ELien BISTRICA PRI TRŽIČU - pri Petrolu tel. 53-575 VSAK DAN MALICE IN KOSILA BOGAT IZBOR JEDI PO NAROČILU VELIK SENČEN VRT Gorenjska^ Banka Banka <* podlubom PESTREJŠA DEPOZITNA PONUDBA GLAS Leto XLIX - št. 63 - CENA 150 SIT Kranj, petek, 9. avgusta 1996 Doma tudi srebrna Andraž in Brigita - Tri dni po tem, ko so se v Atlanti končale 26. poletne olimpijske igre moderne dobe in je ugasnil olimpijski ogenj, so prišli domov tudi zadnji slovenski olimpijci. Najprej na Brniku, nato pa še na Brdu in na Prešernovem trgu v Ljubljani so jih pozdravili predstavniki države, klubski prijatelji in seveda sorodniki. Največ pozornosti med vsemi sta bila seveda deležna nosilca srebrnih olimpijskih odličij Ljubljančana Andraž Vehovar in Brigita Bukovec, vsi naši športniki in spremljevalci pa so priznali, da so komaj čakali, da se vrnejo na domača tla. • V.Stanovnik, foto: T.Dokl Začetek obnove ceste Žabnica - Škof j a Loka Končno od Dorfarij proti Formam V štirih mesecih bodo zgradili 800 metrov ceste, če bo denar, bodo nadaljevali proti Grencu. Kranj, 9. avgusta - Na eni najbolj prometnih in tudi najslabših rcgionalk na Gorenjskem, za katere skrbi država, se je končno začelo. Na cesti Kranj - Škofja Loka so zdaj zabrneli stroji na odseku od Dorfarij do Form. Investitor rekonstrukcije v prvi fazi blizu 800 metrov dolgega odseka je Ministrstvo za promet in zveze, enostranski pločnik in javno razsvetljavo pa sofinancira občina Škofja Loka. Po pogodbi izvaja dela Cestno podjetje Kranj, trajala pa naj bi do sredine novembra. Nadaljevanje naprej do Grenca še letos bo odvisno od zahtevnosti del na prvem odseku oziroma od denarja, ki je letos namenjen za odsek do Grenca. • A. Žalar Blejske denacionalizacije TRADICIONALNI 46. GORENJSKI SEJEM NAJVEČJA TRGOVINA NA ENEM MESTU Z UGODNIMI CENAMI VSE ZA KMETIJSTVO, DOM IN DRUŽINO VEČERNI ZABAVNI PROGRAM S PLESOM KRANJ, 9.-18. AVGUSTA '96 Se bodo hoteli razleteli na dvoje? Hotel Jelovica so z denacionalizacijskim postopkom že razdelili na dva dela (hotel Jelovico in vilo Labod). Se bo na dvoje razletel tudi hotel Lovec ali morebiti celo hotel Toplice? Bled - Potem ko je hotel Jelovica z denacionalizacijskim postopkom že razpadel na dva dela, je radovljiška upravna enota pred kratkim izdala delno odločbo, po kateri mora Hotelsko turistično podjetje Hotel Lovec Bled podržavljeni del hotela do 15. septembra vrniti v last in posest nekdanjemu lastniku oz. njegovim dedičem. Zahteva za vrnitev v naravi je vložena tudi za hotel Toplice. Čeprav lastništvo za delovanje hotelov ni vedno najpomembnejše, se v blejski občini bojijo, da denacionali-zacijska delitev hotela Jelovica ne bi postala vzorčni Erimer tudi za ostale blejske otele. Jelovica je namreč tudi dejansko razpadla na dva dela. Z novejšim delom nekdanjega hotela, ki je ohranil ime Jelovica, gospodari Največja trgovina in zabava Osemsto razsta vijake v na sejmu v Kranju Dopoldne bo minister za notranje zadeve Andrej Šter odprl 46. mednarodni Gorenjski sejem, ki bo deset dni čez dan največja trgovina, zvečer pa veliko zabavišče na Gorenjskem. hotelsko podjetje Jelovica, lastnica starega, po vojni podržavljenega dela hotela, ki obsega 42 sob, bistro oz. restavracijo, vrt, več lokalov, pisarne in del parkirišča, pa je podjetje Aba, d.o.o., iz Ljubljane, ki je vrnjeni del odkupila od dedičev nekdanje lastnice in ga poimenovala Vila Labod. Podjetje je opremljene turistične sobe z balkonom in kopalnico že začelo prodajati (to dokazujejo tudi časopisni oglasi), blejska občina pa z različnimi ukrepi poskuša preprečiti razprodajo hotela po sobah, preureditev sob v turistične apartmaje s kuhinjami in spreminjanje turističnega značaja Bleda v spalno naselje. Po sedanjem zazidalnem načrtu je na območju hotela Jelovice in Vile Labod možen le hotelski turizem, lastniki starejšega dela hotela pa poudarjajo, da z nepremičnino niso kupili tudi dejavnosti. • CZ. Kranj, 9. avgusta - Že 46. zapored se danes v Kranju na razstavnem prostoru Gorenjskega sejma začenja mednarodni avgustovski sejem. Na največji trgovini na enem mestu tokrat na okrog 60 tisoč kvadratnih metrih ponuja najrazličnejše izdelke nekaj manj kot 800 domačih in tujih razstavljalcev. ■■ Po sejemskih cenah bodo obiskovalci, ki so lani kupili za ogled avgustovskega sejma okrog 80.000 vstopnic in Približno toliko jih pričakujejo tudi Jetos, lahko izbirali med izdelki za široko potrošnjo, belo tehniko, akustiko, stroji za kmetijstvo, gozdarstvo, Prehrano, gostinsko opremo in opremo za vrtičkarje. V ponudbi razstavljalcev so izdelki za šport in in razvedrilo, računalniki, fotoaparati z različno opremo, tekstilni izdelki, montažne nise in drugo. Vsak večer od 19. ure naprej pa bo Gorenjski sejem tudi veliko zabavišče z gostinsko ponudbo in zabavnimi Prireditvami. • A. Žalar Gorenjski glas v Gorenji vasi Jutri, v soboto bo Gorenjski glas na obisku v Gorenji vasi. Med 9. in 11. uro se dobimo Pr* Sedmič. Vabljeni Ko bo "shopping11 doživetje Na letošnjem Celovškem sejmu med 10. in 18. avgustom se predstavlja več kot 600 podjetij. Kot novost so letos prvič v programu kmečki produkti in tudi področje zimskega športa. Kot zanimivost je letos na sejmu zelo privlačen "Open-Air", oder avstrijske radiotelevizije ORF, na katerem nastopajo zelo znani glasbeniki. Poleg tega je na "črkovnem rallyju" na razpolago dobitek v znesku ATS 70.000.-. Poleg tega pa so v zabaviščnem parku novosti, ki jih do sedaj na jugu Avstrije še ni bilo. Tudi na področju mode je CELOVŠKI SEJEM neprekosljiv dajalec tona. V sortimentu se nahaja že aktualna jesenska in zimska moda, "young fashion" in tudi ustrezni dodatki. Veselje za nove trende pa bo zbudila tudi vesela in drzna modna revija. Prvo nadstropje v 12. hali pa se je za 9 dni spremenilo v pravi zimski park. Zelo bogata paleta izdelkov pa že da prvo predve-selje na zimo. Kdor pa išče individualne stanovanjske ideje, je v hali 5 na pravem mestu. Zastopani so domala vsi prvovrstni ponudniki na tem področju. Tudi za tiste, ki radi gradijo in urejajo, je poskrbljeno. Poskrbljeno je tudi za vse želje in vprašanja. Sprehod po sejmu bo doživetje Poleg tega je v hali 6 pestra ponudba hišnih in kuhinjskih strojev. Končno pa je poskrbljeno tudi za razvajene želodce. Gastronomi iz vsega sveta na posebni "jedilni stezi" ponujajo svoje specialitete. Glasova naročniška nagradna igra Gorenjski sejem, ki danes odpira vrata, ne bi bil sejem in ne gorenjski, če ob njem in na njem ne bi bil zraven tudi Gorenjski glas. V desetih sejemskih dneh bo izhajala priloga "Sejemski USPEH", tik ob vhodu v večnamensko sejemsko dvorano smo postavili Glasov razstavno prodajni prostor. Pri Katji in Nini, ki Vas bosta pozdravili "na Glasovem štantu", se boste lahko prijavili za katerikoli Glasov izlet; plačali naročnino; naročili mali oglas - in oddali ta kupon za letošnje sejemsko naročniško nagradno žrebanje. Kupon še v torek in prihodnji petek Nagradno vprašanje za udeležbo v sejemskem naročniškem žrebanju bo še dvakrat objavljeno na tem mestu v časopisu, torej na 2. strani, vsakič z drugim vprašanjem. Kupon z odgovorom je potrebno iz časopisa izrezali tako, da bo na drugi strani ostal odtisnjen Vaš kompletni naročniški naslov. Kuponov za nagradno igro, ki ne bodo imeli odtisnjenega naročniškega naslova, pri žrebanju ne bomo upoštevali! Vsaka naročnica oz- vsak naročnik ima možnost sodelovati s tremi nagradnimi kuponi, zadnji bo objavljen 16. avgusta, žrebali pa bomo letos dvakrat: prvič bo žrebanje naslednji dan po objavi drugega kupona, prihodnjo sredo, 14. avgusta, drugič pa po zaključku KUPON Nagradno vprašanje št. 1: V letu 1997 bo GLAS let obeležil_ neprekinjenega izhajanja. sejma, v ponedeljek 19. avgusta. Nagradni kupon z odgovorom bo najbolj enostavno oddati kar na sejmu, lahko ga boste poslali tudi v kuverti na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4 001 Kranj. V žrebanju bodo upoštevani vsi kuponi, ki bodo oddani na sejmu ali jih bomo prejeli po pošti najkasneje do 19. avgusta - torej morate kuverto oddati v nabiralnik najkasneje prihodnji torek, če nas morda ne boste obiskali na sejmu in kuponov oddali pri Katji ali Nini direktno v boben za žrebanje. Kaj pa novi naročniki Če boste Gorenjski glas naročili kadarkoli v času sejma, Vam bosta na Glasovem razstavno prodajnem prostoru Katja in Nina takoj vpisali vse podatke in boste oddali kupon v boben za žrebanje. Vsi, ki se boste pisno ali po telefonu 064/ 223 - 111 naročili do vključno prihodnjega četrtka do 9.00 ure, boste svoj prvi naslovljeni izvod časopisa že dobili v petek, ko bo prvič objavljen kupon, in izrezali kupon z Vašim naslovom. In zakaj se splača prav v teh dneh naročiti Gorenjski glas? Ker novi naročniki tudi sodelujete v sejemski naročniški nagradni akciji in ker Vam takoj omogočimo sejemsko darilo: časopis boste novi naročniki do konca septembra dobivali brezplačno. To pa sploh še ni vse: sejem je sejem in na Glasovem razstavno prodajnem prostoru na sejmu bomo pripravili še marsikaj -obiske znanih Gorenj k in Gorenjcev; vsakodnevne akcije.... sejemska naročniška nagradna igra za 2 x 50 nagrad Nagrade: kopalniška oprema Makos Kranj, po izbiri v vrednosti 2 x 50.000 tolarjev; klubska miza Bolero Mizarstva Smolej Kovor; zlata orglica Zlatarne Rangus Žerovc, Prešernova 13 Kranj; "Moj izlet z letalom" za 10 oseb v Belo krajino s pilotom Silvom Orožimom in "Anuško"; 10 m2 keramičnih ploščic Projekt Tržič; 34 x rafting po Savi Dolinki z Alter Šport Clubom Podnart; 30 x planinski piknik v Lovski koči na Taležu; 30 x izlet po izbiri z Gorenjskim glasom gorenje POOBLAŠČENA PRODAJALNA A*c< m d.O.O. Koroška c. 33, tel.: 064/223-455 Janeza Puharja 10, Planina 1, | ddai te,, 064/325-257 i SUŠ^Z ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK ' ' VGRADNI ŠTEDILNIKI I---~~ vS^^E HLADILNIKI IN VSADNA KUHALIŠČA 11 ZAMRZOVALNIK VGRADNI HLADILNIKI IN ZAMRZOVALNIKI TV - AUDIO - VIDEO MAi KUHINJE KOPALNICE KUH,NJNrtt»^AKoj GORENJSKA? NAS NA JESENICE Tel.: 064/81-761, fax: 064/82-275, Tel./fax: 064/861-551 # prodaja plina projektiranje 0 trgovina montaža plinskih inštalacij $ montaža vodovodnih inštalacij montaža centralnega ogrevanja • servis plinskih trosil Obiščite nas na sejmu v Kranju! FINGA ATELJE d.o.o SALON POHIŠTVA TITOVA 1, JESENICE tel./fax: 861-441 (25-20) AVGUST - UGODNE CENE KUHINJ SVEA, GORENJE in MARLES ■ Sedežne garniture NOVA OPREMA Vzmetnice in jogi postelje Velika izbira dnevnih sob, jedilnic, spalnic, otroških sob... M Za vse, ki imate težave s hrbtenico, v mesecu avgustu ugoden nakup ortopedskega programa LÀTEX in LAT0FLEX posteljnih vložkov H Ugodnosti nakupa za gotovino, kredit na 2 ali 3 leta Možnost svetovanja na domu, prevoz in montaža po dogovoru. Odprto od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Se priporočamo! /—........ v......_. KRANJ Servisno prodajni center Kranj, tel.: 064/212-951, sejemski tel.: 223-108 ABS, servo volan, airbag... SEJEMSKO DARILO (za vozila iz zaloge) KLIMA NAPRAVA Gorenjska turistična sezona Slovenci so šli na morje... ...na Gorenjsko pa so prišli večinoma tuji gostje, ki v povprečju niso ne mladi in ne stari, so srednjih let, željni aktivnega hribolazništva. Vsak gost, čeprav je nizkega rodu in plitvega žepa, je na dopustu rad gospod, zato ga žalimo z geslom Imejmo se fajn - saj ni hipi! Parkirišča, ki so zastonj, so non-stop prazna. Turistični delavci: "Država se lahko še pa še trudi, da bi nam uničila turizem - vendar ji ne bo uspelo..." Še tisti največji optimisti, ki so prav do konca verjeli, da bomo vendarle kaj več iztržili iz letošnje poletne turistične sezone kot lani, so bržkone že opustili vse upanje. Avgust je tu, vsa slovenska turistična letovišča pa so že oznanila, da se ni obrestovala nobena promocija v tujini in - to pa še najmanj - prva vseslovenska akcija Imejmo se fajn, ki naj bi zadržala čimveč slovenskih gostov v domačem turizmu. Po obisku v nekaterih gorenjskih turističnih središčih pač ne moremo reči, da je gostov, domačih in tujih le za vzorec -seveda so, a znatno manj - v povprečju za 20 odstotkov manj kot lani, ko sezona tudi ni bila kaj prida. Pa najprej poglejmo, kakšen je na Gorenjskem pogled na akcijo Imejmo se fajn. Gostje niso hipiji Prva ugotovitev, ki smo jo slišali iz ust turističnih delavcev, je, da je bila akcija Imejmo se fajn, ki naj bi po zgledu drugih zahodnoevropskih turističnih promocijskih akcij zadržala doma čimveč domaČih gostov, ki naj bi tako pomagali domačemu turizmu, na Gorenjskem popolna polomija. Turistični delavci, ki smo jih po Gorenjskem spraševali o namenu in odmevu te naše prve slovenske promocijske akcije, so samo zmajevali z glavami ali pa odkrito kritizirali predvsem sredstva, ki so bila v višini - menda kar 65 milijonov tolarjev - namenjena za izvedbo te akcije, a je bil učinek domala enak - ničli! Na Gorenjskem nismo kljub prizadevanjem našli nobenega domačega gosta, ki bi dejal, da letuje zato, ker se je bil odzval akciji Imejmo se fajn. Turistični delavci, gostinci, hotelirji, ki imajo vsakodnevni stik z gosti, tudi niso doslej zaznali nobenega primera. Na Bledu so dobili od približno 400 vključenih v akcijo Imejmo se fajn te dva odziva: eden je noter padel po naključju, eden je pa *e prej rezerviral! Kako "fajn" bi se imeli naši turistični delavci, če bi domnevnih 65 milijonov tolarjev davkoplačevalskega denarja država namenila za reklamo v tujih časopisih, radijskih in TV Postajah? "Pol leta bi lahko oglaševali na tujem, v vseh časopisih na Bavarskem za ta denar," pravijo v turizmu. Akcija je prišla občutno Prepozno, povsem pa je zgrešila tudi cilj. "Slovencu pa res ni treba dopovedovati, kakšna sta Bled jn Bohinj, saj domala vsak Slovenec ve, kje je slaščičarna Pri Smonu na Bledu, ne pa, da 8« bomo učili, kje je Bled! Akcija bi morala biti namenjena tistim majhnim slovens ga žepa, na dopustu hoče biti -gospod! In zdaj ti gre neka akcija s takim sloganom kot Imejmo se fajn nagovarjati potencialne dopustniške gospe m gopode? Kot da so neki pobalini ali hipiji, ko jih nagovarjajo s tistim "fajn". Zal organizatorji akcije nimajo pojma o turistih in turizmu!" Prihajajo nekdanji Vzhodni Nemci Slovenci so odleteli na morja - ne na domače morje, kjer zaradi slabega obiska celo odpuščajo honorarno zaposlene, ampak na vabljiva tuja morja srednjega vzhoda, ker je skupaj z letalskim prevozom enotedensko bivanje s polpen-zionom znatno ceneje kot doma. Slovenci so kaj hitro spoznali, kar ve vsak zahodno-nemški turist: v luksuznem hotelu v Frankfurtu je lahko ena sama nočitev z zajtrkom 600 nemških mark, kolikor stane enotedensko bivanje na srednjem vzhodu! Ali: teden Dubrovnika za 300 mark z letalskim prevozom vred niti približno ni enako tednu bivanja na Bledu ali v Bohinju. Da seveda ne govorimo, kako vabljiva so tuja letovišča tudi zato, ker je izvenpenzionska ponudba znatno cenejša. Preprosta ugotovitev: Evropa tur- če v Sloveniji pozabiš denarnico v restavraciji, vam jo bo natakarica vrnila. Res pa tudi je, da bi vsaka politična negotovost pri sosedih pomembno vplivala na turizem: lani, v času hrvaške Nevihte, gostje sicer Gorenjske niso zapuščali, novi pa niso prihajali. Vsak dotik vojne se takoj pozna: zabrnijo faksi in telefoni in odpovedi kar dežujejo. Roštilj na obalo, psa pa v jezero V tistih turističnih krajih, kjer so uvedli parkirnine, turistični delavci parkirnin - ne kritizirajo! Malo čudno, a tako je. Po njihovem mnenju je kar prav, da so, in da zaradi njih trgovine, gostilne in hoteli nimajo manjšega prometa. Ko smo obiskali Bled in Bohinj, je na žalost deževalo -ne v soboto in ne v nedeljo ni bilo nikjer nobenega parkirnega mojstra, ki so tako vsiljivo pobirali parkirnino lani, na vsakem koraku. Umaknili so se pod streho, parkirni prostori pa so bili tako ali tako prazni. Bled ima to nesrečo, da ima skozi center speljano cesto proti Bohinju, zato ne more uvesti drugačnega prometnega režima, kot ga ima danes. V prvi coni, ob jezeru, boste odšteli 1.000 tolarjev, drugod Gostje si želijo miru Poklicali smo dva hotela izven turističnih središč: Hotel Grad Podvin in Petrolov hotel Špik v Martuljku. V hotelu Grad Podvin so zadovoljni z zasedenostjo. 60 postelj je večinoma zasedenih, so pa večinoma tuji gostje, ki si telijo sprehodov, rekreacije in miru, za kar imajo v Podvinu obilo motnosti. Imajo zunanji bazen, teniška igrišča, jahalnico... V hotelu Špik v Martuljku pa so malo razočarani nad sezono - tako Kot povsod je tudi tu približno za 20 odstotkov manj gostov kot lani - čeprav je hotel trenutno dobro zaseden, enako kamp, v katerem je 300 gostov. Vabljiv je predvsem bazen, med gosti prevladujejo tujci, ki se ukvarjajo s številnimi rekreacijskimi aktivnostmi. ističnim trgom vzhoda kratko in malo ni več konkurenčna, saj se tudi znameniti koroški turizem spopada z velikimi izgubami. A niso gostinci in hotelirji navili cen: slovenska država je draga! Italijanski gost, ki jih je letos na Gorenjskem v primerjavi s prejšnjimi leti izredno malo, gurman, kakršen je vsak italijanski dopustnik, plača za obrok v italijanski restavraciji znatno manj, kot bi ga stal nakup živil v trgovini v Bohin- Cene - če to priznamo ah ne - krojijo usodo tudi gorenjskega turizma,, ki ga nekako ohranjajo pri življenju samo in le tuji turist, kajti domačih je malo. Po hribih in planinah je po 500 tolarjev, je pa tudi parkirišče ob jezeru, kjer stane ura parkiranja 200 tolarjev, dve uri 500 tolarjev, tri pa 1.000 tolarjev. Ali: 25 odstotkov parkirnih površin stane 1.000 tolarjev za avto, 60 odstotkov blejskih parkirišč pa je po 500 tolarjev. In kje je nadaljnjih 15 odstotkov? To je pa parkirišče pri Vezeninah, kjer je 250 parkirnih mest in ki je non - stop prazno, čeprav je zastonj. Malokdo sede na zastonj avtobus, ki pelje od Vezenin po Bledu, do Zake. Vsak hoče z avtom prav do obale, in če tako hoče - pravijo Blejci - naj pa plača. Če ne more 600 metrov peš, naj pa odpre denarnico. Našo obalo moramo ohraniti, saj se ne sme nemalo čeških turistov, ki se-^>n krajein" ki se"šele borijo za veda večinoma prenočujejo kar dogajati to, kar še je dogajalo turistično razpoznavnost. Man- na prostem ali v svojih avto- prejšnja leta.ko so se lepo mobilih, zanimivo pa tudi je, da je, recimo, v Bohinju, med nemškimi turisti zelo veliko nekdanjih državljanov Vzhodne Nemčije. Zakaj? Sledi razlaga, ki se vam lahko zdi neumna ali pa tudi ne: nekdanji Vzhodni Nemci, ki so seveda pri denarju, nekako ne želijo začeti svojega turističnega van-dranja po svetu v "kapitalističnih" državah, ampak se jim zdijo nekako bližje in še vedno bolj varne države v tranziciji. Če cene odbijajo, potem na drugi strani privlači varna Slovenija, kar se vedno vpliva na to, če bodo turisti prišli ali ne. Ni kraj in ne kriminala in - JSe kraje bi morali propagirati, denimo: zakaj pa ne Kočevsko **eko, ki si tako obupno prizadeva, da bi zaživela s turizmom? Propagirati bi morali Majhne domače penzione, j^ajhne vasi in naselja, ne pa B'eda in Bohinja, lepo pro- Jn so turistični delavci, ki vidijo v dušo vsakega turista, t "aPreJ ze^° kntični do ^kcije, ki je mimogrede .Požrla" tako velik denar, ki 01 ga pravi turistični mački znali petkrat obrniti: . 'Vsak turist, domač ali tuj, ie na dopustu - gospod! Naj bo H ^ko nizkega rodu ali plitve- pripeljali do obale, iz prtljažnika vzeli roštilj, ga postavili na obalo, položili steklenice v jezero, mimogrede pa šampo-nirali domačega psa in ga okopali v jezeru... Sicer pa imajo stalni gostje Bleda in Bohinja tako ah tako stalne parkirne kartice tako kot tudi domačini. In če je kdo, ki ima kartico, pripravljen zadevo s parkirninami in ceno natančno preračunati, potem bo izračunal, da ima celo toliko popusta, kot je kartica vredna. Tolažba za tiste, ki se kar naprej in naprej ne morejo sprijazniti s parkirnim režimom! Nahrbtnik in -gremo v hribe Posebno poglavje so viken-daši, ki jih v komercialni turizem usmerjena Bled in Kranjska Gora pač ne gledata ravno prijazno. Bohinj je sploh rekorder s svojimi 500 vikendi in kar 2.000 posteljami v počitniških kapacitetah. Za primerjavo: v hotelih ima samo 800 postelj, 140 oddajalcev sob pa zmore ponuditi 1.200 postelj v zasebnih sobah. Očitno je, da vikendaši rade volje oddajajo svoje vikende tudi na črno, saj je pred vikendi opaziti avtomobile tujih registracij. Mogoče seveda je, da so tujci prišli k znancem, ki imajo vikend v Kranjski Gori ali v Bohinju na obisk, mogoče pa tudi je, da se vikend oddaja. Na črno. A zdaj država še ne premore mehanizma, ki bi te zadeve sankcioniral. Ko smo čepeli pred turističnimi uradi in se na svoje oči želeli prepričati, kakšni turisti pravzaprav oblegajo naša znana letovišča, smo ob pomoči domačinov in poznavalcev turistov ugotovitve strnili v naslednje: Povprečen turist, ki danes letuje na Gorenjskem, je tujec - za Slovence smo že ugotovili, da so na morju. Ta tujec je silno rad v kamnu: v Ukancu, Danici, Šobcu, Zaki in drugih kampih, če pa hoče malo več udobja, potem je v hotelu ali v zasebnih penzionih ali apartmajih. Ta tujec, ki v povprečju ni mlad in tudi star ne - starejši, zelo prijetni gostje prihajajo v posezoni - zjutraj vstane, si oprta nahrbtniček, posadi na glavo klobuček, v roki ima sprehajalno karto in z ženko zarana odrine - v hribe! A pozor! Ni to sprehajalna tura s paličico v razdalji dva kilometra tja in dva nazaj: to je prava, naporna tura! Šest kilometrov okoli jezera ni nič! Tako se ne preznojiš! Gostje, recimo z Bleda, po zajtrku odrinejo do jame na Babji zob in so do kosila že nazaj! Ali: meni nič tebi nič zakorakajo z Bleda peš do Valvasorjevega doma pod Stolom... Potem se nam pa res ni zdelo čudno, ko smo pred turističnim birojem v Bohinju prisluškovali pogovoru dveh tujcev, ki sta se eden pred drugim hvalila, da sta prejšnji dan prehodila kar dvanajst kilometrov! Zelo pohvalno za naše turistične kraje: pravočasno so spoznali, da si turisti ne želijo več lenariti in pretegovati po ležalnih stolih, ampak so željni rekreacije. Zato je danes obilno tovrstne ponudbe: od raf-tinga, vodništva, gorskega kolesarjenja. Ti pa res "kšef-tajo", pravijo domačini in tako imamo tudi po tej plati povprečnega gorenjskega tujega turista kot na dlani. Turistični kraji so ohranili vse tradicionalne turistične prireditve, tako da ob popoldnevih in ob večerih ni dolgčas niti tistim, ki ostanejo v kraju in so še dovolj pri močeh za dobro domačo zabavo, pokušn-jo hrane. Prireditve obiščejo seveda tudi domačini in okoličani - navsezadnje je kar veliko Slovencev ostalo doma in jim je obisk kakšne prireditve v zadovoljstvo in veselje. Tradicionalnim prireditvam so se pridružile še kakšne nove, izvirne, kot je recimo županov ples v blejski Kazini - ki ga redno odpre blejski župan Vinko Gole. Skratka: turistična sezona ni najboljša, verjetno se nam obeta kar nekaj sušnih turističnih sezon in le upamo lahko, da ne sedem sušnih krav. In če sklenemo z besedami turističnega delavca: "Preživeli bomo. Naj se država še tako trudi, turizma nam uničiti ne more..." D. Sedej Ob 50. obletnici delovanja Gorske reševalne službe Kranj je bila na ledeniku pod Skuto ledeniška šola, kjer so reševalci pod vodstvom inštruktorja Zvoneta Korenčana blizu 30 gornikom brezplačno pokazali, kako se uporabljajo dereze in kako se varno hodi po ledu in snegu. Morda bo zaradi tega v gorah le kakšna nesreča manj. Državi diši tudi planinska lastnina Planinci hočejo obdržati svoje Še posebej sporen je tisti del lastnine, ki zemljiškoknjižno še ni bil prenesen na planinska društva, nasploh pa se je občinski pritisk na planinsko lastnino povečal. Kranj, 9. avgusta • Na ta problem je še posebej na občnem zboru Planinskega društva Kranj opozoril najprej predsednik društva Franc Ekar, zadeva pa v kranjskem primeru predvsem kočo na Jakobu nad Preddvorom, za njim pa predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar. Povedal je, da je bil planinskim društvom podeljen javni status, kar jih postavlja v boljši položaj, v novem zakonu o društvih pa je pomanjkljivo rešen problem tiste družbene lastnine, ki jo imajo planinska društva v upravljanju. V večini primerov naj bi bilo to rešeno, najbolj kritično pa je, če lastnina ni zemljiškoknjižno prenesena na društva. Z zakonom bi, po Brvarjevem mnenju, moralo biti določeno, da postane ta lastnina z dnevom uveljavitve zakona društvena last. To dopolnilo naj bi bilo vneseno v zakon, saj ne gre samo za problem planinskih, ampak tudi drugih društev. Zadnje mesece pa nekatere občine silijo planince, da prepustijo svojo lastnino ob- činam, na kar planinci ne pristajamo, je dejal Brvar. Planinska organizacija je v stotih letih vložila preveč truda, da so gore ostale slovenske, in da je v njih toliko urejenih domov, koč in zavetišč. Planinci redno, vendar ne vedno uspešno, opozarjajo tudi na druge, ne samo "planinske" probleme. V Kranju, kjer je v društvu nad 2000 članov, med njimi 80 gorskih reševalcev, nad 50 alpinistov, blizu 30 gorskih in planinskih vodnikov ter nad 10 markacistov, ki morajo skrbeti za 200 kilometrov bolj ali manj zahtevnih planinskih poti, menijo, da lastniki tistih gozdnih cest, ki jih veliko uporabljajo tudi gorniki, ne bi smeli plačevati davka. Treba je najti sožitje med naravo samo, hribovci in lastniki te zemlje. Skrajni čas ie, da se na slovenski meji postavijo slovenski mejni kamni, z napisom RS in ne še naprej SFRJ, so menili v Kranju. Tudi to je pomembno za ugled države. J. Košnjek Občinsko povabilo: Pridi spet na Bled Kritikov veliko, ljudi z idejami vedno premalo Nekatere moti županov ples, druge parkirnina in lisice, tretje... Poleg kritik je slišati tudi pohvale, še najbolj spodbudno pa je to, da Bled sodi med redke turistične kraje, ki se za zdaj lahko pohvalijo z boljšimi rezultati, kot so jih dosegli lani. Bled - Bled je v prvih sedmih mesecih beležil za štiri odstotke več nočitev kot lani v enakem obdobju, samo julija je bilo nočitev za 22 odstotkov več kot v lanskem juliju. Podatki kažejo, da turizem na Bledu letos še bolj kot lani "rešujejo" tuji gostje, ki so v prvih sedmih mesecih "ustvarili" devet odstotkov več nočitev kot lani v enakem času, medtem ko je bilo nočitev domačih gostov v tem času kar za 19 odstotkov manj. Akcija "Imejmo se fajn" (doma) torej Bledu ni prinesla veliko, lahko se le prepustimo nedokazljivemu ugibanju, da bi bil padec nočitev domačih turistov še precej večji, če ne bi bilo "fajn" republiške akcije... Knjižica z naslovom Pridi spet na Bled, v kateri občina vsak mesec sproti predstavlja program prireditev v kraju in okolici, nas je spodbudila, da smo se odzvali povabilu in odšli spet na Bled. No, mlada blejska občina je letos poskušala tudi v program prireditev vnesti nekaj mladostne svežine! Če sodimo po polovici sezone (prireditve so se začele sredi junija in se bodo končale v sredini septembra), ji to kar dobro uspeva. Ponedeljkovi informacijski večeri, ki so jih s terase hotela Park preselili na glavno blejsko turistično ulico, so se lepo "prijeli". Ob videoprojekcijski predstavitvi Bleda in njegove okolice, Triglavskega narodnega parka in ostalih delov Slovenije se ustavljajo predvsem tuji gostje, ki tudi radi povprašajo, kam na sprehod, kje je najlepša razgledna točka, kako varno na Triglav in nazaj, kaj je tradicionalna slovenska kuhinja... Zlobni jeziki so opletali, opletajo in bodo opletali Vsak torek je v blejski Kazini županov ples. Gostje že ob zajtrku dobijo na mizo županovo vabilo na ples. In tisti, ki se povabilu odzovejo, lahko zvečer zaplešejo z županom, z njegovim namestnikom ali z enim od direktorjev hotelov, ki se tudi redno udeležujejo plesov. Pa ne le to! Srečanje je tudi priložnost za pogovor o blejski turistični ponudbi, o tem, kaj gostje na Bledu pogrešajo ali si še posebej Želijo, o čisto vsakdanjih problemih. Čeprav je po Bledu slišati na račun županovih plesov različne komentarje, med drugim tudi take, da gre za poniževanje "prvega moža občine", župan Vinko Gole različne dovtipe prepušča zlobnim jezikom, ki so opletali v vseh časih in še zmeraj bodo, sam pa pravi: "Ideja je dobra, plesi lepo obiskani, gostje navdušeni..." In županu tudi zdravje za zdaj kljub njegovim ne ravno rosnim letom kar dobro služi in še vedno lahko in rad zapleše. Na Bledu bodo izbirali miss Vsako sredo pridejo na račun ljubitelji narodnoza-bavne glasbe. Prireditve, ki jih pripravlja Turistično poslovni center Bled v sodelovanju z glasbeno agencijo Antonič Gorje, so dobro obiskane. V sredo je igral in Erepeval ansambel Franca Mi-ehča, to sredo bodo goste in obiskovalce zabavali Gorenjski muzikantje s humoristom Klemenom, čez dva tedna ansambel Roberta Zupana, zadnjo avgustovsko sredo Slovenski kvintet... Petek je dan za resno glasbo. Danes bodo v zdraviliškem parku slovesno odprli Okarina folk festival na Bledu, ki se je sicer začel že v nedeljo in se bo končal 18. avgusta. In kam v soboto? Zvezdana Gorenčič - Bal, direktorica agencije GAP Ac-tive, d.o.o., Domžale, ki v imenu občine koordinira program blejskih poletnih prireditev, poudarja, da se na Bled in v osrednjo blejsko plesno dvorano Kazina spet vračajo mladi in malo manj mladi iz vseh koncev Gorenjske in tudi od drugod. In razlog za njihov "povratek"? Agencija je s "Bitka" za Blejski grad V ozadju poletnega turističnega utripa na Bledu poteka "bitka" za Blejski grad. Čeprav se je grad na podlagi intervencijskega zakona o lastninjenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lasti ie znašel na seznamu spomenikov, ki naj bi postali državna lastnina, se na Bledu močno prizadevajo, da bi ostal v občinski lasti. Občina je že predlagala vladi, da ga umakne s seznama, sicer pa je že v sredini julija pripravila vse potrebno za vpis gradu kot občinske lastnine v zemljiško knjigo. Na Bledu imajo v "bitki" za grad dovolj orožja, bolje rečeno: trdnih dokazov. Občina Radovljica je namreč že pred dvema letoma na podlagi odloka o gospodarskih javnih službah med turistično infrastrukturo uvrstila tudi Blejski grad, s podjetjem Turizem in rekreacija Bled je podpisala dogovor o brezplačnem prenosu turistično športnih in kulturnih infrastrukturnih objektov in naprav (tudi gradu) na občino, po razpadu radovljiške občine na tri nove pa je lastnica teh objektov na blejskem območju postala nova blejska občina. Blejska občina je v petdesetih in šestdesetih letih v obnovo gradu vložila okoli 20 milijonov mark in tudi v letošnjem proračunu namenja za obnovo 22 milijonov tolarjev. Pa ne le to! Občina in ministrstvo za kulturo sta se že dogovarjala o sofinanciranju obnove gradu, ki bi sicer stala od 4 do 5 milijonov mark, in tudi o obogatitvi muzejske zbirke. finančno podporo občine doslej povabila na oder Avia band, Green town jazz band, Plavo travo zaboravo in druge, obetajo pa se še nastopi Anje Rupel, Salomeja, New swing kvarteta... Zadnjo avgustovsko soboto, ko bo igral Avia band, bodo v Kazini izbirali tudi Miss Bleda. Prijave prikupnih deklet zbira direktorica agencije Zvezdana, kandidatke pa se lahko prijavijo tudi na občino Bled. Kdo bo v žiriji, naj ostane skrivnost, bržkone pa bo lepotičke ocenjeval tudi eden od Glasovih "mož". Stojnice brez kiča Vsako nedeljo je v Zdraviliškem parku sejem izdelkov domače in umetne obrti. Čeprav so nekateri "krošnjarji" poskušali vse, da bi na stojnicah (hkrati) ponujali tudi kič, se programski svet občine in agencija GAP Active letos nista uklonila. Na Riklijevih dnevih je sodelovalo 49 mojstrov domače in umetne obrti iz vse Slovenije, na nedeljskih sejmih jih je vsakič dvanajst. Mojstri obrti ne ponujajo le Lisice doslej uklenile štirideset vozil Čeprav so nekateri trdno prepričani, da je blejska občina nabavila posebne tehnične naprave za vklenitev nepravilno parkiranih motornih vozil, t. L lisice, zgolj zato, da bi s tem polnila občinsko blagajno, na občini to zanikajo s podatki, da letošnji izkupiček ne bo pokril stroškov nabave, in da tudi sicer "lisičenje" ne prinaša zaslužka. Lisice so do ponedeljka vklenile štirideset motornih vozil, od tega 22 vozil slovenskih državljanov in 18 vozil tujcev. V lisice so se med drugim "ujeli" znani blejski prekrškarji in vozniki, ki niso verjeli občinskim možem, da so za letošnjo poletno sezono res nabavili lisice. No, nekateri so se o tem prepričali šele potlej, ko so morali za "razlisl-čenje" kolesa plačati 7.000 tolarjev, plačati pa bodo morali še od 1.125 do 5.000 tolarjev kazni za prekršek! Trije vozniki so poskušali lisice nasilno odstraniti s kolesa, vendar so vse odkrili. Da se prometni in obalni red na Bledu vendarle izboljšuje, dokazuje tudi podatek, da so doslej voznikom izdali za tretjino manj obvestit o prekrških kot v enakem lanskem obdobju. svojih izdelkov, ampak gostom tudi pokažejo, kako jih izdelujejo, jih povabijo za mojstrsko mizo, da še sami poskusijo, in podobno. No, v nedeljo pridejo na Bledu na svoj račun tudi otroci! Vrstijo se otroške delavnice, lutkovne predstave, gledališke igrice... V nedeljo je bil "mini ulični teater" z gostom iz Kolumbije, to nedeljo (ob petih popoldne) bo gostovalo Lutkovno gledališče Jesenice s predstavo Plešoči osliček, prvega septembra, tik pred začetkom novega šolskega leta, bo "mega veliki otroški žur" - in tako dalje. C. Zaplotnik 3. januarja je let praznoval 86 Kranjskogorec Edvard Lavtižar, bister, hudomušen in kulturen mož, ki izhaja iz najbolj znane kranjskogorske družine Lavtižarjev. Njegov oče, njegov stric, njegovi sorodniki so bili ali dolgoletni župani Kranjske Gore ali duhovniki ali premožni posestniki. Edvard ima zgodovino kraja v malem prstu, k njemu hodijo po nasvete krajevni zapisovalci ali zgodovinarji, ki pišejo zgodovino teh krajev, sam pa noče nič spraviti na papir. Zakaj? "Ah, kaj bi pisal. Saj lahko vsakomur povem, kar vem o zgodovini, sam pa nisem Zgodovinar. Vem, da se je danes moderno ukvarjati z zgodovino, vendar po moji presoji novodobni zgodovinarji pišejo o stvareh, o katerih bi radi videli, da bi se zgodile. To pa ni nič vredno," pravi Edvard, ki ga vsa Zgornjesavska dolina pozna pod vzdevkom Edek. Kako to? "Rodil sem se kot Edvard, na dan, ko je umrl angleški kralj Edward VIL Ko so me vpoklicali, da bi šel na soško fronto, je neki vojak slovanskega porekla videl moje ime in ga po slovansko prevedel v Edek. Zaklical je Edek, pa sem bil Edek za vekomaj..." Edvard Lavtižar je leta 1929 maturiral na kranjski gimnaziji in od tedanjih 24 maturantov so danes živi še štirje. Pravi: "Se vedno Edvard Lavtižar iz Kranjske Gore: Če te ni zraven, o tebi vsi vse vedo Prava trdoživa kranjskogorska korenina je nedvomno Edvard Lavtižar, ki danes, pri 86. letih še vedno izredno živahno in natančno opisuje krajevno zgodovino. Škoda le, da bo marsikaj šlo v pozabo, kajti Edek, kot mu pravijo v vsej Zgornjesavski dolini, noče nič zapisati... se dobimo, tudi z Benedikovim Martinom iz Kranja. Potem sem bil na medicini nekaj časa, pa nisem končal, bolj sem se ukvarjal z biologijo postrvi. Naša družina je namreč imela ribolovni revir od državne meje v Ratečah do Mojstrane. To je bilo naše." Lavtižarjeva družina izhaja iz Srednjega vrha in iz Kranjske Gore. Priimek Lavtižar naj bi izhajal iz imena Vavčer. Josip Lavtižar, njegov oče, je bil dolgo župan v Kranjski Gori, njegov stric pa trideset let župnik v Ratečah. Zupan ali "gerend", kot so pravili tedaj, je bil njegov oče še tudi po prvi svetovni vojni. Kar deset let po vojni je vodil županstvo, bil pa seveda Judi predsednik raznih društev. Kranjskogorci se ga spominjajo kot poštenega in narodno zavednega človeka. "Tedaj," pravi Edvard, "je bil začetek stoletja in panslovansko gibanje. Lavtižarje-vi so leta 1912 zgradili v Kranjski Gori hotel Balkan, ki so ga imenovali tako zato, ker so gojili simpatije do južnih Slovanov, ki so se borili proti Turkom. Tri leta kasneje so prišli Nemci in zavpiti: "Jo, kakšna svinjarija pa je ta napis: Balkan!" Napis je bil zbrisan, po koncu vojne pa je bil spet - Balkan. Ko je prišel Hitler, je šel napis Balkan spet dol. Gor in dol je romal tisti nesrečni Balkan." Balkan je potem podedoval Edvardov brat, ki so ga po drugi svetovni vojni Oznovci najprej obsodili na prisilno delo v Litostroju. Lavtižarjevi so imeli v Kranjski Gori kar tri hiše skupaj, zato je obsojeni brat Oznovcem ušel skozi drugo hišo. V besu je povojna oblast, ki ni mogla trpeti premožnih družin in posameznikov, zaprla njegovo ženo in otroka, z grožnjo, da ju bodo ubili, če se ne javi. V strahu za ženo in otroka se jim je javil, odvlekli so ga na Jesenice, ga pretepali in mučili in nazadnje - ubili. A to so hudi spomini, še posebej, ker mučitelj in šef Ozne danes na Gorenjskem še živi. Edvard Lavtižar zelo živahno pripoveduje predvsem tedaj, ko beseda nanese na krajevno zgodovino. "Veste, mi, Kranjskogorci, smo po poreklu naseljenci iz Rožne doline, popolnoma drugače pa je z Ratečani, ki so bili v teh krajih že pred našo naselitvijo. Nam so Ratečani vedno pravili "caparji ", češ kaj boste vi, ki ste se v nekih capah sem pri t ep l i... Kranjska Gora je imela po prvi svetovni vojni 92 hišnih številk, vsi so se med seboj poznali in vsak je vedel o vsakomur vse povedati - za sedem rodov nazaj, če je bilo treba in če tistega, o katerem so govorili za sedem rodov nazaj, ni bilo zraven. To ni le kranjskogorska, to je značilna slovenska folklora - če te nI zraven, drugi zvedo vse o tebi in o tvojih prednikih. V nekih obdobjih je v vasi vladala popolna poštenost. Po Napoleonovih časih so bila v Kranjski Gori vsa hišna vrata odprta noč in dan; če je kdo kaj izgubil, je župnik izgubo oznanil v cerkvi, če je furman verigo izgubil, se je vrnil in jo našel obešeno na plotu. Ko je bila vojna, so se vrata zaklepala, po vojni pa spet ne. A so bili Kranjskogorci tudi navihani, recimo, neki Španov Jok, ki jo je graničarjem pri Alpini kar pošteno zagodel. Zime so bile hude, pa so graničarji jemali drva tudi iz skladovnice pri Leku, Španov Jok pa je v vsako poleno zvrtal luknjico in vanjo vtaknil po en "kapsl ". Edvard Lavtižar pravi, da je bil vedno zelo radoveden, ima pa zelo dober spomin ter dobro pozna zgodovino krajevnih, imen in obeležij. Tako se še danes spomni, kaj je pisalo v Rosegerjevem križu pod Mihovim domom, ve, da so bili graditelji ceste čez Vršič opozorjeni na nevarnost snežnega plazu, a se za opozorila niso zmenili... Kot pronicljivega krajevnega zgodovinarja pa ga zelo moti napačna raba krajevnih imen, kot je tista Pri Srnjaku, ki v resnici ni pri Srnjaku, ampak je na Goljevšah.. V pristni kranjskogorski govorici - "mi, Kranjskogorci, akamo, se pravi, črko o večkrat izgovorimo kot a " - Edvard pripoveduje še veliko drugih zanimivosti in res je prav škoda, da se ne da pregovoriti in si ne zapisuje svojih spominov. • D.Sedej Danes bodo odprli 46. mednarodni Gorenjski sejem v Kranju V« j reč j« trgovina % žabam na Gorenjskem Na 60.