in ko- ristnimi nasveti. Upamo, da bomo tako sodelovali še v prihodnje. V tretjem delu, kije prvi podvig te sku- pine, se je skupina še nekoliko lovila in usklajevala, četrti del, ki pa je v pri- pravi in bo izšel predvidoma v prvi tretjini naslednjega leta, pa je v vseh pogledih tak, kot smo želeli in si pred- stavljali od samega začetka. Prva težava nove skupine je bila sesta- va novih pravil, ki jih je bilo potreb- no izluščiti iz prvih dveh natisnjenih knjig; hkrati s tem se je ekipa lotila še dodatnega poenotenja slovnične ter- minologije ter dopolnitve okrajšav in oblik. Kratice avtorjev so ostale nes- premenjene; dopolnili smo slovnične okrajšave (npr. ukinitev kratice met. (skupna kratica za metaforo in meto- nimijo) in vpeljanje meta/ za metafo- ro in meton. za metonimijo; nove kra- tice: asindet. (asindeton, asindetično), brahilog. (brahilogija, brahiloško), hi- brid. (hibrid (na) tvorba), ixpt. (iuxta- positio), idr.). Nekatere kratice smo priredili in uskladili s skupnim siste- 247 mom, npr. drž. pr. v držpr., okrajšave jezikov pa smo precej razširili (doda- ne so npr. gal., beot., let., lit., neklas., poznolat., skr., ... ). Razširjen seznam okrajšav za jezike je tudi posledica dejstva, da so v 4. (de- loma pa tudi v 3. delu) ohranjene in obdelane tudi etimologije, ki so na- menjene zahtevnejšim uporabnikom v opozorilo in usmeritev. Natančnej­ ša obdelava etimologij bi terjala veli- ko truda in energije, sploh pa bi zah- tevala veliko študija in seznanjanja z modernimi dosežki primerjalnega in splošnega jezikoslmja. Ker si žal tega ne moremo ne časovno ne finančno privoščiti, smo etimologije obdelali na osnovi sodobnejših spoznanj v bolj po- ljudni obliki; pri tem smo izločili eti- mologije, ki so bile ovržene. Pri ob- delavi smo se večinoma omejevali na primere, vzete iz grščine, italskih in germanskih jezikov, slovenščine in še nekaterih drugih jezikov. Posebno vprašanje in problem je slo- venjenje antičnih imen. Pregledoval- ci smo našli skupnijezik; za osnovno pomagalo smo vzeli knjigo Branisla- ve Aubelj Antična imena po slovensko (knjiga je izšlja l. 1999 pri založbi Mo- drijan) in po njej povzeli tudi pravila za slovenjenje. V njeni knjigi sicer ni vseh imen, si pa na osnovi njenih re- šitev in primerjav le-teh lahko veliko- krat pomagamo. V nekaterih prime- rih pa odpovedo tudi splošna pravila za slovenjenje; v tem primeru je odlo- čitev v rokah pregledovalca ali pa predmet posvetovanja. In še poseb- nost, ki jo je vpeljala nova skupina: imena so naglašena. Še večji problem predstavljajo pridev- niki, izpeljani iz osebnih, krajevnih in prebivalskih imen. Pri teh - če je le mogoče - skušamo v poslovenjeni ob- liki ohraniti obliko, ki je blizu izvirni. Ob težjih primerih se naslanjamo na 248 študijo Viktorja Majdiča Slovenski iz- krajevnoimenski pridevniki, SR 42/ 1994, št. 4, str. 545-570, na Slovnico (1991, str. 149-150) in na »notranji priroč­ nik« z navodili, s katerim nas je oskr- bel g. Kozma Ahačič. Vendar pa se tudi tem pravilom včasih odpovemo na ljubo lepši slovenski obliki. Odgo- vor na marsikatero vprašanje so dala tudi posvetovanja s prof. Gantarjem. Pri imenih in pri pridevnikih ohranja- mo oblike, ki so v slovenščini že uve- ljavljene in udomačene; včasih nava- jamo tudi več variant. Pri izbiri besedje v tretjem delu ob- veljalo načelo čimmanjšega poseganja v izvirno besedilo. Posegi v besedišče so bolj izraziti pri glagolih in pridev- nikih, ker se v njih izraziteje začuti ar- haičnost ali zastarelost pomena. Manj posegov je pri samostalnikih, kjer sku- šamo izraze v precejšnji meri ohrani- ti; izbira je prepuščena osebni preso- ji pregledovalca ob naslonitvi na SSKJ, ki pa ni vedno merilo. Četrti del bodo odlikovale številne do- polnitve pomenov, dodane pomenske variante in sinonimi; število teh do- polnitev gre v stotine. Samo dodanih gesel je za približno 40 strani forma- ta