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora v Savskem logu v Kranju bo do 18. avgusta skoraj 800 domačih in tujih razstavljalcev predstavilo največjo ponudbo za kupce na enem mestu. Vsak večer pa bo ob gostinski ponudbi za zabavo skrbel drug zabavni ansambel. Najcenejša vstopnina, na večerno zabavo pa prost vstop. Kranj, 9. avgusta - Ob 10. uri dopoldne se V~~ " ~ I kov in Zlatarne Celje. Že sedemindvajsetič pa bodo na Gorenjskem sejmu v Kranju odprla Znana imena, dobra ponudba se bo na letošnjem sejmu predstavila Avstrijska vrata letošnje 46. mednarodne prireditve, ki Na letošnjem sejmu bodo med razstavljal- gospodarska zbornica bo trajala do prihodnje nedelje, 18. avgusta. Sejem, na katerem se tokrat predstavlja na 60.000 kvadratnih metrih skoraj 800 razstavljalcev, bo odprl minister za notranje zadeve Andrej Šter. Vsak dan bo odprt potem od 9. do 19. ure, večerni zabavni program pa od 19. ure do polnoči, ob sobotah pa še uro dlje. Lani so za ogled avgustovskega sejma prodali 80.000 vstopnic Podoben obisk organizator pričakuje tudi letos. Ob raznovrstni in pestri ponudbi so na novinarski konferenci napovedali, da bodo razstavljala vse, kar bo razstavljeno, tudi ponudili po sejemskih cenah. Letošnji avgustovski oziroma velikošmarski sejem pa ne bo le potrdil več kot poltisočletne sejemske tradicije sejmarstva v Kranju, ampak bo tudi deset dni največja trgovina na enem mestu, so poudarili prireditelji, ko so ga predstavili na novinarski konferenci v Kranju v začetku tedna. Od solate do avtomobila, od tekstila do bele tehnike, od gradbenega materiala do hiše. Takšnih primerjav glede ponudbe bi lahko našteli še veliko. Znana imena, dobra ponudba Na letošnjem sejmu bodo med razstavljal-ci tudi nekatera poznana imena: - Alprom, Gorenje, Kovinotehna, Mercator, Ar k Maja, Liiz Karantanija s pohištvom in belo tehniko - Agromehanika, KGZ Sloga, Metalka, Trgoprevoz s kmetijsko, gozdarsko in gradbeno mehanizacijo - Jelovica, Kli, Mercator Sora, Merkur, Ovsenik z gradbenimi materiali, stavbnim pohištvom in montažnimi hišami - Zlatarna Celje z zlatarskimi izdelki - Lončarsko podjetje Komenda z lončarskimi izdelki - Jub, Merkur z barvami in laki - Mobitel, Telekom, LE-tehnika s telefonijo oziroma mobilno telefonijo Skoraj osemsto razstavljalcev je tokrat na sejmu. Med tujimi razstavljala so iz Nemčije, Avstrije, Italije, Makedonije ter Bosne in Hercegovine. V ponudbi tujih razstaljalcev pa so oprema za gostinstvo, hotelirstvo, fotomaterial in fotoaparati, HI-FI in satelitska tehnika, računalniki, šivalni in pletilni stroji, lesno obdelovalni stroji, pripomočki za tehnično risanje, bio prehrana itd. Gorenjski glas, Banka, Zavarovalnica Na Gorenjskem sejmu bo na vhodu na sejem tudi razstavni prostor Gorenjskega glasa, kjer se bo vse dneve in vsak trenutek nekaj dogajalo. Nasproti bo prostor Gorenjske banke Kranj z vsemi bančnimi storitvami, malo naprej v večnamenski dvorani pa bo tudi Zavarovalnica Triglav s predstavitvijo svojega zavarovalniškega programa. V sejemskih dneh bo izhajal tudi poseben sejemski časopis Gorenjskega glasa pod naslovom Sejemski Uspeh. Pripravljali ga bomo v Press centru Gorenjskega glasa na sejmu. Deset ansamblov Odprtje sejma bosta danes dopoldne popestrila citrar Miha Dovžan in pevka Jožica Kališnik. Med sejmom pa bo vsak večer med 19. uro in polnočjo, ob sobotah pa do enih ponoči, bo v parku na gostinskem prostoru igral za zabavo in ples drug ansambel. Že danes, prvi dan, bo zvečer med nastopom ansambla Pop design tudi izbor za Miss Slovenije. Tri popoldneve: 11. avgusta, 15. avgusta in 18. avgusta, bo na sejmu igral tudi ansambel Rudija Jevška. Vstopnice za ogled sejma bodo po 500 tolarjev, parkirnina pa po 100 tolarjev. Za otroke do 7. leta je vstop prost. V petek, 16. avgusta, bo dan starejših občanov. Za vse nad 60 let stare bodo vstopnice po 300 tolarjev. Pivovarna Union in prireditelj Gorenjski sejem pa bosta poskrbela tudi za brezplačno osvežitev z brezalkoholnimi pijačami Pivovarne Union. V programu Vse za dom in vse, kar bo predstavljeno, bo tudi naprodaj, bo velika izbira izdelkov bele tehnike, pohištva, akustike, vozil, koles, tekstila, kuhinj, galanterije, usnja, prehrane. Posebno velika bo izbira najsodobnejše opreme za kmetijstvo in gozdarstvo ter ponudba avtomobilov. Raznovrstna in. bogata bo tudi oprema za vrtičkarje, za šport in razvedrilo. Pri vozilih oziroma avtomobilih pa posebej omenimo ponudbo poltovornih avtomobilov, motornih koles in koles. Organizator pa še posebej opozarja na zanimivo ponudbo kvalitetnih in oblikovno zanimivih zlatarskih izdelkov obrtni- Bilo je vrsto izzivov Franc Ekar je letos dvajseto leto direktor Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem v Kranju: "Ves čas smo bili poslovno uspešni. Vendar pa vseh ciljev nismo mogli doseči zaradi nekaterih odločilnih preusmerjanj in recimo nenaklonjenosti obrobnim središčem v Sloveniji. Močnemu centralizmu smo na primer priča tudi sedaj. To pa ne bo v prid razvoju sejmov in sejmarstva v državi Sloveniji. V minulih dveh desetletjih je bila vrsta izzivov. Sejem je postal prostor za sejemska in druga dogajanja tako na športnem kot drugih področjih. Vedno je bil naš glavni cilj kakovost in tako smo ob osamosvojitvi Slovenije tudi postregli tudi s programom in prireditvijo Slovensko poreklo oziroma Slovenska kakovost. Kakovost in nadaljevanje več kot poltisočletne tradicije pa ostaja tudi naprej usmeritev sejmov v Kranju." ansambel. Tudi vstopnina sicer za sejem bo nižja od trenutno povprečnih vstopnin na sejmih v Sloveniji. Veljala bo 500 tolarjev. Organizator Gorenjski sejem pa bo tudi tokrat znižal vstopnino za obiskovalce starejše od 60 let, za najmlajše do sedem let starosti pa bo vstop prost. Nagrade za najboljšo nalogo Za šolarje, ki si bodo ogledali sejem, prireditelj Gorenjski sejem in Gorenjski glas razpisujeta deset nagrad. Naloge na največ dveh straneh (A4), z zapisom oziroma spisom o sejmu naj šolarji (osnovna šola) pošiljejo na PPC Gorenjski sejem, 4000 Kranj, Stara cesta 24, do 30. avgusta. Zvest tradiciji zabavnih večerov zadnjih let z brezplačnim vstopom ostaja tudi zabavni program. Ob pestri gostinski oziroma prehrambeni ponudbi na zunanjem sejemskem prostoru bo vsak večer skrbel ob različnih zanimivostih za zabavo drug narodnozabavni Poleg obiskovalcev iz različnih krajev Slovenije, posebno 15. avgusta na cerkveni in državni praznik, pričakujejo na sejmu veliko poslovnih in prijateljskih srečanj v sejemskih dneh tudi iz tujine. Med tujimi razstavljala bodo tokrat iz Avstrije, Nemčije, Italije, Makedonije in Bosne in Hercegovine. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure, večerni zabavni program v zabaviščnem parku na sejmu pa se bo začel ob 19. uri in bo trajal do polnoči, ob sobotah pa še uro dlje. • A. Žalar najstarejši povojni slovenski sejem s poltisočletno tradicijo ob velikem šmarnu 46. GORENJSKI SEJEM v KRANJU od 9. do 18. avgusta • CELOVITA PONUDBA NA ENEM MESTU • VSE ZA SODOBNO KMETIJSTVO, GOZDARSTVO VRTIČKARSTVO • VSE ZA DOM, GOSPODINJSTVO, HOBI, REKREACIJO • BOGATA PONUDBA AVTOMOBILOV, TRAKTORJEV, TRANSPORTNIH SISTEMOV, KAMIONOV • VRHUNSKI ZLATARSKI IZDELKI sejemske ugodnosti pri nakupih: popusti, znižanje cen, ugodna posojila bančni in špediterski servis na samem sejmu VSAKA 20 VSTOPNICA PRINAŠA KUPON ZA BREZPLAČNO DEGUSTACIJO BOGATA IN PESTRA GOSTINSKA PONUDBA slovenske domače jedi, tradicionalna ponudba svežih morskih rib in sadežev, madžarske specialitete VEČERNI ZABAVNI PROGRAM S PRIZNANIMI GLASBENIKI VSAK DAN V ČASU SEJMA OD 19. DO 24. URE -VSTOPNINE NI! 9. 8. POP DESIGN in IZBOR MISS SLOVENIJE za miss sveta 10. 8. KINGSTONE in POWER DANCERS 11.8. MONROE BAND 12. 8. ČUKI 13. 8. PETER LOVŠIN in VITEZI OBLOŽENE MIZE 14. 8. FARAONI 15. 8. ansambel LOJZETA SLAKA 16. 8. HELENA BLAGNE z ansamblom 17. 8. RITMO LOCO 18. 8. VILI RESNIK in prijatelji ansambel RUDIJA JEVŠKA vas bo zabaval v popoldanskem času: 11., 15. in 18. avgusta JJSKEM SEJMU V KRANJU V PETEK, 16. AVGUSTA, "DAN STAREJŠIH OBČANOV" (nad 60 let) - cena vstopnice samo 300 SIT d.o.o., TRŽI C TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon: 064/222-268 VAM NUDI POHIŠTVO VSEH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV še posebej pa v času sejma od 9. do 18. avgusta 1996 AKCIJSKE NAKUPE S POPUSTI kuhinje SVEA 35 % sedežne garniture HOJA Ljubljana 25 % mize in stole LIP RADOMLJE 10 % pohištvo GARANT Polzela 25 % od 1.8. do 31.8. GORENJE kuhinje 30 % • brezplačna dostava po Gorenjskem in Ljubljani • svetovanje na domu • skiciranje • montaža po dogovoru KREDIT T + 7 % Vljudno vabljeni v trgovino ALPROM, d.o.o., Tržič ob vhodu v Gorenjski sejem in na njihov razstavni prostor na sejmu. TRGOVINA PAPIRNICA M D 7 Jaka Platiše 17 4000 KRANJ Trgovina MD7 Vam je pripravila UGODNO RAZPRODAJO vseh: - šolskih potrebščin - video igric - tetrisa - igrač - usnjene galanterije Popust znaša od 5 do 50% in velja do konca razprodaje zaloge. Trgovina je odprta od 15. -19, ure, sobota od 8. -12. ure. Vabi Vas trgovina in papirnica MD7. vsako mm n \m peci muk mm Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju. moto d.o.o. trejo \sin& Šuceva 27, 4000 Kranj, tel.: 064/268-515, fax: 064/268-514 064/268-512 (servis Vrhovnik) GENERALNA ZASTOPSTVA (A) Husqvarna CJUSMVJk - motocikli (ITALIJA) - traktorji (AVSTRIJA) MOIOREX motorno olje in maziva (ŠVICA) ZUPVN - motociklistična oprema (NEMČIJA) Vabimo vas, da nas obiščete na 46. Gorenjskem sejmu v Kranju od 9. do 18. avgusta 1996. CAFE 8ELUEÜCRE GLASBENI KLUB nad Vilo Bled na Bledu Jutri, v soboto, 10. 8., ob 21. uri MELITA OSOJNIK & JASNA KNEZ Vokal & gib Vrhunska šansonjerka in ena sbvenskih najbolj znanih plesalk bosta prepletli glasbo in ples v nepozabno doživetje. Info. & rezervacije: (064) 741-181 (13h-21h) HYUnDHI - PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL - UGODEN KREDIT, LEASING - SERVIS, KLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE AVT0HISA KADIVEC Pipanova 46, ŠENČUR Tel.: 064/41-573 RENAULT osenna in tovorna vozna Obiščite nas na GOREMSKEM SEJMI/ PREŠA d.O.O. Cerklje J± SLOV. C 51 V Tel.: (064)422-522 RENAULT v mesecu avgustu Pri nakupu 2 avtoplaščev &§w^ vam brezplačno operemo avto. Pri nakupu 4 avtoplaščev Ssïïsxa" vam podarimo majico Polo in operemo avto. CEÏÏD VAŠ NAJBOLJŠI PARTNER ZA VARNO VOŽNJO KRANJ, Staneta Žagarja 58c Telefon:064/33 1 -039, 33 1 -662 MARKIČ • ŠOLSKI COPATI • DOMA IZDELANI MOKASINI • COPATI ZA DOM • ORTOPEDSKA OBUTEV • ŠPORTNA OBUTEV OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU V HALI A NA STALNEM MESTU in v trgovini v TC DETELJICA. Spticapjgjdelimo Obišiite nas na GORENJSKEM SEJMU od 9. do 18. avgusta (v večnamenski dvorani) vse informacije o NMT in GSM Poslovna enota Kranj, Koroška 27, 4000 Kranj telefon 064 222 6 i 6, telefaks 064 22 1 616 mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT S CM http://www.mobitel.si Specializirana trgovina fjf in servis šivalnih strojev ^tular vas vabi na 46. mednarodni gorenjski sejem. Obiščite nas na prodajnem -razstavnem prostoru v hali VND. ŠIVALNI STROJI, 0VERL0CK STROJI INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJI LIKALNE PARNE PREŠE IN VALJI SAM0ÍKVALITETA IM^CENO nemška kakovost od leta 1867 N0STI •3 letna garancija • strokovno svetpv|_ kvalitetne servisne storitve • dodatne instrukcije za pravilno uporabo stroja V srcu lesa. Slovenske domačije si danes ne moremo zamisliti brez prijaznih oblik vhodnih in sobnih vrat, brez dekorativne balkonske ograje, po svežem lesu dišeče postelje, sten in podov, ki sestavljajo čudovito celoto v objemu zaključnih in obrobnih letev. Vso to skladnost lesa, prostora in okolja pomagajo ustvarjati nepogrešljivi lepljeni masivni leseni elementi in drugi gradbeni materiali z lesa. Ekološko in človeku prijazno bivalno okolje vam pomaga ustvariti mizarstvo, profiliranje lesa in žaga MLOVSENIK ALOJZ jPlilm Jezerska c. 108 c, 64 000 Kranj teL: 064/242 481,242110, fax.:064/242 094 OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU KRANJ Servisno prodajni center KRANJ tel.: 223-276, 211-225, tel. na sejmu 223-108 m zamudite sejemskih ugodnosti OB NAKUPI) VOZIL RENAULT IíHÍIÏI■ cuo SAMO 16.300 DEM TWINGO SAMO 1*5.100 MEGANE ŽE C LAGUNA ŽE OD 32.200 DEM LAGUNA BREAK SAMO 34.700 DEM NAKUP V ČASU SEJMA VAM PRINESE 10.000 KM BREZPLAČNE VOŽNJE Z VAŠIM RENAULTOM Izkoristite možnost testnih voženj pred vhodom na Gorenjski sejem kovinOtehna NA SEJMU \ KRANJU IN V BLAGOVNICI FUŽINAH NA JESENICAH pralni stroj Gorenje sejemski 0 popust ob nakupu z gotovino nad 20.000 SIT SUPER UGODNO pralni stroji hladilniki štedilniki j. 499 \ televizorji aa^gi) glasbeni stolpi čeki 75.259 in še 150 podobnih gotovina 67.733 izdelkov £<*i 62.990 otovina 56.691 TV Samsung BIO Prodaja na 5 čekov brez obresti. toaletni papir 64 rol 1.990 pralni prašek ARIEL 4 kg 1.190 hitri pekač ELMA 7.990 parni likalnik PHILIPS (majica gratis) 4.390 brivnik PHILIPS 6.990 posoda za led 224 nerjaveča posoda 12-delna uvoz 16.990 toaletni papir 10/1 359 ponve teflon 3 v grt uvoz 1.590 rezalni stroj metalic GORENJE 17.990 ekonom lonec 5 Itr uvoz 6.590 raženj emajliran uvoz 4.782 likalnik na paroMGA 5.290 Posebna pozornost kupcem/^^^™^ ki kupijo nad 60.000 SIT (kosilo, povrnjen denar za vstopnico, hladno pivo) Informacije: blagovnica 064/81-952, sejem 064/223-236. w ^ d.o.o. Sr. Bitnje 70 (B) 4209Žabnica tel.: +386 64 312-000 fax: +386 64 312-331 PODJETJE ZA TRGOVINO IN PROIZVODNJO - ŽABNICA GENERALNI ZASTOPNIK PODJETIJ ZA SLOVENIJO E HMerten Trgovini: U-OG J Šmartinska 152, Hala A, južni vhod, tel.: 061/18 51 601 in Srednje Bitnje 70, Žabnica, telefon 064/312 000, 311 008 AKCIJA NOVO + CENEJE + EKOLOŠKO STARO ZA NOVO SENZORJI • senzorji • senzorske svetilke • vrtne senzorske svetilke • senzorski halogenski reflektorji • elektronski preizkuševalci napetosti in prevodnosti • lepilne pištole • pištole na topel zrak • plinski spajkalniki E Prenavljate električno napeljavo, ste se naveličali starih stikal, so poškodovana, neuporabna ali nevarna? Prinesite stara stikala, kateregakoli proizvajalca, k nam in izbrali boste lahko nova! • Vrhunska kakovost stikal nemškega podjetja Merten. V akciji STARO ZA NOVO vam pri nakupu novega stikala priznamo 10-odstotni popust. Material starih stikal bomo znova uporabili. Rešitev je torej preprosta! ^MoMMGLAS NA SEJMU Od danes naprej do 18. avgusta bo Gorenjski glas tudi na Gorenjskem sejmu. Našli nas boste (na običajnem prostoru) tik pri vhodu ali v poslovni stavbi v Press centru. Pokličete nas lahko tudi po telefonu: - razstavni prostor: 223-032 - Press center Gorenjskega glasa: 223-392 Končujemo gradnjo stanovanjsko-poslovnega objekta v Škof ji Loki # visoko kvalitetna gradnja • neposredna bližina mesta • garaže v objektu V PRODAJI STA ŠE DVE 3-sobni stanovanji s kabinetom velikosti 98 m2 CENA 1.700 DEM/m2 • stanovanja vseljiva takoj • možnost nakupa lokalov za mirno dejavnost Informacije po le I.: 064/620-371 od 7. do IS. ure SENK POHIŠTVO - SENK TRADE, d.o.o. Projektiranje, izdelava, prodaja notranje opreme Britof 23, 4000 Kranj Tel. (064) 242-064, 242-358, fax. (064) 241-767 Proizvodni program: • kuhinje • dnevne sobe • spalnice • pisarne • zidne in stropne obloge • parket • zaključne letve • oprema hotelskih sob • gostinska in druga oprema po načrtu SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka TRES1VA, «OM VELUX SVETOVNO ZNANA KAKOVOST STREŠNO OKNO VELIKOST 78 X 118 CM CENA 38.009 SIT PESTRA IZBIRA f**W ATlUïnVïTI^1 /k li/1 A'TTPTWTA¥ A BETONSKA OPEKA BV 20 - 90 SIT BETONSKA OPEKA BV 30 -110 SIT !!! NOVO !!! RIGIPS PLOŠČE !!! NOVO!!! Delovni čas od 7. do 17. ure ob delavnikih, ob sobotah od 8. do 12. ure Informacije s 620-658 SANITARNA KERAMIKA p! IZREDNO UGODNE CENE 4000 KRANJ, Ljubljanska c. 30, tel.: 064/332-202, fax: 064/332-203 • CERÀMICA DOLOMITE (sanitarna keramika) • INDA (kopalniška oprema) • SANT'AGOSTINO (keramične ploščice) (granitogres ploščice) • GEBER1T (instalacijski material) • GORENJE KERAMIKA (keramične ploščice) (keramične ploščice) # ARMAL -ARMATURE • KOLPASAN - KOPALNE KADI >2S PRO MONTANA Trgovina, zastopstva, športni programi TRŽIČ - DETELJICA, tel.: 064/53-200 NAJVEČJA IZBIRA isffim NAHRBTNIKOV V SLOVENIJI in kompletna oprema za treking, plezanje in prosti čas! AMS Hat System AVTOTRADE d.o.o. Kranj Prodaja novih in rabljenih avtomobilov Kranj, Šuceva 17, tel.: 064/242-300, fax: 064/242-600 L·n NAKI ŽE OD 999.000 SIT ŽE OD 1.398.000 SIT 4220 ŠKOFJA LOKA, Blaževa ulica 3 Tel.: 064/620-381. telefax: 064/623-065 MIZARSTVO tel.: 064/632-360 oprema gostinskih in trgovskih lokalov JE* Je« JkiiLt ^^jp^^ ^ig^ tel.: 064/621-534 Izvajanje stavbno steklarskih del obdelava stekla izdelava izolacijskega materiala ZAKLJUČNA DELA tel.: 064/620-381 dobava in polaganje parketa, keramike in drugih talnih oblog RGOVINA tel.: 064/620-381 prodaja vseh vrst parketa in drugih talnih oblog, izravnalnih mas, lepil in lakov SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSLJE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 241-031 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure MAJA VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA • KONKURENČNE CENE • UGODNI KREDITI • BREZPLAČNA DOSTAVA • MONTAŽA VEČINO POHIŠTVA IMAMO V ZALOG« OBIŠČI .t. SNA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU od 9. do 18. av sta V OTVORITVENI DVORANI! Chemo trgovsko in proizvodno podjetje, d.d. LJUBLJANA, MAISTROVA 10 ŠIROK IZBOR IN UGODNE CENE BARV, LAKOV, LEPIL, ČISTILNIH IN PRALNIH SREDSTEV, SKRATKA VSE ZA GRADNJO, OBNOVO IN VZDRŽEVANJE VAŠEGA DOMA V TRGOVINAH KRANJ, Staneta Žagarja 53, 064/241-397, Mladinska 2, 064/214-091 JESENICE, Kidričeva 21, 064/81-703 DOMŽALE, Ljubljanska 84, 061/724-269 KAMNIK, Perovo 27, 061/812-873 PRODAJA jTMT KJLSTOP8TTO PROGRAM WINKHAUS (vsa mehanska zaščita) PROGRAM EFF - EFF (električne ključavnice) IZDELAVA SISTEMOV NA GENERALNI IN PODGENERALNI KLJUČ, iuLMP ODP,RANJE AVTOMOBILOV, iUM^yv^ii STANOVANJ, TREZORJEV Kebetova 8, 4000 Kranj tel./faks: 064/224-103 Za trgovino GLOBUS Kranj Telefon: 064/222-796 RADIKOVIČ d.o.o. Kebetova 8, 4000 Kranj Telefon: 064/222-618 ETP ETP Elektro center Koroška cesta 53 c, Kranj tel. 216 850, 216172 ' AUDIO - VIDEO - BELA TEHNIKA - MALI GOSPODINJSKI APARATI - SVETILA ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIAL - RTV SERVIS - OKREPČEVALNICA Na razstavnem prostoru v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma Vam želimo predstaviti: • izdelke bele tehnike ZANUSSI IN ELECTROLUX • audio video aparate PHILIPS in AIWA • svetila ESTO V času sejma nudimo: • posebni sejemski popust • možnost plačila na 12 čekov • dostavo na dom 9Y ZASTOPSTVO IN MONTAŽA STOPNIC HENKE d.o.o. - kovinska predelava - razrez HVT - trgovina - prevozi Cveto Rožič Janeza Šmida 15, 4270 Jesenice Tel.: 064/806-026,81-354, fax: 064/806-043 Obiščite nas na sejmu v Kranju. se predstavlja na GORENJSKEM SEJMU v hali A NUDIMO VAM 15 - 20 % popusta ZA OKNA IN VHODNA VRATA NUDIMO KOMPLETNO STORITEV IZBEREMO - SVETUJEMO -DOSTAVIMO - MONTIRAMO MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV DIMENZIJE PRILAGODIMO VAŠIM POTREBAM DRAGOCENE STVARI IZ PLEMENITEGA LESA SALON KLI LOGATEC (061) 741-711 PRODAJNI SALON MARIBOR (062) 224-339 SERVIS STERN KRANJ URADNI PROOAJALEC SERVIS, REZERVNI DCU. KLEPARSTVO. LtČARSTVO. OOOATNA OPREMA ŠTikfevo 13, Kroni. te*./ta* 06-4/323 4», 37* W SERVIS STERN KRANJ URADNI PRODAJALEC YAMAHA SERVIS. REZERVNI OEU, OOOATNA OPREMA, ZAŠČITNA OBLAČILA Šmldova 13. KranL t«l /ta*. OA4/323 41», 32* 739 Obiščite nas na sejmu v Kranju! CEMENTNINE DRASLER IZDELAVA, PRODAJA IN MONTAŽA IZDELKOV IZ BETONA. Staneta Žagarja 52, 4000 KRANJ, tel.: (064) 324-474 NOVO: - odtočni kanali s pocinkanimi ali litoželeznimi rešetkami - povratni ventili - jaški Volkswagen -ko veš, kaj imaš Audi Prednost je v tehniki Predstavitev vozil Audi na Gorenjskem sejmu v Kranju od 9. do 18. avgusta 1996. Možnost testnih voženj! ugoden nakup tudi na kredit ali PORSCHE LEASING VRTAČ d,.0. Visoko 77a, Visoko pri Kranju 4212 Audi POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA VOZILA VOLKSWAGEN IN AUDI KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA, z.o.o. % KRANJ, Šuceva 27 KMETOVALCI POZOR! Pi Modnih cenah nudimo kmetijsko mehanizacijo: - senena linija programa SIP in Bori Sežana - traktorji - cisterne za gnojevko CREINA - nakladalci za gnoj - hladilni bazeni za mleko NlEROS - v času Gorenjskega sejma 15 % popust - molzni stroji ALFA - LAVAL, WESTFALIA, MILKLINE - traktorske gume BARUM - hlevska oprema - rezervni deli Zetor, SIP - rezervni deli za molzne stroje - čistila in pripomočki za mlečno proizvodnjo REPROMATERIAL: gnojila, krmila, žita, zaščitna sredstva, semena, drobno orodje... - odkup in prodaja lesa. Obiščite nas na GORENJSKEM SEJMU V KRANJU na zunanjem razstavnem prostoru ali v naši prodajalni na Šucevi 27, Kranj. TELEFON NA SEJMU: 064/223-491 TELEFONI: Prodajalna: 064/268-521, Komerciala: 064/268-504 Centrala: 064/268-500 Delovni čas trgovine je od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure. Poskrbite za varen vsakdan in varnejšo finančno prihodnost Svojo in svojih najbližjih. Adriàticovà življenjska zavarovanja Vam nudijo pestro izbiro možnosti, da prehitite negotovost prihodnosti in da Vaši , finančni viri ne ugasnejo v primeru nezgode, manjše delovne sposobnosti, starosti ali v primeru najhujšega. Izbirate lahko med raznimi oblikami življenjskih zavarovanj ''''•'•••••:-za primer doživetja, katero lahko spremenite tudi v eno izmed vrst rentnih zavarovanj. Odločite se lahko za življenjsko zavarovanje za primer smrti ali pa za kombinacijo življenjskega in nezgodnega zavarovanja in še mnogo več. zahtevajte podrobne podatke o življenjskih zavarovanjih. Pokličite na telefon 064 211 688, obiščite Adriaticovo ;: poslovno enoto Kranj ali najbližjo pooblaščeno agencijo. Adriàtic Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. PC PRESKRBA TRŽIČ na Gorenjskem sejmu v Kranju od 9. do 18. avgusta 1996 v hali A pohištvo akustika JVC, PHILIPS, MARANTZ, SAMSUNG bela tehnika CANDY kolesa, mopedi motorne kosilnice in obrezovalci HUSQVARNA ZA LJUBITELJE ITALIJANSKEGA STILA! FIAT PUNTO V VSEH BARVAH FIAT PUNTO - VSI MODELI V ZALOGI BRAVO ŽE OD 12.900 DEM ŽE OD 16.450 DEM ŽE OD 22.000 DEM AKCIJA POSEBNE CENE V ČASU GORENJSKEGA SEJMA ZA OMEJENO KOLIČINO VOZIL PUNTO ŽE OD 16.200 DEM BRAVO ŽE OD 22.000 DEM Prepričajte se o izzivalnih ugodnostih • MOŽNOST KREDITA • LEASING • STARO ZA NOVO • • UGODNA OBRESTNA MERA • VELIKA IZBIRA VOZIL V ZALOGI • FIAT Panda 1.1 4x4 Uno 1.0 Base Sp Punto 55 S 3p Punto 55 S 5p Punto 75 SX 3p Punto 75 SX Sp Punto 75 HSD Sp Punto 75 ELX Punto GT 3p Punto Cabrio90ELX Bravo 1.4 S Bravo 1.6 SX 18.630 12.900 16.450 17.160 18.990 19.690 23.990 20.490 30.630 34.260 22.500 26.980 Bravo 1.8 GT Bravo 2.0 HGT Brava 1.4 S Brava 1.6 SX Coupe 1.8 16 V Barchetta 1.816 V Ulysse 2.0 EL za podjetja Ulysse 2.0 EL za občane LANCIA Kappa 2.0 LS Kappa 2.4 LS 32.180 37.720 23.270 27.740 42.300 41.570 35.300 43.795 55.000 57.500 Kappa 3.0 V6 24V LS 68.690 Zeta 2.0 EL za podjetja 47.835 Zetta 2.0 EL za občane 57.705 anao AVTO LI NE KRANJ POOBLAŠČENI PRODAJALEC 4000 KRANJ, Bleiweisova 10 tel.: 064/216-563, 064/211-553 SERVIS: 064/224-244 NA GORENJSKEM SEJMU VAM BOMO PREDSTAVILI NAŠ NOVI POHIŠTVENI PROGRAM: NOTRANJA OPREMA Projektiranje, svetovanje in proizvodnja notranje opreme Kovor, Pod gozdom 30, 4290 Tržič tel.: 064/57-313, fax: 064/58-106 JEDILNI KOTI "OVAL" MIZE ZA JEDILNICE "ARTA" GARDEROBNE STENE "LARA' MLADINSKE SOBE "TOMAŽ" KLUBSKE MIZE "BOLERO" OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE 0 KVALITETI! SEJEMSKI POPUST TelekomV) Slovenije \\ Nacionalni operater telekomunikacij PE Kranj NA GORENJSKEM SEJMU predstavlja telekomunikacijske priključke, naprave in storitve: Telefonske priključke, ISDN priključke, hišne telefonske centrale, dodatne storitve na digitalnem omrežju ter storitev Slovenija Online, ki vam omogoča poceni in hiter dostop do Interneta, teleoken in videoteksa. Vse informacije o prodaji, montaži in servisu vam nudimo v poslovni enoti Telekoma Slovenije v Kranju, Mirka Vadnova 13, ali na brezplačni telefonski številki 080 80 80. VLJUDNO VABLJENI na razstavni PROSTOR TELEKOMA SLOVENIJE V VEČNAMENSKO DVORANO V HALI I GORENJSKEGA SEJMA OD 9. DO 18. AVGUSTA. TiUnm Slov*«!}« onnne ISDN UGODNE SEJEMSKE CENE, GOTOVINSKI POPUSTI DO 6-MESEČNO ODPLAČEVANJE BREZ OBRESTI OD DO 36MESEČNI KREDIT BREZ POLOGA Medi Medicinski in ortopedski pripomočki Kidričeva 47 a, 4000 Kranj, • ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI • NOGAVICE PROTI KRČNIM ŽILAM • PROGRAM IN KO TINENCE • POMOŽNA ZDRAVILNA SREDSTVA tel.: 064/21 87 87 ZA UDOBNO IN SPROŠČENO HOJO ORTOPEDSKA OBUTEV berkemann (D) berkemann Delovni čas: 8.-19., sobota: 8.-12. Vicapfggg'imo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA 064/360-800 telefaks: 064/221-616 mobitel BLOVINAHI OPMATin NMT A OMM hHp"www mobitel « PEUGEOT Avtohiša KAVČIČ, č.o.0. MILJE 45, VISOKO pri Kranju Tel.: 43-142 PRODAJA IN SERVIS VOZILA V ZALOGI: PEUGEOT 406 BOXER FURGON 12 m3 BOXER KOMBI S KLOPMI D BOXER MINIBUS TD UGODNO! P 306 PROFIL 1,6 Z BOGATO SERIJSKO OPREMO UGODNI KREDITI IN LEASING Agromehanika 4000 Kranj, HRASTJE 52/a tel.: 064/331-030, fax: 064/331-734 TRAKTORJI AGT 830 TRAKTORJI ANTONIO CARRARO TRAKTORJI IMT KRATKI DOBAVNI ROKI - DOLOČENI TIPI TAKOJ PARKOVNI PROGRAM PROIZVAJALCA MURAY • TRAKTORJI S KOSILNICO 12, 16, 18 KS • RAZNE PARKOVNE KOSILNICE - SAMOHODNE, MULČARJE TRAKTORSKE IN AVTOMOBILSKE PRIKOLICE PRIKLJUČKI ZA SPRAVILO SENA ■ KOSILNICE, OBRAČALNIKI IZ LASTNEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA: PRŠILNIKI od 2001 naprej ŠKROPILNICE od 2001 naprej AKUMULATORJI ZA OSEBNA IN GOSPODARSKA VOZILA Za vse program nudimo rezervne dele Odkup rabljene mehanizacije KONKURENČNE CENE STALNI SEJEMSKI PROSTOR ZA GOTOVINSKA PLAČILA POPUSTI PRIPOROČAMO SE ZA OBISK TUDI V NAŠEM BLAGOVNOSERVISNEM CENTRU V HRASTJU UGODNI KREDITNI POGOJI DEL. ČAS OD 8. DO 18. URE SOBOTA OD 8. DO 12. URE foto bobnar Albumi za 200 slik 1.799,00 FOTOAPARAT HALINA SENSOR - 10.999,00 FOTOAPARAT HALINA ZOOM -16.999,00 FOTOAPARAT HALINA ZOOM DATUM - 18.999,00 FOTOAPARAT PRESTIGE 280 AS -11.999,00 DALJNOGLED HALINA 8 X 30 - 8.999,00 DALJNOGLED HALINA 8 X 40 - 7.999,00 DALJNOGLED HALINA 8 X 22 - 7.499,00 DALJNOGLED HALINA 10 X 25 - 8.999,00 FOTOAPARAT NIKON AF 400 - 17.999,00 SONČNA OČALA-1.800,00 EJEMSKE CENE SUPER CENE FILM KONICA + CD 1 «199,00 FILM FUJI 3 PACK ! .199,00 FILM AGFA + LEGO KOCKE 999,00 EJEMSKE CENE Visoka strokovna šola za podjetništvo Senčna pot 10, 6322 Portorož OBJAVLJA R AZPIS: t S v Visoko strokovno šolo za podjetništvo za študijsko leto 1996/97 Vpisujemo v 1. letnik triletnega visokošolskega strokovnega študijskega programa podjetništva: Pričetek rednega študija: ponedeljek 14.10.1996 Pričetek izrednega študija: petek 4.10.1996 Kandidati izpolnjene obrazce prijave za vpis pošljejo na prijavno službo Visoke strokovne šole za podjetništvo do dne 30.09.1996. Pri vpisu predložiti: - prijavnico (če še ni bila poslana), - dokazilo vplačilu prvega obroka šolnine (ŽR: 51410-603-327-20), - fotokopijo izpiska iz rojstne matične knjige, - fotokopijo izpiska iz poročne matične knjige (študentke), - tri enake slike (3x4), - osebno izkaznico. VEČ INFORMACIJ: GEA College, Dunajska 156, Ljubljana 1000, tel.: 061/168 70 02,168 73 01, faks: 168 82 13 Visoka strokovna šola za podjetništvo, Senčna pot 10, Portorož 6322 (Avditorij) tel.: 066/747 351, 747 352, faks: 747 353 Informativni dnevi: - Ljubljana, GEA College, d.d., Dunajska 156: 14.8.1996, 20.8.1996 ob 15. uri, - Slovenske Konjice, Konus: 19.8.1996 ob 15. uri, - Portorož, Visoka strokovna šola za podjetništvo, Senčna pot 10: 22.8.96 ob 15. u*1' - Novo mesto, OZS, Novi trg 5: 21.8.1996 ob 15. uri. INTEGR^ OBVESTILO DIJAKOM 11% ŠTUDENTOM! Začetek šolskega leta prinaša med drugimi skrbmi tudi skrb za prevoz v šolo in domov. Osnovna dejavnost našega podjetja je prevoz potnikov na rednih avtobusnih linijah, ki so namenjene tudi prevozu v šolske ustanove. Če vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo, vas vabimo, da kupite blok vozovnic, mesečno, polletno ali celoletno vozovnico za katerokoli relacijo na naših linijah z ugodnimi komercialnimi popusti. Mesečno vozovnico lahko kupite na dva čeka, vendar morata biti čeka vnovčljiva v enem mesecu. Polletno vozovnico lahko kupite na tri čeke, celoletno vozovnico pa lahko kupite na štiri čeke. NOVO! NOVO! NOVO! iWOVO! NOVO! Dijaki z veljavno mesečno, polletno ali celoletno vozovnico našega podjetja bodo deležni 5 % popusta v: 1. TIBO, računalniški servis, Predilniška 16, Tržič, tel.: 064/53-777 pri nabavi in popravilu računalniške strojne in programske opreme; 2. PAPIRNICA LARAT.C. Deteljica, Tržič, tel.: 064/50-707 pri nabavi šolskih potrebščin; 3. RESTAVRACIJA RAJ v Tržiču, Predilniška 1, tel.: 064/50-691 pri naročilu pizze. NAJNOVEJŠE! NAJNOVEJŠE! NAJNOVEJŠE! Vsem upokojencem ob predložitvi zadnjega pokojninskega odrezka bomo od 1. 9. 1996 dalje priznavali ob nakupu bloka kuponskih vozovnic za katerokoli relacijo na naših avtobusnih linijah 50 % popusta. V želji, da naša ponudba prevozov zadovoljuje vaše potrebe, vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. - v Tržiču na avtobusni postaji, Predilniška 1, 4290 Tržič - v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO, - v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, 1000 Ljubljana - v Bistrici pri Tržiču v Pandi So vetitçi in majhni - mi smo solidnil Pokojnina po vasi men. ŽIVLJENJSKI KRO( Prostovoljna kojninska zavarovanja Ali se zavedate, d socialno varnost morali poskr Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav.vam omogoča ravno to: premišljeno naloži«) v bodoío socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Za\ arovalnice Triglav je pr\ t produkt na slovenskem zavarovalnem trgu. kt je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. == zavarovalnica triglav Pričakujemo Vas! Obittitc nas na nakm razstavnem prostoru na Gorenjskem sejmu od 9. do 18. avgusta 1996 v večnamenski dvorani l.ahko vam izračunamo po vaših željah potrebah in zmožnostih. TRENČA Savska cesta 34 4000 KRANJ ODDAJA v Stražišču, Gasilska ulica 5, prostore v I. nadstropju urejene poslovne stavbe, s samostojnim vhodom, centralnim ogrevanjem in parkiriščem. Velikost cca. 10 m2 od tega 5 pisarn, dodatni spremljevalni prostori: sanitarije, garderoba in arhiv v izmeri 50 m2 pa so že vključeni v ceno najemnine, če bodo prostori v celoti oddani v najem. Najemnina 10 DEM/m2 - mesečno. Interesente prosimo, da pošljejo pisne ponude na naslov: TRENČA, d.o.o.., Savska cesta 34, 4000 KRANJ. NISSAN AVTO MOČNIK Britof 162, Kranj, tel.: 064/242-277 POSEBNA PONUDBA PRIMERA 1.6, 16V, 120 KM STANDARDNA OPREMA: * AIR BAG * CENTRALNO ZAKLEPANJE * ABS * MEGLENKE * ELEKTRIČNA ZAŠČITA PRED KRAJO * SPOJLER CENA: 33.990 DEM DARILO: KLIMA OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU. PONOVNO NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU (na stari lokaciji pred halo A) S KOPALNIŠKIMI ZAVESAMI KOPLAST - Cengle - KAMNA GORICA NOVO V PONUDBI DOBAVA IN MONTAŽA STANDARDNIH IN PRILAGOJENIH KABIN ZA PRHANJE Posebno ugodna akcijska ponudba KOPALNIŠKIH ZAVES PRODAJA IN SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV, PISARNIŠKI MATERIAL IN OPREMA KRANJ, d.o.o., GREGORČIČEVA 6 Ker se bo kmalu začelo novo šolsko leto, smo za vas pripravili kompleten izbor šolskih potrebščin po najugodnejših cenah in ugodnimi plačilnimi pogoji. Sicer pa se lahko sami prepričate: ZVEZEK A4 99,00 - 129,00 ' ZVEZEK A5 65,00 TEMPERA BARVICE 648,00 VODENE BARVICE 411,00 BARVICE SUHE 130,00 - 4.080,00 FLOMASTRI 73,00 - 725,00 PUŠČICE POLNE 905,00 - 1.907,00 PUŠČICE PRAZNE 184,00 - 500,00 NAHRBTNIKI (tudi usnjeni) NOVO NOVO NOVO NOVO Pri nakupu nad 2.000 SIT se boste udeležili velikega nagradnega žrebanja, ki bo 7. 9.1996.1. NAGRADA: barvni televizor in še 9 drugih nagrad Po 19. avgustu nas boste našli tudi na Koroški c. 35 (bivši Mini metro), kjer vam bomo postregli na precej večjem prodajnem prostoru! O) D =; i— cr 3«0 5* «c (/) ^ _ LU SQ< -5 9 LU \ Ji L-............-.........---------------\ i Z LICENČNIM MOTIVOM ©1990-95 nW DANMARK WSSM PUBUKUM ITIOteX® 1/71S100 Protej a Program za eno-stavno knjigovodstvo Program za fakturiranje in material ruixi š L računa Kupec ............ Datum računa., 8 ■v Datum plač. 21 W Marko - v>»\ 12.06.96 Valuta plačila 25 Način plač. Program teče v okenskem okolju, je prijazen do uporabnika in ima vgrajeno On line (medvrstično) pomoč. Vnašanje je hitro in učinkovito. Sestavljen je iz treh modulov, ki jih lahko kupite posamezno in pozneje dodajate k obstoječim. Cene za module so navedene spodaj v tabeli. Program uporablja za delo baze Paradox*, ki so hitre in zelo stabilne. P Popust, rabat [X] T ar. stopnja ............ .... ....... 10 1 ? I .............. 1 Znesek računa: 16.059,60 /Uazaj | Mj Tiskaj obrazec (• Tiskalnik C Ekran i i (• Fakt. C Dob. Išči modul (1) modul Í2) modul (3) Cena SIT * 18.900,- * 30.600,- * * 38.400,- * 21.700,- * * 29.500,- Modul 1 - knjiga prihodkov in odhodkov s knjigo prometa - seznam čekov, potnih stroškov - tisk virmanov in položnic - tisk nalepk in kuvert Modul 2 - fakturiranje s fakturo in dobavnico po vaši želji - knjigo upnikov Modul 3 - materialno knjigovodstvo s knjigo dolžnikov ^ Pioteja za leto 1996 „s,bl P_atoteka &njiga fakture Material yiimani fotni stroški £ekt Naslovi Pomoč H Brezplačna DEMO VERZIJA... Notes d.o.o. /064-741-208 13.6.1396/10:29 Možnost plačila na več obrokov ! Notes d.o.o., Grajska c.12,4260 Bled - Tel. 064/741-208 Ljubljena Milka je našla mir in pokoj Milkina noga kar šest let v zamrzovalniku Upokojenemu železničarju je sestradani pes do smrti zgrizel Milko. Jesenice, 8. avgusta - Kar šest let pa je užaljeni železničar hranil dokaz v zamrzovalniku - ogrizeno Milkino zadnjo nogo. Če lastnik psa vse zanika, ne moreš nič.. Upokojeni jeseniški železničar Karel Paradinovič živi v "Bazi", v Logu Ivana Krivca, v eni od osmih lesenih starih hišk, ki so jih po vojni postavili za zapornike. Čisto okolje, a skromne hiše, slabo vzdrževane, čeprav stanovalci zanje plačujejo po 7 tisoč tolarjev najemnine - kot v blokih. A Karlu Paradinoviču ne kali mirnega upokojenskega spanca streha, ki malo pušča niti trije otroci, ki jih je spravil k poštenemu kruhu. Tudi s sosedi se dobro razume, nima zemljiških ali dednih sporov, nihče ga ne ogroža in tudi pokojnina je kar v redu, saj je bil na železnici zaposlen 38 let. Zakaj nas je torej poklical *nirni in tihi upokojenec Paradinovič? Diskretno nas povabi noter, v kuhinjo, ker je zadeva, ki ga boli, sicer zelo jasna, ni pa za vsaka ušesa. Zato ne, ker morda kdo ne bi razumel, v čem je bistvo in bi se v svoji zmoti lahko samo norčeval. Karel je pred leti kupil - kozo. Lepo, fletno kožico Milko, ki se je - vedno privezana - pasla na zemljišču, ki ga je vzel v najem. Vsi otroci v soseščini so je bili veseli, jo "futrali", dajala je po tri litre mleka na dan, ki ga je Karel oddajal svoji družini. Bolehnemu vnuku - vsi dobro vemo, kako je kozje mleko zdravilno. Pred šestimi leti, ko je bila kožica Milka stara tri leta in na višku svojih moči, se je zgodilo. Od nekod se je pritepel lačen pes in jo, privezano, zgrizel do smrti. Karel je dokazal, čigav pes je umoril Milko, s policijskim zapisnikom in pričami, a lastnik sestradanega psa se za njegove prošnje, naj mu vendarle vsaj deloma povrne škodo, nikoli ni hotel zmeniti. "Prosil sem ga," pravi Karel. "Nenehno sem ga prosil, da mi povrne škodo, pa nič. Ko bi mi dal vsaj j uri a ali pa rekel, zdaj nimam, bom drugič... Ne. Zanikal je, daje bil to njegov pes, kar me je neznansko jezilo. Stopil sem na pot civilne tožbe in zadevo predal sodišču, naj odloči. Nisem prišel na vrsto. Že ob umoru Milke sem vedel, da lastnik psa lahko vse zanika, zato sem mrtvi Milki že tedaj, ko sem jo nesel v kontejner na klavnico, odrezal vso zgriženo zadnjo nogo in Jo dal v - zamrzovalnik. Za dokaz. Tam je še danes - po šestih letih." Lastnik podivjanega psa pa je lani umrl. Karel lahko toži sorodnike. Sorodnikov seveda ne bo tožil, ker dobro ve, da bo na čisti izgubi, če preda zadevo advokatu, ki mu bo že za začetne stroške zaračunal najmanj 12 tisoč tolarjev. Vse priče umora ljubljene kožice so še žive, zadnja taca kot corpus delicti je v zamrzovalniku, Karel se ne more potolažiti."Karel, a je zaradi ene navadne, no ja, oprostite, koze res tako hudo?" "Res. Vi se lahko smejite in norca delate, meni pa ne gre in ne gre v glavo, da ti pride podivjani pes, jo zgrize, lastnik psa pa se mi smeji, da to ni bil njegov pes. Pa mu ne moreš nič. Meni ne gre za ne vem kakšno odškodnino, saj imam penzijon! Meni gre za princip! To res ni prav!" Karel je po šestih letih od tragičnega dogodka odnehal. Pred našimi očmi je vrgel zadnjo nogo kožice Muke v koš za odpadke in tako je našla svoj zadnji mir in pokoj. Izginil je corpus delicti, dokaz hudodelstva in zadeva je za vekomaj končana. Ostal je le žalostni spomin in grenak priokus, da po šestih letih ni dosegel čisto nič. • D.Sedej Škrlatica, 2. avgusta - Planinci in romarji so 6. julija 1996, ob 1 SI-letnici rojstnega dne Jakoba Aljaža, prenesli Iz doline dele kovinskega križa, ki so ga se isti dan sestavili in pritrdili na vrhuSkrlatice. To znamenje je v četrtek, 1. avgusta, blagoslovil dovški župnik France Urbanija z več duhovniki. Med njimi je bil tudi pater Franc Svoljšak iz Mojstrane, ki je bil edini pri blagoslovitvi prvega, pozneje porušenega križa na tej gori. Ob postavljanju križa je planincem ponagajalo deževno in hladno vreme, blagoslovitev pa je v sončnem dnevu spremljajo več kot 300 ljudi iz raznih krajev Slovenije. • S. Saje, foto: A. Mali 1Ikielna garnitura svedrov za kovino, PROJAHN, od 1.5 do 6,5 mm krožna žaga, ISKRA ERO, KZ55D, moč 830 W, 43QÍ vrt/min, globina reza 50 mm, premer lista 152 mm, teža 3.4 kg 13-detna garnitura svedrov za kovino, KRINO, od 1.5 do 6.5 mm 6. 990,00 garnitura orodja, MÜLLNER, H1160 vrtalni stroj v kovčku s priborom, ISKRAER0, S558A, moč 710 W, od 0 do 630 in od 0 do 1700 vrt/min, vrtenje levo-desno, vrtalna glava 13 mm, vrtanje v beton do 0 16 mm, vrtanje v jeklo do o 13 mm, pribor: svedri za kovino 5,6,8 mm in za beton 5,6,8 mm Žično pletivo, DIRICKX, Axial Residence, mreža za vrtne ograje, višina 120 cm, v roli po 25 m nizko temperaturni kotel, Kiv, 0PC K2, 16 do 28 KW Vroče cene veljajo od 1. do 24. avgusta 1996, za takojšnja plačila, pri nakupu na 2,3 ali 4 čeke ali pri nakupu na Merkurjevo posojilo. Obiščite Merkurjeve prodajalne v KRANJU: Merkur. Globus. Gradbinka in Instalater, v NAKLEM: TC Dom, v ŠKOFJI LOKI: Plevna in Blagovnica, v GORENJI VASI: Železnina. v RADOVLJICI: Železnina in Elektro, v LESCAH: Kovina, na JESENICAH: Union in Universal. kotni brusilni stroj, ISKRA FRO, KB148 A, moč 1400 W, 8000 vrt/min, premer plošče 178 mm, teža 3,9 kg žično pletivo, DIRICKX, Axial Residence, mreža za vrtne ograje, višina 100 cm, v roli po 25 m stabilna žaga, BLACK & DECKER, KS 810, moč 1050 W, 4000 vrt/min, globina žaganja 55 mm, premer lista 209 mm, nagib po vertikalni in horizontalni osi za 45° vrtalno kladivo v kovčku, bosch, GBH 2-24 DSR, moč 620 W, vrtanje v beton od 4 do 24 mm s svedri SDS plus, teža 2.4 kg, pribor: svedri SDS plus, 6,8,10 mm, konica, dleto komposter,AL-KO,Hi600, moč 1600 W, 220 V, motor z zavoro, največja debelina vej 40 mm MOŽNOST VEČ ZA UGODNEJŠI NAKUP: Pri takojšnjem plačilu so z Merkurjevo kartico zaupanja vsi izdelki še najmanj 4 % in največ 8 % cenejši. Pri nakupu na Merkurjevo posojilo na 5, 6, 9 ali 12 mesecev velja z Merkurjevo kartico zaupanja osnovni 4 % popust. NAGRADNA KRIŽANKA kovinOtehna Moto KOVINOTEHNE - blagovnice FUŽINAR Jesenice je SREČNA JE TISTA TRGOVINA, KI IMA ZADOVOLJNE KUPCE. Temu geslu sledijo poslovodja Jože Rezek s svojo ekipo prijaznih, strokovnih in ustrežljivih prodajalcev v blagovnici. Ve se, da se čisto vsakemu kupcu ne da ustreči, ampak trud je poplačan ob pogledu na zadovoljnega kupca. Če dvomite o napisanem, vas vabimo, da nas obiščete in se sami prepričate. NEMOGOČE JE MOGOČE Rešitev križanke (kupone nalepljene na dopisnico) pošljite najkasneje do petka, 16. avgusta, na naslova: Blagovnica Fužinar, Titova 1, 4270 Jesenice, ali Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. MORSKA RIBA PALEST. BOGINJA-PLODNOSTI 15 LINDA EVANS GR. BOG VOJNE DEŽNIK (POG.) 18 16 NORD. BOG MORJA MORSKE RIBE 12 JED IZ RIBJIH IKER NEMŠKI PISEC THOMAS 20 NATAŠA JEMEC POKR. V VOJVODINI OSNOVNI TON LESTVICE 13 ALBANSKA DEN.ENOTA SPOŠTLJIVA DAMA ZAČETNIK ARIANIZMA 17 KRAJ PRI LJUBLJANI VRSTA SLE-ZENOVCA LUKA V IZRAELU 28 IGRALKA GARDNER PLANOTA V FRANCIJI 32 OKRASNA CVETLICA REKA SKOZI FIRENCE NASPR. OD ZMAGE TANJA RIBIČ ST. ŽID. KRALJ SPLAV GORENJSKI GLAS ČAS BREZ HRANE KROGELNI IZSEK 29 ZVEZEK ST. GRŠKI JUNAK URADEN SPIS MARJAN ILEŠIČ ŠIROK MORSKI ZALIV KRISTAN 10 ETIOPSKI VELIKAŠ GLAVNI ŠTEVNIK MAKED. KOLO AZIJSKA RASTLINA KU, TOLKAČ ŠOLSKI RED 25 ATLETSKA DISCIPLINA 23 NOVO MESTO GORENJSKI GLAS KOPNO 0B0. Z MORJEM UTRDBA V AMERIKI POVRŠ.MERA PRELAZ V ČRNI GORI ALFRED NOBEL Blagovnica FUŽINAR Josonlco |< nagradno križanko pripravila lopo nagrade: 1. nagrada -100 kosov orodja v kovčku 2. nagrada - 20 kosov gospodinjske plastike 3. nagrada - sušilna avba ELMA 4. nagrada - ročni mešalnik MGA Nazarje 5. nagrada - sušilnik las PHILIPS 6. nagrada - 3 videokasete Philips 7. nagrada - 2 videokaseti Samsung Vsi, ki boste rešitev križanke prinesli osebno v paviljon FUŽINAR na Gorenjskem sejmu, dobite brezplačno pivo. Javno žrebanje bo v paviljonu FUŽINAR na Gorenjskem sejmu v soboto, 17. avgusta ob 17. uri. Glasbe in pijače! Kolikor denarja toliko muzike fen pomembnejših dodatkov gostinske ponudbe je tudi glasba v živo na terasah gostišč in hotelov. Gostinci pa (že vseskozi) tarnajo, da je glasba zanje predraga, in da ne povrne niti svojih stroškov. .'Jji 8. avgusta • Brez Sta bi bilo, in ponekod že 'je, pusto. Že od pamti- skušajo birti v svoje "ilne in vrtove privabiti obiskovalce s pomočjo "te. Naj igra eden, dva ali '" stroški so precej visoki. Y tarnajo, da največkrat 'poliko višjimi cenami ne "Žijo niti za glasbo. In "jja iz začaranega kroga ni glasbe ni obiska. Ce s^a je, je tudi obisk, anje pa je, kako polna ^ koncu dneva blagajna. !etti smo se pozanimali pri !a|erih znanih gostincih. ^ajprej smo v Hotel Belle-} Poklicali Anico Praprot-*Jakovec. Kot nam je I edala glasba zagotovo vabi več gostov. Kadar HO glasbenike, ne pobir-i Vstopnino, pač pa za ioHko dvignejo cene svoje lahko ponudi in pa, da se navadijo, da na Šmarjetni zemeljske dobrote lahko okušajo ob zvokih dobre glasbe. Ob tem pa je gospa Anica poudarila, da za pravo vzdušje samo glasba ni dovolj. Potrebno je imeti še povezovalca, saj so le redki ansambli so sposobni vzpostaviti pravi stik z občinstvom. In plačilo glasbenikov. Pogodbe predvidevajo fiksne stroške, kar pa za gostince ni najboljše. Po Aničinem mnenju bi bilo bolje, če bi bili glasbeniki plačani sorazmerno glede na število gostov ali pa od deleža iztržka. Tako bi Dili tudi oni zainteresirani za igranje pred večjim občinstvom, več pa bi bili prisiljeni storiti tudi za reklamo. V Bellevueju sklepajo pogodbe z glasbeniki za vnaprej, daljša pogodba praviloma Je glasba porok za dobro zasedenost., iv^Je stroškov glasbe nji-is restavracija nsaj osem-l°dstotno zasedena. Na l Qli je razlog za prazne stole pomanjkanje glasbe. Ne , '« ne drugo. To drugo sliko smo posneli ravno takrat, ko M5e gostilne večinoma prazne. Glasba sicer je lahko k/na Ponudb Priznanja Civilne zaščite Ljubljana, 9. avgusta - Ob praznovanju 130. ob^j! Rdečega križa na Slovenskem je njegov generalni Mirko Jelenič podelil priznanja Civilne zaščite \tà$rlJ nejšim predsednikom in sekretarjem območnih odo^ Rdečega križa. Priznanje je dobila tudi sekretarka 0?%i nega odbora Kranj Katjuša Trampuš. Rdeči križ in lAf območni odbori izvajajo skupaj pomembne ' VT°\ ti usposabljanja ekip prve pomoči in skupnega ukrepaj1! pji ie to potrebno. Takšno usklajeno delovanje terja Ženevska konvencija ter naši zakoni. Ivan Bizjak / Darinka Sedej, Vl S Mer tr 2. hi v te C£ rt d« di ra lo s! ki Ni Pi ki V( le Pi V. MM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Priprava za tisfc *ïïf' 1, telefax: 064/222-^. Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in vcl f Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisžk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-^)1. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglase storitve: po ceniku. Prometni dav stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 150 SIT ^ostorske spremembe v občini Žiri Bencinski servis, industrijska cona, kamnolom !kne Rre^'°8e za spremembo namembnosti zemljišč znotraj obstoječih naselij in na njihovih ^robjih sprejemajo na občini Žiri, Trg Svobode 2 do vključno 1. septembra "fja Loka, 8. avgusta - njen za šport in rekreacijo. Po tem trenutku, ko se pobude in ^obno kot junija letos za novem naj bi torej na tem predlogi še sprejemajo, ni ('no Skofja Loka in Gorenja območju postavili bencinski posebnih zahtev po novih Ps " Poljane zdaj zbirajo servis in dom za starejše površinah za kakršnekoli na- j!*aloge za spremembo name- občane. Drugi del pa bi še mene in dejavnosti. Edino na v^uosti zemljišča znotraj ob- naprej ostal za šport in rekrea- °ječih naselij in na njihovih cijo s plavalnim bazenom, panjih obrobjih tudi v občini pokritim baliniščem in za igre M. Gre seveda za spremembe z " J popolnitve prostorskih ses-dolgoročnega plana bivše leta 1986 do leta 2000. Do jviučno 1. septembra je še .as> po tem pa zaradi stroge obdelave pobud oziro-51 predlogov ne bodo več "Ntevali. Tako kot za ostale novo-??stale občine na območju ■Je občine Škof j a Loka pa tudi za novo občino Mita* ^a ^e vedno ve|Jajo tako jCflfl "Jlenovanp. nrostnrske sesta- sis» s* is , so| ne 0V« elj- ^ine Škofia Loka za obdobje zogo." Obrtna cona, kamnolom Tako kot praviloma domala v vseh novonastalih občinah se tudi v Žireh potrjuje ugotovitev, da bi sami urejali oziroma vsebinsko oblikovali prostor. S tem v zvezi pa se pojavljajo tudi nekatere nove opredelitve, ki jih v sedanjih dolgoročnih prostorskih opredelitvah iz leta 1986 ni. "Pravzaprav so takšne zahteve razumljive. V občinah -----M------ J»_l!l_ _. stanovanjskem področju se še dogovarjamo. Razmišljamo pa tudi, da bi naredili urbanistično zasnovo za območje Žirov, ker je to del prostorskega dela. Sicer pa bodo na celotnem območju upoštevane možnosti za zapolnjevanje z objekti znotraj obstoječih ureditvenih območij ali na robu le-teh." Zbiranje predlogov za spremembo namembnosti zemljišč znotraj obstoječih naselij in na obrobju le-teh pa se bo prihodnji mesec začelo najbrž tudi v občini Železniki. V teh dneh na oddelku za okolje in prostor v Škofji Loki priča- kujejo tako imenovani spisek želja v prostoru iz občine. Sicer pa bodo na območju vseh novonastalih občin opredeljevali tudi vodne vire in možnosti za izkoriščanje le-teh. Potrebna bo tudi ureditev in opredelitev vodotokov Selške in Poljanske Sore s pravilno razmejitvijo in opredelitvijo, ki se nanaša na urejanje obrežij in vodni živelj. Enostavno povedano to pomeni, da bo treba strokovno opredeliti, kako bo v prihodnje z regulacijami in čiščenjem obrežij vodotokov. Še več dela na področju urejanja in opredeljevanja namembnosti pa bo glede zaščite in varovanja gozdov in določanja pomena. • A. Žalar 7-«ovane prostorske šesta- predvsem žefijo vsebinske re-Ce dolgoročnega piana do |itve največkrat aktualizirati, •la 2000. Po eni strani zaradi - "... peresa, ki je v novo nastalih j^inah (in v Žireh niso ^erna), po drugi strani pa [Jpdi različnih infrastruktur-I f sprememb v prostoru po 'etu 1986, ugotavljajo, da bi [r°storske ureditve veljalo .Ji°kovno uskladiti z realni-;# «U potrebami, možnostim in nagajanji. i v Meta Mohorič-Peternelj z e'TJJelka za okolje in prostor v jDčmi Škofja Loka ugotavlja, e kar nekaj razlogov za Q, j'ajevanje. Prvi pogovori z "'lih 0 ° nekaterih spre-latj^mbah oziroma popravkih Se začeli že oktobra lani. prostor pa funkcionalno urediti racionalno in zahtevam časa oziroma potrebam primerno. Ena takšnih v Žireh je tudi ocena, da ponovno preverimo prostor, ki je namenjen industriji. Prostor za tako imenovano industrijsko cono je preveč na široko opredeljen. Zato naj bi del spremenili in namenili obrtništvu." Ena od akcij za spremembo bo tudi ureditev kamnolomov" Sovra in Ples, ki sta zdaj "črna" objekta. Pobuda je, da se ju legalizira in sanira. Zaprli pa naj bi tudi kamnolom Rovt ter opredelili prostor za ločeno zbiranje odpadkov. 'Cllcinski servis "Opredelili bomo tudi lom -»« i i ' l v športno rekreacijski cono Gor- «! ja ostarele občane opeke. Posebno skrb bo treba vflfbei, . 0 Je ena od P°bud, da nameniti tudi varovanju nar- a.iieSnLki Servis Postavimo na avne dediščine. Na tem po- jrsaku. To je prostor na- dročju je stanje precej slabo. »lu!1. c?rk.ve» k« je v sedanjih Sicer pa bomo na vseh področjih upoštevali zaokrožitve. V Mi i A i I jj I* it 'fioročnih usmeritvah name- V Bohinju anarhija ali le običajne kršitve predpisov? "Hotel" pod mostom ali v parku Bohinjska Bistrica • Ker je župan Franc Kramar ocenil, da v letošnji poletni turistični sezoni vlada v Bohinju na področju javnega reda in miru precejšnja anarhija, je včeraj sklical sestanek s predstavniki različnih organizacij in ustanov, Id so posredno ali neposredno odgovorne za takšno stanje. Na sestanku niso iskali krivcev, ampak so se poskušali predvsem dogovoriti o tem, kako bi izboljšali razmere. Župan Franc Kramar je navedel več konkretnih primerov kršitev odloka o javnem redu in miru in drugih predpisov, med drugim je omenil, da so zlikovci od 1. julija do 5. avgusta samo na območju Bohinjskega jezera poškodovali ali uničili devet smetnjakov, osem prometnih znakov, tri obvestilne table, dve klopi in Šest svetil javne razsvetljave, da predvsem mladoletniki in starejši mladoletniki prenočujejo tudi v poslopju cerkve sv. Janeza, pod bližnjiiri mostom, v parku ob hotelu Jezero in domala na celotni obali jezera, da sta občinska redarja samo zadnjo julijsko nedeljo naštela 34 črnih kampistov, od katerih je bila večina bržkone pod vplivom alkohola ali celo drog, da taborniki za taborjenje ob jezeru in na drugih mestih niso pridobili ustreznih upravnih dovoljenj, da je skupina mladoletnikov igrala nogomet kar za obzidjem cerkve sv. Janeza.. • CZ. Wjmo se "fajn" - tokrat v Istri Telefonski račun - da te kap! je Gorenjka v recepciji turističnega naselja Kanegra v bližini Umaga odložila *lefonsko slušalko, je za kratek, tri ali štiriminutni pogovor, z domačimi v Kranju plačala ™ kun (približno 1.500 tolarjev) ali skoraj toliko, kot doma plača za telefon ves mesec. . °_> gorenjska turistka je bila tisti hip "*Ko nri>K<>m>r<>ii'i Ha «p i p «<>1p notici zapisali v slogu znanega predvolilnega presenečena, da sè je šele potlej gesla: za osemminutni telefonski pogorela spraševati, ali so jo morebiti vor z domačimi v Kranju je odštela 90 ^ojjufali ali pa ie po kakšni pomoti tolarjev, za več pogovorov, ki so skupno Pečala še dva ali tn pogovore njenih trajali okoli enajst minut, pa 120 tolarjev. P'edhodnikof! Kasneje se je izkazalo, Ga s« „:___..._______:„__A-„nn aj! se ni zgodilo ne prvo in ne drugo, "Domov" pO pivo, bencin, Časopise jJJPak se ie "zgodila" le samostojna Na hrvaško-slovenski meji ni zap so7?ka' kl Paž 0ds,ej P° svoJe' mimo tov, promet poteka dokaj t ' sede Slovenije, narekuje cene postnih redki s0 vozniki, ki moraj( "ntev. Hrvat, ki se je hvalil, da dobro prtijažnik in pokazati, kaj i JjA1!8 notranje državne razmere, je na foia(jj policisti in cariniki ti r«*2i hitel nrinnvL'dovati. da cene tele- ««tni U**i in v nrtiin9nik nnvh meji ni zaple-promet poteka dokaj tekoče, le redki so vozniki, ki morajo odpreti prevažajo, raje kot v potni listi in v prtljažnik pogledujejo za izzivalno oblečenimi in zagorelimi mladenkami, se nasmihajo in dokazujejo, da poleg strogega službenega, uradniškega pogleda zmorejo še kaj drugega. Gneča ob turističnem prometu je včasih le navidezna, pomagajo jo ustvarjati tudi hrvaški državljani pa slovenski turisti, ki so hitro ugotovili, da je na slovenski strani marsikaj ceneje kot na hrvaški. Cenejši je bencin, pivo, surovo maslo, pašteta... in nenazadnje tudi Gorenjski glas, ki na slovenski strani stane 125 tolarjev, na hrvaški pa osem kun ali nekaj več kot 200 tolarjev. Gostinec presenečen nad nizkimi cenami V gostinskih lokalih na hrvaški strani je za vrček velikega piva treba odšteti od 11 do 20 kun, to je (ob menjavi 1 kih jjl :wi"a vu íC iitmusicvuuMi uvfcur kuna = 26 tolarjev) od 286 do 520 kun. Nerr,*- orJ redkih gostov iz Avstrije in Kepica sladoleda stane v večini lokalov Pra7n-Hf' v prihodnjem letu še bolj tri kune, le v slaščičarnah "mojstrov z .>»Ol . hitel pripovedovati, da cene tele pranja v tujino s pošte niti niso J et|rane, da pa jih zasolijo predvsem hotelih, v recepcijah in na drugih t estih odkoder tuji gostje radi telečjo domov. J rad 0renjec> ki tudi med dopustovanjem p a Prebira časopise, je svojo Gorenjko Pjolažil s Slovenskimi brazdami, v tri "h Boris HegeduS v članku Ko te 27nr!nutm telefonski pogovor stane hti i- „to,arJcv Piie takole: "Sami ste vpravi receptor naselja Polinezija tel fagu' ko za dve, tri minute Ceefonskega pogovora zaračunava l no v višini dobre hrvaške, da ne t.!orm° ?koraJ zdravniške plače. Priz cjr lrn> ki so tako ceno plačali, ni ost za-tal rat^ïen °dg°vor kot - tu smo zadnjik 'ok i- ste htJcli" imate", to so prijazni S]Ja!> ki bodo naslednje leto, kot smo kjh: !.etos °d že maloštevilnih slovens- ^'h °KCnjka se Je 00 Pobiranju Slovens-venH ,azd sicer potolažila, a se je tele? • želela prepričati, koliko stane Port lranJe iz '»hžnjega slovenskega VrrtoroŽa. Razlika je očitna, bi ' hko juga" jo je mogoče dobiti za dve kuni. Da se ceno splača spustiti, so se Gorenjci najbolje prepričali v Vrsarju. Tam, kjer so sladoled prodajali po dve kuni, so knpci stali v vrsti in se še zabavali ob vragolijah slaščičarja, ki je kepice metal v zrak in jih lovil z lončki, drugod so bile slaščičarne napol prazne. Pice, ki so tako priljubljena hrana mladih, so v restavraciji v Kanegri stale od 22 do 30 kun (od 570 do 780 tolarjev), v Umagu je bilo porcijo čevapčičev mogoče kupiti že od 15 kun Í390 tolarjev) dalje. Znani gostinec z Gorenjskega, ki se je sredi julija tudi mudil v Umagu, je bil presenečen predvsem nad nizkimi cenami jedi z žara in mesnih (ribjih) specialitet. "Ne splača se kupovati v trgovinah, kjer je domala vse dražje kot v Sloveniji, in potem kuhati v bungalovu ali v apartmaju, bolje je jesti v restavracijah in gostilnah," je komentiral svoje dopusto-vanje v Istri. Očitno je tudi tenis bolje igrati na Gorenjskem kot, na primer, v Kanegri, kjer je med opoldansko pripeko treba za enourno uporabo igrišča odšteti 35 kun (910 tolarjev), proti večeru pa 50 kun (1.300 tolarjev). V bližnjem Umagu je bilo tudi v večernem hladu mogoče igrati tenis za 30 kun (780 tolarjev) na uro. "Jutri gremo domov..." V hrvaški Istri skorajda ne mine dan, da te na plaži, na terasi bungalova ali kje druge ne ogovorijo turistični akvi-ziterji, ki ponujajo gostom izlete z ladjami po istrskem morju po cenah od 35 do 70 mark na osebo. Nekateri so prijazni, drugi vsiljivi in nadležni, še najlažje pa se jih je odkrižati z izgovorom: jutri gremo domov. In Gorenjci so domov tudi šli, na splošno zadovoljni z lepim vremenom, s čistim morjem in z dobro družbo. Vse ostalo je bilo bolj ali manj nepomembno. • C. Zi^otnik Zlata poroka Alojzije in Matevža Hribar Kamnik, 8. avgusta • Župan občine Kamnik Tone Smolnikar je v soboto potrdil v poročni dvorani občinske hiše v Kamniku 50-letnico skupnega življenja Alojzije in Matevža Hribar iz Buča v krajevni skupnosti Šmartno v občini Kamnik. Alojzija je doma iz Žubejevega pri Selah, kjer je bilo na gorski kmetiji šest otrok. Primožila se je na Buč k Zidanku. Z Matevžem, ki je podobno kot njegov oče Janez, tudi "fural" s konji in oral na manjših kmetijah, sta se jima rodili dve hčerki. Doma je ostala starejša Ivica in skupaj so zgradili novo hišo. Zlati jubilej sta Alojzija in Matevž minulo soboto proslavila skupaj s petimi vnuki in štirimi pravnuki. K čestitkam in željam za zdravje in srečo vnaprej na njuni skupni poti se pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu. • A. Žalar Čestitke ob visokem jubileju Dr. Svetozar Frantar iz Kamnika je praznoval 85. rojstni dan Kamnik, 8. avgusta - Advokat dr. Svetozar Frantar je eden tistih Kamničanov, ki je, čeprav ni bil rojen v Kamniku, veliko naredil za Kamnik in je danes enakovreden v vrsti še nekaterih zaslužnih Kamničanov. Tako ga je ob njegovem 85. rojstnem dnevu, ki ga je prazoval 30. julija, sprejel in mu čestital z željami za dobro zdravje tudi župan občine Kamnik Tone Smolnikar s sodelavci iz občinske uprave. Dr. Svetozar Frantar se je rodil na Opčinah pri Trstu. V osnovno šolo je hodil v Kranj, študiral pa je v Ljubljani. Prvo službo je nastopil kot koncipient pri znanem advokatu dr. Ivu Potokarju v Kamniku. Med drugo svetovno vojno se ie umaknil iz Kamnika, po vojni pa je bil prvi in nato kar 33 let predsednik Turističnega društva v Kamniku. Vedno se je zavzemal reševanje problemov in še posebno za turistični razvoj v Kamniku oziroma občini. Ves čas je bil tudi navdušen planinec. • A. Žalar Novosti v Klubu ljubiteljev Zupan harmonike v Mengšu Mengeš, 6. avgusta - Klub ljubiteljev Zupan harmonike Mengeš bo v začetku meseca septembra organiziral učenje igranja harmonike. Vsi, ki bi želeli razširiti svoje znanje, oziroma so začeli z igranjem harmonike, se lahko do konca meseca avgusta prijavijo na K' b ljubiteljev Zupan harmonike v Mengšu nà Rašiški 7, lahko pa tudi po telefonu 061/737-139 in 737-929. Vaje bodo potekale v obliki začetnih in nadaljevalnih tečajev pod vodstvom izkušenih glasbenih pedagogov in vrhunskih harmonikarjev. Učenje za diatonično harmoniko bo vodil svetovni prvak na diatonični harmoniki Zoran Lupine, enkrat tedensko po dve uri ter tudi Tine Lesjak vodja Eriznanega ansambla Bratje iz Oplotnice. Klavirsko armoniko pa bo učil igranja Mirko Slibar, glasbeni pedagog, sicer član profesionalnega ansambla Slovenski kvintet. Klub ljubiteljev Zupan harmonike bo organiziral tudi v ,to različnih dejavnosti. • Janez Kuhar KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta pregledna razstava slik Ljuba Ravnikarja z naslovom Krajine. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Blelwels in njegov čas. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slike slikarka Mira Narobe. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled medklubska razstava fotografij čeških in jeseniških ljubiteljev fotografije. BEGUNJE - V Galeriji Avsehik so na ogled slike akad. slikarja Ferda Mayerja. RADOVLJICA - V Čebelarskem muzeju je na ogled razstava Čebela ljudem. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja razstavlja slikar Metod Bohinc. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihe-llč. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan med 9. in 17. uro, ob ponedeljkih je zaprto. V galeriji Ivana Gronarja razstavljajo člani Združenja umetnikov Skofía Loka. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Barbara Šalamon - ornamente s kmečkih skrinj ter Joie Vogelnik sakralno zgodovinsko tematiko v tehniki svinčnikove grafike. V gradu Kieselstein bosta jutri, 10. avgusta, v okviru festivala Kieselstein živi kulturi ob 10. uri nastopila Igor in Jelena Cvetko s predstavo O lisici in grdini. POLETNA VIOLONČELISTIČNA ŠOLA Kranj, 9. avgusta - Petnajst mladih glasbenikov iz Švice, Italije, Japonske, Koreje in Sovenije se te dni šola na poletni violončclistični šoli v Kranju, ki jo vodita Susanne Basler Novšak in Zdenka Kristl Marinič. Glasbeniki bodo z delom končali jutri, v soboto, ko bodo o desetdnevnem šolanju priredili dva koncerta. Prvi bo ob 1. uri na Bledu v parku pred hotelom Jelovica, drugi pa ob 18. uri v gradu Kieselstein v Kranju. • M.A. f FOLK KONEC TEDNA Bled, 9. avgusta • Ta konec tedna bo na Bledu prvi od dveh vrhuncev letošnjega Okarina Folk festivala. Potem ko je že 4. avgusta v Zdraviliškem parku nastopil italijanski kitarist Beppe Gambetta, nekaj dni za njim pa Sionan Ceoil iz Irske, bo ta konec tedna povsem v znamenju Okarina folk festivala. Danes ob 20. uri bodo tako v Zdraviliškem parku nastopili švicarski trio Alpenhorn, Paul Millns iz Anglije ter argentinska skupina Nahual. Švicarji in Anglež bodo svoj nastop ponovili v soboto zvečer, prav tako ob 20. uri, v nedeljo pa bosta nastopili dve nemški skupini: De Interpreten in Snankarlal&Bush Taxi. Festival se bo nadaljeval naslednji konec tedna in končal 18. avgusta. M.A. Generacije v negovanju lepoto IK3P DELO mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT« OSM POStOVM VM. Sobota, 10. avgust ob 20.30 Radovljica, Graščina NetrandlS Od najmanjše do največje piščali FLAMSKI KVARTET KLJUNASTIH FLAVT (Bruselj) Prodaja vstopnic: Emona Globtour Maximarket, tel.: 061/213-912 Turistično društvo Radovljica, tel: 064/715-300 S Klemenom Ramovšem o XIV. Festivalu Radovljica OBČINSTVO TUDI LETOS NAVDUŠENO Radovljica, 9. avgusta - S sinočnjim nastopom pariške skupine Alegria je za nami tretji koncert letošnjega Festivala Radovljica. O stari glasbi, njenih izvajalcih in o Festivalu smo se pogovarjali s prvim možem Festivala, glasbenikom in seveo odličnim poznavalcem stare glasbe Klemenom Ramovšem. stara včasih sliši kot nekaj zelo "Leta 91 sta na festivalu posebnega, namenjenega iz- nastopila Tomaž LorenZ 1 brancem. Je pač sestavni del Ljerko Novak, leto za jjfl naše evropske glasbe in je sem nastopil sam, poteffl^ Kako kot glasbenik in organizator ocenjujete dosedanje koncerte štirinajstega Festivala Radovljica? "Mislim, da sta bila oba koncerta zelo dobro sprejeta, oba zelo lepo zasedena, prvi celo brez kakršnegakoli prostega sedeža. Oba pa sta si bila programsko popolnoma različna; na prvem smo lahko uživali v Bachovih motetih s sijajnim zborom Norveških solistov iz Osla in Accademio Daniel Israel, v torek pa v mnogo starejši glasbi iz dvanajstega, trinajstega stoletja. Trije izvajalci so na različnih inštrumentih, pa tudi z vokalnim prispevkom, izvajali glasba, ki je v primerjavi z Bachom popolnoma drugačen svet. Publika je bila vedno zelo navdušena, torkov koncert se je zaradi dodatkov precej zavlekel, tako da tudi glede na reakcije občinstva lahko oba koncerta ocenjujem kot najboljše. Po Srvih dveh koncertih, ki sta ila vrhunske izvedbe, lahko s prepričanjem rečem, da bodo tudi ostali istega nivoja." Festival se je v Radovljici ie dodobra zasidral. BI lahko govorili tudi o določenem tipu občinstva, ki zaradi stare glasbe vsako poletje prihaja v Radovljico? "Težko je delati kakšne namenjena prav vsem ljubli- mislim, da Slovencev ni bil" konkretne analize, ker posegajo v diskretnost osebne svobode. Toda vidim veliko istih obrazov, ki se pojavljajo na radovljiških koncertih. Marsikoga sicer osebno ne poznam, vidim pa, da je veliko takšnih, ki večkrat pridejo na koncert in zato lahko govorimo o neki stalni publiki. Sicer pa se v javnosti pojavlja neki kliše, da je Radovljiški festival namenjen ljubiteljem stare glasbe, kar včasih izpade, kot da so ljubitelji neka posebna loža. Pa je to pač glasba kot glasba, čeprav se zaradi pridevnika Poletno gledališče na Studencu DOMAČA DRAMA NJEGA NI Studenec - V okviru poletne gledališke sezone na Studencu, ki so jo letos odprli člani Lutkovnega gledališča iz Ljubljane, je bila uprizorjena tudi drama Njega ni neznanega avtorja v režiji Alojza Stražarja. Igralci Kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana so jo pod njegovim vodstvom prvič uprizorili leta 1968. Premiera domače igre z več kot 80 nastopajočimi je bila 26. avgusta, ponovitvi pa se obetata še 16. in 17. avgusta ob 20.30 uri. Vrhunec sezone bo opereta Pri belem konjičku 6. septembra, v izvedbi mariborske Opere in Baleta. V zelenje odet kotiček na južnem delu občine Domžale vsako poletje s pestro ponudbo kulturno-zabavnih prireditev privabi številne obiskovalce. Poletno gledališče na Studencu je poleg ljubljanskih Križank edino pokrito poletno gledališče v Sloveniji. Platnena streha omogoča odvijanje predstav domačih igralcev in gostovanja opernih ter gledaliških hiš tudi ob slabem vremenu. Zeleni travniki, izredno dobra akustika, dišeči gozdovi, udobni sedeži in urejeno parkirišče so pogoji, ki obiskovalcem nudijo sproščeno spremljanje dogodkov. V tem poletnem gledališču so gostovali že mariborska in ljubljanska Opera, MGL iz Ljubljane, Drama, Kranjsko gledališče, številna amaterska gledališča, folklorne skupine, pevski zbori in glasbene skupine. "Pod platneno streho je na prostranem odru z bogato sceno, ob zvočnih in svetlobnih efektih v drami NJEGA NI nastopilo 80 igralcev, ki so ob pomoči odlične tehnične ekipe poskušali ustvariti tisto, kar se je zdelo nemogoče," dodaja Alojz Stražar. "Z domačimi predstavami smo si ustvarili krog obiskovalcev, ki se iz leta v leto širi. Tiste, ki jim ni všeč naš pogled na to zvrst umetnosti, jih zadovoljimo z gostovanji poklicnih gledališč," pravi Alojz Stražar, režiser in predsednik KD Miran Jarc, zadnjih nekaj let pa tudi predsednik ZKO Domžale. Njegove Predstave so postale že kar zaščitni znak gledališča na Studencu, rvotno besedilo neznanega avtorja je za novo izvedbo priredil ob pomoči lektorice Ane Mlakar. Dogajanje je postavljeno na slovensko podeželje, večji del pa se odvija na bojnih poljih in v strelskih jarkih na frontah 1. svetovne vojne. Ironija nesmiselne vojne v drami je skrita v boju vaškega šaljivca Jurčka za polovico klobase in nekaj požirkov pijače. Ob umiku vojakov se Jurček zaradi nasprotnikove premoči varno namesti v strelski jarek in malica. Lik Jurčka, za okolico omejenega, a v bistvu bistrega fanta, je avtor uporabil kot 'ventil' za izraz kritike avstrijske oblasti. Medtem ko so na bojnem polju ugasnila mnoga življenja za peščico ljudi, so njihovi nadrejeni varno skriti v zaledju, uživali v obilici hrane in pijače. V vlogi Jurčka je že pred osemindvajsetimi leti nastopil priljubljeni Stane Maselj, ki ga občinstvo vedno pozdravlja z bučnimi aplavzi. Pravi, da je interpretacija iste vloge po tolikih letih poseben izziv. Kljub številnim društvenim priznanjem za izvirno in ustvarjalno delo pod gledališkimi reflektorji ter srebrni Kersnikovi plaketi, ga še vedno najbolj razveseli povsem napolnjeno gledališče. "Življenje ni komedija toda če ga jemlješ z veselejše plati, je lažje premagovati ovire , ki jih je v vsakdanjem življenju vedno preveč," z nagajivim pogledom izda Stane svojo življenjsko filozofijo. V glavnih vlogah Minke in Štefana pa sta se letos poiskusila mlada Eva Majdič in Andrej Peterka, kar je tudi njuna prva večja vloga. Zahtevni vlogi sta kljub svoji mladosti odlično odigrala. » Monika Kubelj jalci. Vsalco leto povabi"111 izvajalce iz različnih krajej tako da je festival pregle~ tega, kaj se na splošno P° svetu dogaja." In kakšen je okvirni PJ0! gram festivala za prlhoàW leto? "Za prihodnje leto že j1"' amo potrdila za sodelovanjes Nin ---•-----ui— n^oneSCi Ror "0 o"p< ftre hi strani ansamblov Roman i „ora naniv^iij^iia pu? rodili lj uuu iui.->iiiii, ua jiutui^i i teljem dobre glasbe. Na vsak več. Namen Festivala Ra"0/'] način pa se je Festival močno jica ni vabiti slovenske glaS ^ zasidral tako v radovljiškem nike, temveč predvsem iz svet kot gorenjskem in seveda tudi v Slovenijo pripeljati najbolj slovenskem prostoru. Gre za in to predstaviti naše publU* etabliran festival stare glasbe, Za občinstvo je važno wm kar je garancija, da ga bomo dvsem to, da je glasba dob1* uspešno organizirali tudi v dober program in dobri i?^ prihodnjih letih. " Kar nekaj glasbenih imen se večkrat ponavlja na Festivalu. Ali to pomeni, da ima Festival Radovljica tudi nekaj stalnih gostov? "Stalnih izvajalcev ni in trudimo se, da je tudi glede izvajalcev program vsako leto drugačen. Seveda pa so določeni izvajalci, ki jih na tri, štiri leta spet povabimo. Tako na primer določeni glasbeniki, ki so bili pred leti v Radovljici v okviru nekega drugega ansambla, letos prihajajo s svojim. Rene Zosso je na primer pred leti že nastopil kot član Clem-encic Consort, tokrat pa je prišel s svojim ansamblom in seveda povsem drugačnim programom, tako da bi o kakšnih ponovitvah težko govorili. Edini glasbenik, ki pa je izjema v tem smislu, je Shalev Ad-El, ki je vsako leto navzoč kot koncertant, včasih kot čembalist, včasih glasbenik, v soboto kot diri- ?F<^iaK,°'W!LV 7 lr.r"ce€% gent, toda Shalev ima pri lnterf • Občim Radovljicai se , < Radovljiškem festivalu neki že v februarju predlagal, d? VL; čisto poseben status. Poleg Hi 2c 2 si Prorjj m dur laja ipr: N iz Londona, La Scatola dcà Aghi iz Basla, Modus Vive". I "\ iz Izraela , Duffay Collectivefj \ Londona, Musica Antiqua JJ "f. Koelna Cantilena Antiqua •» S Bologne. Upam, da se nam b° % odzval Loeki Stardust Quaf t°re tet, nekaj stvari pa še pripre' jamo." Lani seje Festival í«#ÍÍE! P velikimspektaklom, letos"" Jd° A z nekaj svečanimi govo* ,u t Kako to? t >S "Glede na ' *,r— m K h s i razpoložljive^^ u, vcasm kvi nance " . or|a.n!zatorJ^"S Hlj ih kot komorni mogli privoščiti organiza'iï^ Dboto kot diri- ?PektaklAd?p.r»5!t?vJsei»Si lalev ima pri ^teres. Občini Radovljicai* tega pa je tudi glasbeni izredno širokega spektra, in lahko pripravi tako različne programe, da je tudi pri njem težko govoriti o nekem ponavljanju." Na enem od koncertov le- tine ali države financirali editev. Mislil sem na ZK1- ■. Radovljici pa je še cel KJJj v ljudi ki bi bili sicer pripravlf, sodelovati, kar smo laI!L| pridom, s pridom za spe*., kel, tudi izkoristili. Žal uit* esa za kaj Boris ^Inlgoj'Tokrat po nekai Radovljici pač letih tako spet sodelujejo tudi slovenski izvajalci. tošnjega festivala bosta nas- Kel> luai, izKonstiu. z-m » topila tudi Marjan Trček In 5,sa za kaj takšnega Jeto» #?