A4. Prav tako so s citati dopolnjena številna mesta, kjer je bila prej samo kratica avtorja; to je pomembna in do- brodošla dopolnitev zlasti pri manj- ših geslih (teh dopolnitev je več sto). Slovar bo s tem še bolj dosegal svoje bistvo - uporabnost s ponujenimi re- šitvami, kar pa nikakor ne bo zmanj- šalo njegove znanstveno strokovne vrednosti. Pregled tretjega in četrtega dela pa je pripeljal tudi do ugotovitve, da slo- var ni povsem novo in samostojno delo, ampakje nastal ob tesni naslo- nitvi na Georgesov Ausfuhrliches latei- nisch-deutsches Handworterbuch. To ved- no znova dokazujejo primeri in je vid- Keria II - 2 • 2000 no že pri manjših geslih, še bolj izra- zito pa je pri večjih geslih, pri pome- nih (ki so velikokrat dobesedno pre- vedeni iz nemščine), po citiranju ro- kopisnih oz. izdajateljskih variant. Delna naslonitev na angleški Lewis- Short-ov LatinDictionaryje vidna v delu, ki gaje obdeloval Wiesthaler. To pa uporabnosti in pomena slovarja ne zmanjšuje, saj se večina sodobnih evropskih slovarjev naslanja na ome- njena dva slovarja. Primerjava z dru- gimi slovarji zahteva posebno obsež- nejšo obdelavo in poseben članek. Brez pretiravanja in brez samohvale lahko rečemo, da bo Wiesthalerjev slovar eden največjih evropskih slovar- jev, ki bo obsegal predvidoma 4000 strani in bo zaradi preglednosti za uporabnike veliko prijaznejši od ve- čine slovarjev. Po preglednosti daleč presega večino evropskih slovarjev, kar je predvsem zasluga večjih fontov; prekaša ga mor- da le Oxford Latin Dictionary. Sicer bi bilo mogoče na področju nazornosti še marsikaj narediti, vendar bi to po- menilo preveč radikalen poseg v ob- likovanje gradiva, saj se je potrebno držati začrtane sheme, kot jo najde- mo v prvi dveh zvezkih. Večina pripomb, povezanih s slovar- jem,je vezana na citiranje. Mnogi na- mreč pogrešajo natančnejše citiranje, torej ne zgolj z navedbo avtorja, am- pak tudi z navedbo dela in mesta. To žal ni mogoče, ker slovar že v sami za- snovi tega ne predvideva. Takšno delo bi tudi ob popolni računalniški in pro- gramski podpori zahtevalo skupino vsaj šestih ljudi, ki bi se ukvarjali samo s tem; brez pomisleka lahko zatrdim, da bi delo s pregledom na koncu tra- jalo vsaj še dodatnih pet do šest let. Ob takšnem delu bi zbirke antičnih besedil v elektronski obliki sicer bile v veliko pomoč, vendar pa je potreb- JVliscellanea no za znanstveno utemeljeno delo be- sedila preverjati po najboljših obsto- ječih izdajah. Takšne enotne zbirke, ki bi zajemala vse upoštevane avtorje pa zaenkrat nimamo in tudi ni upati, da bi jo kmalu dobili, ker bi pomeni- fa izjemno velik strošek, ki bi si ga lah- ko privoščile samo velike in finančno močne inštitucije. Ogromno je tudi primerov, kjer pri avtorju ni dobesednega citata, ampak je navedena zgolj fraza (npr. bellum agere namesto bellum gesserunt) ali pa je citat poenostavljen (npr. glagol stoji v prezentu namesto v imperfektu (npr. res per multos agdur namesto res per multos agebatur) ipd.). Tudi v teh primerih žal zaenkrat ne moremo sto- riti ničesar, ker smo spet vezani na ob- liko prvih dveh delov. Veliko trudaje bilo vloženega tudi v postavitev sistema za delo na PC-jih, kar je glede na prejšnje delo na raču­ nalnikih Maclntosh in glede na so- dobnejšo programsko opremo pome- nilo precejšnjo poenostavitev dela. Za- ložba je pripravo modela in samo ob- likovanje v celoti prepustila pregledo- valcem, ki smo delo prilagodili delu v programskem okolju Windows in ure- jevalniku Wordfor Windows. Novost, ki smo jo pri tem uvedli, je način obli- kovanja besedila in sicer v kar 16 raz- ličnih barvah in oblikah, kar omogo- ča lažje pregledovanje besedila in obe- nem pripravo za morebitno izdajo v elektronski obliki; tudi urejevalec be- sedila, ing. Leon Beton (Beton&Vr- binc Co., podjetje za storitve in po- sredovanje, d. n. o. Ljubljana) je konč­ no postavitev in elektronski prelom