/ir/c Htnioni Tnhmt«« «„hni Radovlnci pač m bilo. M.Aha$ Drugi koncert z vokalno-inštrumentalnim ansamblom iz Žen^ SREDNJEVEŠKA GLASBA Radovljica, 9. avgusta - Na torkovem drugem koncertu letošnjega 14. festivala zgodnje glasbe RADOVLJICA "°j v radovljiški baročni graščini nastopil tričlanski vokaln0' instrumentalni ansambel za zgodnjo glasbo iz Ženeve« Predstavil se je s srednjeveško vokalno-inštrumentah*0 glasbo od 11. do 14. stoletja. ____s V več kot dveurnem strnjenem nastopu treh PevCJfVi \ poliinstrumentalistov, ki sestavljajo specializirani ansaiflb« ^ zgodnjo glasbo iz Ženeve, smo slišali obširen in raznoyf j repertoar srednjeveške glasbe. Zanjo je znano, da je nemalo -f, ohranjena le fragmentno, zato mora biti vsaj delno impr°v | ana. Čas med 11. in 14. stoletjem, torej obdobje, iz katere^m gostujoči švicarski glasbeniki izbrali v Radovljici predstav LjC repertoar, pa je bil Čas trubadurjev, viteške ljubezenske pÇ 0v. ter čas napevov verske narave in najstarejših evropskih p-Vj i Ti se kot niz dogodkov, ponazorjenih s pevskim ^lasorn jy. melodičnimi glasbili, vrstijo nad nenehno navzočimi borduu | mi toni lajne in citer. Vsi trije glasbeniki iz Ženeve so Prely 1 poleg tega pa v različnih kombinacijah jemali v roke Z» S, K; A* hi i" lsPc. ga i96 GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak 52 ez,»iki, 9. avgusta - AIples Pohištvo iz Železnikov je eno od obišče naš razstavni paviljon. "Preden bo šla v lividacijo ^'ovenskih podjetij, ki so se sredi julija predstavila na Po sarajevski razstavi sem bil moramo obveznosti s soglas-®vskem sejmu "Slovenija v Skenderiji 96". V Bosni in še v Makedoniji, poslovni jem upnikov prenesti na nekoga drugega ali jih poplačati. Nek aj smo jih z dezinvestir-anjem že, dokončno je proda- . Bovini so navezali nove poslovne stike in septembra partner na Ohridu je navedel hA i ^araJevu odprli prodajalno. Septembra bodo pospešili problem delovnih viz za nji-pjfjjo v Makedonijo, na Hrvaškem pa prodajo že toliko novo podjetje pri nas, ki je zaradi recesije na zahodnih trgih AIples Pohištvo vse več proda na južnih trgih Prodajalno bodo odprli v Sarajevu ljubljanskem sejmu pohištva se bodo predstavili z novim pohištvom v pisanih barvah, ki ga je oblikovala Anika Logar. JŠtva kot v Sloveniji. S celotnim prodajnim programom in tudi naš kupec. Gospo Puhar-j^atnim sejemskim popustom se bodo v paviljonu ARK jevo smo prosili, naj pospeši Ja predstavili na Gorenjskem sejmu. Najpomembnejši pa postopek, obljubila je, da bo Wn8 "as novembrski seJem pohištva v Ljubljani, zanj stvar uredila v enem dnevu, javljamo povsem novo pohištvo v pisanih barvah, saj jj^kupci pravijo, da smo pri izdelkih preveč konzervativni, "I direktor MARKO TRŠAN. Odločili ste se za predsta-lv Sarajevu?" abilo nas je ljubljansko razstavišče, tega sejma. Če- Krte SI odf J.e ono to zgodaj, smo se "led * za sodelovanje in bili Min- slovenskimi podjetji LJl razstavljalec pohištva. Lram priznati, da mi je bilo •*ar prav." "V i »ilhk. VJetno ste bili osebno bili so vtisi?" ^rn sva bila oba s finanč-direktorjem, torej naj- sejmom uvedli vizume, Bosanci so čustveni, zato je njihova reakcija razumljiva. Z vladne strani bi morali pojasniti, da so vizumi za bosanske poslovneže celo ugodnejši, saj jih ne bodo več pregledovali in ustavljali na meji. Mnogi, s katerimi sem se pogovarjaj to seveda vedo, toda ljudje, ki kupujejo naše pohištvo, mislijo, da Slovenci postavljamo ovire in mislimo, kaj smo." "Ste za bosanski trg znižali cene?" "Startali smo z nekaj nižjimi cenami. Sicer pa smo kamion blaga pred mesecem že poslali v Tuzlo, zdaj pričakujemo naročila za naslednjega. V Sarajevu smo se resno fj.fem"Sjno» Sarajevo ima pov- pogovarjali tudi o obnovi o hi »ruÇa^n° podobo kot hotela Holiday Inn, poteguje-Hr*lirn ^et*' k° sem bil jo se seveda tudi drugi, vendar 'a!t bil tam" ^° P™601 večeru imamo zdaj prednost, ker smo rt % P°razen, skoraj žal bili tam. Naše podjetje že J^Da,a Je bilo, da sva prišla, dobro leto opravlja tudi inženiring posle, veliko je povpraševanja po opremi hotelov, bolnišnic, šol, poslovnih stavb. Pred dnevi je bil v Železnikih že Sarajevčan, ki bo tri mesece poskusno obdeloval bo- gf. |JC vodstvo podjetja. Ne ,vl- ïJrm drugih pošiljati, če ne arn najprej sam. Po vsem, jm Sern videl, me je še dva P° povratku bolelo srce. Mostarja nekako še gre, (orus^ n-pr-j pa je 1 fcva v srbskem hotelu na mSrb ki le za sil° ohranjen. ^ hotel Holiday Inn pa je rej Pa knjižnica, univerza... % l lsem verjel, da je res £ huda Res je dobra." "Kaj za vaše izdelke pomeni sporazum o prosti trgovini z Makedonijo?" "Veljati bo začel 1. septembra, carina se bo za naše izdelke s 46 znižala na 20 odstotkov." "Kakšne so plačilne izkušnje na hrvaškem trgu?" "Večjih problemov ni, včasih so v zamudi, tudi do enega meseca, vendar blago plačajo, preden naročijo naslednjo pošiljko." "Saj je tako tudi pri nas?" "V Sloveniji 99 odstotkov pohištva prodamo po predračunu, na kar je popust 15-odstoten, kar je ostalo še iz inflacijskih časov." "Kaj pa kvaliteta Izdelkov, včasih je bila za te trge slabša?" "Tega ni več, nimamo več posebne proizvodnje za domači trg kakor pred petimi, šestimi leti. Danes naredimo serijo, tretjino prodamo doma, tretjino v Nemčijo in tretjino na Hrvaško." "Kakšni so poslovni rezultati AIples Pohištva?" "Dokončnih za letošnje prvo polletje še ni, ocenjemo pa, da bodo realno na lanski ravni. Letošnje leto je precej težje kot lansko. Vendar na fjjj jPr°dajalna, je pobeljen, mesece v lasti AIples Pohišt- k.danima • v a- • sece,POSKUSno oooeiova oo- rast računamo v drugem pol- Knèïinjf ljudl,Masejemje sanski trg in lahko postal naš letju saj so za naf udarni nelí^r™^™^"™:.5?1 Ç^astavnik v muslimanskem predvsem jesenski meseci." ^.-izdelke. Stike smo navedi sr. Rptimii šestimi firmami, delu Bosne, tudi stike Obnovili smo Slovenijalesom $0 * > minami, iuui 3U(ii> 3 jiuvtuijaibsuiu Hišt s'-n *e prodajale naše Sarajevo, kjer je direktor ^Prt m se dogovorili o Srb, eden redkih, ki je ostal Vn Ju prodajalne v Saraje- v tem mestu. Obnoviti name- »HHÏÏU prodajalne v Saraje k yre za nekakšen franšiz-ÜaStnik Prostorov bo pod hkl lrnenom prodajal naše ravamo tudi sodelovanje s Šipadom, ki ima dvajset trgovin. Na sarajevski razstavi smo predstavili tudi Aples j?tvo, zato stroškov ne bo Prostor, v katerem bo Strojegradnjo, ki je že t RrJue^a,in stekla, morda se va, zaposluje 30 ljudi, ki jtylení-i ' toda to je eden izdelujejo predvsem trans- I vidpi Pr°storov, kar sem portne trakove, valje, hidrav- ednih kV SaraJevu- V dveh lične in dvižne mize, >0^lilrn mo pripravili prvo predvsem za lestno industri- |Vn (za opremo proda- jo" K %r10 pohištvo za proda-'Ovn.-?! Je tam največje %Kcvani?. P9 ?.l.ek!u» INïtvln vratin' sledil° bo f^Pna0' sa^ Je vse un^eno-PoyD ^fnoč je skromna, saj M n x Plača ZnaŠa 4" Rrn**^* naša predsoba pa den- Kk« Ja ^ mark- Vendar se J pou,Jf rim obiskovalcem naše " 0 ni zdel° tako dra$0' fasij^majo tudi druge vire qSi Pa na začetku pričaku-elcai Domo dali zaston'- zastonj, reklamne "Kako teče plačevanje?" "Kar smo doslej prodali, je šlo z garancijo slovenske banke, kar je za nas zelo dobro. Prej ali slej se bo verjetno vključila tudi Slovenska izvozna družba. Lahko tudi povem, da SKB banka po predhodnem dogovoru potrjuje garancije sarajevske banke Upi, prek tretje banke seveda. Začetki so torei takšni, kot so bili na Hrvaškem." "Kako pomembni so za AIples Pohištvo južni trgi?" Izredno. Na zahodnih je še "Lani ste ustvarili dobiček?" "Natančno 87.917.000 tolarjev čistega dobička in bili tako na petnajstem mestu med gorenjskimi podjetji. Mislim, da je to velik uspeh, ko sem prišel pred štirimi leti (najprej šef komerciale, tretje leto direktor op.p.) je bil AIples pred bankrotom. Težave so še vedno velike, saj nas bremenijo stare obveznosti in pokrivanje izgube iz prejšnjih let, še vedno imamo za približno 6 milijonov mark starih obveznosti, znižali pa smo jih že za skoraj 4 milijone mark. Naš glavni upnik je sklad za razvoj, ki je takrat prevzel stare obveznosti, z njim imamo kar dobre odnose, potrpljenje ima z nam." "Krovna družba AIples Industrija pohištva še vedno obstaja, zdaj jo družno vodita z direktorjem Lesnega programa, drugega največje- na oziroma v celoti plačana žaga, njen lastnik je podjetje Žaga in masiva. Krovna družba je zdaj v postopku lastninjenja, čez tri teden se bo iztekel prvi del lastninjenja, pričakujemo, da bodo delavci s pomočjo zadolžnic 30-od-stotni lastniki, 18-odstotni pokojninski sklad, kar pomeni, da skladu za razvoj ostane 52-odstotni delež Ljudje bodo dobili delnice, ki jih bodo nato zamenjali za delnice obeh podjetij, ki se bosta prav tako oblikovala kot delniške družbe. Krovna družba bo namreč prav kmalu prazna lupina, saj v razmerju pol - pol tako premoženje kot obveznosti prenašamo na obe hčerinski podjetji. V drugem delu lastninjenja bo možen odkup preostalega dela premoženja za gotovino, vsaj za AIples Pohištvo lahko rečem, da zanimanje obstaja, tudi svojega ne skrivam. Banka bo dala ugodno posojilo, ne samo meni, vsi zaposleni se bodo lahko odloČili zanj, saj večinskega deleža zagotovo ne bom prišel." "Mar niste v nasprotju sami s sabo, po eni strani Želite lastništvo podjetja, vendar skrbite, da dobro posluje, direktorji v taki želji običajno ravnajo drugače?" "Makedonski direktor mi je včeraj dejal, da pri njih generalni direktorji najprej spravijo poslovanje podjetja na ničlo, ga kupijo pred stečajem in denar porabijo za plače. Tudi pri nas lahko najdete takšne primere. Na stvari gledam drugače. V AIples sem prišel pred štirimi leti, dobro poznam njegove ljudi, če bi slabo poslovali, če rneJneb°mo že, v _ • < saj';I-lilco Pa ne rnore- vedno recesija, pričakovali sva vodenje krovne družbe ga hčerinskega podjetja, kije ne bi bilo plač, kot lastnik ne pred kratkim že dejal, da bi imel tu kaj iskati. Brez dobro sodelujeta?" denarja za plače, za poplačilo "Z gospodom Zupancem dobaviteljev ni proizvodnje, a vodenje krovne družbe tudi podjetja ni in nimaš kaj prevzela septembra lani, lah- kupiti. Kaj naj delam kot . u, Saj • lic IUU1C- vcuiiu ititi-sija, piivaivucau ,edno te?113 nas° podjetje še smo, da bo lani dosegla dno, , *«H po ,e- Več bi morala v vendar gredo stvari še vedno ko rečem, da je tako najino direktor oziroma lastnik, če Jnt& ,f 8du napraviti slo- navzdol, predvsem v Nemčiji, kot sodelovanje obeh podjetij nimam podpore dobrih sode N o0s žava in tako utirati ki je za nas zelo pomemben na izredno visoki ravni, kar se lavcev, tudi dobaviteljev, kup pju f°jdarskemu sodelo- trg, tudi v ZDA. V Rusijo kaže tudi pri skupnih nasto- cev. Če bi firmo pripeljal do iS CJ.mu !al5a itHkvT dcIa Nemčija, ltd- Naša je bila tudi i-Pr£Zel° slabo zastopa 10 slov ali bi vsai deleea S,ce ■"nist vsaj delega-enske gospodarske na najvišji ravni, zadnje tri, štiri mesece pred volitvami nismo nič prodali, računamo, da bo prodaja septembra oživela. Že pred tremi meseci smo se odločili, da moramo nekaj narediti z pih, predvsem pri dobaviteljih propada, mi ne bi nihče in kupcih. Najino sodelovanje zaupal. Zaupanje poslovnih ^avnosI? za ,8°spodarske južnimi trgi, saj na hrvaškem tal u£"i, 2ei6 pa se je V genski ambasador v fcv bn?U ,ustrezen je bil Sarnon?nikc strani,'prišel RodLK?dstavnik bosanske e8a ,Írske zbornice. Poleg nekaj dni pred smo prodamo že skoraj toliko kot na slovenskem. Z Makedonijo se je država k sreči sporazumela, veliko je k temu prispevala naša veleposlanica v Skopju Jožica Puharjeva. Izredno nam pomaga, vselej je res odlično, res moram pohvaliti gospoda Zupanca, nisem pričakoval, da bo tako dobro, na začetku sem bil zelo skeptičen. Vsak ima svoj glas, v primeru nesoglasja je raz-sodnil sklad za razvoj in takšnega primera doslej ni bilo." "Že lani ste napovedali, da bo krovna družba likvidirana?" partnerjev in bank ter notranji odnosi so zelo pomembni, le v takšno podjetje bom z veseljem dal svoj tolar. Kaj mi pomaga firma, če jo dobim zastonj, vendar ni uspešna. Saj so primeri, da so direktorji na pol zastonj kupili tovarne, potem pa so sodelavci začeli Strajkati." "Pripravljate kakšno novost za ljubljanski sejem pohištva, kjer je bila pred tremi leti nagrajena vaša Gaja?" "Za nas je to najpomembnejši domači sejem, pridejo tudi hrvaški kupci. Naša udarna programa sta zdaj Al, ki je star deset let, še vedno pa je uspešen, in Gaja, ki je stara dooro leto. Potrebujemo svežega, po letošnjem sejmu v Makedoniji smo se odločili za nov pohištveni program, saj so nam tam kupci rekli, da smo Slovenci pri pohištvu preveč konzervativni. Pripravljamo obsežen program za opremo bivalnih prostorv, razen kuhinj in kopalnic, oblikuje ga znana arhitektka Anika Logar, ki je v Alplesu pred leti oblikovala popularni Triglav. Izvedba bo moderna, v sedmih barvah, zasnovan bo tako kot kuhinje, kar pomeni, da bomo spremeniti izdelavo pohištva in zmanjšali zaloge. Osnovni elementi oziroma korpusi, kakor jim pravimo, bodo vedno v zalogi, fronte pa bodo v različnih barvah. Petnajst dni bomo zbirali naročila in nato pohišvo v dveh dneh izdelali ter odpremili, kar pomeni, da bomo delali za znane kupce. novembra na sejmu pohištva v Ljubljani." "Pripravljate kakšno investicijo?" "Kljub starim obveznostim, ki seveda vplivajo na tekoče poslovanje, prenavljamo štreno, ki je stara in zamaka, že na začetku ni bila dobro narejena. Imamo kar 25 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin, na skladiščih smo streho že v celoti obnovili, na proizvodnih halah so bomo na najbolj kritičnih mestih. Samo prva faza obnove bo stala približno sto tisoč mark, kar ni majhen denar. Narejen pa je že elaborat za glavno investicijo, ki vsebuje nakup nove strojne linije m viličarjev ter preureditev prezrače-vanja in montaže, saj nameravamo izdelke pakirati na sodoben način v okolju prijazno folijo in več v karton, kar bo tudi ceneje. Skupaj z obratnimi sredstvi bo investicija znašala približno 4 milijone mark, načrtovana je za konec leta, ko naj bi skupaj z bankami sestavili finančno konstrukcijo. Nova oprema pa bo prišla v prvem kvartalu prihodnjega leta, saj imajo Nov program, njegovo ime je izdelovalci opreme sedem me še skrivnost, bomo predstavili sečni dobavni rok."M. Volčjak SERVIS IN PRODAJA VOZIL KIA MOTORS SERVIS: Hrastje 145, Kranj, tel.: 064/327-926 AVTO SALON: Sejmišče 5, Kranj, tel.: 064/223-857 SUPER PONUDBA • novi clarus z bogato opremo že za 29.890 DEM__ SUPER POPUST ZA" JEEP cenejši za 2.500 DEM Super PRESENEČENJE za sephio Vprašajte pri prodajalcu tel.: 223-857. PREPISI - KREDIT - LEASING - STARO ZA NOVO DONOSNO IN VARNO NALAGANJE ZA TUJE VLAGATELJE V VSEH VALUTAH VOLKSBANK BOROVLJE, Hauptplatz 6 / Glavni trg 6 Tel.: 00 43 42 27 - 37 56 - 18 ali 00 43 42 27 - 37 56 - 12 . Poslovalnica Ljubelj (v stavbi carine) odprto od 12. do 19. ure, tel.: 00 43 42 27 - 62 01 * HRANILNE VLOGE * ŠEFI ZA HRANILNE KNJIŽICE * VREDNOSTNI PAPIRJI, DELNICE * KREDITI * PRENAKAZILA PO VSEM SVETU Vse posle lahko opravite v slovenskem jeziku! Veselimo se vašega obiska! VAŠ NAJBLIŽJI BANČNI SERVIS V AVSTRIJI POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak NA ŠTIRIH KOLESIH Mercedesove šasije za Avtomontažine avtobuse V ljubljanski Avtomontaži AM-BUS so po predstavitvi na spomladanskem sejmu gospodarskih vozil, začeli s proizvodnjo novih avtobusov na iasijah Mercedes-Benza. Gre za štiri nove avtobuse O 405 AM, ki so namenjeni mestnemu, primestnemu in linijskemu potniškemu prometu. Po zastoju proizvodnje na šasijah mariborskega Tarna, gre nedvomno za pomembno proizvodnjo, pri kateri sodeluje tudi Mercedes- Benzov slovenski zastopnik, podjetje AC Intercar. Posebej pomembno je, da Avtomontaža AM-BUS ob svoji šestdesetle-tnici ponovno začenja proizvodnjo avtobusov na šasijah priznanih proizvajalcev. Na Mercedesovih šasijah so sestavljali avtobuse že med leti 1955 in 1964, takrat na modelu O 302, prednost ponovne proizvodnje tokrat na sodobnih šasijah O 405 pa je tudi v razširjenosti servisne mreže. Skupaj s partnerjem imajo pri Avtomontaži AM-BUS tudi že pripravljene načrte za Rekordni dobiček Opla Àustria Podjetje Opel Àustria, ki je med drugim zadolženo za vsestransko oskrbovanje Vzhodne in Srednje Evrope, vključno s Slovenijo, je na letni poslovni tiskovni konferenci objavilo rekorden dobiček od prodaje, ki je za lansko leto znašal 19 milijard šilingov kar predstvalja 12-odstotni porast v primerjavi z letom 1994. Lani so v tovarni v Aspernu naredili 402.000 motorjev in 863.000 menjalnikov, proizvodnja pa je v celoti namenjena izvozu. • M.G. proizvodnjo turističnih avtobusov, ki jih bodo morda začeli sestavljati že ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Šest avtobusov na novih šasijah so letos že predali kupcem, do konca leta pa predvidevajo, da jih bodo vsaj še toliko. Načrti za prihodnje leto so precej večji, saj naj bi letošnjo proizvodn- jo vsaj podvojili. Letna kapaciteta znaša sicer do 450 avtobusov, proizvodnjo pa lahko zelo hitro prilagodijo tudi drugim dobaviteljem ša-sij, predvsem Volvu in Ivecu. Trenutno se dogovarjajo za proizvodnjo avtobusov, ki jih je za Saudsko Arabijo naročilo Tamovo podjetje MTT. • M.G. STARI DVOR ia loka, Kidričeva 26, tel: 634-800 AKCIJA * AKCIJA * KOZARCI ZA VLAGANJE 34,00,-MEŠAINIK - SET GORENJE 202 6.852,-rREŽALNI STR0JČEK kovinski R-502 16.792,-ÍIK VRTLJIVI GORENJE FRM 21.551,-TV V0YAGER ekran 51 TTX 45.590,-PRALNI STROJ GORENJE 904 49.392,- ÇLASBENI STOLP CD PHILIPS TV SELEČO 71 ekranSTIX SVETILA in LESTENCI VSEH VRST VIDEO KAMERA SONY (vídeo - 8) FX 270 E [OSILNfCE! KAMP OPREMA! ZALIVALME CEVI! BELE TEHNIKE CANDY POPUST ZA GOTOVINO 6% AU PLAČILO NA ČEKE ' 4 OBROKI "Klasično" lastninjenje Mladinske knjige PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE "gmJB KMEČKI STROJI JBn KOVIN OTEHNÀ NEMOGOČE JE MOGOČE!!! Kranj, avg. - Delničarji Mladinske knjige Založbe so sklenili, da mora podjetje na "klasičen" način olastniniti 66,7 odstotka družbenega kapitala, kakor je bilo z revizijo odločeno januarja letos. Skupščina Mladinske knjige Založbe Ljubljana se je sestala 29. julija in sprejela ustrezne sklepe o lastninskem preoblikovanju podjetja. Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje je namreč 26. januarja letos izdala odločbo, po kateri mora podjetje po zakonu o lastninskem preoblikovanju olastniniti 66,7 odstotka družbenega kapitala. Zgodba podjetja, ki je z lastninjem zelo pohitelo in se poskušalo olast-niti še po Markovičevi zakonodaji, se je potemtakem razpletla. Zdaj so se odločili za "klasični" način olastnin-jenja družbenega kapitala, saj so interni razdelitvi namenili 20 odstotkov, notranjemu odkupu 40 odstotkov, na sklade pa bodo prenesli prav tako 40 odstotkov družbenega premoženja. Postopek lastninjenja se bo seveda nadaljeval, ko bo agencija za privatizacijo izdala prvo soglasje. Delničarji so na skupščini" imenovali tudi posebno strokovno komisijo in jo pooblastili za izvedbo lastninskega preoblikovanja v skladu z zahtevami agencije za privatizacijo. Vendar pa skupščina ni minila brez zapletov, saj so predstavniki nekaterih delničarjev (Proficia Dadas, Dadas, Fundus, DZS, Finmedia in še nekateri) napovedali izpod-bojne tožbe na sklep o lastninskem preoblikovanju Založbe in imenovanje strokovne komisije. Direktor Založbe Milan Matos pa je delničarje seznanil s sodnimi odločitvami glede sklepov skupščine z 29. februarja letos. Pravnomočno je bilo namreč ugotovljeno, da je zakoniti organ upravljanja družbe upravni odbor, ki je bil imenovan oktobra 1992. Višje sodišče v Ljubljani pa je ugotovilo, da je Založba pravilno uskladila sestavo kapitala glede na revizijsko odločbo agencije za plačilni promet, zato so bile pravilne tudi odločitve na marčevski skupščini. Pogumni .gredo na rafting in canyoning Si želite avanture in pravega športnega užitka? Imate rajši miren izlet in prijetno veslanje! Če ste na katerokoli od zastavljenih vprašanj odgovorili pritrdilno, je rafting prava stvar za vas. Dal Potem pa takoj v Podnart v Alter Šport Club, ki vam bo to vrste zabave hitro priskrbel. Alter Šport Club Podnart pelje na raftinge po različnih odsekih Save Bohinjke in Save Dolinke, lažjih in težavnejših. In zagotavljamo vam, da je rafting, vožnja z gumenjaki po divjih vodah, zelo priljubljena oblika rekreacije in aktivnega preživljanja prostega časa. MESETAR Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodfl sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih * kilogram): * črno grozdje 220 * hruške 130 - 250 * marelice 200 - 250 * lubenica 30 - 50 * bučke 75-120 * čebula 45 - 85 * janež 240 - 280 * korenje 90-125 * krompir 25 - 35 * por 200 - 250 * paradižnik 70-210 * solata, mehka 160 * zelena 250 *belo grozdje 200 - 350 •jabolka, spoml. 100 - 15U * slive 220 - 300 * breskve 70-160 *cvetača 120 - 200 * česen 250 - 400 * kumare 80-140 * koleraba 70-120 * peteršilj 200 - 300 * paprika 180 - 300 * solata, domača 110 * zelje, glave 40 - 80 150 Rjavo govedo na razstavi Rejska zveza za rjavo pasmo goved bo 14. septeffl^ pripravila na veletržnici Rudnik v Ljubljani četrto drŽava razstavo najboljših plemenskih krav rjave pasme. Rejci bo° predstavili okoli 120 plemenskih krav in telic razliki kategorij. Pokrovitelja razstave bosta ministrstvo za knwra vo, gozdarstvo in prehrano in mesto Ljubljana oz. minister °' Jože Osterc in župan dr. Dimitrij Rupel. | Po podatkih pripravljalnega odbora razstave je v Slov0™ približno 70.000 krav rjave pasme, tržne presežke mleka n rejci oddajajo od 41.000 krav. Krave dajejo ob kakovos' voluminozni krmi od 4.000 do 5.000 kilogramov mleka n» leto, najboljši rejci pa dosegajo povprečno mlečnost na 6.000 kilogramov. Pasma dosega dobre rezultate tudi v pnJJ mesa, pri najbolj intenzivni reji tudi nad 1.200 gramov príra» na dan. ,9 Rjava pasma, ki je kombinirani mesno mlečni tip goveda« I razširjena po vsej Primorski in Notranjski, v delu Ljubljag kotline, na Dolenjskem ter na mozirskem in šaleš*6 območju. Nov način ocenjevanja prašičev ti jI,]}' Od 20. julija dalje velja novi pravilnik za ocenjevanje kakc-vo jJ klavnih polovic prašičev SEÜROP. Po tem pravilniku I temeljni razred za plačevanje U razred, po katerem ^ imeti prašič 50 odstotkov mesa. Za ta razred je osnovna cen. 263 tolarjev za kilogram, za vsak odstotek mesa več ali pa se cena temu primerno zviša oz. zniža, čeprav so se rej bali, da bodo po novem pravilniku dobili za prašiče manj *( , prej, je poskusno ocenjevanje, ki je potekalo od aprila 0 junija v nekaterih večjih slovenskih klavnicah, pokazalo, bodo celo na boljšem. 8 loj A Pri 11 del «is, nih kn boi *ne Irp 001 Jan l/l b na Ni NOVI Voyager ODKUP PRIVATIZACIJSKIH DELNIC IZ JAVNE PRODAJE PO IZREDNO UGODNIH CENAH: Union 8.600 SIT, Pivovarna Laško 1.520 SIT, Lek 8.600 SIT, Krka 4.700m Petrol 9.000 SIT, Sava 2.100 SIT, Mitol 900 SIT, Radenska, Mercator, BM Razvojna družba, d.d., Tomšičeva 3, Ljubljana, tel. 061/125 10 14, 125 70 56 ODKUP v Kranju: INFICO, d.o.o., Maistrov trg 7, tel. 212-167 In 211 -680 JI dve zračni blazini (US full size) ABS* klima* bočne ojačitve avtomatski pomik stekel* avtomatsko pomična in ogrevana zunanja ogledala dvoje drsnih vrat triletna garancija oz. 110.000 kn1 sedem let garancije na karoserij0 Pooblaščeni prodajalec: AVTOHISA MAGISTER, d.o.o. Prešernova ul. 21, 4240 Radovljica tel. 064/ 715 015, faks 064/ 715 015 * dodatni Oprema r POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak___ BORZA// GRAFIKONI Tudi julijski pregled investicij v vred-n°stne papirje, uvrščene v borzni kotaciji .'n B na Ljubljanski borzi, smo ^pravili na ie običajen način. Prikaza-d j*1? izračunane donose za posamezne f'iice. Pri izračunavanju donosov "«mo upoštevali porasta drobno prodaj-cen, v juliju je ta znašal, tako kot v jf1'/«, 0,5 odstotka, ter bančnih in °0rznih provizij- Podatke o ceni posa-*eznega vrednostnega papirja smo rPa/i iz uradne tečajnice Ljubljanske ,0rze vrednostnih papirjev, d.d., Ljubica. Tudi v julijskem pregledi investicij Sfno v grafičnih prikazih izpustili zma- govalce in poražence na trgu kratkoročnih vrednostnih papirjev ter na izvenborznem trgu C, na katerem začenja večina privatizacijskih delnic. Slovenski borzni indeks je od ponedeljka, 1. julija, ko je bila njegova vrednost 992,16 indeksnih točk, do srede, 31. julija, padel na 918,03 indeksnih točk. V tem obdobju je torej izgubil 74,13 indeksnih točk, kar pomeni, da je padel za - 7,47 odstotka. Tudi v juliju so bili padci tečajev delnic splošen pojav. V poslovanju Ljubljanske borze bi zaman iskali svetlo izjavo, saj je bilo trgovanje z 26,12 odstotka, Dadasa 25,42 odstotka, Gradbenega podjetja Grosuplje 22,80 odstotka, redne delnice Hipotekarne banke Brežice 21,35 odstotka, Blagovno trgovinskega centra 14,15 odstotka, Nike 13,20 odstotka ter prednostne delnice Hipotekarne banke Brežice 11,85 odstotka. Borzni investitorji so bodo prizadevali čimprej pozabiti borzno trgovanje v juliju, sai ni nihče delnicami Leka, serije C, zanemarljivo Največji padec so doživele deh ' Salusa, 26,25-odstotnega, T T doživele delnice Primofina itu, sai dosegel večjih kapitalskih donosov. Ce k temu pregledu dodamo pe podatek, da so cene nakupnih bonov četrte in pete izdaje Banke Slovenije v tem mesecu padle za štirideset oziroma okroglih trideset odstotkov, potem je slika o borznih zaslužkih v juliju popolna. • R.S. •d A grafikon 1 julijski zmagovalci GRAFIKON 2 JULIJSKI PORAŽENCI 50.00% ♦000% 20.00% 10.00% 0.00% 42.86% ■ ----- 0.53% 0.14% I.F.KC SKBR KOLU DAO GPGR ■22.80% -26.25% -26.12% -21.35% atalog certificiranih podjetij Med kakovostnimi petina gorenjskih podjetij JN, avg. - Pred kratkim je P katalog podjetij, ki so J Pridobila certifikat kako-^ po standardih ISO 9000 , Naslovom "Slovenija na rl h kakovosti". Pobrskali J10 po njem in ugotovili, da * med 144 slovenskimi pod-Si1 28 gorenjskih, torej m»Užno 20 odstotkov. Ker je po številnih drugih kazalcih gorenjski delež v slovenskem gospodarstvu približno 10-odstoten, lahko rečemo, da je gorenjsko gospodarstvo s kakovostjo izrazito nad slovenskim povprečjem. Gorenjska podjetja, ki so doslej uspela pridobiti mednarodni certifikat kakovosti Gorenjska^*Banka Banka j posluhom Odločite se za varno naložbo prostih likvidnih sredstev višje obresti £a vezane vloge pravnih oseb ISO 9001 ali ISO 9002 vsekakor zaslužijo, da jih zapišemo. Navedli pa smo jih tako, kakor je časovno potekalo podeljevanje certifikatov od leta 1989 do letošnjega aprila. Na gorenjskem seznamu so naslednja podjetja: Sava Kranj - Tovarna Velo, Iskraemeco Kranj, Domel Železniki, Filc Mengeš, Iskra ERO Kranj, Iskratec Kranj, Sava Kranj - Tovarna Vist, Iskra-Tel Kranj, Hotel Ribno Bled, Kemična tovarna Podnart, Merkur Kranj, Tovarna av-topnevmatike Sava-Semperit Kranj, Embalažno grafično podjetje Škofja Loka, Teling Kranj, Eleko Blejska Dobrava, Niko Železniki, Polix Žiri, Mehanizmi Lipnica, Titan Kamnik, Kladivar Žiri, Difa Škofja Loka, Gorenjski tisk Kranj, Plamen Kropa, Iskra Instrumenti Otoče, Juma Škofja Loka, Acroni Jesenice, Iskra Stikala Kranj in Color Medvode. NAIURQ/RODAMINAKUINUROOAINI NAKUFNI/HtOOAM MENJALNICA l DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Trtic, Jesenice) 88,30 89,80 12J6 12,72 8,42 8,93 AVAL Bled 741-220 AVAL Kranjska gora •t 1-039 BANKA CREDITANSALT d d. Lj 88,80 89,50 12,50 12,70 8,60 9,00 EROS(Stati Mayr), Kranj 88,80 89,05 12,57 12,84 7,50 7,83 GEOSS Medvode 88,90 89,20 12,57 12,85 8,60 8,75 GORENJSKA BANKA (vse enote) 87,00 89,30 12,12 12,89 8,33 9,07 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 88,60 89,20 12,57 12,65 8,06 8,08 HKSVkjred Medvode 88,40 89,40 12,40 12,70 8,40 8,90 HIDA-tržnica Ljubljana 88,10 89,15 12,58 12,63 8,60 8,70 HRAM ROŽICE Mengeš NI PODATKOV IURIKA Jesenice 88,70 89,20 12,54 12,64 8,50 8,75 INVEST Škofja loka 88,90 89,20 12,57 12,85 8,60 8,75 LEMA Kranj 88,80 89,30 12,58 12,64 8,55 8,70 MIKELStraiiSce 88,75 89,20 12,60 12,66 8,65 8,85 NFPOSfSk Loka. Trata) 88.90 89,00 12,59 12,63 8,65 8,70 NOVA LB Kamnik, Medvod«, Šk. Loka 88,80 89,80 12,49 12,88 8,58 9,18 PBS d.d. (na vseh poštah) 86,40 89,30 11,00 11,60 107 8,06 ROBSON Mengeš 88,80 89,20 1158 12,85 8,65 8,85 SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 88,80 89,40 12,55 12,82 8,50 8,70 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 87,70 89,30 12,20 12,72 8,35 8,85 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 87,00 • 12,11 • 8,36 • SLOVENIJATURIST Jesenice 88,70 39& 12,54 12,64 8,35 8,75 SZKB Blag mesto Žiri 88,00 89,45 12,15 12,70 8,55 8,99 ŠUM Kranj 211-339 TALON M postaja, Trata, Sk-Loka, Zg. Ntnjt 88,90 89,15 12,58 12,63 8,60 8,75 TENTOURS Domžale 88,50 89,80 12,60 12,90 8,50 8,90 TROPICAL Kamnik • Bakovnik 89,00 89,20 12,57 12,65 8,62 8,74 UKBŠk.Loka 88.40 89,70 12,45 12,75 8,50 8,90 VVILFAN JESENICE supermarkat UNION •62-694 WILFAN Kranj 360-260 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 714-013 WILFAN Tržič 53-416 POVPREČNI TEČAJ 88,43 89,31 12,41 12,63 8,40 8,72 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede rta ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjateiSkih tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. eiw ura Vaš najboljši partner pri menjavi deviz NOVO: PE JESENICE supermarket UNION, tel.:862-696 P.E. KRANJ, Delavski dom. NOVA TEL ŠT: tel.:360-260 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064^14-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstll tel.:53-816 VLOGE Jok vezave v dnevih •^jjnjdo vključno 10 dni ■^iildni do vključno 20 dni ^jUjfojdo vključno 30 dni ^Uidni do vkl j učno 60 dni ^tgjjni do vključno 90 dni dni do vključno 180 dni >!í2Í!iÜ_dnido vključno 365 dni - nepretdene do 50 milj. SIT OD 50% T 70% T 85% T 98% T T+5.0% T+5.4% T+5,6% T+5,8% T+7,2% nad 50 mll|.SIT DO 50% T 70% T 95% T T+0.2% T+5.2% T+5,5% T+5,7% T+5,9% T+7.4% feA0BRESTNE $On VEZANIH U°ELOVANJA DEPONENTA Z BANKO Pičite preklcne 30% T 40% T 60% T 70% T 90% T 90% T 90% T 90% T 90% T MERE JE ODVISNA OD VIŠINE SREDSTEV IN OD POSLOVNEGA tov % pooblaščene gNh poslov: B1eiweii ali sova 1, Sektor sredstev vodje poslovnih enot: lesenice Radovljica Škof j a Loka !\ Tržič osebe za sklepanje tel. 064 221 -446 int. 327, 232, 323 tel. tel. tel. tel. 064 82. 064 715 064 624 064 53 681 -646 -080 661 ^IČAKUIEMO VAS! .^oren)ska^y Banka ^ Banka d poAubom Podaljšanje veljavnosti certifikatov? Kranj, 8. avg. - Na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj resno razmišljalo, da bi lastninskih certifikatom veljavnost podaljšali do konca letošnjega leta. Certifikatom je bila veljavnost že večkrat podaljšana, zdaj veljajo do 30. septembra letos. Odgovorni so Se donedavna zatrje-vaii, da ponovno podaljšanje ne bo potrebno, zdaj pa je že moc slišati drugačne glasove. Na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj tehtajo med različnimi možnostmi, posebna vladna komisija, ki spremlja potek lastninjenja, pa sodi, naj bi certifikatom veljavnost podaljšali do konca letošnjega leta. Kasneje naj bi upoštevali le certifikate zaposlenih, ki jih bodo v podjetjih rezervirali za lastninjenje. To ?omeni, da po 1. januarja 997 ne bi oilo več moč uporabiti certifikatov, ki ne bodo nikjer rezerviram ali deporani. GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj vttk dan od 19.00 do 23.00 ur* ob nedeljah od 9.00 do 14.00 ur* ŠVICARSKI LIKALNI STROJI ELNAPRESS Z VGRAJENIM ROKA VNIKOM - ZA SODOBNE GOSPODINJE OHRANIJO VAŠE ZDRAVJE TER PRIHRANIJO ČAS IN ENERGIJO Z njimi lahko likate vse vrste perila, robovi na hlačah bodo brezhibni, srajice boste zlikali lepše in hitreje, zaradi globinskega likanja lahko večje kose perila likate večslojno... Primeren je tudi za šivilje, gostince in druge, ki imajo veliko likanja. Velika izbira od najenostavnejših do računalniško vodenih ŠIVALNIH STROJEV ELNA, ki jih odlikujejo: * ŠTEVILNI PRAKTIČNI VBODI, *OKRASNIVBODI * ENOSTOPENJSKE GUMBNICE * AVTOMATSKO VDEVANJENITI 0 ENOSTAVNA UPORABA OVERLOCKI ELNA Prvi v svetu, s katerimi lahko naredite tudi prekrivni šiv, razen tega pa še Številne druge praktične vbode, 2-, 3-, 4- in 5-nitne šive, okrasne šive, verižne šive... Presenetili vas bomo z nagradnim žrebanjem - z malo sreče lahko šivalni stroj dobite brezplačno. ŠVICARSKI LIKALNI STROJI ■elnap^ass Uiwitt -»01 ŠIVALNI STROJI IN OVERLOCKI -elna Obiščite nas na gorenjskem sejmu 9. -18.8.1996 in si oglejte predstavitve. Ekskluzhni uvoznik in tffsMbuter: Lango d.0.0. LJubljana, tel; 061-140-31-34 KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnlk Lastninjenje gozdnih gospodarstev GG-jeve delnice tudi v javni prodaji Blejsko gozdno gospodarstvo je v javno prodajo ponudilo 20 odstotkov vrednosti osnovnega kapitala, kranjski GG pa bo za to namenil 15 odstotkov razpisanih delnic. Bled, Kranj - Po razdružitvi premoženja nekdanjih gozdnih gospodarstev na javno gozdarsko službo, izvajalsko podjetje in zadruge so izvajalska podjetja (novi GG-ji) lahko začela z lastninjenjem premoženja, ki jim je ostalo po razdružitvi. Potem ko je republiška agencija za prestrukturiranje in privatizacijo sredi letošnjega junija odobrila Gozdnemu gospodarstvu Bled program lastninskega preoblikovanja, je podjetje pred kratkim začelo z javno prodajo delnic. V prodaji, ki bo trajala trideset dni od dneva javnega poziva (objavljen ie bil 2. avgusta), je 20 odstotkov vrednosti osnovnega kapitala v znesku 122.380.000 tolarjev oz. 122.380 navadnih, imenskih delnic, ki dajejo pravico do upravljanja, dividende in stečajne mase. Delnice je mogoče kupiti s certifikati ali z gotovino. Pri "plačilu" s certifikati je vrednost delnice 1.000 tolarjev, pri gotovinskem plačilu pa 1.690 tolarjev. Končna cena bo odvisna od števila vpisanih oz. vplačanih delnic in bo lahko največ 30 odstotkov višja ali nižja od osnovne vrednosti.* Posameznik ali podjetje lahko kupi za gotovino največ 1.400 delnic. Certifikate je mogoče zamenjati za delnice le na sedežu podjetja na Ljubljanski cesti 19 na Bledu, za gotovino pa jih je možno kupiti le v blejski poslovalnici Gorenjske banke. Gozdno gospodarstvo Kranj je zadnji julijski dan javno objavilo program lastninskega preoblikovanja, ki predvideva, da bi 40 odstotkov osnovnega kapitala prenesli na pokojninsko invalidski, odškodninski in razvojni sklad, 20 odstotkov delnic bi namenili za interno razdelitev, 25 odstotkov za notranji odkup in 15 odstotkov za javno prodajo. Podjetje poziva vse zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojence, da v tridesetih dneh po objavi javnega poziva vpišejo in vplačajo delnice s 50-odstotnim popustom. Če v tem času za interno razdelitev ne bo dovolj zanimanja, bo podjetje z internim razpisom pozvalo k vpisu delnic še ožje družinske člane zaposlenih, sicer pa bo preostanek delnic preneslo na republiški razvojni sklad. Pogoje za javno prodajo delnic bo objavilo po končani interni razdelitvi in notranjem odkupu. • CZ. Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni Poslovni in strokovni dogodek Gornja Radgona • Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni bo od 24. avgusta do 1. septembra 34. mednarodni kmetijsko živilski sejem. Na 40.000 kvadratnih metrih razstavne površine se bo predstavilo več kot 1.800 razstavljalcev iz 28 držav. V času sejma bo tudi več posvetovanj, predavanj in predstavitev izdelkov. Že prvi dan bodo velike konjske dirke in odprto tekmovanje oračev za pokal Pomurskega sejma. Drugi sejemski dan bo namenjem čebelarjem m podjetju Gorenje trgovina. Najprej bo strokovno predavanje o zdravstvenem varstvu čebel, nato predstavitev knjige Sodobno čebelarstvo, ob 13. uri pa bo po mestu krenila povorka starih traktorjev. V ponedeljek, 26. avgusta, bo na sejmu dan konjerejcev in konjeniškega Športa in dan veterinarjev, razglasili pa bodo tudi rezultate ocenjevanja mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov ter kmetijske mehanizacije trt opreme in najboljšim podelili medalje. Naslednji sejemski dan bo namenjen vinogradnikom in vinarjem ter sadjarjem in inovatorjem. Razglasili bodo rezultate ocenjevanja slovenskih vin, razpravljali o integrirani pridelavi sadja in razglasili rezultate ocenjevanja razstavljenih inovacij. V sredo, 28. avgusta, bo na sejmu dan praŠiČerejcev, vrtninarjev, poljedelcev in slovenskih zadružnikov. Po posvetovanjih o trženju vrtnin v Sloveniji in o ocenjevanju mesnatosti prašičev bo Zadružna zveza Slovenije podelila tradicionalna zadružna priznanja. Naslednji sejemski dan bo dan rejcev drobnice, pridelovalcev sladkorne pese, kmetijske svetovalne službe in Madžarske. Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva in Kmetijska založba bosta pripravili posvet o gradnji živinorejskih hlevov, kmetijska svetovalna služba posvet o drobnici kot negovalki hribovskih kmetijskih površin, revija Sodobno kmetijstvo in kmetijska svetovalna služba pa pogovor o neposredni prodaji kmetijskih izdelkov, v petek, 30. avgusta, bo na sejmu dan govedorejcev, rejcev malih živali in avstrijske Štajerske. Zanimiv bo zlasti pogovor o dobrih in slabih straneh morebitnega vstopa Slovenije v Evropsko unijo za slovensko govedorejo, na razstavnem .prostoru Kmečkega glasa pa bodo dajali tudi nasvete o nakupu kmetijske mehanizacije. Predzadnji d-a bo na sejmu dan lovcev, vinogradnikov in radgonsko kapelskih goric, zadnji dan pa bo v mestu in na seji vu glasbena parala pik,!íah orkestrov. • CZ. VSE ZA SUŠENJE SENA, KORUZE IN PODOBNO • VENTILATOR • TOPLOTNA ČRPALKA • SONČNA STREHA . NOVI SENIK • PLANIRANJE IN UVAJANJE iiiL: 064/22 50 20 Kadivčevo 183 let staro smreko so posekali se iz Prešernovih časov Ko se je France Prešeren učil pisati, je na gozdnem robu, med Hrastjem in CirčanuV začela rasti smreka, pod katero so se radi zbirali sprehajalci. Ker jo je napadel lubadar, so jo v ponedeljek dopoldne posekali. Hrastje - Smreka je padla "z vsemi častmi", ob navzočnosti njenega lastnika Marijana Kadivca iz Hrastja, vodje kranjske krajevne enote zavoda za Šozdove Jurija Skubra, revirnega goz-arja za območje preddvorske fare in Brda, kmeta Tomaža Polajnarja, ki je mogočno drevo s pomočjo še enega gozdarja tudi posekal, in drugih. Če bi gozdarji o smreki napisali nekrolog, bi bržkone začeli takole: "V časih, ko se je France Prešeren šele učil pisati, je na gozdnem robu, na peščenih tleh, med Hrastjem in Čirčami začela iz semena poganjati smreka, ki je dočakala za kranjske rastne in podnebne razmere neverjetno starost. Bila je veljak in orjak med drevesi, kraljica vseh smrek na kranjsko-šenčurskem polju, pomembna za lastnika, domačine in številne sprehajalce, ki so radi posedeli na klopci pod njeno mogočno krošnjo. Kljubovala je različnim naravnim ujmam, političnim vetrovom in gozdarskim doktrinam, se branila zahrbtnih škodljivcev... Letos jo je nepričakovano napadel lubadar in v ponedeljek je v Marijan Kadivec pri štoru smreke velikanke. Pod lubjem se je "skrival" lubadar. 183. letu starosti užaloščeno klonila. Mogočne KadivČeve smreke ni več. Ostali so le prijetni spomini nanjo in dejstva: visoka je bila 33,4 metra, v prsnem obsegu je merila 2,73 metra, skupaj z vejevjem in okleščki je imela 10 kubičnih metrov lesa, od tega 7,5 kubičnega metra vrednega lesa." Zavetje za šepetanja in še kaj Vsi, ki so poznali Kadivčevo smreko na križišču sprehajalnih gozdnih poti, vedo povedati tudi to, da se je v skritem kotičku, na klopici pod mogočno krošnjo drevesa, "vnela" tudi kakšna ljubezen. Če bi lahko spregovorili tudi luna in zvezde, sove in drugi nočni "opazovalci", bi morda zvedeli tudi to, da krošnja smreke ni bila zavetje le za nežna šepetanja, ampak še za kaj drugega... Lastnik Marijan Kadivec iz Hrastja se pošali, da so (pre)debela drevesa znak slabega gospodarjenja. No, Kadivčevi z gozdom ne gospodarijo slabo! Nasprotno - celo zelo skrbni so, so povedali goz- darji. Smreko, kraljico vseh smrek, # pustili namenoma. Zato, ker so bili p0' nosni nanjo in da so opazovali njeno ras* in staranje! Ker zaradi starosti ni bila vec dovoli odporna, so jo letos najpreJ napadli mali lubadarji, potlej še veli*1- Z lubadarjem bolj na kratko Podlubniki jim tudi sicer povzročajo v gozdovih precej škode. Zgodilo se je, d* so morali v enem letu posekati tudi vec kot sto kubičnih metrov lubadark. Leto* za zdaj kar dobro kaže, lubadarja n veliko, čeprav je v gozdovih še nekaj ostankov zimskega snegoloma in žledoloma; dejansko stanje pa se bo pokazalo šele septembra ali celo kasneje. Sedanj1 postopek, s katerim naj bi premaN* skrbne lastnike gozdov prisilili k pose' ku in spravilu lubadark, je po Marjano; vem mnenju preveč zapleten in tu^ premalo učinkovit. Ker lubadar ^ pozna meja gozdnih parcel, posledic6! zal, občutijo tudi lastniki, ki jim ? vseeno, kaj se dogaja z njihovi"1 gozdom. • C. Zaplotnik Država spodbuja planinsko pašo Finančna podpora le za pašo na registriranih planina! * Belščica * Jeseniška Rožca * Pri žagi, Zelenica * Svečica * Zabreška planina Na Gorenjskem je v državnem registru 147 planin. Kranj - Slovenska vlada je prejšnji mesec dopolnila uredbo o * Mlake - Ratitovec uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva * Koprivnik ter proizvodnjo hrane za leto 1996. Po tej uredbi so do podpore za planinsko pašo upravičeni le koristniki planin, ki pasejo živino na registriranih planinskih pašnikih. Register Rlanin je sestavni del uredbe, ia Gorenjskem je v registru 147 planin. Naj jih naštejemo! * Golica * Hrušenska planina, Rožca * Kočna * Potoška planina * Stamare * Pusti rovt, Pristava, Svečica * Bašca * Zabreška, Žirovniška planina * Jeriče * Bavhe, Mikulovca Dovška baba * Jureževa pl. * Jesenje, Robičeva, Jeriče, Vršič * Kurji vrh * Lesenjak * Klin, Mali Tamar, Vršič, Robe * Mali in veliki kot * Podlomič * Medvejak, Poljane, Ravne * Novakov rovt * Ovčja stran * Rožca, Vrtaška, Brinova gora * Police * Skednje * Sleme, Travnik, Mali in veliki kot * Stari Tamar * Tamar * Ulbingova planina, Jepca, Terčarca * Trebež, Lomič * Vršič * Vošči, Hudi hlevi, Železnica * Vršič nad Mart. * Vrtaška pl. * Za jezerom, Belopeška jezera * Za lep vrh * Rakeževo * Mala in Velika Poljana, Javornik * Dolga njiva za Zaplato * Belska planina * Frčkova planina * Klek, Repečnikov rovt Mežaklja * Kranja dolina, Pusto polje Perasle * Pokljukar, Stara Pokljuka Rečiška pl. * Ribenska planina * Mangrt * Zagreben * Kalina * Kuhinja * Planina Sužid * P.S. Matajur * Kobilja glava * Lom Podkuk * Rut - Temno brdo * Rut, Temna brda * Bistriška planina * Dolga njiva * Ježe * Kramarica * Planina Konjščica * Tegošca * Soriška pl. * Duplje * Slatenik * Bošca * Kašina * Leskovca * Zapleč * Zaslap * Krnica * Polog * Školi * Vodil vrh * Žaga * Sveta Ana * Kofce * Kriška gora * Siji * Soriška planina * Krnica * Loška Koritnica, * Hlevišče * Krn * Planina Slapnik . * Planina Zaprikraj * Golobrdo, Gozd * Korito, Ponikve * Prtovč * Sleme, Medrje * Stador, Razor * Bičevje * Javornik * Korošica * Lešanska planina * Planina Pungrat ^ * Robci * Zavrata * Žarkovo * Žlebina * Brdo, Klečca * Brdo * Javornik * Krma * Kranjska dolina * Lipanca, Obranca Pretnarjev rovt Seliška planina * Smrečice * Bitcnjska, Ribčeva planina Tamare * Zg. Kozjek * Blato, Jezero, Ovčarija, Dedno polje ija Kriška pl. * Planina Jezerce - Krva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo '^^jli' spodbujanje planinske paše namenilo nekaj manj kot 1,8 J\jj. jarde tolarjev. Vse živali, za katere bodo lasniki oz. pašne s*jjj nosti uveljavljale podporo, morajo biti oštevilčene in na E| najmanj 80 dni. Ministrstvo bo sredstva za posamezno P13^ izplačalo le do največje dovoljene zgornje obremenitve p* ^ površin, in sicer največ do 2,5 GVZ (glav velike živia**^ nektar. Za molzne krave in kobile z žrebetom je letos S-G^j* larjev podpore, za presušene krave, lelicc, mlada pitana g° konje m kobile brez žrebet po 5.500 tolarjev, za mlečno nico 1.500 in za mesno drobnico 1.000 tolarjev na žival. Zgornja Krma Jelje Krstenica, Zajamnik * Goreljek Pečana Vogel * Velo polje, Tošč * Bcgunjščica * Dobrča * Goška ravan * Blcgoš * Dajnarska planina * Draga * Planica * Stari vrh * Kališnik * Grintovca, Laz * Konjska dolina * Stare**, Raven, Suha, Zeliščain, Osredki * Uskovnica, Praprotnica, Konjščica * Repečnikov rovt, Klek * Prevala * Dajnarska planina * Martinj vrh Kmetijska svetovalna služba m Povabilo na radgonski sejem ^ Škofja Loka - Škofjeloška kmetijska svetovalna služba J sredo, 28. avgusta, organizirala strokovni izlet na medna | kmetijsko živilski sejem v Gornjo Radgono. Cena t^Ji 3.000 tolarjev, v to pa so vračunani prevoz, malica in Prijave z vplačili sprejemajo do 20. avgusta v tnl ^ škofjeloške in žhovske kmetijsko gozdarske zadruge. * VREME Vrernenoslovci nam za danes napovedujejo kinoma sončno, dnevne temperature bodo od 20 & 25 stopinj C. V soboto in nedeljo bo večinoma sončno in razmeroma toplo. LUNINE Spremembe fer je v torek zadnji krajec nastopil ob 7.25, 00 do mlaja (do srede, 14. avgusta, do 9.34) po tierschlavem vremenskem ključu vreme spremenljivo. Veselo po domače Bledu ansambel V sredo zvečer bo na Gorenjski muzikantje Večeri Veselo po domače ob sredah na Bledu postajajo vedno bolj priljubljeni in obiskani. Organizirajo jih Turistično poslovni center Bled, Gorenjska glasbena agencija Antonič Gorje, s. p., v sodelovanju z občino Bled. V sredo, 14. avgusta, bo na terasi Trgovskega centra na Bledu ob 20. uri koncert ansambla Gorenjski muzikantje. Posebnost teh vse bolj priljubljenih večerov Veselo po domače ob sredah je tudi, da nikdar ne odpadejo. Če je namreč vreme slabo, je prireditev v Kavarni (Bistroju) Hotela Toplice. ^S£ DO KONCA PRI DENARJU Je*8°lj naključje, da poznamo toliko rekov, ki povezujejo £ denar? &fo/o denarja - malo muzike. Zoenket denarja je najlepša muzika na svetu. ftfcraf smo na glasbeno-finančno zaslišanje povabili Klanca, ki je bil nekaj dni celo minister za finance, gospoda j^eza kopača. Pravi, da bi poslance med dopustom poslal na ^ ncert ptičjega petja, slovenskim davkoplačevalcem pa bi Kenil pesem On ima tolerje, jaz 'mam pa varžete... ^EKDOTA TEDNA Upokojeni profesor matematike je srečal svoje bivšega eica, ki je ves eleganten ravno izstopil iz belega **cedesa, obkrožen s tremi dolgonogimi tajnicami. Pozdra- »a sta se in ko mu je bivši učenec povedal, da se ukvarja s ifneami, je profesor skoraj padel na hrbet. 0 vi s financami?" se je čudil, "saj nikoli niste imeli pojma ^tematiki. Me prav zanima, kaj počnete!" °lvši učenec si je pogladil bel smoking in dejal: ^ Zelo malo imam časa, zato vam bom razložil na kratko. e^ui«o prodajam ogrlice. Kupujem jih po dva dolarja, 0<*ajam jih po pet, od teh treh odstotkov pa živim." U3L -f V * ŠKODA \/nlLti«ii spetih s kolesarskimi " ?lPsnami". Vsem tistim Ljubl-stanom, ki boste v tem času wsíqU svoie kolo blizu parla-?en!a, toplo svetujem, naj, za °l)o voljo, trdno in čvrsto "Uenejo svoje kolo. Nikoli e ve... .No - tako daleč najbrž še niso, r,°i namreč zanalašč pljunili Wne tuje, bolj bleščeče in yše kolo, a tudi take opazke lQJeJo, kakšen image so si gorili poslanci. Nekateri. Premsem tisti, ki so glasovali za eustavni poslanski privilegij, da rc«o lahko predčasno v penzi- Do In bodo naïbri tudi Sli in ceTV*Ui vrste tistih uPokoien' Pofco preiemai° nadpovprečne Mimogrede: za nadpovprečne tekrtl-nepa se ve> da so vpre~ sl 0sfi rasle v same astronom- ** višave. Kot nas je opozorila ud i, °S°rčena občanka, ie bila .PVKojenska povišica videti ta- ^'e- v letih 1993 in 1994 so tisti upokojenci, ki so prejemali najmanjše pokojnine, dobili skupaj za 5 tisoč tolarjev upokojenskega poviška, tisti, ki so prejemali najvišje pokojnine, pa se jim je pokojnina povišala za kar 25 tisoč tolarjev. Prav? Bilo bi prav, če najnižje pokojnine za polno delovno dobo ne bi bile tako nesramno najnilje. če bi se dalo za silo dostojno živeti... poletje - žrtvujejo. Kranjskogorski župan, Još-ko po domače, si omisli ple-zarijo in občinsko sejo na vrhu Triglava in ti gre, tiček navihani, tudi tako turistično promo-virati svojo turistično občino. Potihem si misli: če le država ne da nič za pošteno promocijo slovenskih turističnih krajev ali pa promocijski denar nespa- Tema tedna Glosa Alo župan - na "tanepodn" Medtem ko si državni poslanci oddihujejo od napornega In težkega dela, se njihovi funkcionarski kolegi na nižjih ravneh, župani, v potu lastnih nog \ru6\io za promocijo občin... A ti poletni dnevi vendarle niso za tako okrutne teme, kot je naš pokojninski sistem. Ti poletni dnevi so za hec, za sprostitev in za zabavo, za kolesarjenje in jadranje, za ples in plezarijo. Medtem ko naši poslanci uganjajo zasebno rekreacijo, se nekateri naši župani to metno razmetava, grem pa jaz Z vsemi svojimi svetniki vred plezat. Da nas Slovenija vidi in reče: aha, to je pa tista fejst občina, kjer župan pleza, za sabo pa zlepa ali zgrda vleče ves občinski svet. Naslednji, ki se je na svojevrsten in izviren način vrgel v turistično promocijo je blejtki župan, Cena po domače. Vsak torek ali sredo, ne vem natančno, je v Kazini tako imenovani županov ples. Kar pomeni, da je prisotnim damam, željnih plesa, Vincenc vedno na razpolago. Kot je slišati in sam že malo jamra, mu gredo polki in valčki imenitno izpod nog, kadar pa je na vrsti kakšen moderen ritem kot je rap ali kaj drugega, mu gre pa malo za nohte. Twist še, o ja, vse drugo, kar diši po modernih ritmih pa je rahlo delikatno. A "oblegiral" se je, privolil pač in zdaj je, kar je. Vsak teden! Ves vroči avgust enkrat na teden v kravato in belo srajco pa hajd v Kazino na županov ples. Nič pod domačo lipico v hladu sedeti in si odpočivati od županovanja, čeprav smo uradno na dopustu. Alo župan - na "tanepodn"! Prav nič drugega ni sililo Joškota in Ceneta v taka dejanja kot le in samo turistična promocija lastne jima turistične občine. Nobeden od njiju ni rosno mlad, da bi se iz lastnega veselja šel take štose in se samovšečno šopiril: lejte, jest sem pa župan! Nobenemu od njiju se ni treba tresti za funkcionarski stolček, ker sta finančno preskrbljena. Torej ne gre za kakšno predvolilno in volivcem všečno potezo - preprosto ju potegnejo v vsak tak štos samo zato, ker je dobro in všečno turizmu in turistični promociji občine, ki jo vodita. Eni funkcionarji pač delajo tudi tedaj, ko so na dopustu, eni se pa fletno rekreirajo. Še med funkcionarji torej ni nobene pravice. • D. Sedej 7, m IN ©DiEMJCiS 24 UR OOmC ÚUKfífU! OD 12. 8. - 17. 8. 1996 LESTVICA NAJP0PASTIH 15 1. DOMINIK KOZARIČ - NI JE TAKE 2. KAVANA - CRAZY CHANCE 3. HIP HOP BOY- THE PARTY GOES TONIGHT 4. GARY BARLOW - FOREVER LOVE 5. NEW/BELINDA CARLISE - IN TOO DEEP 6. TRES DELIQUENTES - DELIQUENT HABBITS (REMIX) 7. NEW/PELE - VSE TISTE NEŽNOSTI 8. SAMIRA - THE RAIN 9. NEW/KELLY FAMILY -1 CANT HELP MYSELF 10. NEW/SPAGNA - LUPI SOLITARI 11. FUGEES - KILUNG ME SOFTLY 12. MAXI PRIESTAND SHAGGY- THE GIRL 13. NEW/PJ AND DUNCAN - ALL I HAWE TO DO... 14. NEW/CAUGHT IN THE ACT - AINT JUST ANOTHER... 15. NEW/DIANA KING T NAHKI - l'LL DO IT LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. NO MERCY - WHERE DO YOU GO 2. EVERYTHING BUT THE GIRL - WRONG (REMIX) 3. MAGIC VISION - NA NA NA HEY HEY 4. MOLLELA - SEE THE DIFERENCE. 5. VALENTIN KOCIJANČIČ DJ - POIŠČI ME '96 6. ROBERT MILES - FABLE 7. NEW/ LUKONE - Cl GIRA IN GIRO 8. NEW/NO ONE - TAKE Ml HIGH 9. 2 FABIOLA - l'M ON FIRE 10. NEW/SLO ACTIVE - SVET STRASTI/SREČA NA VRVICI 11. FARGETTA - THE BEAT OF THE GREEN 12. CULTURE BEAT - TAKE ME AWAY 13. NEW/E.T. - VSE BIH DALA DA ZNAM 14. 2 COLORS - YOU LOOK LIKE THE SUN 15. ALEXIA - SUMMER IS CRAZY 16. NEW/740 BOYZ - PARTY OVER HERE 17. GALA - FREED FROM DESIRE 18. NEW/TANYA MONIES - KILUNG ME SOFTLY 19. TI. PI. CAL - HWY ME 20. DATURA - MANTRA 21. GIMME 5 - ATLANTIDA 22. ROBIN COOK -1 WONT LET THE SUN GO DOWN 23. REAL II REAL - JEZZ IT UP/ARE YOU READY 4 SOME MORE 24. FRANKO MOIRAGHI - BABY HOLD ME 25. NEW/DOLCE AND GABBANA - MUSIC 26. NEW/MAMMERHEAD - THE HAMMER 27. GINA G. - OOH, OHH... JUSTA LITTLE BIT 28. SHO NUFF -1 NEED SOMEBODY 29. ICE MC - GIVE ME THE LIGHT 30. DJ DADO - METRÒPOLIS TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Lep pozdrav, prijatelji Tržiškega hita, lestvice naj glasbe Radia Tržič. Kakor ponavadi vas tudi danes seznanjava z novo lestvico, ki je nastala na vroč, soparen ponedeljek, seveda z vašo pomočjo, za katero se Vam z Vesno zahvaljujeva. Podelila sva tudi tokrat nagrado našega pokrovitelja AVTA LESCE in sicer Tadeji Gašperlin, Tržič. Izžrebana je bila tudi Barbara iz Tržiča in naslednji teden jo pričakujeva kot gostjo v oddaji. ČESTITAVA!!! P.S.: če želite biti gost v Tržiškem hitu, nama to napišite na dopisnici. Še to, v oddaji pripravljava neko spremembo, za katero boste izvedeli naslednji teden. ČAO! Vesna in Dušan Lestvica: 1. Fritz love my Tits - E-ROTIC (2) 2. Sonce mojih dni - SIMONA IN SPALOVI (14) 3. Atlantida - GIMME 5 (1) 4.1 give you my heart - MR. PRESIDENT (5) N 5. Get down - BACKSTREET BOYS (6) 2 COLORS (7) 6. You look like the sun 7. Pomlad - ANJA RUPEL (3) 8. That c.i.t.a. feeling - CAUGHT IN THE ACT (8) 9. Summer is crazy - ALEXIA (4) 10. Zase me vzemi - SENDI (10) 11. Fly away - CLOCK (novo) 12. What's going on - TEMPO (13) 13. World od freedom - MAGIC AFFAIR (novo) 14. Ni jo take - DOMINIK KOZARIČ (novo) 15. Where do you go - NO MERCY (novo) t p z- ! : Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, do 5. avgusta. KUPON Glasujem za skladbi: št. Moj predlog: Moj naslov: in št. GREMO V LIFE v Domžale Oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter Živjo, živjo! Ne pozabite na našo skupno urico spet v sredo. 14. avgusta, ob 17. uri. S Slavkom iz diseoteke LIFE vas čakava na frekvenci 97,3 - frekvenci RADIA KRANJ. In kaj bomo počeli skupaj? Vrteli bomo dobro glasbo, vam povodali, kako in s kom se lahko zabavate v LIFU, zastavljali nagradna vprašanja in seveda delili lepe nagrade. Pregledali pa bomo tudi vaše želje in predloge, katere znane slovenske in tuje goste bi radi spoznali v živo v LIFU. JEANS CLUB PETRIČ iz Kranja, PIZZERIJA BOTANA iz Lahovč. GORENJSKI GLAS in DISCOTEKA LIFE pa bodo nagradili izžrebane bralce Gorenjskega glasa, ki boste glasovali s spodnjim kupončkom. SREČNO! KUPON Predlagam gosta v diseoteki LIFE: Moj naslov: Kupone pošljite na dopisnicah na nasjov; Radio Kranj, 4000 Kranj. 32 9.00 Vldeostrani 9.15 Otroški program 9.15 Radovedni Taček: Dim 9.30 Jakec in čarobna lučka, risana serija 9.45 Živalske pravljice 10.00 Pod klobukom 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 11.20 Sedma vžigalica, avstralski film 12.20 Festival String Lucerne; A. Dvorak: Nokturno v A-duru za godala 12.30 Arcadla trio; D. Šostakovič: Trio št. 2 op. 67 13.00 Poročila 13.05 Llngo, ponovitev TV igrice 13.35 Videostrani 15.05 Mesta sveta, švicarska dokumentarna serija 16.00 Reka upanja, 5. del francoSke nadaljevanke 16.55 Ognjena moč, 12. del angleške dokumentarne serije 17.25 Operacija strogo zaupno, ko- produkcHska nanizanka 17.50 EP, videostrani 18.00 TV Dnevnik 1 18.05 Slovenski magazin 18.35 Ozare 18.40 Hugo, TV igrica 19.10 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 Šport 19.50 Utrip 20.10 Osamljeni planet, avstralska pustolovska serija, 1. oddaja 21.05 Nil: Reka bogov, ameriška dokumentarna serija 21.55 Turistična oddaja 22.10 Včeraj, danes, jutri 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.30 Šport 22.50 Vrnitev Valentina, ameriški film 0.20 Sova 0.30 Večni sanjač, 7. del ameriške nanizanke 0.45 Poročila 0.50 TV jutri, videostrani 9.00 Euronews 14.00 Tedenski Izbor 14.00 Trdnjavske igre, francoski kviz, 2. del 15.25 Rebeka, ameriški film 17.30 Mostovi 18.00 Pustolovščine in odkritja, italijanska dokumentarna serija 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodlstrla 19.30 Na vrtu 20.05 Golf, da te kap I, ameriški film 21.35 Sobotna noč 23.35 F.uronews TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANAL A 8.55 Spot tedna 9.00 Kaličopko, ponovitev otroške oddaje 10.00 Kapitan Planet 10.30 Glasbeni spoti 11.00 Dance sesslon, ponovitev 11.30 Oddaja o stilu, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.20 Predstavitev Izdelkov 12.45 Videostrani 15.05 Spot tedna 15.00 Chicaške zgodbe, ponovitev 13. dela ameriške nanizanke 16.25 Kraljevska poroka, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.00 Otroški kotiček: Mala morska deklica, ponovitev; Račje zgodbe, ponovitev ameriške risane serije 19.00 Count Basie, ponovitev ameriške glasbeno-dokumentarne oddaje 20.00 Paris, 1. del ameriške serije 21.00 Prepozno za solze, ameriški čb film 22.45 Dežurna lekarna, španska humoristična nanizanka 23.15 S kamero na potepu 23.45 Spot tedna 0.05 TV prodaja 0.10 CNN poroča 8.30 Brisco County, ml., ponovitev nanizanke 9.30 Highlander, ponovitev nanizanke 10.30 Vr. 5, ameriška nanizanka 11.30 Benjl - usodna fasja šapa, mladinski film 13.00 ormula 1, trening 14.00 Obraz tedna, ponovitev 14.30 Avtodrom, ponovitev 15.00 Fantastično potovanje Billa in Teda, ponovitev filma 16.30 Argument, ponovitev 17.00 Imamo jih radi 17.30 Beverly Hills 90210, ponovitev nadaljevanke 18.30 Melrose Plače, ponovitev nadaljevanke 19.30 24 ur 20.00 Mož iz cadilaca, film 21.30 Razprtije, ameriška nanizanka 22.30 Osmi potnik I, film 0.30 24 ur, ponovitev 11.00 Trik trak, otroški In mladinski Grogram 12.00 Vera in čas 13.00 mor v Newhampshieru, ponovitev filma 14.35 Rezerva v igri, film 18.00 Skrivnostni kraji, dokumentarec 19.00 Poročila 19.10 TV prodaja 19.30 Saltv, 5. del 20.00 Prijateljici iz otroštva, III - film 21.46 Poročila -ponovitev 22.00 TV križanka 22.45 Boston Pops, ponovitev 23.45 TV Prodaja 0.00 Poročila - ponovitev 0.15 Vozovnica za umor, film 1.45 Vídeo kolaž 8.45 TV koledar 8.55 Poročila 9.00 Otroški program 9.50 O življenju čisto resno 10.25 Nemogoč mulec, filipinski barvni film '2.00 Dnevnik 12.15 Briljantina 13.00 Zid objokovanja, dokumentarna oddaja 13.40 Vrtnar na balkonu 14.20 Mladi Indiana Jones, serija 14.50 Poročevalci sveta 16.40 Poročila 16.50 Beverly Hills, 90210, nanizanka 17.40 Melrose Plače, nadaljevanka 18.25 David Copperfield 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.05 Dokun-tarna oddaja 21.00 Izbor miss Hrvaške, prenos iz Umaga 23.20 Dnevnik 23.40 Kronika filmskega festivala v Puli 0.10 Polnočna premiera: Zgodbe Ruth Rendell 18.05 Vídeo strani 18.10 TV Koledar 18.20 Portreti: Hruščov, dokumentarna nanizanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Vldikon 20.55 Burbs, ameriški barvni film 22.45 Hrvaški operni pevci, dokumentarna oddaja 23.20 Klasična glasba 0.25 Od duha do duha, dokumentarna serija 0.55 videostrani AVSTRIJA 1 6.30 Otroški program 6.30 Otroški počitniški program 11.55 Harry in Hendersonovi, Opičje razpoloženje 12.15 Klic v sili Kalifornija 12.55 Olimpijski telegram 13.00 Šport: Formula i 15.40 Seaquest DSV 16.25 Beverly Hills, 90210 17.10 Melrose Plače 18.00 Nogomet 19.00 Sketch up, nempka humoristična serija 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 19.55 Money Maker 20.00 Šport 20.15 Oh, ti moja Avstrija 22.10 Projekt 90000, ameriški kriminalistični film 23.25 Živ zakopan, ameriški triler 0.55 Chucky - Morislak lutka, ponovitev ameriške grozljivke 2.15 Klic v sili, Kalifornija 3.05 Melrose Plače 3.45 Beverly Hills, 90210 4.40 Beg, ponovitev nemško-jugoslovanskega filma AVSTRIJA 2 13.00 Čas v sliki 13.10 Pustolovščine v hotelu Grand, nemška komedija 14.35 Vse za očeta, nemška komedija 16.05 Salzkammergut 16.30 Dežela In ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Harald in Eddi 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 19.55 Money Maker 19.30 Čas v sliki 19.52 Vreme 19.55 Money Maker 20.00 Pogledi od strani 20.15 Papagaj, nemški film 21.45 Portret Haralda Juhnkeja 22.25 Čas v sliki 22.40 Vse je komedija, veseloigra 0.05 Čas v sliki 0.10 Past za playboya, ameriška komedija TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Sejemski utrip; Glasbeni spot 19.10 Mini pet - otroška glasbena lestvica 19.40 Utrip Kranja (ponovitev) 19.55 Danes na vldeostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.05 EPP: Sejemski utrip; Glasbeni spot 20.10 Poročila 284. (ponovitev) 20.25 TV - sejem 20.35 Duhovna misel -11. oddaja 20.45 Gorenjski otroci v zdraviliški koloniji 21.00 Vldeoboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe), 100. oddaja 22.00 EPP blok 3 22.00 EPP - sejemski utrip 22.10 Odprti ekran, ponovitev 22.20 Kamera presenečenja: Helena Blagne v Tenetišah 22.30 Odprto prvenstvo Slovenije v Plavanju -Radovljica 96, posnetek tekmovanj 1.15 Nočni zabavno erotični program (distribucija: Alteka, d.o.o., Kranj) 3.05 Z vami smo bili... nasvidenje 3.06 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 3.07 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. url 19.00 Otroška oddaja 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Voščilo Leske godbe na pihala za občinski praznik 18.:>3 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani LOKA Spored je objavljen na videostraneh. RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.25 Hov, ne znam domov 8.30 čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.50 EPP 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: glasba po izboru -Mirka Bartolca 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Odajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo na 88,9 Mhz Iz Kovorja in 95 Mhz iz Tržiča. Program bomo začeli ob 13.30 in nadaljevali s pogovorom z Magdaleno. Sledila bo, ob 14.30, oddaja Ta dobrih 10 Radia Tržič. Nato bodo na vrsti še druge aktualne Informacije, pa horoskop, ob 16.10 bodo sledila obvestila. Nadaljevali bomo z oddajo Deutsche Welle poroča, nato pa bomo izpolnjevali glasbene želje poslušalcev. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17.30 do 18.00, nato pa bomo prebrali še pravljico izpod peresa Zlate Volarič. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga Jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Aktualno 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Moja je lepša kot tvoja, oddaja iz NZ glasbe 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Minute za klasično glasbo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 BBC - Evropa v enem tednu 12.00 BBC - novice 12.30 10 poletnih komarjev 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz Nismo prejeli programa! R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program Pl mmmm®. glas KINO CENTER Kino /aprt zaradi zamenjave stolov! STORŽIČ ameriška komedija BILKO DE BILKO ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR JESENICE ameriška kriminalka HUDIČEVKI ob 18.30 in 20.30 uri KINO BLED komedija ORANGUTAN V HOTELU MAJESTICK ob 18. in 20. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA Zaradi prevaljanja dvorane ni filmskih predstav. KINO OBZORJ»" ?Fi EZNIKI Ni filmskih predstav. KINO ŽIRI ameriški triler POROTNICA ob 20.30 uri NEDELJA, 11. AVGUSTA 1996 3 9.30 videostrani 9.45 Otroški program 9.45 Delfi in prijatelji, španska risana nanizanka 10.10 Sredi galaksije zavij levo, 12. del avstralske nanizanke 10.40 Dve balerini 11.35 Atlas človeškega telesa, ameriška izobraževalna serija 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Naša pesem 95: APZ Celje 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.30 Videostrani 14.35 Karaoke, razvedrilna oddaja 15.35 Nedeljska reportaža 16.05 Dlan v dlani 16.20 Ženske z obale, 5., zadnji del francoske nadaljevanke 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Po domače 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.46 šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Igre brez meja 21.55 Martin Chuzzlewit, 5. del angleške nadaljevanke 22.50 Včeraj, danes, jutri 23.00 TV Dnevnik 3 23.10 Športni pregled 0.00 Sova: 0.00 Pravične razsodbe, ameriška nanizanka 0.45 V območju somraka, ameriška nanizanka 1.10 Poročila 1.15 TV jutri, Videostrani 8.00 Euronews 12.15 Tedenski izbor 12.15 Videšpon 13.00 V vrtincu 13.45 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 14.30 Pasje poletje 15.10 Lahkih nog naokrog 15.55 Na vrtu 16.25 Festival Lent 96: Stephane Grappelli 17.25 Najbolj nore počitnice, ameriški film 19.00 DP v atletiki za člane, reportaža iz Velenja 19.30 SP v kolesarstvu za mladince, posnetek Iz Novega mesta 20.05 National Geographlc, ameriška dokumentarna serija 20.55 Intervju 21.55 Izganjalec hudiča, ameriški film 23.50 Euronews TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 9.00 Muppet Show 9.30 Kaličopko, otroška oddaja 10.30 Kapitan Planet, risanka 11.00 Svet športa, ponovitev 12.00 TV prodaja 12.20 Video strani 14.40 Spot tedna 14.45 Prepozno za solze, ponovitev ameriškega filma 16.30 Muppet show, ponovitev 17.00 Mala morska deklica, risana serija 17.30 Račje zgodbe, 17. del sinhronizlrane risane serije 18.00 Londonska zveza, 1. del ameriškega mladinskega filma 19.00 S kamero na potepu, ponovitev 19.30 Popotni vodic, ponovitev 20.00 Lucan, ameriška nanizanka 21.00 Kako je bil osvojen divji zahod, ponovitev ameriške nanizanke 23.00 Karma, oddaja na meji 0.00 Spot tedna 0.05 TV prodaja 0.30 CNN poroča PQPTV 8.00 Pink Panter, risanka 8.30 Spidi in Gogi show, otroška oddaja 9.30 Prigode Ani in Nejčka Krpice, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Edera, nadaljevanka 11.30 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 12.00 Med prijatelji, oddaja o narod-nozabavni glasbi 13.00 Avtodrom, ponovitev oddaje o avtomobilizmu 13.30 Formula 1: Hungaroring, neposredni prenos 16.00 Razprtije, ponovitev nanizanke 17.00 Nazaj domov, fiim 18.30 Louis & Clark: Nove Supermanove dogodivščine 19.30 24 ur 20.00 Noč v nebesih, film 21.30 Na sever, nanizanka 22.30 Formula 1, ponovitev 0.30 Grdi raček, nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 11.00 Otroški in mladinski program: Nas pet 12.00 Angelus 12.15 Iz življenja cerkve 13.00 Prijateljici iz otroštva III - ponovitev filma 14.45 Nasmeh pod pajčolanom, film 16.15 Preklicana pogodba, film 18.00 Vera in čas - ponovitev 19.00 Dnevnik 19.10 TV prodaja 19.30 Angelus -ponovitev 20.00 Družinska zadeva, film 21.45 Poročila, ponovitev 22.00 Za policajevo kožo, film 23.45 TV prodaja 0.15 Video kolaž 10.25 Mali Split, posnetek predstave 12.00 Poročila 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Otok kamenja in sonca, dokumentarna oddaja 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.45 Sudei in Simpson, ameriški barvni film 18.30 Sinjska Marija, dokumentarna oddaja 17.00 281. sinjska alka, prenos 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.05 Rudniki kralja Salomona, ameriški barvni film 21.45 Poročen ... z otroki, ameriška nanl7ai:ka 22.40 Človeška žival, dokumentarna serija 23.10 Poročila HTV 2 11.35 Video strani 13.40 TV koledar 13.50 Nedeljsko športno popoldne; Formula 1, prenos, za VN Madžarske 16.35 Vidikon 17.20 Narava glasbe 18.15 Glasba iz Shakespearovih dram, klasična glasba 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Velikani jazza, nanizanka 21.10 Slikarstvo kot usoda, izobraževalna oddaja22.00 Raztrgana zavesa, ameriški barvni film AVSTRIJA 1 13.30 šport: Formula 1, za VN Madžarske, prenos 16.25 Sidekicks, ameriški akcijski film 18.05 Gola pištola 18.30 Pozdravljen, kako si? 18.55 Kuharski mojstri 19.05 Noro zaljubljena 19.30 čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Slani baron, avstrijska serija 21.10 Pravi Dunajčan se ne da 21.55 čas v sliki 22.00 Drugače vprašano 23.05 Vizije 23.10 Offenbachova skrivnost, madžarski film 0.45 Zlate ulice, ameriški film 2.15 Sedem najboljših let, ponovitev ameriškega filma 4.00 Dober večer, gospa Cambbell, ponovitev komedije AVSTRIJA 2 12.30 Orientacija, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja za manjšine 14.00 Pogledi od strani, ponovitev 14.30 Ljudski miti, dokumentarna serija 14.55 Moja hči, tvoja hči, nemška komedija 16.30 Wildlife: V mrazu juga, dokumentarni film 17.00 čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19,00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Rosa Roth, nemška kriminalistična serija 21.45 Šport 21.55 Columbo:' Posnetek za večnost, ameriška TV kriminalka 23.25 čas v sliki 0.35 Ti ali oba, ameriški film 2.35 Pogledi od strani 2.45 Kultura 3.15 Dobar dan, Hrvati 4.00 Dober dan, Koroška 4.15 Domovina, tuja domovina, ponovitev 4.45 vldeo-noč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Glasbeni spot 9.10 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 9.45 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Počitniške radosti 10.35 TV sejem 10.45 EPP blok - 2 10.50 EPP: Sejemski utrl; Narodnozabavni spot 11.00 Poročila 284. (ponovitev) 11.15 TV spot 11.18 TV kažipot 11.20 Duhovna misel -10. oddaja 11.30 Glasbeniki meseca: Strmina 12.00 EPP: Sejemski utrip 12.05 Vldeoboom 40 (prva slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 101. oddaja 13.05 Z varni smo bili... nasvidenje 13.06 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.07 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokasetl ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Antonov obzornik 20.00 Koncert ob zaključku glasbene delavnice pod vodstvom prof. Schmitza iz Nemčije v Sorici ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.45 Slavnostna seja jeseniške godbe na pihala 18.54 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Detusche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja -ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodn* napoved 5.50 EPP 6.50 EPP Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tisk« 7.50 EPP8.20 Oziramo se 8.30 Ho* ne znam domov 8.50 EPP Novinarski prispevek 9.50 " 10.50 EPP 11.00 Po domače kranjskem radiu 11.50 EPP Brezplačni mali oglasi 12.30 Osrnn niče, zahvale 12.40 Kmetijska oddaj« 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 14.00 Voščila 14.50 EPP 15.25 frj. 15.30 Dogodki in odmevi RS 1|$ Prelepa Gorenjska - Čirče 16.50 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj I**" EPP 19.00 Večerni zabavni pr°9raij na Gorenjskem sejmu 19.30 V^fjj program - Glasba po Izboru urs* Mravlje 24.00 Zaključek program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 JJ* UKV stereo na 88,9 Mhz iz KoVOH" in 95 Mhz iz Tržiča. (flji Pozdravu iz studia ob 10.00 **j oddaja S'm Tržičan. Ob 11-49.hj bomo potepali po zanimivih kfaF, potovalno agencijo Alpeto"; Opoldne bo na vrsti tedenski zaik, sledi Nedeljska duhovna mis* nato pa podrobnosti iz našega vsaj danjika. Ob 12.50 bodo na spo«»° obvestila, ob 13.20 pa gjasb^ čestitke. Nedeljsko oglašanje bojn zaključili s Kolovratom domačih, W bo zavrtel ob 14.30. ■ R TRIGLAV 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 tf*í vrtiljak 11.00 Mali oglasi Osmrtnice, BBC, voščila 13.00 N5 deljska tema 14.00 Voščila Dogodki in odmevi 16.00 VošC"' 17.00 Nedeljski klepet 18.00 Min}* za ljubitelje resne glasbe 18.45 BB° poročila R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 Njjj zgodovinski spomin 9.15 Aktuain» tema 10.00 Kmetijska oddaja 10.* Minute za narodnozabavno 0la|.