prilagodil in uskladil s spremenjenim načinom dela. V svojem članku o slovarju v Književ- nih listih je Jože Kastelic pod naslo- vom Obuditev pred stoletjem začetega pod- viga slovenske latinistike podal nekaj 249 predlogov za izboljšanje slovarja. Zdi se mi prav, da na te predloge odgovo- rim. Zelo pohvalen se mi zdi predlog, da bi dopolnili imenoslovje s področ­ ja slovenske antike (imena krajev, rek in oseb). To bi bil res dragocen do- datek in tak slovar bi si to vsekakor zaslužil, vendar to zaenkrat ni mogo- če iz več razlogov, kajti: a) ostati moramo znotraj kanona pi- sateljev, ki so bili izbrani za obdelavo b) trenutno ni nikogar, ki bi se ob vseh delovnih in študijskih obvezno- stih lahko lotil še tega c) črke od A do K so že izšle, torej bi lahko slovar le delno dopolnili č) vsi evropski slovarji brez izjeme so - kar zadeva imenoslmje - nepopol- ni (še največ imen najdemo v Lewis- Shortovem slovarju), verjetno zato, ker lahko v tem primeru slovar kaj hitro preide s slovarskega na enciklopedič­ ni nivo, kije sicer za uporabnika do- brodošel in koristen, vendar pa se s tem zelo poveča obseg slovarja in z njim stroški. Ne izključujem pa možnosti, da bi to gradivo izšlo na koncu slovarja kot apendiks. Vprašanje etimologijje razrešeno, gle- de nadomestitve Tominškovega uvo- da, ki je zaradi zastarelosti izpuščen, s sodobnejšo študijo pa tole: od časa, v kateremje nastal ta uvod, pa do da- nes smo priče izjemnemu razvoju je- zikoslmja, kije prinesel s seboj števil- na nova spoznanja. Težko bi bilo to ogromno področje združiti in omeji- ti na ta obseg. Sicer pa bi bila takšna študija aktualna predvsem za strokov- njake in študente klasične filologije, primerjalne in splošne jezikoslovce, ki se s temi stvarmi obsežneje seznanijo na predavanjih, posežejo pa lahko po drugi ustrezni obsežnejši in natanč­ nejši strokovni literaturi. 250 Posebej moramo omeniti posamezni- ke, ki so veliko pripomogli k našemu delu. Zahvala gre prof. dr. Primožu Simonitiju in asist. dr. Tadeju Vidmar- ju za pomoč pri nabavi računalniške programske opreme; predstojniku Oddelka za klasično filologijo doc. dr. Matjažu Babiču za materialno (naba- va map, kuvert, fotokopiranje„„) in moralno podporo pri našem delu ter sodelovanje pri pregledu 3. dela slo- varja; nekdanjemu ljubljanskemu nadškofu in metropolitu g. dr. Aloj- ziju Šuštarju, ki je z iskrenimi voščili pospremil na pot izdajanje tega slo- varja in še vedno spremlja in podpira naš projekt; Ministrstvu za kulturo RS; podjetju Minolta, d.o.o Ljubljana ter seveda predstavnikom Založbe Kres za korektno in dobro sodelovanje. Po- sebna zahvala pa velja: a) g. lektorju Martinu Benediku, ki je decembra 1998 iz lastnih raziskoval- nih sredstev namenil 40.000 SIT za naš projekt; s tem denarjem smo ku- pili diskete, papir in mape b) najožjemu sodelavcu pri tem pro- jektu Pavlu Češarku za vso njegovo pomoč. In obeti za nadaljnje delo? l. Po dogovoru z Založbo Kres bo slo- var dokočno izšel do leta 2005, čeprav so prvotne optimistične napovedi po- stavljale rok leto 2000, kar bi bilo ob ustreznejši podpori pristojnih institu- cij in pod pogojem, da bi se delo na- daljevalo v takšnem tempu, kot je bilo začeto, tudi mogoče. Če bo šlo vse po načrtih, bo torej slovar v celoti izdan ob 110-letnici prvih začetkov. 2. Posebej razveseljivo je dejstvo, da na založbi resno razmišljajo tudi o iz- daji celotnega slovarja v elektronski obliki, kar bi zelo povečalo njegovo uporabnost, hkrati pa bi bili (če nas do takrat ne bo kdo že prehitel) prvi, Keria II - 2 • 2000 ki bi imeli latinski slovar v takšni obli- ki. 3. Verjetno bomo ohranjene lističe, ki bodo po izidu slovarja še vedno imeli pomembno dokumentarno vrednost, preskenirali, shranili v elek- tronski obliki in jih tako še dodatno dokumentirali, ker utegnejo biti dra- goceno raziskovalno gradivo tako za filologe kot tudi za slaviste in primer- jalne jezikoslovce. Originalne lističe namerava založba prepustiti NUK-u ali kakšni podobni inštituciji. 