°« 11.00 Škofjeloški tednik 11-40 KW 12.00 Nedeljska duhovna misel 1Z-* Čestitke 13.30 Nedeljsko popom 16.00 10 poletnih komarjev 17*2 Nedoljsko srečanje 19.30 Odpove programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli programa! R OGNJIŠČE tja 5.30 - 8.30 Jutranji program Duhovna misel, svetnik dneva >**jj} Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos s',w maše 10.00 Reportaža 12.15 čest^ in pozdravi naših poslušalcev * Slovencem po svetu in domovini < misijonska oddaja 18.30 Več. ' oddaja 19.40 Za najmlajše P05'p šalce 19.50 Verska oddaja lojlvij postaj 20.15 Radio Vatikan ZOv. Naši svetniški kandidati 21.20 ig- ralna glasba 22.00 - 5.30 ff glasbeni program fin' 20.00 POPTV NOČ V NEBESA Ameriški barvni film; Wajt Chrístopher Atklnt, Lesley^. Warren, Robert Logan, D»»01 ah Rush; «i* "When I Klssed the TeacherP švedska skupina Abba pi^Pe,S^ že teta 1976. Kaj pa, če uertwg zaloti svo]ega učenca v lokalu *■ striptlz - In $e zaljubi vanj? P^Jgi se zgodi ne več mladi, a še znT&r. privlačni Paye. Nekega dne sv^ lega študenta Ricka v šoli ošteje, ne sluteč, da ga bo zv&gl spet srečala v lokalu Nebes* Rick nastopa kot striptizer. Gos^ profesorje najprejzgrožena, Ffa tema pa radovedna. Seveda n« Izkohstl priložnost. KINO CENTER Kino zaprt zaradi zamenjave stolov! KINO STOR* 9 ameriška komedija BILKO DE BILKO ob 17. in 19. uri; ameriška romanj komedija POZABI PARIZ (i: Billy Crystal. Debra Winger) ob 21. uri ŽELefto JESENICE ameriška kriminalka HUDIČEVKI ob 18.30 in 20.30 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA ameriški film POSNEMOVALEC ob f+ | uri KINO BLED komedija ORANGUTAN V HOTELU MAJESTICK °bJXafi 20. uri KINO DOVJE ameriški thriller SEDEM ob 19.30 uri KINO ^0 ŠKOFJA I OKA Zaradi prenavljanja dvorane ni kinopredstav. * 0 OBZORJE ŽELEZNIKI NI filmskih predstav. KINO >IRI ameriški »pg POROTNICA ob 18. uri; ameriški komedija DR. JEKYLL IN GOSPA " ob 20.30 uri ponedeljek, 12. avgusta 1996 videostrani loin 9troški Pr°gram j"W Arabela se vrača, češka na- 11 2'Tequila £ 13 o« 693 filma 1300 Poročila ■U5 Novice iz sveta razvedrila, fcvitev tedenski jZDOr 1*2 UtriP iSif 2rcal° tedna 1S jc Forum is'íe Nedeljska reportaža ijjS Intervju l/jc [->0DQr dan, Koroška ^'mPsonov'' ameriška nani- fe TV dnevnik 1 l8nc ^tr°Ski program & S Radovedni Taček: Pero anka Sunrise, ponovitev ITD .^Živalske pravljice 18.35 ABC -i 'v igrica BBJ Včeraj, danes, jutri Ig 3'sanka S'l? Žrebanje TV dnevi Šport Omizje m^" Vojna z mafijo, angleška doku- IfliX trebanje 3x3 Ifiïï IV dnevnik 2, Vreme 8šport j£'«arna serija g-TQ Včeraj, danes, jutri «2IV Dnevnik 3 ^ Šport £50 Sova S^ne razsodbe, ameriška nani- jj^očju somraka, ameriška nani- 0'S Svet poroča 'S Poročila OtaLorociia ,J5 "V jutri, Videostrani 1(" euronews 11.45 Tedenski izbor Anòi x Učimo se tujih jezikov: lj'9'eščina 12.00 Turistična oddaja '3.fin ^nristy, ameriška nadaljevanka Dii« i osamljeni planet, avstralska n^'°lovska serija 13.50 Sobotna No? '5.50 športni pregled 16.35 0 zaljubljena, ameriška nanizan-lan r ^ srcem in dušo, anglepka 18 Branka 17.50 Sova, ponovitev d05° Včeraj, danes, jutri 18.45 Veliki 19 SfW slovenske kirurgije, 4. oddaja ?0in angleška glasbena lestvica 5q i . Fi,m' študentov AGRFT: Ob afr«Llcl akademije 21.00 Nliwam, »-SKa drama 22.10 Zgodovina ki- laL 693 mesta, ameriška dokumen-0d,a SeriJa23.05 Brane Rončel izza %% 35 8P v kolesarstvu za ^uince, posnetek iz Novega mesta ^Slovenija si pridržuje pravico do riembe programa. Kanal a kaj! sPot tedna 15.30 Predstavitev Cm 15,55 sPQt ,edna 17-00 daii^9. Ponovitev 18.00 Lucan, na- Nov«iPka 1900 CNN Poroča 19.30 flwu*j'iz zabaviščnega sveta 20.00 [laniz—k'eta< amer^'0nr»a4nke 11-00 Spidi in Gogi show, lajni 1200 p°p kviz- Ponovitev Noč v arno i'n radi. ponovitev 13.00 ^haimebesin' Ponovitev filma 14.30 lo|sjm° skupaj, ponovitev 15.00 tJonní P'ark: Nove Supermanove 30 16 t« ne- Ponovitev 16.00 Pop ianka vi V družinskem krogu, nani-"*ni>a 1'^ Ograje našega mesta, ^daii;nka 18-00 Santa Barbara, Ž«Ur*Pnka 19-00 POP kviz 19.30 *^-aaí m'·· nanizanka 0.30 24 ur, Vl«sv 1.00 POP 30, ponovitev ^•00 2'°° 0d tod do večnosti, film Cu.. športna scena 22.30 Brisco '°0 M ^°ktuVn ima SV°J° moc " slovenski la 10 £?■ Ponovitev 10.30 TV proda- ^novit Vldeo kolaž I2-30 Avt0 3-l3-4s n * avtomobilistične oddaje TVr^L^užinskl studio Prod" C"'SKI siuaio - izbor 15.00 'novitp * 15-30 Zdrava video glava, ■- - fttev'6.30 Guliverjeva potovan-Ifi.Oo p>.ki in mladinski program Porociu01^ Avonleo, 20. del 19.00 §aity ia 19-10 TV prodaja 19.30 Híi'n?: del 20.00 Skrivnostni kraji, S6rkve Ptaroc 21.00 Iz življenja ^•Oo -TAP°novitev 21.45 TV dnevnik ?06 . vcPr°daja 22.15 Noč ima TV !0ročiia b,0venski nokturno 23.45 i°Ški r P?novitev 24.00 Drugačen 60 kolaž °' W prodaja 1'15 íaH 3nr^IJske kronike, nadaljevanja 10 čl6 tel° 11-55 Skuštranci, i?n. nart-ii- Dnevnik 12.20 Ljube-&*3njJdaljevanka 12.45 Pozabljeno k.89a fiím^ï^'tovameriSkega barv- r' Qulnnü'15 °°mače živali 15.C0 "'nova, ameriška nanizanka 16.30 Risanka 16.40 Poročila 16.45 Giulia, kljub vsemu, nanizanka 17.50 Kolo sreče 18.25 Alpe - Donava -Jadran 18.55 Hugo, TV igrica 19.30 Dnevnik 20.05 Iz dramskega albuma HTV: Nebeške ptice, nanizanka 21.20 Potepam se in snemam: Mala pesem o Vukovarju 22.05 Kdo je ona 22.40 Hrvaška spominska knjiga 22.50 Dnevnik 23.10 Mata Hari, ameriški barvni film 0.50 Poročila HTV 2 14.30 Video strani 14.50 TV koledar 15.00 Mestece Peyton, 54. del ameriške nadaljevanke 15.50 Podobno, a različno 16.00 Tenis, prenos turnirja ATP iz Umaga 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Murphy Brown, humoristična nanizanka 20.35 Zasebno življenje rastlin, dokumentarna serija 22.20 Koraki, glasbena oddaja 0.20 Pregled programa AVSTRIJA 1 16.30 Knight Rider 17.20 Korak za korakom 17.45 Kdo je šef? 18.10 Polna hiša 18.35 Alf 19.05 Roseanne 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Dannv - vedno pet minut prepozen, ameriška komedija 21.40 Teleclubbing 21.50 Bitje srca, ameriški ljubezenski film 23.20 čas v sliki 23.25 Hunter 0.10 Ko umirajo legende, ameriški vestem 1.50 Čas v sliki 2.20 Scahiejok 3.20 Dobrodošli v Avstriji 5.10 Hunter, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Umor, je napisala, ponovitev 11.05 Pogledi od strani Í1.35 Slika Avstrije, ponovitev 12.00 as v sliki 12.05 Šiling 12.35 Tednik, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Orientacija 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - Kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi, serija 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobdodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Vaški zdravnik, nemško-avstrijska srija 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Srečanje -kultura 1.30 Pogledi od strani 1.35 Santa Barbara - Kalifornijski klan 2.20 Bogati in lepi, ponovitev 3.05 Naš svet: Vsakdanje zgodbe, dokumentarni film 3.40 Kultura 4.25 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.05 EPP: Sejemski utrip; glasbeni video-spot 19.10 Poročila 285. 19.25 Iz izbora: Mini pet 19.55 Danes na videostraneh 20.00 EPP blok - 2 20.05 EPP: Sejemski blok: Top spot 20.10 Po kongresu o prehrani 20.20 TV sejem 20.30 Šport: Nočni smučarski skoki na Gorenji Savi za dečke do 11 let 21.10 Poročila 288. 21.25 EPP blok - 3 21.28 EPP: Sejemski utrip 21.35 Vroča kolesa, 9. oddaja 22.02 Glasbeni spot 22.05 Poročila 285. 22.20 Odprto prvenstvo Slovenije v plavanju - Radovljica 96, posnetek 2. dne tekmovanj 0.20 Z vami smo bili... nasvidenje 0.21 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 0.22 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Podpis pogodbe generalnega sponzorstva AIples pohištvo d.o.o. Rokometnemu klubu AIples pohištvo 21.45 Iz arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Promenadni koncert jeseniške godbe na pihala 18.54 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski .program Deutsche Welle 22.00 videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 2QJ35 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 črna kronika 13.40 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vprašanja za župana Občine Cerklje - Franca čebulja 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Gost v studiu: župan Občine Cerklje Franc čebulj 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.00 Večerni zabavni program na Gorenjskem sejmu 19.30 Večerni program z Robertom Baumanom 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo*^od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Kovorja in 95 Mhz iz Tržiča.Najprej bomo zavrteli nekaj novih posnetkov iz fonoteke, nato pa bo na sporedu oddaja Storite nekaj zase. Nadaljevali bomo z informativno oddajo ob 15.30. Sledila bodo obvestila ob 16.10, nato pregled zunanje političnih dogodkov v oddaji Deutsche Welle poroča. 17. ura je čas, ko vas seznanimo z novostmi na številki 92, ob 17.30 je čas, ko se seznanimo z novostmi na številki 92, ob 17.30 pa se bo začela oddaja Tržiški hit. Tudi tokrat bodo za presenečenje poskrbeli pokrovitelji oddaje. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo. porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Osmrtnice, Deutsche Welle 17.00 Občinski tednik - občina Kranjska Gora 17.30 Zimzelene melodije 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 9.00 Krik usode 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 12.00 BBC novice 12.30 10 poletnih komarjev 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Otroški program Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli programa! R OGNJIŠČE Spored je objavljen na videostraneh. 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.1 radio triglav 96 MHz KINO CENTER Kino zaprt zaradi zamenjave stolov! KINO STORŽIČ ameriška komedija BILKO DE BILKO ob 17. in 19. uri; ameriška romantična komedija POZABI PARIZ ob 21. uri ŽELEZAR JESrNICE ameriška kriminalka HUDIČEVKI ob 18.30 in 20.30 uri KINO SORA *KOFJA LOKA Zaradi prenavljanja dvorane ni filmskih predstav. KINO OBZORJE ŽELEZNIKI Ni filmskih predstav. TOREK, 13. AVGUSTA 1996 10.30 Videostrani 11.05 Otroški program 11.05 Japonske pravljice 11.15 Trdoglavček, lutkovna igrica 12.00 Sedma vžigalica, ponovitev avstralskega filma 13.00 Poročila 13.05 ABC - ITD, ponovitev TV igrice 15.00 Tedenski izbor 15.00 Atlas človekovega telesa, ameriška izobraževalna serija 15.25 Niwam, afriška drama 16.35 Mostovi 17.05 Gimnazija strtih src, avstralska nanizanka 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Otroški program: Sredi galaksije zavij levo, avstralska nanizanka 18.30 Jakec in čarobna lučka, risana serija 18.40 Kolo sreče. TV igrica 19.10 Včeraj, danes, jutri 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Davov svet, ameriška nanizanka 20.30 Svet na zaslonu 21.20 Roka roka 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.35 šport 22.45 Sova 22.45 Pravične razsodbe, ameriška nanizanka 23.35 V območju somraka, ameriška nanizanka 0.00 Poročila 0.05 TV jutri, Videostrani TVS 2 9.00 Euronews 9.30 Tedenski izbor 9.30 Filmi študentov AGRFT: Ob 50-letnici akademije 10.20 Ognjena moč, ponovitev 12. dela ameriške dokumentarne serije 10.50 Slovenski ma-gazin 11.20 Igre brez meja, ponovitev 13.00 Euronews 14.00 Tedenski Izbor 14.00 SP v kolesarstvu za mladince, posnetek iz Novega mesta 14.15 Pavel Šivic: Cortezova vrnitev, opera 15.40 TV avtomagazin 16.10 Analitična mehanika 16.45 Davov svet, ameriška nanizanka 17.10 Dr. Quin-nova, ameriška nanizanka 17.55 Sova, ponovitev 18.40 Včeraj, danes, jutri 18.45 Prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 S srcem in dušo, angleška nadaljevanka 20.55 (Ne)znani oder 21.45 Kinoteka -ciklus filmov A. Hitchcocka: Gospod in gospa Smith, ameriški film 23.30 Euronews TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 15.10 TV prodaja 15.30 Predstavitev izdelkov 15.55 Video strani 17.25 Spot tedna 17.30 Glasbena oddaja 18.00 Novosti Iz zabaviščnega sveta, ponovitev 18.30 Kapitan Planet, risanka 19.00 CNN poroča 19.30 S kamero na potepu 20.00 Hermanova glava, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Sirene, nanizanka 21.30 Ljudje na položajih, ponovitev 22.30 Elizije: Samotni glasnik harmonije 23.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo 0.00 Spot tedna 0.05 TV prodaja 0.30 CNN poroča POPTV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Magnum, ponovitev nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 2,4 otroka, nanizanka 13.00 Grdi raček, ponovitev 13.30 Športna scena, ponovitev 14.00 Od tod do večnosti, ponovitev filma 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu, nanizanka 17.00 Ograje našega mesta, nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Chicago Hope, nanizanka 21.00 Acapulco Heat, nanizanka 22.00 Avtodrom, oddaja o avtomobilizmu 22.30 Dosjeji X, nanizanka 23.30 Magnum, nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev 9.00 Noč ima TV moč - Slovenski nokturno, ponovitev 10.30 TV prodaja 10.50 Video kolaž 12.30 Družinski studio, izbor 16.30 TV prodaja 16.45 Otroški in mladinski program: A.. Ab...Abcčih, ponovitev 18.00 Pot v Avonleo, 21. del 19.00 Dnevnik 19.10 TV prodaja 19.30 Saltv, 7. del 20.00 Boston pops 21.00 Pogovor z dr. Andrejem Umkom, ponovitev 21.45 Poročila 22.00 TV prodaja 22.15 Noč ima svojo moč - slovenski nokturno 23.45 Poročila, ponovitev 24.00 To je ljubezen, 1. del 0.30 TV prodaja 0.45 Video kolaž 10.35 Polna hiša, ameriška humoristična nanizanka 11.00 Narnijske* kronike, otroška nanizanka 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Zora, ponovitev francoskega filma 14.15 Risanka 14.20 Mali veliki svet 15.05 Srečanje s pisateljem 16.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 16.50 Giulia, kljub vemu, nadaljevank« 17.50 Kolo sreče 18.25 Vaša denarnica 18.55 Hugo 19.30 Dnevnik 20.05 Pesmi Podravine, hrvapke pesmi 21.00 TV parlament 22.30 Hrvaška spominska knjiga 22.40 Dnevnik 23.00 Ženske Holly-wooda, dokumentarna serija 23.50 Poročila 14.15 Video strani 14.20 TV Koledar 14.30 Koraki, glasbena oddaja 15.15 S knjigo po glavi 16.00 Tenis, prenos turnirja ATP iz Umaga 19.30 Dnevnik 20.10 Urgenca, ameriška nanizanka 20.50 Glasbeni spoti 20.55 Črno-belo v barvah: Pobeg v zmago, ameriški barvni film; Spomini na Elvisa Pre-sleyja, portret 1.00 Antologija, dokumentarna serija AVSTRIJA 1 6.25 Otroški program 11.30 Bitje srca, ponovitev ameriškega ljubezenskega filma 13.00 Otroški pro- §ram 15.45 Lois In Clark; Nove upermanove dogodivščine 16.30 Knight Rider 17.20 Korak za korakom 17.45 Kdo je šef? 18.10 Polna hiša 18.35 Alf 19.05 Roseanne 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Univerzum 21.10 Hudič v belem, ameriški kriminalistični film 22.40 Canyon Cop - Vrnitev, ameriški kriminalistični film 0.10 Čas v sliki Q.15 Alfred, francoska komedija 1.45 Čas v sliki 2,.15 Schiejok 3.15 Dobrodošli v Avstriji 5.10 Dosjeji X AVSTRIJA Ü 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Vreme 10.15 Umor, je napisala, ponovitev 11.05 Zvezna dežela danes 12.00 Čas v sliki 12.10 Tema, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Milijonsko kolo 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi, serija 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela zdaj 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Dosjeji X 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Zabavne reklame 0.00 Lilo Wanders, nemški kratki film 0.05 Roger in jaz, ameriški dokumentarni film 1.35 Pogledi od strani 1.40 Santa Barbara - Kalifornijski klan 2.20 Bogati in lepi 3.05 Kultura 3.40 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.05 EPP: Sejemski utrip; Glasbeni spot 19.10 Poročila 286. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 19.59 Torkov večerni družabni program 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.05 Sejemski utrip; Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Vipavski večer 21.15 Poročila 286. 21.30 TV kažipot 21.32 EPP blok - 3 21.35 EPP: Sejemski utrip 21.40 Tv sejem 21.50 Iz sveta glasbe: Miran Zadnik 22.00 Narod-nozabavni spot 22.25 Poročila 286. 22.40 Odprto prvenstvo Slovenije v plavanju - Radovljica 96, posnetek 3. dne tekmovanj 1.10 Z vami smo bili... nasvidenje 1.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 1.12 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Aktualno iz kraja 20.00 Odrska predstava 20.50 Brez komentarja mmmm ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Torkov športni pregled 18.27 Mini 5... 18.50 Risanka 19.15 videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne flase z gosti v živo iz studia 21.30 èlemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni jo lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.00 Večerni zabavni program na Gorenjskem sejmu 19.30 Večerni program z Mirkom Bartolcem 19.50 EPP 20.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz iz Kovorja in 95 Mhz Iz Tržiča. Začetek programa bomo posvetili eni izmed aktualnih tem. Ob 14.30 bo sledila oddaja Na štirih kolesih. Nato bomo postregli z informacijami in nekaterimi drugimi zanimivostmi. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, nato ob 16.30 pregled zunanje političnega dogajanja s pomočjo kolegov iz Deutsche Welle. Ob 16.45 lahko prisluhnete oddaji S"m Tržičan, ob 17.40 pa se z nami lahko učite nemščine. Torkov spored bomo sklenili s športnim obzornikom. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki In odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Občinski tednik - občina Bohinj 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 18.45 BBC novice 19.00 Voščila RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.45 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.30 10 poletnih komarjev 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 17.10 Dojenje za zdravo življenje 18.00 Pogovor z županom Občine Žiri 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz Nismo prejeli programal R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER Kino zaprt zaradi zamenjave stolov! KINO STORŽIČ ameriška komedija BILKO DE BILKO ob 17. in 19. uri; ameriška romantična komodija POZABI PARIZ ob 21. uri ŽELEZAR JESENICE Danes zaprto! KINO TIGER BOHINJSKA BISTRICA ameriški film ZBOGOM, LAS VFGAS ob 20.30 uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA Zaradi prenavljanja dvorane ni filmskih predstav. KINO OBZORJE ŽELEZNIKI Ni filmskih predstav. Ittfln International d.o.o. NAROČILA: DZIRLO p.p. 45 1101 Ljubljana, telefon: Tavam po svetu 061 /213 in izbiram najboljše za vas! IZKUŠNJE KUPCEV NA VIDEOKASETI! Te zgodbe na videokaseti poklanjamo vsakemu kupcu čang Šlanga, če naroči vsaj dve škatli in vsakemu kupcu Chang Luncha. Čang šlang je na slovenskem trgu že tri leta. Tisoče naših kupcev je občutilo njegovo učinkovitost, kar potrjujejo njihova pisma. Na stotine kupcev Čang Šlanga je svoje izkušnje predstavilo tudi na videokaseti. Izbrali smo izvrstne zgodbe: DRAGO POLC "Nisem verjel v čang Šlang, dokler ga nisem preizkusil, Shujšal sem štirideset kilogramov. To je del moje osebne zgodovine..." "Preizskusila sem čisto vse: od uvoženih shujševalnih tablet do shujševalnih čajev, vendar je Čang-Šlang zame najboljša rešitev. LIDIJA KOLETIČ To je del mojega življenja. shujševalni čaj * •Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanje idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang Šlang čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, vetrov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja čang šlang bodo izgorele odvečhne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang Šlang je sestavljen iz posebnih sestvin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica čang šlang vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego željene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa čang Šlang, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijemo eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro raspoloženje. Isti učinek boste dosegli če popijete dve skodelici čang Šlang pred spanjem. Uživanje čaja ni dovoljeno otrokom in nosečnicam. Cena: 999 SIT ZAHVALJUJEMO SE VSEM KUPCEM V SLOVENIJI, KI SO POVEDALI SVOJE MNENJE O ČANG ŠLANGU NA VIDEOKASETI IN S TEM POMAGAU VSEM, KI ŽELIJO SHUJŠATI. DZIRLO GUARD - USTNIK ZA TRAJNO UPORABO r nz rln GUAitD i llZPln GUARD (i r« ti -« V črni in prozorni (kjer boste lahko opazovali njegovo delovanje) barvi. Dva kompleta ali vec: 799 SIT Cena: 1.999 SIT URAVNALEC PRSTOV "HALLUX" Ponujamo vam novi uravnalec prstov "HALLUX" iz mehke gume, ki neboleče uravnava prste. Nosite ga lahko ves dan iz že takoj boste občutili olajšanje. Tudi čevlje lahko brez skrbi obujete. Cena: 1.999 SIT KRMA ZA HITRO iN TRAJNO DÍPIIACUO Cena: 2.799 SIT OKMt MHUTO« AU M* omrranr cujm vat* lOHCt MykAKMTf«MlM)«>fA< Mit Strep krema uničuje dlake na korenu. Strep se uporablja za dlake nad ustnico, na bradi, za noge in za intimna mesta. SHUJSEVALNE HLAČKE Hitro se rešite odvečnih centimetrov obsega stegen in pasu. Mikrocelice shujševalnih hlačk ustvarjajo pogoje, da lahko spet pridobite sanjsko postavo! PAS ZA PRAVILNO DRŽO HRBTA Cena: 1,999 SIT k. BIOTERM \r i ■ Gena: 2.999 SIT MEDICINSKO PRILAGOJEN PAS ZA ODSTRANJEVANJE MAŠČOBNIH NASLAG, 3-5 cm V 21 DNEH Pas BIOTERM Vam omogoča, da v Pas BIOTERM - Vaš intimni prijatelj in roku 21 dni zmanjšate obseg pasu in bokov za 3-5 cm, oziroma toliko, kolikor potrebujete za vitko postavo. Pas BIOTERM imate na sebi preko noči, lahko pa ga nosite tudi podnevi (6 do 8 ur). psihoterapevt Vam omogoča, da se ponovo z veseljem pogledate v ogledalo in da ugotovite, kako izzivalni ste za Vašega partnerja. Pas BIOTERM je izdelan v različnih velikosti glede na obseg vaših bokov in pasu. GIGIRIO Cena: 2.999 SIT GIGIRICCI-LOSION, KI POSTOPNO VRNE LASEM NJIHOVO PRVOTNO, MLADOSTNO NARAVNO BARVO Revolucionaren dosežek kemične industrije v borbi za ohranitev mladosti! Ali poznate vzroke za sivenje las v starosti? Naj vam jih na kratko razložimo. Lasje so pretežno sestavljeni iz proteinov, kateri vsebujejo tudi snov MELANIN, količina melanina pa določa barvo vaših las. S starostjo se količina melanina v laseh zmanjšuje, zato lasje postopoma sivijo in s časoma postajejo popolnoma beli. Losion GlGlRICCI je blaga, brezbarvna tekočina, ki vsebuje pigment, po sestavi podoben melaninu. Z vsakodnevnim vnašanjem na lase bo ta pigment postopoma nadomestil melanin. Rezultata ne boste takoj opazili kajti GlGlRICCI deluje počasi in postopoma. Okolica ne bo opazila nenadne spremembe! Losion ne vsebuuje snovi, ki bi vašim lasem škodile in jih razžirale, kot se dogaja pri barvanju las. Primeren je za vse barve las, za vse dolžine. Uporabljajo jih moški in ženske. NEVERJETNO, VENDAR RESNIČNO, PREPRIČAJTE SE SAMI! KREMA PROTI STAROSTNIM PEGAM Cena: 2.999 SIT King Kong 50 kondomov v medu - medenjaki. Cena: 1.399 SIT NAROČILNICA - 061/213-475 IME IN PRIIMEK:........................ ULICA in št.: .............................. KRAJ, poštna št.:........................ KOLIČINA: ...................IZDELEK: Naročilnico pošljite na naslov: DZIRLO International d.o.o., p.p. 45, 1101 Ljubljana za vse izdelke: + PTT stroški in pokiranje J Odprte strani- 7\ i f>re so tu le od nekdaj in so take, ^kr$ne so. Drugače je z ljudmi, ki pre-fQ?m° P°d njimi razmeroma kratek čas. ■Jkb temu da se večina zadrluje v nilavah, v Zaskrbljujoče dejstvo, da je med nami rpj ve^ takih, ki tiščijo navzgor. Zakaj eno je: nor je tisti, ki gre gor! it L** Gorenjci je ta neozdravljiva telnja, J/h ^' &or> ^e Pose^ei razširjena in nemara s °Po njej dobili tudi svoje ime. V dneh, ko n sPominjamo odprtja prve planinske koče * Kredarici (10. avgusta 1896), je prilol-°s'» da obudimo spomin na tiste, ki so bili *°aovinska avantgarda tega vprašljivega ^.etiQ- Ne, to niso bili Zgornjesavci z p*Qtem na čelu (kot večina zmotno misli); l8"?VStVo lmai° vr^ Bohinjci. Ti so le leta ^ ~ ustanovili prvo slovensko planinsko . ustvo, imenovano Triglavski prijatelji. Že l 0 dni prej, 18. septembra 1871, pred 125 leti torej, so tam nekje, ^ danes stoji Dom Planika pod Triglavom, postavili kočico, y^ovano Triglavski tempelj. V zdaj le legendarni knjigi V „Wavu in njegovi soseščini (Ljubljana 1944) beremo, da je znašala Jena oprava" eno mizo, dve klopi in pograd, lonce in krolnike. Tu tudi, kdo je bil spiritus agens tega zgodnjega početja: g. Ivan hfen' tedaJ kaplan v Srednji vasi, "duševni oče, vzgojitelj in rednik". ,%Iam triSlavski pristopnik je o njem zapisal: "Nazvali smo ga n*lQvskim komisarjem zaradi velike gorečnosti in vnetosti za vsak * obisk Triglavu." 0 je bil Zan prestavljen drugam, je "vsahnilo" tudi njegovo Gor s Kredarico! &0tyj;y,-----r■——'V"---o----> J- ---......- ------ -J-0- - kte*Ko društvo, "Triglavski tempelj" pa je le 1875 propadel. Na n°v0 Testu ie Nemško-avstnjsko planinsko društvo 1877 zgradilo tyere ?^°> ki je pozneje prerasla v Dom Marije Terezije ("Maria Plani len-Huette"). Po prvi svetovni vojni jo je prevzelo Slovensko J% *° društvo in je postala "Aleksandrov dom". Čudno, da ni po slo\>en °^ Se Titovega imena. Nemškega porekla, rezultat nemško-ko(a f,,!^0 tekmovanja za triglavsko prvenstvo, je tudi Staničeva biloJ eschfnannhaus", 1887), Triglavski dom na Kredarici pa je Č VJe£<* Začetka slovenski. ^7o « U navaJ«tno vse te podrobnosti? Da bi pokazali, kako zelo je ld.Qjt *0r°" ^remljenje navzgor vseskozi prepleteno s politiko. In ^0rniŠL° lmamo svojo suvereno drlavo, bi pričakovali, da bo 'i« içr ° n°rost izgubila politično razselnost. Pa je ne. Nasprotno: °rici so kur naprej razne maše in "maše", take in drugačne. Ko so nedavno na vrhu Škrlatice obnovili po vojni razstreljeni kovinski kril, se je ob njem trlo politikov, ki sicer najbrl ne bi nikoli zašli na ta samotni vrh. Je le tako, da človeška norost ne pozna meja; če se ji vrh vsega pridruli še politika (in to v letu pred volitvami), je njena očitnost tem večja. Sicer pa nas nihče ne sili, da smo zraven. Jaz se včasih podam na vrh, ki je ravno nasproti tistemu, na katerem se dogaja politika, in ulivam v blalenem miru. Ob tej prilolnosti si dovolim zapisati samo še eno javno vprašanje. Že ko sem bil prvič vrh Triglava (1964), je mojo pozornost pritegnila mogočna stavba, ki se vidi z vrha, če gledaš proti Trenti. Ko sem 1969 prvič hodil po Bambergovi poti, sem se ob njej ustavil in si jo natančneje ogledal. Povedali so mi, da je to italijanska kasarna Morbegna. Dr. Arnošt Brile j jo v svojem Priročniku za planince (Ljubljana 1950) imenuje Dom za Planjo (2557 metrov), ker stoji na planoti "Za Planjo", zahodno od vrha Triglava. In napove: "Dom bo preurejen v planinsko postojanko. Upravlja ga PD Ljubljana-matica." Vprašanje je, kdo in zakaj jo je kljub temu pustil propasti? Ali Zgolj zato, ker so jo zgradili Italijani, tedaj okupatorji, in je treba vse, kar so postavili in priča o njihovi prisotnosti na svetih slovenski tleh, odstraniti ali vsaj prepustiti zobu časa? Ali nemara zato, ker potem Dom na Kredarici ne bi bil več najvišja oskrbovana planinska postojanka na naših tleh? (Je pač 42 metrov nilje. Po Brile ju; po Miheliču pa le 4.) Karkoli le je bil razlog, zdravorazumski ni bil. Čemu upropastiti stavbo, kije (v gradnji so Italijani pač večji mojstri kot mi) bila zgrajena trdneje kot vse druge na teh višinah? Stala bi nemara še danes, ko ne bi prav v letih po Brilejevem obetu gradili Trlaške koče na Doliču, nedaleč stran. Sneli so pločevino z italijanske strehe in jo prenesli na slovensko, veliko skrornnješo stavbo. Razumi, kdor more! Italijanski zidovi kljub temu le 53 let kljubujejo zobu časa. Zdaj je, kar je, pojasnilo, kako in zakaj je do tega prišlo, bi bilo vseeno dobrodošlo. Resnici in pameti na ljubo. Pa da ne bo kdo mislil, da je to pisanje z namenom zagreniti Kredarici njen jubilej. Nikakor ne! Kredarica je prva, najlepša, najvišja in sploh naj, naj, naj... Hkrati je prav, da se ve, da je bilo včasih ob njej, nad in pod njo še kaj drugega, ravno tako obetavnega. GORENJSKI GLAS7 Aljaževo delo ni pozabljeno Za ohranitev1 "slovenskega lica slovenskim goram", kar je bilo vodilo začetnega dela Slovenskega planinskega društva pred dobrim stoletjem, so bili zaslužni tudi posamezniki. Med njimi ima posebno mesto dovški župnik Jakob Aljaž, ki je na svoje stroške odkupil svet na vrhu Triglava in na njem postavil znameniti stolp. Leto pozneje, natanko pred sto leti, je dogradil prvi koči na Kredarici in v Vratih. To ni edina letošnja obletnica iz bogate planinske preteklosti. Pred devetimi desetletji so namreč člani planinske organizacije opravili prvi tečaj za vodnike. Letos mineva tudi 75 let od ustanovitve Turistovskega kluba Skala. Ker so jubileji primerna priložnost, da se ozremo na prehojeno pot, smo današnjo prilogo namenili pogledu na razvoj planinstva od Aljaževih do današnjih časov. Sogovorniki, ki so bili rojeni pod gorenjskimi gorami in so s planinstvom povezani vsak po svoje, so osvetlili pomen planinstva, ohranjanja tradicij in gospodarskega razvoja. Izrazili so prepričanje, da Aljaževo delo ni pozabljeno, saj je vtisnilo neizbrisen pečat tudi za poznejše rodove. Kakor je bilo pred stoletjem za Slovence pomembno, da so dobili ob nemški Dežmanovi koči tudi domaČo postojanko, je sedanjim planincem v ponos, da so Aljaževo dediščino ohranili in jo še povečali. Ob dobro označenih in zavarovanih planinskih poteh ne manjka domov, ki nudijo obiskovalcem poleg strehe na glavo tudi vso drugo oskrbo. Ali je udobja v kočah dovolj ali celo preveč, so mnenja različna. Vsekakor je spodbudno, da so se društva Še pravočasno zavedla tudi ekoloških omejitev. Če jim bodo pri tem pomagali tudi obiskovalci gora s pravim odnosom do varavovanja narave, bo planinstvo še dolgo naše veselje in ponos. • Stojim Si»je Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dcžman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Tina Doki I N T E R V J U - Gore nas lahko osvojijo, mi pa jih ne moremo premagati Medtem ko je Jakob Aljaž pred stoletjem vneto gradil koče na Triglavu in pod njim, tega danes dovškemu župniku ni treba v& početi, France Urbanija je vseeno v marsičem podoben svojemu bolj slavnemu predniku, saj je redno obiskovanje gora del njegovega življenja. Tja ne zahaja le zaradi verskih obredov, ampak v višavah išče tudi sprostitev in nove življenjske moči. Kot je prepriČalh gora ni moč osvojiti in premagati, saj jih še nihče ni prinesel domov v žepu, kakor lahko zmagovalec stori z olimpijsko medalja Kje ste službovali pred prihodom na Dovje, pa od kod ste doma? "Rojen sem leta 1942, doma pa sem iz vasi Škrjančevo pri Radomljah. V bližini, pod lipo pri cerkvi v Radomljah, sem imel leta 1968 novo mašo. Prvo leto sem med tednom pomagal v domači stolnici, ob koncu tedna pa v Smarju-Sap. Potlej sem bil krajši čas v Šentvidu in Kranju. V letih 1972 - 1983 sem služboval v Črnomlju, od koder sem prišel na Dovje." Med Jakobom Aljažem in vami se je najbrž tukaj zvrstilo več župnikov. Je bilo v vsakem vsaj malo planinske krvi? "O slednjem sem prepričan, saj drugače ne bi nihče tukaj zdržal tako dolgo. Med Aljažem in menoj sta tukaj župnikovala le njegov kaplan, Belokranjec Franc Pečarič, pa Alojzij Avguštin. Oba sta hodila v gore, vendar sta ju pri tem omejevale zdravstvene težave. Aljaža in mene je že v mladosti povezoval pogled na Kamniške Alpe; on jih je opazoval izpod Šmarne gore, jaz pa sem bil le malo bližje. Če sem le mogel, sem utekel od dela doma v njihov objem. Pozneje sem kot kaplan v Šentvidu hodil maševat vsako nedeljo tri leta na Šmarno goro. Bližina Aljaževega rojstnega kraja in spomenik Aljažu, bronasta plošča s čudovitim Kraljevim portretom Aljaža in verzi Otona Župančiča o njem, sta še posebej vlivala na mojo že prej zaznavno nagnjenost k planinstvu." Doma ste se ozirali na Kamniške Alpe, tukaj pa imate vsak dan kot na dlani Julijce. Vam je všeč, da gore lahko pogledate kadarkoli? "To pa prav gotovo! Pogledam jih in si pravim, hvala Bogu, da prebivam v tako prelepih krajih. Marsikdo mi zavida ali celo očita, da sem službeno kar naprej po gorah. Vseeno pa sem med župnikovanjem v Beli krajini obiskoval bolj različne gore. Vsako leto sem uspel iti še na kakšno turo v tujino, Avstrijo, Italijo in Francijo, s skupino planincev. Belokranjci so zelo navdušeni za hojo v gore. Sedaj imam za to manj priložnosti. V dovški župniji pa imam več drugih planinskih poslov." Ali ste tudi član planinske organizacije? "Ze v Kamniku sem se kot dijak vključil v tamkajšnje planinsko društvo. Po prihodu na Dovje sem bil nekaj let član društev v obeh krajih, potlej sem kljub navezanosti na domači kraj začel plačevati čanarino le Planinskemu društvu Dovje-Mojstrana. Ko sem omenil planinske posle, sem mislil tudi na povezanost službe z gorami. Vsako nedeljo od junija do konca septembra hodim v Vrata zaradi maš, ob nedeljskih popoldnevih in večerih pa mašujem na Kredarici. Ker sem bolj povezan s planinami, kot morda drugi duhovniki, me vabijo tudi na razne prireditve, ki so povezane z raznimi obletnicami pomembnih planinskih dogodkov. Še posebej pri praznovanju obletnic Aljaževega Življenja in delovanja sem vselej zraven." Za Aljaža je znano, da je bil trinajstkrat na Triglavu, petindvajsetkrat na Kredarici in mnogokrat v Vratih. Vi ste najbrž te številke že davno presegli? "Razmere so se spremenile. Razumljivo je, da se je ob sedanjem načinu dela to hitro zgodilo. Če me sprašujejo po teh številkah, najraje porečem, da do trinajst in malo v< rje številke človek še šteje, pozneje pa ne več. Sam sem sklenil, da nima smisla voditi niti evidence o tem. Eni to počnejo, sam pa ne hodim v gore s takim namenom. Mene hoja v gore tako prevzame, da me navdajajo najbolj sveže in zdrave misli. To je obenem moj dopust. Ure hoje, ko sem sam, me bogatijo. Tudi med množico - tako je bilo med nedavnim vzponom na Škrlatico - najdem priložnost za samotno hojo. Če se ne bi odtegnil ljudem za kasen hip, ne bi mogel biti niti z njimi niti zanje." Od vseh, ki so se Triglavu kdaj približali, je Aljaž med najbolj zaslužnimi in tudi najbolj znanimi. Se je njegov lik ohranil razen z imeni planinskih objektov tudi v dolini, med ljudmi? "O, ja, ohranil se je. Zal je bila Aljaževa usoda, da se je zaradi duhovniškega poklica v povojnih letih o njem malo govorilo. Tudi v Župnišču ni ostalo veliko njegovih predmetov; le orgel in oken ni bilo moč odnesti. Ko smo se ob 100-letnici Aljaževega prihoda, leta 1989, odločili za postavitev spomenika Aljažu, je bilo veliko različnih mnenj. Sedaj ta spomenik vendarle stoji, Aljaževa roka pa nam kaže pravo smer." Za Aljaža je bila značilna naravna veselost in šegavost. Lahko poveste kaj o tem? "O Aljaževi šegavosti je bilo izrečeno že marsikaj, morda celo preveč. Sam sem prepričan, da je marsikaj od tega iz trte izvito, predvsem pa pisanje o njegovem spovedovanju z levo roko." Vsekakor se ni lotil z levo roko izgradnje planinskih koč. Je imel pri tem veliko podporo pri domačinih? "Nekateri ljudje so ga podprli, vendar ne vsi. V njegovih zapisih moremo zaslediti tudi marsikatero sled grenkobe in razočaranja nad domačini. Veliko več od tega mu je veljalo prijateljevanje z dobrimi in pogumni- mi ljudmi, med katerimi so bili tudi Janez Klinar-Požganc, Tomaž Košir-Kobar in drugi. Ti so mu stali ob strani in mu pomagali po svojih najboljših močeh. Sedaj že pokojni Jakelj, Klančnikov oče z Dovjega, ki je bil mlad fant v Aljaževih časih, me je marsikdaj v pogovoru podražil, češ kaj nam pa ti moreš, France! Potlej je priznal, da so Aljažu tudi nagajali, vendar je njegova beseda nekaj veljala. Že ko je rekel svoje, so kljub nagajanju vedeli, da bo župnikova beseda obveljala. Zelo dobro pa so se zavedali, da je Aljaž s svojimi gradnjami omogočil delni zaslužek ljudem, ki so revno živeli." Aljaž je v gorništvu videl zdravo dejavnost, o čemer je pisal tudi v Planinskem vestniku. Kako vi gledate na današnje planinstvo in alpinizem? "Za Aljaža večkrat pravijo, da ni bil naklonjen alpinizmu. To, kar je takrat počel ob hoji na Triglav, preden sta Kobar in Požganc nadelala del poti od Kredarice do vrha, je bil po sedanjih merilih čisti alpinizem. Njegov pogum je pohvalila celo angleška pisateljica Coplandova, da je šel blagoslovit Triglavsko steno po nesreči mladega alpinista. In njegov podvig, ko je splezal na zvonik v Tržiču, kaj je to drugega, če ne alpinizem! Za nekoga je pač alpinistični podvig v njegovem načinu življenja lažji, kot je za drugega povsem navadna planinska pot. Sam gledam na goro s spoštovanjem in občudovanjem. Ne razumem pojmovanja, da je nekdo goro osvojil in premagal. Mene je gora premagala in osvojila, preden sem naredil prvi korak; nikdar ni bilo obratno, saj je nisem potem prinesel domov v žepu kot olimpijsko medaljo! Po drugi strani razlikujem med pogumom in predrznostjo tudi v gorah. Pogum ima korenine v ljubezni, predrznost pa v ošabnosti. Brez drznosti seveda ne gre, predrznost pa je že odveč." mmmmm Danes je v ospredju tehnika, zato mn^.i podlegajo njenemu vplivu. Se vatnj$, koristno, da ostane človek povezanj-naravo? "To je gotovo nujno. Prepričan sem, dase bo moral bolj in bolj ozirati nazaj k nara^; Če tega ne bo počel, nimamo pričakovat1 česa dobrega v prihodnosti. Zato sem vesef; ko vidim ob nedeljskih mašah v gorah s start tudi otroke. Kako čudovito je videti družin0' ki se je peš podala morda od Peričnika ali J* Mojstrane v Vrata ali celo na Kredarico! 