4. Delo bo odslej potekalo precej laž- je, saj so dorečena vsa vprašanja, pa tudi samo delo je z novimi bazami po- datkov in zbirkami antičnih besedil na zgoščenkah veliko hitrejše in lažje. Kljub temu ostaja frekvenca izdajanja na dve leti zaradi velikih finančnih bremen, ki so povezana s tiskarskimi stroški. 5. Splošno vzeto lahko rečemo, da se razmere, v katerihje slovar nastajal in razmere, v katerih ga danes ponovno oživljamo, ne razlikujejo kaj dosti. Slo- var nastaja z delom peščice ljudi, ki jim ne manjka vneme in dobre volje. Vendar pa se zgolj od slednjega ne da živeti. Žalostno je dejstvo, da so nam zaprli skoraj vsa vrata, na katera smo potrkali za pomoč. Predvsem bi si že- leli več podpore s strani državnih in- štitucij, saj gre za res izjemen dosežek slovenske znanosti, za veliko kultur- no in znanstveno pridobitev ter ne- nazadnje za projekt trajnega nacional- nega pomena. Delo na takšnem slovarju je po eni strani enkrat in neponovljiva življenj- ska priložnost, lahko bi rekli celo pri- vilegij, po drugi strani pa predstavlja tudi veliko odgovornost pred znanost- jo, stroko in javnostjo. Z njim izkazu- jemo tudi čast možem, ki so svoje delo posvetili nastanku tega slovarja, v prvi vrsti njegovemu uredniku, prof. Fra- Miscellanea nu Wiesthalerju, ki mu je posvetil svo- je življenje. Oceno končnega uspeha prepuščamo vam. Matej Hriberšek glavni urednik Wiesthalerjevega slovarja SEZNAM POMEMBNEJŠIH NOVIH KNJIG KNJIŽNICE ODDELKA ZA KLASIČNO FILOLOGijO ZA LETO 1999 AUGUSTINUS in der Neuzeit. Col- loque de la Herzog August Bibliot- hek de Wolfenbuttel 14-17 octobre 1996 / sous la direction de Kurt Flasch et Dominique de Courcelles ; etudes reunies et presentees par Dominique de Courcelles. Turn- hout, Brepols, cop. 1998, 291 str. ISBN 2-503-50794-8 COBISS-ID 13631586 BECKER, L. C.: A new stoicism. Prin- ceton (New Jersey), Princeton Uni- versity Press, 1999, cop. l 998m, VIII, 216 str. (Princeton paper- backs : Philosophy. Classics). ISBN 0-691-00964-3 (paperback) COBISS-ID 10700130 BELESTINL(:S, R.: Rega Belestinle apanth isma keimeno n (epiloge kei- meno n Paschales M. Kitromelides). Athena, Boyle ton Ellenčin, 1998, 158 str. ISBN 960-560-013-7 COBISS-ID 9936482 The CAMBRIDGE companion to early Greek philosophy. Edited by A. A. Lang. Cambridge, New York: Cambridge University Press, 1999, XXX, 427 str. (Cambridge compa- nions to philosophy). 251 ISBN 0-521-44122-6 (hardback) COBISS-ID 10728034 CICERO, M. T.: De inventione. Intro- duzione, traduzione e note a cura di Maria Greco. Galatina, Conge- do, 1998, 358 str. (Studi di filolo- gia e letteratura. Supplementi / U niversita di Lecce, Dipartimento di scienze dell' antichita; 3). I:SBN 88-8086-184-0 COBISS-ID 10408290 EAST and west: modes of communi- cation. Proceedings of the first ple- nary conference at Merida, edited by Evangelos Chrysos, lan Wood. Leiden, Boston, Koln, Brill, 1999, XIV, 288 str. (The transformation of the Roman world, ISSN 1386- 4165; vol. 5). ISBN 90-04-10929-3 COBISS-ID 9930082 EINLEITUNG in die griechische Phi- lologie. U nter Mitwirkung von Wal- ter Ameling „. [et al.] herausgege- ben von Heinz-Gunther Nesselrath. Stuttgart, Leipzig: Teubner, 1997, XVI, 773 str. (Einleitung in die Al- tertumswissenschaft). ISBN 3-519-07435-4 COBISS-ID 13603426 EINLEITUNG in die lateinische Phi- lologie. Unter Mitwirkung von Mary Beard ... [et al.] herausgege- ben von Fritz Graf, Stuttgart, Leip- zig: Teubner, 1997, X, 725 str. (Ein- leitung in die Altertumswissensc- haft). ISBN 3-519-07 434-6 COBISS-ID 13611874 FUHRMANN, M.: Europas fremd gewor- dene Fundamente. Aktuelles zu Themen aus der Antike. Zurich: Artemis & Winkler, cop. 1995, 255 str. ISBN 3-7608-1122-1 COBISS-ID 13601890 GALINSKY, K: Augustan culture: an interpretive introduction. Princeton