1 odnos do narave pa bo treba najbrž marsičem še popraviti." Kaj pa vi, odhajate v gore vedno ali kdaj vzamete s seboj še koga drug?& "Če mi kdo reče, da bi šel rad z menojTsel11 zelo vesel. Iz dosedanjih izkušenj ugotavlja111: da v okolju, kjer so gore na dosegu roke, ^ tolikšne navdušenosti za planinstvo me mladimi kot drugod. V naši župniji je precej ljudi, ki še niso bili na Triglavu, šele na kakšni drugi gori. Taki se najraf zapeljejo do prve gostilne. To me kar maj boli. Se bolj me moti početje tistih, ki hodu0 v gore, a se v njih ne znajo prav vesti. *f takimi je treba pobirati odpadke, ki bij* lahko odnesli v dolino vsvojih nahrbtnikih' Torej bi še danes prišel prav kaki** nasvet o gorniški vzgoji po Aljaže^ "Največ pomeni zgled. Sam si mislim, hl bi pridigal drugim in jih učil. Vsakdo la" pogleda in se uči pri tistem, ki ravna p Sam sem vesel, da tako živim. Srečen tudi zaradi svojega odnosa do nara^ Obenem se zavedam, da nisem usposoblj niti za mladinskega niti za planinskf^ vodnika, zato nimam pravice poučevati tem. Če me že kdo kaj vpraša, mu iz izkus^^ lahko prijateljsko svetujem in pomag3 Povem lahko tudi kaj o zahtevnosti p0^ mezne gore in priporočim primerno PrlPrani na vzpon. Tisti, ki gre le enkrat na leto Triglav, se vrne v dolino ves zgaran, ka*jo silno nespametno. Na primer, meni ne bi , težko že naslednje jutro po maši na Kreda*1 ponovno oditi na goro, ali celo že čez eno po vrnitvi v dolino, če bi bil še dan!" uf in kaj si mislite o udobnosti planjUJ^f postojank po stoletju od odprtja prve na Kredarici? "V preteklosti je bilo čutiti prizadevaj da bi iz doline prenesli v gore vsaj t0^ udobja, kot ga je tam, ali pa še malo veí- 11 saj. smo zgoraj še bolj utrujeni, zat°JjO potrebujemo! Čeprav je gotovo potre ^ kaj več kot pred sto leti, pa pretiravati n6 smeli preveč. Zaradi prizadevanj, d3^, ugodili željam obiskovalcev, imajo v k° { tudi nekatere probleme. Včasih je potrebno reči, da tega in tega v gorah zato ostanite doma, če to pogrešate! 1 Letos sem odšel na povabilo cefye planincev na proslavljanje stoletnic ^')f$ vega dela v Argentino. V tamkajšnjih so kočice, ki bolj spominjajo na Aljaževe jj pri nas. Tam so tudi naši planinci uS^ postaviti bivak Slovenija, ki ima le najnujnejše za preživetje v višavah." Imate še kakšno sporočilo za^H^t^ "Vsem bi zaželel, da nas gore združujejo. V njih lahko začutimo, kako ^ drug drugemu potrebni, obenem pa ^ uffi drug z drugim zmoremo lepo zaživeti, Cfi iskreni." Planinska preteklost kali tudi mlade rodove Avgust se po načinu življenja ni izneveril svojemu priimku. To velja tudi za njegovo dolgoletno delovanje v Planinskem društvu Dovie-Mojstrana, v katerem je bil 12 let predsednik, enako dobo pa skrbi za Triglavsko muzejsko zbirko. Bil je tudi gorski reševalec, pri 77 letih pa še vedno vodi planince na lažje izlete, zato mu dogajanja v naših gorah niso tuja. Postojank ni preveč, pa tudi ne premalo Tako je prepričan Marjan Oblak, predsednik Planinskega društva Ljubljana-matica. Najprej je hi i povezan s planinstvom v Škof j i Loki in Litiji, vodil je meildruštveni odbor v Zasavju in Ljubljani, po osmih letih vodenja izvršilnega odbora PZS pa je bil tudi en mandat njen predsednik. Čeprav bo 17. avgusta dopolnit 70 let, namerava a sodelavci društva postoriti še marsikaj za posodobitev koč. Za slovensko planinstvo je izgradnja prve koče na Kredarici pomembna. Verjetno velja enako SBjcočo v Vratih? "Aljažu lahko pripišemo glavne zasluge Za razmah planinstva pri nas. V Slovenskem planinskem društvu so se sprva Povezovali predvsem planinci, ki so se Zanimali za lažje ture, na Triglav pa so se vzpenjali redki. V našem visokogorju so gospodovali Nemci, ki so z Nemško-avstrijskim planinskim društvom postavijo prve postojanke. Aljaž se je temu uprl ln je - morda korak pred SPD - postavil najprej stolp na Triglavu, naslednje leto Pa koči na Kredarici in v Vratih. Za hkratne razmere je bilo to pogumno dejanje, posebno v dolini, kjer je prehitel Nemce. V Vratih je kmalu postavil nov d°ni in po katastrofalnem plazu še en °°jekt, ki stoji še danes." ^planinskih društvih ste posebno BSL·drugi vojni najbrž delali s Podobno vnemo? "Marsikaj je bilo treba narediti na n°vo. Aljažev dom v Vratih, ki ga je PD Hubljana-matica leta 1950 izročila našemu društvu, je bil tako rekoč prazen, zato ie potreboval opremo. V letih 1976 in J977 smo temeljito obnovili notranjost. Pa bi ohranili zunanjo podobo doma, ki Je s Triglavsko steno v ozadju postala neki Zaščitni znak planincev, smo prizidek naredili na zadnji strani. Zmogljivosti srno povečali tudi s postavitvijo gospodarskega poslopja s skupnimi ležišči na ïrhu. Leta 1953 smo se odločili za odkup klajmerjeve vile, ki jo sedaj popolnoma Prenavljamo za potrebe vzgoje mladih Planincev. Razen tega vzdržujemo veliko Zahtevnih poti na okoliške vrhove. Nek-Qaj smo vse delali prostovoljno, sedanja Praksa pa je, da društvo tudi na ta račun Prispeva nekaj denarja za dejavnosti po odsekih." Hojstrana je ena od zibelk pla-^Ujstva. Ali je to razlog, da ste v •^SLkraju zasnovali planinski mu- Šele po napeljavi železnice v prejšnjem oletju je Mojstrana dobila primat zaradi aJoližjega pristppa na Triglav, ki ga je Prej imel Bohinj. Planinsko tradicijo so že gorski vodniki, jo nadaljevali JjaŽevi graditelji, ohranili pa so jo tudi P°znejši rodovi. jí^íTtí^1:* Obiskovalcem rad ustreže v dejali razstave zbranega planinskega gradiva. Veliko smo našli sami, svojo s«Llrk° so prispevali tudi Jeseničani, zato 0 iskali primerne prostore za stalno "Leta 1957. sem opravil vodniški izpit. Ker sem po zaposlitvi v železarni delal v lesni industriji, vedno nisem imel časa za vodenje izletov. Skupaj z vodniki od drugod smo vodili zlasti skupine planincev iz večjih ljubljanskih podjetij po Centralnih Alpah, pozneje pa smo bili večkrat s prekmurskimi planinci tudi v Avstriji in Italiji. Človek bi lahko rekel, da ljudi iz ravnine ne zanimajo gore, vendar so navdušeni in prizadevni planinci. Nikakor ni zapisano, da je človek izpod gora rojen planinec, kar velja tudi za našo vas. Nekomu to ne odgovarja, drugi pa brez tega ne moremo. Sam še vedno vodim planince, vendar na manj zahtevne ture." Ali kot gorski reševalec menite, da nekateri obiskovalci gora precenjujejo svoje sposobnosti in zato izzivajo nevarnost? "Za nekatere nesreče je gotovo vzrok tudi to. Še vedno so preslabo opremljeni, predvsem neprimerno obuti. Hoja v športnih copatah nikakor ni priporočljiva v visokogorju, na kar opozarjajo številne poškodbe nog. Vsaka taka poškodba zahteva reševalce in helikopter, kar je zelo drago. Vsak planinec, ki se ustavi v našem muzeju, lahko tam dobi tudi informacije o ureditvi v Triglavskem narodnem parku, izbiri poti, možnosti pristopa do koč v posameznih letnih obdobjih in drugem. Posebno tam, kjer so snežišča in plazovi na poteh, jih lahko opozorimo na te nevarnosti in primerno opremo. Manj utrjenim planincem priporočam predvsem, da si utrdijo noge na turah na nižje vrhove, šele potem pa naj se podajo v višje gore!" Kaj pa menite o izbiri planinskih ciljev? "Nekateri predeli, predvsem Triglavsko pogorje, so preveč obiskani, kar poraja ekološke in druge težave. Če bi se malo preusmerili s Triglava in okolice še drugam, bi bilo gotovo za vse bolje. Za tiste, ki so namenjeni na Triglav, je predvsem v poletnih mesecih za večje skupine priporočljiva predhodna najava. Informacije lahko dobijo v društvih, ki oskrbujejo postojanke." Kočo na Kredarici je vaše društvo podedovalo od Slovenskega planinskega društva. Kakšna je bila v preteklosti? "Ko so 10. avgusta 1896 odprli Aljaževo kočo na Kredarici, je bila last osrednjega, Slovenskega planinskega društva, ki je delovalo do začetka druge svetovne vojne. Po vojni in nastanku PZS se je društvo preimenovalo v Matico, ki je podedovalo tudi to postojanko. Sprva je bila koča res skromna, a je nudila prenočišče m zavetje. Prvo povečavo je doživela leta 1909, ko je dobila ime Koča na Kredarici. Po povečavi v letu 1954 smo dobili Dom na Kredarici, ki smo ga povečali in posodobili v letih 1981- 1983." Za zadnjo posodobitev ni zaslužno le vaše društvo. Kako se spominjate tedanje vseslovenske akcije? "Šlo je za največjo investicijsko gradnjo, ki je bila tudi najbolj organizirana. Okrog 8000 članov društva je veliko prispevalo z znatno povečano članarino, društvo je organiziralo uspešno loterijo, druga društva so odkupovala posebne bone, delovne organizacije pa so so prispevale material in denar za opremo sob. Triglavski dom je tako postal dom vseh Slovencev." Planinstvo se je v marsičem spremenilo od Aljaževih časov, vseeno pa sta Triglav in vaša koča še najbolj obiskana? "Triglav je simbol, ki je v vseh časih veliko pomenil. Kredarica je resnično ponos slovenskega naroda. Glede na to je zelo spoštovana in obiskana. Zaradi tega smo v zadnjih letih naredili veliko izboljšav v ekološkem smislu, od prehoda na drug, naraven sistem sanitarij, do izkoriščanja naravnih virov za proizvajanje električne energije. O množičnem obisku v glavni sezoni lahko ugotovim, da se je nekoliko zmanjšal. Zaradi želje, da bi bil vsak Slovenec vsaj enkrat na Triglavu, ni prevelike gneče. Večje težave so zato, ker zahajajo tja naenkrat večje skupine planincev, ki se prej ne pozanimajo, kako je dom zaseden." Janko Rekar, vremenar in gospodar doma ustavljanje. Leta 1984 smo uspeli v tem. oslej smo zapolnili že vse prostore v Uhl ^ stoJi 00 cesti v Vrata- v muzeju . *? vsak obiskovalec izve marsikaj iz ^ninske preteklosti in si ogleda, kar ga o oDm Zanmia- Zal je največ obiskovalcev se -uZnm Pianinskih prireditvah, manj pa , Jjn tukaj ustavlja med obiskovanjem °k°liških gora." žfegg/ vas poznajo kot dolgolet-^AS^planinskega vodnika. Se še ^Sijale s to dejavnostjo? "Kot gospodar in upravnik Triglavskega doma sem poleti stalno v postojanki, glede na število obiska pa pri delih sodeluje od 4 do 12 ljudi Vedno skušam biti v stiku s planinci in poskrbeti za njihovo dobro počutje. Zadnja leta obisk upada; leta 1991 smo imeli 12.000 nočitev, lani pa le 9.000. Tudi julija letos je bil obisk tretjino manjši kot lani, kar pripisujemo predvsem slabemu vremenu. Letos se Je ni zgodilo, da ne bi bilo prostora v sobah, sicer obiskovalce prenočimo tudi po jedilnicah. Ob odprtju prenovljenega doma leta 1983, ko sem postal gospodar, je bilo 180 ležišč, s preureditvami sob pa smo zmogljivosti povečali na 310 ležišč. V štirih jedilnicah je približno 200 sedežev, kar ne omogoča ravno hotelskega udobja. Ponosni smo, da je dom ohranil planinsko podobo, za pravo vzdušje pa morajo poskrbeti predvsem sami obiskovalci. Kadar le utegnem, posebno ob večerih, se rad usedem mednje in se poveselim z njimi. Danes so potrebe po hoji v gore velike. Vseeno je še dovolj praznih poti in tudi manj obiskanih postojank. Kaj priporočam obiskovalcem Triglava pred turo v letošnjem muhastem poletju? Predvsem bi jih opozoril, da temperature zelo varirajo. Težko je napovedati vremenske razmere za dalj časa naprej, zato naj dan poprej ali pred odhodom pokličejo vremensko postajo, napoved vremena pa naj odloča o izbiri zahtevnosti ture." Torej menite, da je na Kredrici potrebna tako velika in udobna postojanka? "Prav gotovo. Bil sem marsikje v tujih gorah. Wiesbadnerhuette, ki je na isti višini kot Kredarica, je z več kot 500 sobami še enkrat večja, v vsaki etaži pa ima kopalnice in sanitarije. Tudi v Švici je na 2500 metrih normalno civilizirano življenje. Res pa je, da imajo bolje poskrbljeno za čiščenje odplak, obiskovalci pa se tudi bolj spoštljivo obnašajo do gora. Žal moramo priznati, da nam manjka nekaj več planinske kulture. V Triglavskem domu imamo v načrtu še nekaj izboljšav, med drugim tudi spremembo načina postrežbe in izbire prehrane. Hrana bo bolj enotna, vendar po dnevih raznolika. Odpadlo bo pomivanje, ker bomo stregli na papirnatih krožnikih, vseeno pa bomo letos montirali lovilce maščob." Kakšne naložbe pa predvidevate v drugih vaših postojankah? "Velika posodobitev bo potrebna v Koči pri Triglavskih jezerih. Ves odvzem vode iz jezer bomo zmanjšali na minimum, zato bomo v sodelovanju s programom Phare verjetno do drugega leta uredili sanitarije s kontejnerskim praznjenjem. Kočo pri Savici bomo priključili na kanalizacijo pri hotelih, za Dom na Komni pa še iščemo primerne strokovne rešitve za kanalizacijo. Glede Doma v Kamniški Bistrici moramo najprej rešiti lastništvo." In kaj si mislite o številu domov nasploh? "Slovenske gore nimajo preveč postojank, premalo pa tudi ne. Že v času življenja in delovanja dr. Mihe Potočnika smo sklenili, da z bomo z izgradnjo koč prenehali za dve desetletji. Sam sem prepričan, da bo ta doba še daljša, saj so se potrebe spremenile. Obiskovalci ostajajo zaradi hitrejšega transporta v gorah manj časa, zato tudi manjkrat prenočujejo v kočah. Mnogim gore vsekakor veliko pomenijo, zato ne smemo reči, razbremenimo gore ljudi!" Gospodar Triglavskega doma Janko Rekar le že 28 let vremenar na Kredarici; predlani je prejel tudi posebno priznanje za tamkajšnje službovanje. Sledi družabno sjecanje z ansambloma Cilki in Prerod, predstavitev kasete Za Slovenijo z ljubeznijo (nastopajo Marjan Podobmk, Oto Pestner, Tadej Hrušovar z ansamblom Pepel in kri, Anika Horvat, Nataša Mihelic) Otroški program (Romana Krajncan, Manja V poštnih nabiralnikih gorenjskih družin se je v tem tednu znašla zloženka z vabilom SLS na tabor. Po tradiciji bo "Podobnikova stranka" tabor popestrila z družabnim srečanjem in nogometno tekmo nogometašic proti politikom. Letos na njem ne bo pela Helena Blagne - Zaman, pač pa je SLS v svojem prospektu predstavila novo rang lestvico na slovenski glasbeni sceni. Ve se, kdo je na prvem mestu. Minister za notranje zadeve Andrej Šter Franciju Feltrinu, bivšemu generelnemu tajniku SLS: "Iz PPC Gorenjski sejem so me povabili, da danes ob 10. uri odprem sejem. Misliš, da bo tvoj bivši šef Marjan imel kaj proti?" Minulo nedeljo je v Zgornjih Gorjah Alpski kvintet navdušil stotine občudovalcev od blizu in daleč - prisluhnili so jim tudi oboževalci iz Švice, Avstrije, Nemčije, Švedske ...Vodja ansambla Jože Antonič je povedal, da pripravljajo nekaj sprememb v zasedbi Alpskega kvinteta. V njem je Jože vodja ansambla in kitarist; na prireditvi "Gorje in Gorenjski glas" se je izkazal tudi kot fotograf. MISS BLEDA '96 Si izvirna in simpatična? Imaš več kot 18 let in te ni strah nastopanja? Potem se ne obotavljaj, ampak se prijavi na izbor za MISS BLEDA '96, ki bo 31. avgusta 1996 v plesni dvorani Kazina na Bledu. Vzemi svinčnik in papir. Napiši pismo, priloži fotografijo in vse skupaj pošlji na naslov: Občina Bled - za programski svet, Cesta svobode 13, 4260 Bled ali GAP Active, d.o.o., Zalog 36,4207 Cerklje na Gorenjskem, s pripisom ZA MISS BLEOA '96. Rok za prijave: 20. avgust 1996 ŠTEVILO UDELEŽENK JE OMEJENO, ZATO POHITI!!! Dodatne informacije dobiš: GAP ACTIVE, d.o.o. - ga. Zvezdana Oorenčič Bal, tol.: 064/422-117. Kulturniška anekdota: pomembnost neke kulturne prireditve se meri po tem, s kakšno zamudo se začne. Tistih skorajda obveznih "akademskih četrt ure" smo zato kar vajeni, prejšnjo soboto na začetku Festivala Radovljica pa je bila dvojna porcija "akademskih četrt". Na začetek Festivala in na prvi festivalski koncert - nastop Norveških solistov ter izraelskega godalnega kvarteta Accademie Daniel - je pred radovljiško graščino občinstvo potrpežljivo čakalo debelih 30 minut. Takole so skupaj čakali nadškof dr. Alojzij Šuštar, radovljiški župan in gostitelj festivala Vladimir Černe in kranjski župan Vitomir Gros. Enotna ocena vseh poslušalk in poslušalcev prvega koncerta na štirinajstem Festivalu Radovljica: splačalo se je počakati! Pokrovitelj tega koncerta je bil GORENJSKI GLAS, ki pa pri polurni zamudi nima čisto nič zraven. Križajeva Bojan in Tomaž imata zelo veliko skupnega, ne k priimek. Oba sta (bila) zelo uspešna športnika - Bojan kot alspki smučar, Tomaž kot atlet. Zdaj sta oba zelo uspešna mednarodno uveljavljena poslovneža. Stanujeta v sosednjih občinah - Bojan v tržiški, Tomaž v nakelski. Oba zelo rado igrata golf in tenis. In - oba obožujeta avstrijsko pivo Gosser, a sreči je Tomaž Križaj solastnik in direktor družbe, ki zastopa Pivovarno Gosser na slovenskem in hrvaškem tržišču ter zato iz prve roke poskrbi za pivo. Za foto nadaljevanko na "EJGA" strani v Gorenjskem glasu nam še ne bo tako kmalu zmanjkalo neuglednih stvari sirom po Gorenjskem, za katere je res škoda, da kazijo okolje. (Spet) opozorjamo na klavrne prometne znake in obvestilne table ob gorenjskih prometnicah. Očitno so namreč prav kažipoti ob cestah zelo zanimivi za objestneže, ki imajo dovolj časa, da z njih drzajo črke, z razpršilcem dodajajo neokusne opazke, ipd. Prepotentneži so takole spremenili obvestilno tablo v križišču za Žiganjo vas pri Tržiču: "Z" je izgubil strešico, "I" in "J" pa piki. Žigovke in Zigovci se neznanemu objestnežu zahvaljujejo, ker jih je s praskanjem po obvestilni tabli spravil v časopis. Dopisnica časnika Slovenec z Gorenjske je Renata Škerja' necKer so v časopisni hiši Slovenec nekaj dni imeli težave tfi časnik ni izhajal, si je Renata poiskala priložnostno zaposlitev-FotoEJGA jo je našel na blejskem vsakotedenskem sejnjt domače obrti na Bledu, kjer je živahno vihtela kilsko macolo-Mojstri kovači so bili z Renatinim sodelovanjem zadovoljni -vendar so kaj hitro ostali brez prikupne pomočnice, ker mori Renata ponovno brzeti od dogodka do dogodka po Gorenjskem in o njih poročati v Slovencu. V juliju izbiramo GORENJKO ali GORENJCA MESECA JULIJA 1996 Irena (z Nino) pred Metom (Pepijem) Vsak mesec v tej rubriki bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci treh gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske TELE-TV Kranj ter LOKA TV Škofja Loka izbiramo Gorenjke in Gorenjce meseca. Tokrat: začetek drugega glasovalnega kroga za GORENJCA MESECA JULIJA 1996 in objava končnih rezultatov glasovanja za GORENJCA MESECA JUNIJA. Do vključno 31. julija (datum na poštnem ali delovodniš-kem žigu na glasovnici!) smo prejeli rekordnih 3712 glasovnic in končni rezultat je: 1581 glasov za SREČKA STRAJ-NARJA ter 2131 za DEJANA RAJA. Tedenska glasovalna rekorda sta bila 725 glasovnic za Srečka Straj-naria (v drugem krogu) in 1363 za Dejana Raja (v četrtem krogu). GORENJEC MESECA JUNIJA 1996 po Vašem izboru ie 15-letni harmonikar iz Kranja DEJAN RAJ. Danes, drugi petek v avgustu, začenjamo drugi krog v avgustovski akciji izbiranja GORENJKE/GORENJCA MESECA JULIJA 1996 in možnosti glasovanja so take kot običajno: že zj'r,gj prejmejo nagrade v vredno po 1.000 SIT. Glasove maj^ tokrat prejmejo: 1. Mas Resman, Zg. Otok 10, * dovljica; 2. Francka »c* j, Krakovska c. 1, Senfu/»^ Irena Bernik, Na trat' Lesce; 4. Vida Lavtar, Jc|?V va 27, Kranj; 5. Edita Stara Loka 145, Šk. Lok* gu vsakem glasovalnem Kr ^ vsak mesec izmed vs?--tvib glasujete na treh radij* j|, postajah, na obeh kabeJSj televizijah ali z dopisn'^ na naš naslov, vsak tc j izžrebamo dvakrat P° 1 nagrajencev! UREJA: Vilma Stanovnik V torek in v sredo so se iz Atlante vrnili še zadnji slovenski olimpijci VSI SO PROSLAVLJALI SREBRNI KOLAJNI slavje se je začelo že na Brniškem letališču, nato pa se je povorka z olimpijci, sponzorji, sorodniki ter številnimi prijatelji in občudovalci preselila na Brdo in na koncu se na Prešernov tog v Ljubljano - Z rožami in poljubi "obsuta" Andraž in Brigita Kranj, 7. avgusta - Po torko-!er»»prihodu atletov Bikarjeve, ^'askove, Cankarja, Primca, **°cuvana, Bilačeve in Predi-p?kove, kolesarja Roberta J'ntarica in zadnjega veslača Ja»ija Klemenčiča je v Atlanti »stala Ie še peščica športnikov, p so našo državo zastopali na 'e|oŠnjih 26. poletnih olimpijska igrah v Atlanti. Toda med "J'nia sta bila tudi oba nosilca ^venskih kolajn: srebrna An-iraž Vehovar in Brigita Bukove. Tako je bilo v sredo malce £red 13. uro popoldne na pn|ku prav napeto ozračje, *aJti množica navijačev, pa tudi Predstavnikov države na čelu s Predsednikom državnega zbora ^Žefom Školčem, je čakala na ^'iki trenutek: da uzre nosilca *J°venskih olimpijskih kolajn: ^ndraža Vehovarja in Brigito °ukovec. .jn ko so se odprla vrata ^driinega letala, so se fotore-Porterji "postavili" v prežo in a»ali, kdo bo posnel lepšo sliko naših srebrnih olimpijcev. Ni bilo dolgo, ko sta na vrata prišla z visoko dvignjenima rokama in srebrnima kolajnama okoli vratu. "Pele" so kamere, "bliskali" so fotoaparati, tako Andraž kot Brigita in ostali naši olimpijci pa so sprejemali čestitke, poljube, rože..... Novinarji, ki smo jih obstopili, smo hoteli vse zvedeti v pičlih nekaj minutah, športniki pa so potrpežljivo čakali in odgovarjali: "Kaj že nisem vsega povedal, me sploh lahko še vprašate kaj novega ?" Se je smejal Andraž Vehovar, ko je že kdo ve katerič premleval svojo "srebrno" vožnjo in hitro priznal, da je bil ob prejemu medalje prav gotovo najsrečnejši človek na svetu. Tudi Brigita ni skrivala veselja: "Res sem že osvajala kolajne, toda olimpijska je pač nekaj posebnega, je vrhunec mojih športnih rezultatov in vsakem športniku bi privoščila, da bi kdaj doživel tako lepe trenutke, kot sem jih jaz, ko Andraža Vehovarja so na letališču pričakali domači, klubski prijatelji pa so ga razveseli z dvomesečno zlato prinašalko, psičko Zalo. Atletinja Brigita Bukovec je nasmejana sprejemala čestitke prijateljev in sorodnikov, "obložena" z rožami pa je bila vesela tudi srečanja z mamo. ^kostrelci: Samo Medved, Matej Krumpestar in Peter *°privnikar so bili ob prihodu na Brnik zadovoljni, da so P*t doma, bili pa so tudi zadovoljni z ekipnim petim mestom. HOKEJ pVA PORAZA V MOSKVI ^•»ice, 9. avgusta - Hokejisti Acronija Jesenic, ki se ta teden t(?e'eŽujejo Spartakovega hokejskega turnirja v Moskvi, so v Vajf *n srec*° ^e om8rau P1™ srečanji in izpadli iz predtekmo- ton P™ tekmi so se pomerili z ruskimi zvezdniki, ki igrajo v ■genski poklicni ligi NHL : Fedorovom, Mogilnijem, Kozlovom, je n0v od , Prav uomaČi I*;0i5ki hokejisti po slabšem začetku zaigrali izvrstno ter izgubili , <3:0' %w.<.<&* ™ Acr™ JeieniTe soTdaH: rA,k? NASE MLADINKE Sodja V jesemškl eklpl Samoün in Bikovski, Tom Jug m Aleš nič lažje delo Jeseničanov ni čakalo v drugi turnirski ko so se v sredo pomerili z domačo ekipo Spartaka. J^mačini so povedli in ob polovici tekme vodili že 6:0. Takrat je s ančno streljal Boris Kunčič in znižal na 6:1. Po vodstvu Sa naDat.aka 8:1 je bila uspešna "prenovljena" jeseniška tuja 0a » ^ na troJKa Rahmatuljin - Bikovski - Šamohn, ki je znižala j°:2. Končni rezultat tekme pa je bil 9:2 (2:0, 6:1, 1:1). v nf*eničani bodo te dni v Moskvi odigrali še tri prijateljske tekme, ItetVuT Pa se vra^aJ° v Podmežaklo, kjer bodo na domači ledeni Kvi nadaljevali s pripravami na novo sezono. • V.S. EVROPSKE PRVAKINJE Kranj, 7. avgusta - Mlade slovenske teniške igralke so v Leysinu postale nove evropske ekipne prvakinje v kategoriji do 16 let. Na finalnem turnirju so najprej premagale ekipe Hrvaške kar 3:0, nato Italijo 2:i in v zadnjem krogu še ekipo Francije. Za slovensko reprezentanco so nastopale: Žirovka Petra Rampre, Katarina Srebotnik in Maja Matevžič. Z naslovom evropskih prvakinj so si naše obetavne mlade tenisačice zagotovile tudi nastop na svetovnem prvenstvu "NEC World Youth cup", ki bo od 10. do 14. septembra v Zuerichu. • V.S. ŠAH AVTO - MOTO ŠPORT Novi šahovski vestnik avKranj, 8. avgusta • V hnSUiStovski številki Ša-Js}cga vestnika si lahko .Sedate rezultate državne-g.Prvenstva Slovenije iz rezii»Za ^ane m sanice, hov u turnirjev na Sa-Sok • tao°ru v Murski 2a*t ' kako so igrali naši m&mki na evropskem RirSlns,kcm Prvenstvu v grnavsh Soboti na Slovaš-8sn i re^u,tate turnirjev ob zultLf n,ci Hoč- PoleS rc-Stevi,°Y so objavljeni turu dom""1 zaPisi turnirjev b h w. . — »urmrjev bene !U V, tuiini ter služ-'ov^esti °rganon $a-£ zveze Slovenije, po telefonu: A. Drino vc c Tn, *e zvez ŠTERN ZMAGAL NA SLOVAŠKEM Kranj, 8. avgusta - V slovaškem mestu Piestany je bila na vojaškem letališču mednarodna motociklistična dirka, ki je štela tudi za pokal Alpe - Jadran. Na njei so sodelovali tekmovalci iz Italije, Avstrije, Češke, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Edini gorenjski tekmovalec v tej dirki je bil Albin Stern iz Čirč pri Kranju, član Inotherm Racing teama Ribnica, je na motorju znamke Yamaha sodeloval v kat. do 250 cem GP. Na treningu je med 25 tekmovalci na startu zasedel 1. mesto. Na dirki, ki jc bila v soboto, 3. avgusta, je do petega kroga premočno vodil, nato pa so organizatorji zaradi močnega naliva dirko prekinili in prestavili na nedeljo. Tudi tu je dirko Albin začel in končal z osvojitvijo 1. mesta. Imel je najhitrejši krog od vseh kategorij s časom 157 km/h. V točkovanju pokala Alpe - Jadran je osvojil 1. mesto in v skupnem seštevku pokala trenutno vodi. • M. Jenkole NOGOMET DERBI V NAKLEM Naklo, 9. avgusta - Nogometna sezona se začenja tudi na Gorenjskem. Začetek bo zanimiv. V nedeljo, 11. avgusta, ob 17.30 bo v Naklem pokalna tekma med domačini in Triglavom iz Kranja. To bo pravi derbi. V zadnjem pokalnem srečanju so bili boljši drugohgaši Nakla. Tekma bo tudi resen preizkus pripravljenosti obeh moštev pred začetkom ligaškega tekmovanja. Naklo začenja drugo ligo v nedeljo, 18. avgusta, ob 17.30 doma s tekmo proti Dravi s Ptuja, upajo, da se bo takrat vključil v moštvo tudi Janez Gruden, eden najboljših v moštvu, Triglav Creina pa začenja v tretji ligi teden kasneje. • J.K. KOŠARKA PODLIPNIK TRENER TRIGLAVA Kranj, 8. avgusta - Košarkarji kranjskega Triglava so začeli s treningi in pripravami za novo prvenstvo v A 2 državni ligi. Zaradi problemov z uporabo športne dvorane na Planini Triglavani trenirajo v telovadnici Osnovne šole France Prešeren. Novi trener je Franci Podlipnik. V ekipi je tudi nekaj novih igralcev. To so: Slobodan Benič (prišel je iz Cometa Slovenske Konjice), Gregor Avstel in Andrej Stcrle (oba sta v pretekli sezoni igrala za Snežnik iz Kočevske Reke), iz Kopra pa je prišel slovenski kadetski reprezentant Niko Šare. Vodilni ljudje v Triglavu upajo, da se bo kmalu rešil problem z dvorano na Planini in da bodo v njej nadaljevali s treningi ter igrali prijateljske in prvenstvene tekme. • N. Antonič PLAVANJE V RADOVLJICI ŠE EN REKORD Radovljica, 7. avgusta - Po treh dneh izrednih bojev na Odprtem državnem prvenstvu v plavanju so marljivi delavci PK Radovljica Park hotel Bled (tokrat pod okriljem Športne zveze Radovljica) v ponedeljek opravili še s tekmovanjem ob prazniku občine Radovljica. To tekmovanje je imelo poudarek na mlajših kategorijah in prav zato so bih vsi veseli novega državnega rekorda v kategoriji mlajših deklic. Katja Kopač, Urša Ankcrst, Ana Ambrožič in Tamara Sambrajlo so namreč razdaljo 4 x 50 m prosto odplavale v času 2:37,96 in se tako pridružile štirim rekordnim znamkam, ki so jih dosegli starejši plavalci na Odprtem prvenstvu Slovenije. V ponedeljek smo na radovljiškem bazenu videli tudi našo najboljšo padalko Ireno Avbelj, kot tudi našega najobetavnej-šega padalca Matjaža Pristavca. Irena je bila enkrat druga v posamični konkurenci (50 m prsno), skupaj z Matjažem pa še enkrat v mešani štafeti (moški in ženske) 4 x 50 m prosto. Zmagovalci občinskega prvenstva: 50 m prosto: ml. deklice: 1. Urša Ankerst (RPB) 41,36; st. deklice: 1. Anja Soršak (RPB) 40,16; članice: 1. Eva Potočnik (RPB) 41,71; ml. dečki: 1. Matej Globočnik (RPB) 45,70; st. dečki: 1. Grega Piškur (RPB) 38,76; člani: 1. Hlen Pogačar (RPB) 34,48; 50 m prosto: ml. deklice: 1. Urša Ankerst (RPB) 32,92; st. deklice: 1. Anja Soršak (RPB) 31,96; članice: 1. Špela Potočnik (RPB) 30,64; ml. dečki: 1. Matej Globočnik (RPB) 35,33; st. dečki: 1. Grega Piškur (RPB) 30,15; člani: 1. Tomaž Justin (RPB) 26,75; 50 m hrbtno: st. deklice: 1. Anja Soršak (RPB) 37,99; članice: 1. Tanja Blatnik (RPB) 36,37; st. dečki: 1. Grega Piškur (RPB) 36,96; člani: 1. Marko Milenkovič (RPB) 29,44-50 m delfin: st. deklice: 1. Anja Soršak (RPB) 37,00; članice: 1. Spela Potočnik (RPB) 34,12; st. dečki: 1. Matija Cesar (RPB) 33,92; člani: 1. Tilen Praprotnik-(RPB) 28,93; 4 x 50 m prosto: ženske: Osare Radovljica 2:03,60 (Š. Potočnik, N. Kejžar, A. Pire, T. Blatnik); moški: 1. Dream team Orli Radovljica: 1:47,87 (A. Pire, J. Jenko, T. Pogačar, T. Justin). • G. Lavrenčak TRIATLON ŽEPIČ TRETJI V BENETKAH Kranj, 8. avgusta • Minuli konec tedna je bilo v Benetkah veliko mednarodno tekmovanje v triatlonu, na katerem so nastopili tekmovalci iz Italije, Madžarske, Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Lep uspeh je ponovno dosegel 24-letni Kranjčan Damjan Žepic, ki je v hudi konkurenci osvojil tretje mesto. Poleg Žepiča sta v Benetkah med našimi zastopniki nastopila še Gregor Hočevar in Jože Tanko. Vsi tekmovalci so morali najprej opraviti 1500 metrov plavanja, kjer pa je bil najhitrejši Italijan Favotto. Žepič in Hočevar sta priplavala na cilj v prvi zasledovalni skupini z minuto zaostanka. Sledila je 40-kilo-metrska kolesarska preizkušnja, na kateri pa sije Damjan Žepič že priboril tretje mesto, ki ga ni izpustil tudi po desetih kilometrih teka. Tako je Žepič v cilj pritekel kot tretji, Gregor Hočevar pa je bil prav tako odličen osmi. Za žilavega Damjana Žepiča je bil nastop v Benetkah zadnja večja triatlonska preizkušnja pred mednarodnim tekmovanjem, tako imenovenim 1RONMANOM, ki bo 7. septembra v avstrijskem Podersdorfu. Kako se pripravlja na to preizkušnjo, pa je povedal v intervjuju, ki ga bomo objavili v torkovi Stotinki. Rezultati iz Benetk: 1. Danilo Palmucci 1:58,58, 2. Vanny Favotto 1:59, 46, 3. Damjan Žepič 2:00,25, 8. Gregor Hočevar 2:04, 31, 126. Jože Tanko 2:35,23. • V.S. VABILA, PRIREDITVE Začetek nove rokometne sezone - Z močnim turnirjem, ki se ga udeležujejo ekipe Fructala, Celja Pivovarne Laško in domačega Šeširja, se bo jutri, v soboto, 10. avgusta, v Skofji Loki začela letošnja rokometna sezona. Prva tekma med Šeširjera in Pivovarji se bo začela ob 17. uri. Notna tekma na Gorenji Savi « V skakalnem centru na Gorenji Savi se bo jutri, 10. avgusta, nadaljevalo tekmovanje smučarjev skakalcev za XXV pokal Kranja. Tekmovali bodo dečki do 13 in do 15 let, tekma pa bo na 45-metrski skakalnici. Pohod po lovskih stezah - Tenis Relex klub Podljubelj bo jutri, 10. avgusta, organizator pohoda po lovskih stezah na obronkih podljubeljske doline. »V.S. m p** Prostovoljni odhodi s sveta Alar ko Jenšterle, zunanji sodelavec Minister za notranje zadeve Andrej Šter je na nedavni tiskovni konferenci javnosti predstavil dva grozljiva podatka. Prvi, da je julija na naših cestah umrlo 55 ljudi, ni bil nikakršno presenečenje, saj nas sredstva obveščanja vsak ponedeljek seznanijo s številom mrtvih v času konca tedna. Podobno pa ne bi mogli trditi za drugi podatek, da si je v istem mesecu življenje vzelo kar 93 Slovencev! Po številu samomorov smo že nekaj časa v samem vrhu Evrope in tu gre nedvomno za zelo žalosten rekord. Minister Šter je govoril tudi o naraščanju kaznivih dejanj in pri tem povedal, kako je med nasilniki vse več mladoletnikov, ki delajo v skupinah. Zaradi tega naj bi vlada še do konca septembra oblikovala posebno medresorsko skupino, ki bi opravila raziskavo o nasilniškem obnašanju ter nato oblikovala preventivne ukrepe. Nasilje je očitno postalo del našega vsakdana in v Sloveniji se vse več ljudi počuti kot v enem od svetovnih velemest, ki imajo sicer tudi po petkrat več prebivalcev. Ker pa v naši državi živi le dva milijona ljudi, je žalostna res.nica v tem, da je koncentracija kriminala večja, kot si mislimo. Skrb vbujajoče je predvsem nasilje, ki ga Slovenci izvajamo nad seboj. Triindevetdeset samomorov v enem samem mesecu je prava grozljivka. Strokovnjaki bodo brez dvoma skušali razložiti, zakaj se vedno več ljudi prostovoljno odloča za odhod s tega sveta, vendar je že zdaj jasno, da ne gre za posamezne pojave, ampak pereč družbeni problem. Slovenci smo sicer poznani kot avtodestruktivni narod in je pravi čudež, da smo se kot narod uspeli obdržati skozi vsa dolga stoletja. Slovenci smo se znali med drugo svetovno vojno pobijati med seboj, po njej pa so zmagovalci še nadaljevali z uničevanjem političnih nasprotnikov in celo njihovih sorodnikov. S amo uničevanje so v poezijo prenesli celo naši najljubši pesniki, kot recimo Prešeren v Krstu pri Savici. Znano je tudi, da Slovenci izven domovine le redko najdejo skupno točko, s katero bi iskali pot za preživetje. Tu smo popolnoma drugačni od recimo Židov in njihovega lobija. Ko so pred leti pri nas ustanovili Svetovni slovenski kongres, pač po vzoru židovskega, se je kmalu pokazalo, kako neverjetno slabo se "poznamo. Židje si recimo neprestano pomagajo in lobirajo v splošno korist, mi pa smo omenjeno organizacijo kmalu znali popolnoma razvrednotiti in se zaradi nje sprli še bolj, kot če je sploh ne bi imeli. Tudi ko so pred dobrimi šestdesetimi leti naši izseljenci prekmurskega porekla v Urugvaju ustanovili prvo slovensko izseljensko društvo v Južni Ameriki, so po koncu ustanovnega sestan- ka končali na policiji. Po formalnem delu so se namreč razživeli ob hrani in pijači ter se nato stepli zaradi tega, ker so ugotovili, da so eni katoliki, drugi pa protestanti. Kakšne so razmere med zamejci zaradi politike, je javnosti več ali manj znano. Z večjo oddaljenostjo pa se projekcija Slovenije samo še bolj bistri. Politične spopade, ki jih vsak dan spremljamo doma, je najlažje opazovati v kakšni oddaljeni Argentini, saj so tam zadeve zaradi manjšega števila akterjev precej bolj vidne. Slovenci smo vsekakor izredno čustven in razgret narod in po tem nikakor ne bi sodili v Evropo, saj smo po tej mentaliteti vsekakor bližje Balkanu. Pogosto se sicer nasmihamo, ko Srbi kot narodni praznik praznujejo poraz na Kosovem polju, v resnici pa sami nismo dosti boljši. V politiko vnašamo travme iz Zgodovine in jih s tem prenašamo v prihodnost. To pa postaja veliko breme za prihodnje generacije, ki se poleg tega soočajo še z gospodarsko krizo. Prihodnost zanje resda ni rožnata, toda v tem ne bi smelo biti problema. Moč mladine je bila vedno ravno v tem, da si je prihodnost znala izboriti, zdaj pa se očitno vse več ljudi boji soočanja s problemi in se jim raje umika, pa čeprav na drugi svet. To pa je za družbo najhujše, kar se ji lahko zgodi. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade (En župan afne gunca) JReter Čolnar, zunanji sodelavec Kdor dru-'gemu jamo koplje, sam vanjo pade, pravi slovenski pregovor. Tisti, ki prilagajajo svoji koristi tudi stare izpričane vrednote, so pregovor spremenili in pravijo: Kdor drugemu jamo koplje, je sam svoje sreče kovač. Žal praksa tranzicijskih časov vse prevečkrat potrjuje, da imajo vsaj kratkoročno prav... Kranjski župan z "buldo-Žersko akcijo" onemogočanja normalnega življenja (gostinski lokali, letni bazen, športni objekti...) nadaljuje svoj svojevrstni propagandni pohod. Da ne bomo zašli predaleč, ostanimo pri tistem- Kdor dru-gemo jamo koplje, v kate -rem je toliko simbolike veljavne za kranjskega trojnega funkcionarja (župan, Liberalna stranka, Lista za napredek Kranja). Na seji kranjskega mestnega sveta smo med drugim slišali tudi trditev, da je šlo v primeru odškodnin za tiste prebivalce Tenetiš, ki živijo v bližini smetišča, z njegove strani prav za "kopanje jame", v katero naj bi padel kranjski mestni svet, oziroma za novo predvolilno propagando zasnovano na aferaškemu nasto-paštvu, ki pa se je le končala po tistem starem osnovnem reku, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Se še spomnite razburjenja, ki je zavladalo po časopisih, radiu in televiziji, ko se je kranjski župan g. Vitomir Gros "postavil na čelo" prebivalcev Tenetiš. Potrdil jim je pravico do odškodnin zaradi tegob, ki jih imajo zaradi prevelike bližine smetišča. O tem so vsi na široko poročali. Novinarjem je izjavljal, da se bo postavil na čelo Tenetišanov tudi, ko bodo blokirali cesto proti smetišču, da naj ga policija kar odpelje v zapor... Za novo propagando pred sednika Liberalne stranke je bilo poskrbljeno, čeprav se mu "želja po zaporu" ni izpolnila. Takšna reklama bi res presegla vsa pričakovanja! Stvar se je presenetljivo hitro umirila. Mestni svet se je namreč strinjal z zahtevami prizadetih Tenetišanov in že spomladi sklenil, da jim je treba plačevati mesečno dogovorjeno odškodnino. Nekateri soprepričani, da je s tem sklepom mestni svet dodobra presenetil župana. Na eni strani mu je onemogočil,,da bi skliceval tiskovne konference in se vsej Sloveniji predstavljal za ljudskega tribuna, na drugi strani pa ga je udaril tam, kjer ga najbolj boli. Kranjski župan je namreč v praksi prilagodil tisto "država, to sem jat', v "občina, to sem jaz" in se obnaša kot da gre za njegovo osebno denarnico. Počutiti se mora izredno, saj denarnica po številu prebivalcev tretje največje občine v državi ni majhna in lahko spodbuja tudi najrazličnejša ugodna stanja, oziroma ponuja privlačne možnosti. Ker je denar pač denar in se pri njem končajo vse šale, županu izplačilo ni in ni šlo od rok. Na drugi strani je prišlo že v nekakšno tradicijo, da župan ne naredi tega, kar sklene mestni svet. S plačilom ni bilo nič. Po mesecih stopnje vanja napetosti je prebivalce Tenetiš minevalo potrpljenje. Mestni svet so pozvali, naj zahteva uresničitev svojega sklepa. Nekateri svetniki so imeli resne pomisleke, zakaj naj bi še enkrat ponavljali sklep, ki so ga prejeli že spomladi? Zakaj naj i>i pozivali tupana, naj izpolni njihov sklep, če je po zakonu to dolžan? Da bi kljub vsemu pokazali razumevanje za težave prebivalcev Tenetiš in preprečili nove zaplete, so vseeno izglasovali poziv županu, naj izpolni njihov sklep. Zgodilo se je, kar so nekateri pričakovali. Župan se je tudi tokrat požvižgal na sklep mestnega sveta in odšel na dopust. Takrat pa je Tenetišanom zares prekipelo. Vrag je vzel šalo. Zaprli so cesto in prisilili župana k izpolnitvi obveze. Sicer pa je imel župan ob vrnitvi domov polne roke dela-V času njegove odsotnosti je zbujala njegova razvalinam podobna domačija pod Jelenovim klancem splošni krohot. Hišna vhodna vrata so bila namreč založena s cementnimi zidaki in železno mrežo. Nekateri pravijo, da je župan tako zaščitil svoj dom pred vlomilci, drugi ,da gre za njegovo značilno preganjavico, tretji, da je hišo zabarikadiral zato, da bi o tem poročala sredstva obveščanja in tako znova poskrbela za njegovo značilno propagando. Mnogi, ki ga ne poznajo,bi namreč lahko verjeli, da "te; veža, ki se ne ukloni" njegovi nasprotniki tudi fizično preganjajo, Še to. Gospod Gros še vedno skriva pred javnostjo, kje je imel 9,2 milijona nemških mark lanskega občinskega proračuna... 90 PETER, TI SI SKALA Peter je že dvanajst let priklenjen na voziček. Nikoli več se ne bo postavil na noge in s tem se poskuša sprijazniti vsako jutro, ko vstane in hoče "odtavati" v kopalnico. Toda pred tem je bilo še veliko huje. Izgledalo je breizhodno. "To so bili časi, ko bi najraje umrl. Buljil sem v strop in premišljeval, kaj naj naredim, da bo smrt, ki bo prišla, trenutna in čim manj boleča. Premleval sem vse mogoče. Toda volja do življenja je bila vsakič močnejša. Zaprl sem se vase in z nikomer nisem želel govoriti. Obračal sem se v steno, ko me je obiskala Maruška ali domači. Sovražil sem jih, ker so s tako lahkoto priplavali k moji postelji, kjer sem ležal strt in nepokreten. Tudi noči, ko sem se jokal kot majhen otrok, ne morem prešteti. Bilo je grozno. Na eni strani so bili spomini... Trenutki, ki sva jih preživela z dekletom, potem so bili tu popoldnevi, ko sem ves nestrpen preizkušal svoje letalske modele, počitnice na morju, moje prvo potapljanje... bilo je, kot bi me rezali na drobne koščke. Kričal sem in jih prosil, naj me pustijo umreti. Samo da ne bi več videl svojega telesa, ki je bilo brezčutno in negibno..." Petru se beseda ni več ustavila. Občutki, ki so ga tedaj prevevali, so bruhali iz njega kot vulkan. Zavedal se je, da nikoli več ne bo pravi moški, zato je Maruški prepovedal piihajati. Bilo ga je sram, ker je bil tako nemočen. Ni hotel, da bi si zraven njega uničila življenje. "Potem pa so neko noč pripeljali nekoga, ki je bil v še slabšem položaju kot jaz. Toda..., pomisli, ta norec se je znal smejati! Komaj je govoril, je že stresal šale! Medicinske sestre, ki so ga negovale, so bile po večkrat na dan deležne njegovih seksualnih "otipljivih"ponudb, toda nikoli mu tega niso zamerile. USODE Piše: Milena MiklavčiČ Počasi sem tudi sam začel razmišljati drugače. Zakaj pa ne bi prisilil prste na nogi, da bi jih lahko premikal, sem si dopovedoval. Skoncentriral sem se in napel vse sile! Ni in ni mi šlo od rok. Toda čimer me je spodbujal in mi ni dovolil, da bi odnehal. Zdravnik se mi je prijazno smejal, ko je brskal po izvidih. Tam je črno na belem pisalo, da je TO nemogoče..." Toda Petru se je končno le posrečilo. "Prvič je bil ta občutek sanjski. Zato sem poskusil še enkrat. V trenutku sem bil ves poten. Za spoznanje sem dvignil glavo, da sem se na lastne oči prepričal, kako so se prsti za spoznanje premaknili. Potem sem na ves glas začel kričati, da so že mislili, da se mi je kaj naredilo. Priče, ki so se zbrale okoli postelje, so mi pritrdile, da imam prav. Tedaj sem prvič, po dolgem času, zajokal od sreče, da sem ostal živ..." Zdravniki so rekli, da se je zgodil čudež. Zdelo se jim je povsem nemogoče, da bi pri takih poškodbah Peter še kdaj čutil noge ali kaj podobnega. "To se res ni zgodilo. Toda nekaj pa se je vendarle premaknilo." Peter je začel telovaditi. Dan je bil zadosti dolg, da si ga je razdelil na "razgibavanje" posameznih delov telesa. "Tedaj sem bil že v Soči, toda običajni napori mi niso zadoščali. Hotel sem več. Verjel sem, da se bo "nekaj" zgodilo čez noč, če bom dovolj vztrajen. Všeč mi je bilo, ker so me vsi občudovali. Začenjali so mi verjeti, da sem sposoben premagati medicino in se spet postaviti na noge..." Njegovo razpoloženje se je kljub temu menjavalo. Bila so obdobja, ko ni smel slišati glasbe. Popolnoma ga je vrgla iz tira, saj ga je spominjala na noči, ki sta jih z MarUško preplesala. Drugič je začel kričati ob športnih prenosih na televiziji. "Saj veš, kar naenkrat, sredi oddaje te prevzame občutek, da nisi tak kot oni. Da le nepremično sediš in buljiš v ekran. In da potem, ko greš na stranišče, v posteljo ali na sprehod, s teboj ni nič bolje. To so bili trenutki, ko sem začel kričati, jokati, zmerjati, noreti... Ko bi najraje razbil ves svet..." Vrnitev v domače okolje je bila prav tako ena najtežjih. Pomilujoči pogledi sosedov, ki so ga spremljali vse do trenutka, ko so se za njim zaprla vrata, so se mu za večno zapisali v spomin. "Saj vem, da ni nihče nič slabega pomislil. Toda tisto solzavo pomilovanje in hkrati nepopisen preblisk sreče, da oni, na srečo, niso taki, boli. Kar zareže se v dušo... Še danes ne maram tistih, ki gledajo name drugače kot na druge ljudi." Peter mi je nato začel pripovedovati o vedrejših plateh svojega življenja. O tem, kako se je lotil igranja košarke in o tem, kako je v sebi začutil veselje do risanja. "Težko je opisati, kako lahko postane dan neskončno dolg. Predstavljaj si, da se zbudiš prej kot ostali, potem pa buljiš v zrak in premlevaš na tisoče stvari, ki se ti v tistem trenutku motajo po glavi. Končno se spraviš k zajtrku in se dobesedno zgroziš, ko veš, da je pred teboj mučno čakanje na kosilo. Koliko ur je to?! Vprašala se boš, zakaj ti vse to pripovedujem. Veš, da bi ti dopovedal, da se moj svet vrti popolnoma drugače kot tvoj. Vem, da bodo nekateri planili po meni, češ da pretiravam in da se smilim samemu sebi. Toda pusti jih pri miru! Čas in priložnost - to dvoje naju ločuje!" Peter si je, potem ko je okreval, našel službo telefonista. Toda ni dolgo časa zdržal, ker se mu je zdelo delo preveč dolgočasno in monotono. Še danes ima občutek, da je od tam dobesedno zbežal, ker seje bal, da bi ga pregovorili. Potem je za nekega privatnika lepil nalepke, sestavljal kemične svinčnike, vodil knjigovodstvo, pazil na otroke, skratka, v minulih letih je počel na tisoče stvari, toda z nobeno ni bil zadovoljen. "V sebi sem bil prazen, česar sem se lotil, je bilo avtomatično, zgolj zato, da preživim čas, ki se je vlekel v neskončnost. Domačim sem zrastel čez glavo, ker nikoli niso vedeli, katera muha me bo pičila." Potihem mi je priznal, da je najbolj pogrešal žensko družbo. Hrepenel je po Maruški in sanjaril o njej."Iz prejšnjega življenja mi je ostalo še nekaj prijateljev, ki so me razumeli. Pred štirimi leti so me prvič vzeli s seboj v hribe. To je bil nepopisen občutek. Res, da nisem z njimi lazil po skalovju, toda pogled, ki mi je splaval tja do neskončnosti, me je popolnoma prevzel Čisto običajno sem nekoč poprosil za papir in svinčnik, ker sem hotel občutke odnesti s seboj domov. Roka, čeprav trda in štorasta, je v okornih oblikah narisala tisto, kar sem občutil. Bil sem strašno vesel! Ko sem domače poprosil, da mi kupijo potrebno, so zmajevali z glavo, češ spet ena moja muha! Toda risanje me je omrežilo in me ni več izpustilo iz svojih rok!" Peter je poklical nekega slikarja, ki ga je bežno poznal, da mu je razložil nekatere zakonitosti slikanja. "Na srečo sva postala celo dobra prijatelja, tako da mi še zmeraj postreže s kakšnim napotkom, da se preveč ne mučim." Kaj pa miganje s prsti na nogi, me )e zanimalo. Zdelo se mi je, da je na to Čisto pozabil. "Nekoč sem bil preveč korajžen in sem St prevrnil z vozičkom. Bil sem neumen, norin brez glave. Sledil je padec in nova operacija-Sanje, da bo kdaj bolje, pa sem takrat Za Zmeraj pokopal." Peter se je zazrl skozi okno in o tem dogodku ni rekel nobene več. Čeprav se nii)e zdelo, da bi lahko bil še kako pomemben-- Ko se je zbral, je bil spet nasmejan in dobre volje. Ter pripravljen, da se šali in me spravlja v zadrego. Ko sem doma razm išljala, kako naj uredim njegove misli, da bodo tekle lep0 po vrsti, sem bila v zadregi. Če ne bi bilo "preskakovanja", potem to najbrž ne hi bit Peter! Prijeten občutek, da poznam človeka, ki zmore početi toliko stvari v svojec življenju, pa je ostal. In zdi se mi, da P prav vseeno, če bo Peter jutri počel kaj novega in drugačnega, le da bo srečen! KOMENTAR Komunisti, klerikalci in liberalci mag. Blai Kujundžič, zunanji sodelavec Vsi grdi, umazani in zli! Sami [izrazi, uporabni t 'za zmerljivke, takaj se ne bi namesto tega ^orda le navadili, da gre za čisto formalna poimenovanja politič-ninMsmeritev. Ce vse tri pojme razširimo iz likalnega na neradikalno, to 1* komunizem v socialno demok-^ci/o, klerikalizem v krščansko j^nokracijo in liberalizem v ll°eralno demokracijo, pokrijejo celoten ideološki razpon. Ne glede na imena, ki si jih nadevajo politične ideje in Uranke, sodijo vse v enega od eh treh delov ideološkega razpo-jj£ ali pa so njihova kombinaci- Hop, torej ni neideoloških strank, kot se npr. razglaša Zve-la za Gorenjsko in še marsikoga. So, samo da niso vnaprej, ajnpak šele naknadno ideološko ^ločljive. Za svoje akcije in delovanje ni*najo vnaprejšnjih ideoloških J««, kaj je ta pravo in kaj nI. Naknadno pa je možno vse n]ihove politične akcije in delo-^nje ideološko določiti. vsi, ki delajo v neideoloških sjjankah, so tako ali drugače 'aeološko opredeljeni. Če drugje 2r« pa vsaj na dnu svojih (kosmatih) duš. Lahko, da se tega tako kot VeČina ljudi niti določno ne *ayedajo. To pomeni, da so tyihova stališča in dejanja pač fle naknadno ideološko določi-m kakšna so. Çilj vseh političnih strank, tudi ^ideoloških, je pritegniti čim več ludi k podpori njihovim stališ-e*n in delovanju. Za neideološke regionalne stranke, ki tudi razgla-da se borijo proti ideološke-yu razdvajanju ljudi, so enako Q°bri vsi. .Enako dobri in ne enako 'abi. Recimo jim kar komu- nisti, klerikalci in liberalci", čeprav teh izrazov zase nihče rad ne sliši. Proti "komunistom" bi regionalne neideološke stranke težko kaj imele. Tako kot v večini drugih strank, jih je tudi v teh na pretek. Ali gre pri tem za bivše ali sedanje komuniste, je skoraj nedoločljivo in tudi čisto vseeno. Še posebej za stranke, ki želijo, da se njihovo delovanje zgolj naknadno ideološko umešča. Proti "klerikalcem" bi regionalne neideološke stranke težko kaj imele. Velik del ljudi svoja verska prepričanja prevaja tudi v politiko. In samo po sebi to ni nič slabega. Stranke, ki želijo imeti široko podporo pri ljudeh, se jim enostavno ne morejo odreči. In ko so notri, so njihove ideje ideje njihovih strank. Proti "liberalcem" bi regionalne neideološke stranke težko kaj imele. Zgodovinski razvoj je v velik del ljudi vsadil bolj svobodnjaška prepričanja. Manj svobodnjaške to sicer malo moti, a odgovor je vedno znova: sobi-vanje različnosti. Neideološke regionalne stranke ne smejo biti sprte z nobenim od nosilcev katere od omenjenih treh ideologij. Kaj šele, da bi bile lahko sprte z vsemi. One morajo biti povezovalnem, odprte za vse. Z vsemi sodelovati na pozitivnih projektih. Nad nikomer izvajati "ideološke diferenciacije", kar naj bi bilo iz neideoloških pozicij tako in tako nemogoče. Noben projekt ni slab zgolj zato, ker ga je možno označiti za komunističnega, klerikalnega ali liberalnega. Slab je lahko zgolj, če ne prispeva k družbenemu razvoju. Zveza deželnih strank, katere članica je tudi Zveza za Gorenjsko, bo verjetno sklenila predvolilno koalicijo s katero od ostalih strank. Pri tem bo potrebna dobršna mera prilagodljivosti posameznih članic Zveze deželnih strank. Članice koalicije so ideološko obarvane tako kot celotno volilno telo v njihovih regijah. Točneje rečeno, kot podvodni del volilnega telesa, za katerega predstavnice se imajo. Volilno telo si lahko predstavljamo kot ledeno goro. iz vode se vidi politično opredeljen del volilnega telesa. Pod vodo pa je politično neopredeljeni del volilnega telesa. Podvodni del volilnega telesa seveda ne more biti drugačen kot nadvodni. Saj gre za eno in isto ledeno goro oz. volilno telo. Če je nadvodni del bolj lev, je tak tudi podvodni del. In obratno. Oboje je lahko bolj desno. Tudi podvodni del gorenjskega volilnega telesa je enak nadvodnemu. In taka je tudi Zveza za Gorenjsko. Kot koalicijski partnerji Zveze deželnih strank pridejo v poštev projektne, stanovske in sredinske stranke. Tudi taka opredelitev seveda ne reši levo-desno dileme. Vse stranke so vsaj v očeh javnosti bolj desne in bolj leve. V vsaki koaliciji je treba znati stisniti zobe. Če si bo Zveza deželnih strank izbrala desnega koalicijskega partnerja, bo moral zobe stisniti bolj levi del Zveze. In obratno. Če si bo Zveza izbrala bolj levega koalicijskega partnerja, bo moral zobe stisniti bolj deni del Zveze. Nič ne pomaga. Če za dosego cilja rabiš partnerja, se mu moraš prilagoditi. Ali na levo ali na desno. Na začetku izgleda težko ali celo nemogoče. Potem pa gre. Kot povprečno razmajan zakon, kjer se stalno nekaj pričkajo, razidejo se pa tudi ne. Le to seveda ne pomeni, da lahko otroci počnejo, kar se jim zljubi. (pisec je član Zveze za Gorenjsko) G PREJEU SMO Odprto pismo komisarju Prometne Policije Policijske Postaje Kranj ^štiriintrideseti člen ustave nePublike Slovenije in iz çj€8a ter njemu sorodnih *n°v izpeljana zakonodaja sfotavlja državljanom tele-v 0 in duševno nedotaklji- °st, 34 (ien ustave i°besedno pravi: "Vsakdo j a pravico do osebnega ^tojanstva in varnosti." Pri prr??sti z vsemi možnimi in ^'dvsem za posameznike s/e°i- imi poškodbami in po- ostnrimi' ki izviraJ° Poie8 gQ auh deliktov tudi iz cestne- a^r°rneta. Točneje iz zlor- pre, cestnoprometnih pr(rPisov in pravil ustrezne, Wvsem tudi iz neobzirne Žptn}e motoriziranih udele- #v v Prometu, h d nJ Prometna polici-Pt'un ne samo ta> v nobenem zQu}eru preventivno ne sledi \>QrnVam potrebne prometne íefc ' in zaščite okolja, kaj Pru Umiritvi, in tudi nič ne l;P°more h kulturi vožnje. S obv He ZQdostuje pogojev in ?aiZnosti> ki jih ji nalaga l?nodm. Kasled/t:: tre nji argumenti neus- c'vtou a Prometmn poli-yv so dokazi: hriZZn^om> predvsem mo-n0 fHh dovoljujejo poljub- Kranola teh voznikov v ZfirJJ* ln okolici skoraj ne-Nekaj prcobjestnih „e Min motoristov, najbrž am° kranjskih, si ob vsakršnem dnevnem času, tudi ob polnoči, dovoljujejo nekultivirane, naravnost divjaške vožnje, kakršna je v civiliziranem svetu dovoljena samo na dirkalnih stezah. Voznikom, predvsem motoristom, je dovoljeno vse. Predrznosti vožnje z dvojno hitrostjo glede na dovoljeno, tudi skozi križišča in pospeševanje motorjev do meje nevzdržnega hrupa (90 dB, "frizirani" motorji pa celo do 100 dB), so permanentne. Pri čemer je dokazana zdravju škodljiva meja hrupa že pri 80 dB. Mislim, da je povsem odveč poudarjati, da predvsem stanovalci ob cesti pa tudi pešci in kolesarji občutijo tako izživljanje kot psihično nasilje. Škodljivost za okolje in s tem tudi za človeka, predvsem človeka ob cesti, dokazuje tudi nova in zadnja študija berlinskega urada za okolje, po kateri v Nemčiji letno umre za srčno kapjo okoli 2000 ljudi prav zaradi zvočnega stresa (nasilja), povzročenega od prometa. Naša prometna policija, v veliki meri prav kranjska, pa početje dopušča in s tem krši svoj stanovski kodeks pa tudi ustavo in zakone, državljanom pa ne nudi potrebne in ustrezne zaščite pred nasilnimi kršitelji v prometu. Števila prekrškov z noro hitro vožnjo in pospeševanjem, samo na primer na cesti preko Delavskega mostu v Kranju, je dnevno na pretek. Sicer pa policija ne kontrolira hitrosti vozil niti v območjih šol in vrtcev po mestu. Če je dovoljena hitrost 40 km/ h in sam vozim 50 km/h, me mnogi vozniki prehitevajo s premalo, boste vedno preslabo opremljeni, imeli prenizke plače ali imeli preslabe delovne prostore itn., da bi lahko dejavno ukrepali po zgledu švicarskih, nemških, holandskih in drugih vzornih tujih gostov in sicer v prid ogroženim? Dovolite mi, da vas tudi v zadnjem odstavku pohvalim in pokaram. Govori se, da iz uslužnosti, razumevanja in prijaznosti do nekaterih alko-holiziranih voznikov te pospremite kot eskorta tudi v njihovem vozilu do doma in to prav z Jošta. Če je temu res tako, potem je to človeško čisto naivno gledano izredno simpatična gesta, sicer pa vse obsodbe in konsekvenc vredna neodgovornost. Samo površno pomislimo na usodne posledice, ki se pogosto izcimijo prav za nedolžne iz takega brezglavega početja. Žal nimam dokazov za te primere, slišal pa sem o njih že tolikokrat, da se mi vsiljujejo kot verjetni. Zato pa imam tem več dokazov o divjanju po kranjskih cestah, slikovnih in zvočnih - na video posnetkih. Feliks Tavčar, Kranj Zahtevek za popravek objave (Gorenjski glas, 6. avgusta 1996) V vašem časopisu je bil objavljen članek "Klasično rajanje za Gorenjce", ki ga je napisal novinar U. Špehar. Citiram sporni del članka: "Pri Družbi Design so se najbolj pritoževali čez Kava bar Magma, saj jim njegov lastnik nikakor ni hotel pla- čati tistega, kar nüj bi jim kot izvajalcem pripadalo. In za polno mero so na črno postavljen oder povabili Rika in njegovega prijatelja, ki sta na črno zabavala (kar lepo množico ljubiteljev ročka - opomba pisca)." To, kar Je napisano v tem delu, je čista neresnica. Gospoda Grmovška sem v torek, 30. julija 1996, iskala in tudi našla na občini Kranj, kjer sva se dogovorila, da pride okoli druge ure popoldne v naš lokal Kava bar Magma, da podpišemo pogodbo in plačamo prostor za postavitev sanka in miz. G. Grmov-šek je prišel in takrat smo sklenili pogodbo in plačali 18.000,00 SIT po blagajniškem prejemku. Glede Rika in njegovega prijatelja pa tole: Na Maistrovem trgu organizator, g. Grmovšek, ni predvidel nobenega ansambla, zato smo se gostinci na Maistrovem trgu organizirali in skupno povabili omenjeni ansambel in ga tudi plačali. Od g. Grmovška zahtevam, da javno v Gorenjskem glasu in na Radiu -Kranj objavi, da je Kava bar Magma svojo obveznost glede plačila izpolnila, in da se za neresnično objavo podjetju K & L, d.o.o., Kava bar Magma opraviči. Kava bar Magma L. Lampe Zastrupil se je z gobami (Gorenjski glas, 6. avgusta 1996) Zastopam klienta gospoda Jasmina Tubiča z Jesenic, Pot Otmarja Novaka 4. Moj kli- ent je sin pokojnega Ibrahima Tubiča z Jesenic, o katerega smrti je vaš časopis objavil obvestilo pod naslovom "Zastrupil se je z gobami". Ker je med navedbo vsebine v objavljenem članku in izjavo, ki jo je policiji posredovala moja stranka, očitno neskladje, v skladu z določili Zakona o javnih glasilih predlagam objavo popravka obvestila v naslednji številki vašega časopisa, ki bo izšel 9. avgusta 1996. Moja stranka vztraja pri tem, da nikoli ni izjavila, da je pokojni oče nabrane gobe prinesel domov ter jih pokazal njemu, predvsem pa ni res, da bi mu izrecno pokazal gobo, o kateri je dvomil, da je užitna, zraven pa še povedal, da si bo gobe kljub temu pripravil za večerjo. Dejansko stanje, ki ga je Jasmin Tubič predočilpoliciji, je popolnoma drugačno. Nabranih gob mu oče ni pokazal. Nobene od nabranih gob on ni videl. Res pa je, da mu je oče povedal, da je gobe nabral, in da se mu ena goba zdi sumljiva. Ni res in tega ni nikoli izjavil, da je oče rekel, da si bo gobo kljub temu pripravil za večerjo. Če bi oče njemu izjavil, da bo gobo kljub temu pripravil za večerjo, bi takoj storil vse potrebno, da gob, za katere je dvom o užitnosti, oče ne bi pojedel. Pisanje v časopisu je v izpodbijanem delu senzualis-tiČno in ne odraža dejanskega stanja. Danica Novak - Kenda, odvetnica hitrostjo 70 ali 80 km/h ali pa mi sicer nervozno "lezejo" v izpušno cev. Pri tem vozila avtošol presenetljivo niso skoraj nikakršna izjema in vozniških navad bodočih voznikov ni težko uganiti. Ko sem pred kratkim ob polnoči poklical policijsko postajo v Kranju in se dežurni policistki pritožil nad trenutnim in vsakodnevno se ponavljajočim izživljanjem motorista na območju Delavskega mostu in Čirč, mi je ljubeznivo pojasnila, da je policistov pač premalo za kontrolne obhode in sploh. Še bolj poenostavil pa je mojo pismeno pritožbo gospod Egon Cokan, sicer prijazni predhodnik sedanjega komisarja prometne policije v Kranju, ki je moje nejevoljno pismo z dne 17. maja dal ad acta, saj do sedaj nisem prejel še nikakršnega ugovora ali odgovora. Nekoliko bolj pozorno je bilo Notranje ministrstvo. Minister Šter mi je s pismom dal pohvalo, da se kot buden državljan zanimam za probleme prometne varnosti. Besedilo pa je stereotipno nakazovalo na bodoči zakon v pripravi, ki bo menda bolj strog od sedanjega. Vsaj do takrat pa smo pešci, seveda tudi kultivirani in uravnovešeni vozniki, in še posebno stanovalci ob cestah, primor-ani nuditi, tratiti in žrtvovati zdravje, da bi se tistih nekaj, mislim da trije odstotki ne-kultiviranih voznikov lahko izživljali na račun našega zdravja in okolja po njihovi mili volji. Spoštovani, kaj nameravate ukreniti za prometno civilizacijo in umiritev našega podivjanega cestnega prometu? Ali pa vas je in vas bo vedno V prejšnji številki pa smo v članku o Kranjski noči omenili tudi lokal Magma, Pa je bilo tisto, kar smo zapisali netočno, za kar se tako avtor članka kot tudi Družba Design opravičujemo. Magma je pravočasno poravnala vse svoje obveznosti, prav tako pa Družba Design ne obtožuje Magme za postavitev odra z Rikom, Ob svojem prvem pogovoru z zaposlenimi v Družbi Design sem očitno dobil nepopolne podatke, ki pa jih zaradi časovne stiske nisem preveril pri prizadeti stranki, zato se ji še enkrat opravičujem. O Kranjski noči - drugič Prihodnje leto niti za dvesto nemških tisočakov Tako pravi Alojz Grmovšek ob koncu letošnje Kranjske noči. 'imam občutek, da je slo za navadno nagajanje," pravi. Hladilnik z mesom ni mogel na prireditveni prostor, elektrika je bila preslabotna, prometne znake pa so po mnenju policije nestrokovno postavili cestarji Kranj, 8. avgusta - V ponedeljek smo pisali o kranjski noči ter o očitkih policije njenemu izvajalcu Družbi Design z Jesenic. Ker prejsnjič nismo uspeli pravočasno govoriti z Alojzom Grmovškom, smo to storili za današnjo številko Gorenjskega glasa. V pogovoru z Alojzom Grmovškom smo se najprej dotaknili po mnenju policije neustrezne prometne signalizacije ob zaporah. "Znakov nisem postavljal sam, saj sem na tem področju laik, pač pa sem odšel na cestno podjetje z naročilnico in fotokopijo odločbe. V njej je bilo natančno opredeljeno, katera cesta je kdaj zaprta, delavci cestnega podjetja pa bi kljub vsemu z odločbe morali razbrati, kam morajo postaviti znak. Policisti bi se o tej temi zato morali pogovoriti z njimi in ne z mano. Z moje strani je bilo vse povsem ustrezno urejeno. Pripombe policije pa so letele tudi na dejstvo, da izvajalec ni poskrbel za ozna-čenje parkirnih prostorov na Gorenjskem sejmu. Tam naj bi resda bilo centralno parkirišče. Družba Design je zato tam poskrbela tudi za varnostnike, izkazalo pa se je, da je tam parkiranih le malo avtomobilov. Vsakdo si je pač skušal najti parkirni prostor čim bližje prireditvi. Edina stvar, kot je v pogovoru dejal Alojz Grmovšek, ki se mu lahko očita, pa je to, da na prireditvenem prostoru ni bilo reševalne ekipe. "Ko mi je gospod Štular predstavil predračun za dve noči v višini 400.000 slovenskih tolarjev, sem pač odreagiral tako, kot sem. Štiristo tisočakov enostavno nimam kje vzeti, predračun zdravstvenega doma pa se mi še danes zdi pretiran. Alojz Grmovšek sicer priznava, da je redarska služba v samem začetku ponekod sicer res zatajila. A so se stvari kmalu uredile, redarji so kmalu začeli opravljati svoje delo. Posamezniki svojega dela sicer niso opravljali tako, kot bi ga morali, vendar pa je šlo po Alojzovcm mnenju samo za posameznike. Res pa je tudi, da ljudje neradi poslušajo navodila policistov, kako pa je z navodili redarjev, pa si lahko mislite sami. Ob vsem skupaj pa se je na sami prireditvi dogajalo kup nagajanja. "Zato, da bi bila prireditev kvalitetno pripravljena brez kakšnih negativnih posledic, smo meso na prireditveni prostor v tovornjaku hladilniku pripeljali zvečer. Pa bi se kmalu zgodilo, da bi obiskovalci zaradi cestne zapore na kokrškem mostu ostali brez hrane. Razgovori so končno obrodili sadove in spustili tovornjak z ohlajenim mesom do lačnih obiskovalcev. Poleg tega pa je bila na Çrireditvenem prostoru preslaba elektrika, b so najbolje občutili obiskovalci modne revije, ki so kar nekajkrat ostali v tišini in temi. Težave pa so imeli tudi gostinci, saj niso mogli priključiti vseh točilnih pip."Alojz Grmovšek ob vsem tem pravi, da prihodnje leto ne bo več prevzel organizacije Kranjske noči, čeprav občina Eonudi dvesto tisoč nemških mark. "Pri-odnje leto se bo za to odločil nekdo drug, leto kasneje spet drug, verjetno do takrat, ko nekdo Kranjske noči zaradi vseh težav enostavno ne bo zmogel organizirati. Že letos sem razmišljal o tem, da bi Kranjsko noč odpovedal, a sem vztrajal. Prihodnje leto zagotovo ne bom." U. Špehar I PlAVA IAGUNA | POREČ HOTELI • APARTMAJI • KAMPI POČITNICE V OBJEKTIH PIA VE LAGUNE NISO DRAGE! OiHEMim OB ÍMUGOKIIEs PavíIjoní BeIIevue HotfI Turist 40,- DEM 4 V DEM HoteI DeIKn, AlbATRos iN C^Ub 51 ,* DEM POPUSTI ZA OTROKE DO 12. LETA STAROSTI DO 50%! CilAth Ia (2 osLbi) Bi llrvut (5 osEbE) Asiua (4 osrbE) VlU ŠpArJiči (6 osEb) IEVj 7b,- DEM 86,- DEM 11V DEM 136,- DEM NOVO V 1996. LETU! 'BAZENI V KAMPI H: UIJKA (naturisO, ZEIMNA LAGUNA in BIJEIA UVALAI * NIŽJE CENE PIJAČ IN ALA CARTE HRANE/ ' OBNOVI JENI HOÏEL ZORNA' INFORMACIJE: Agencija Vašega zaupanja, ali pa: . PLAVA LAGUNA, POREČ A Tel.: 00385/52/410-10 1 410-202 A ■iW Fax:451-044 A UČ.IU, d.o.o., Tržič Cesta Kokrškega odreda 24 4294 KRIŽE K sodelovanju vabimo nove sodelavce EKONOMISTA za pospeševanje in usklajevanje prodaje po področjih Pogoji: - najmanj višješolska izobrazba - večletne Izkušnje pri sorodnih delih in organizacijske sposobnosti - poznavanje del na računalniku - poskusno delo 3 mesece VEČ KOMERCIALISTOV za prodajo pri znanih kupcih Pogoji: * - najmanj srednješolska izobrazba - lastno vozilo - zaželjene izkušnje pri sorodnih delih - poskusno delo 1 mesec Ponudbe s potrebnimi dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v osmih dneh na zgornji naslov v kadrovsko službo. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. GIDOR obrtno podjetje, p.o. Sestranska vas 44, v stečaju 4224 GORENJA VAS na podlagi SKLEPA OKROŽNEGA SODIŠČA V KRANJU, opr. štev. St. 15/95-212 z dne 20. 6.1996 ponovno objavlja PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB I. Naprodaj je bremen prosta nepremičnina - poslovno-upravna stavba In delavnica s pripadajočim zemljiščem, pare. štev. 511/1 in pare. štev. 511/3, skupne površine 777 m2, vpisano v vi. štev. 494 K.O. Gorenja vas, po najnižji ceni SIT 15.351.000,00 II. Prednost pri nakupu ne bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo ceno in najugodnejše plačilne pogoje. III. Ponudniki naj v pisni obliki ponudbe navedejo: nepremičnino, ceno in plačilne pogoje. Ponudbi je treba predložiti dokazilo o vplačani varščini, ki znaša 10 % od najnižje cene. Ponudbo lahko oddajo pravne osebe s sedežem v RS in fizične osebe, državljani RS. Rok za plačilo kupnine je 15 dni po sklenitvi pogodbe. IV. Pisne ponudbe pošljite na naslov: "GIDOR", p.o., Gorenja vas, v stečaju, v 10 dneh po objavi v poltedniku Gorenjski glas, z oznako "PONUDBA NE ODPIRAJ", oz. do vkl. 19.8.1996. Varščino vplačajte na žiro račun "GIDOR", p.o., Gorenja vas v stečaju, na štev. 51510-690-9ÜÜ32, ali pri blagajni podjetja. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 12 dneh po končanem zbiranju ponudb. V. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo v 10 dneh po prejemu obvestila o Izbiri, sicer bomo prodajo razveljavili, varščino pa obdržali kot skesnino. VI. Izročitev in prenos pravice uporabe oz. lastništva se na kupca prenese po plačilu celotne kupnine. VII. Prometni davek in druge stroške v zvezi s prodajo In prenosom lastništva, plača kupec. VIII. Uspeli ponudnik oz. kupec mora s stečajnim dolžnikom skleniti najemno pogodbo za brezplačen najem potrebnih prostorov v poslovno upravni stavbi in delavnici za določen čas, za skladiščenje premičnega premoženja steč. dolžnika do odprodaje oz. do konca stečajnega postopka. IX. Navedena nepremičnina je naprodaj po načelu "VIDENO-KUPUENO". Ogled nepremičnin in informacije so mogoče v času zbiranja ponudb in sicer vsak delavnik (razen četrtka in sobote) od 8. do 12. ure, ali po telefonu na Itev.: 064/681-479 pri stečajnem i, .. Jtelju. Zehra Tojaga, begunka iz Mostarja: Ne denarja, lepo besedo rabim Tudi življenja v begunskem centru se navadiš, čeprav je na začetku težko Ko se je 12. maja 1992 Zehra Tojaga, upokojena tajnica narodnega gledališča v Mostarju le znašla na avtobusu, ki jo je peljal v neznano kot begunko, je most nad Neretvo še stal. In tam zgoraj nad mostom, na desnem bregu reke, je stala mala kavarnica, od koder Je bil najlepši razgled na most in reko. Če nisi tam gori popil prave turške kave, "pečene sa ratlukom", nisi doživel pravega Mostarja, pravijo. Bilo pa je tedaj streljanja z brega na breg, ostrostrelcev... Deset konvojev je že šlo do takrat iz Mostarja, v glavnem žensk in otrok. Sin jo je dobesedno porinil na zadnji avtobus, skupaj z ženo in dvema otrokoma. Kam? Ko so bili na hrvaški meji, je bila prepričana, da bodo šli v Italijo. Pa je bila v Slovenijo prav tako meja. Prvič je znotraj "juge" doživela mejo. Torej je le res Slovenija država zase! V ŠKofji Loki so potem obstali pred bivšo kasarno JLA. Bili so prvi begunci tu. Nič še ni bilo pripravljenega zanje. "Ne kreveta, ne Čebeta," se spominja. Vse je bilo zatohlo, umazano. Kasarna je bila ves čas od odhoda vojakov zaprta. Potem je smrdela po ljudeh. Po 26 jih je bilo v sobi, pred vsakimi vrati gora čevljev, otroški vozički, nočne posode, otroške plenice... Nobene prave higiene ni bilo, voda mrzla. Nič čudega, da je enemu od Nemcev, ki so tisto zimo prišli napeljevat centralno ogrevanje, postalo slabo... Počasi se je le ustvaril red, v kleti so uredili igralnice za otroke, TV sobo, molilnico, pralnico, sobo za malo šolo. Več kot 700 beguncev je bilo tedaj v centru. Zdaj jih je le še polovica. Kdor je le zmogel, je odšel. Največ se jih je vrnilo iz Sanskega mosta in iz Bihača. Tudi nekaj Mostracev je šlo. Tudi ona ježe enkrat odšla, toda le na obisk. Vsi v centru so bili prepričani, da se ne bo vrnila. Pa se je! Morali bi slišati veselje in začudenje hkrati v centru: "Zehra se vratila!" Ves center je bil hkrati na vratih. Zdaj bo ostala do konca. To je njen drugi dom. Navadila se je na ljudi, na Slovence, ki vodijo center, oni in begunci pa si vratarnice ne morejo zamisliti brez Zehre. Zehra jim je največji in najbolj zanesljiv vir informacij. Zdaj se da zdržati, pravi. Po štirje so v predeljenem prostoru, vsak ima svoj kot, posteljo. Res je, da dobijo le še po en obrok na dan, a se vsak po svoje znajde. Diabetiki, tudi Zehra je med njimi, dobijo še vedno po 3 obroke. Nič drugega ne rabi, pravi, kot prijazno besedo. In Slovenci jo imajo zanjo vedno. Prav zaradi tega jih ceni. Da je le mir, da ve za svoje, da so živi in zdravi, da dobiva od njih pošto, pa je mirna. Bilo pa je hudo! Sedem mesecev ni vedela za sina. Na fronti je bil okrog Mostarja. Italijane, ki so s humanitarno pomočjo prihajali v center, je prosila, naj poizvedo o njem. Potem se je nekega lepega dne prismejal v center oni Italijan. Sin je živ in zdrav, ji je ves vesel pripovedoval, ji pokazal sliko, Z njim se je fotografiral, da je videla, da je res najnovejša fotografija. Potem ji bilo vse lažje. Vedela je za vnučko, da je na desnem bregu Neretve v srednji medicinski šoli in vedela za sina na levem bregu. Vso vojno se oče in hči nista videla, tudi to je vedela. Snaha Jasna in vnuk Narcis sta bila z njo v centru le štiri mesece, potem sta se ob prvi priložnosti vrnila v Mostar. Če jirn bo uspelo doma popraviti hišo - v njej Živijo zdaj neki drugi begunci - bo šla k njim. Sicer pa, bo že kako. Do konca bo tu; če ga je odprla, ga bo pa Še zaprla. Žal ji je le, da je v teh štirih letih videla tako malo Slovenije. Le ko si je ob poledici zlomila roko, je morala v kranjski zdravstveni dom, pa v Ljubljano v bolnišnico. Bleda še ni videla. Je pa videla Benetke in neke kraje na severu Italije, kamor so jih peljali italijanski dobrotniki. Morda pa se Še vseeno najde kdo, ki jo pelje na Bled-Toliko lepega je slišala o njem. Vse življenje je en sam teater, j* berem z obraza. In zdi se, kot da življenje v centru s svojega stola za stekli vratarnice spremlja kot dogajanje v teatru. Zdaj zdaj bo padla zavesa in bo konec. In potem bo nekoč konec tudi te dolge, dolge burne sezone... D. Dolenc Zveza društev malih hidroelektrarn o svojem delu Dve leti in tri mesece čakanja Zveza društev malih hidroelektrarn je predstavila nekaj svojih zadnjih pobud, pomembnejše pa sodi ustanovitev delniške družbe Slovenske male hidroelektrarne. m ed Kranj, 8. avgusta - Sekretar Zveze društev malih hidroelektrarn Božo Dukič je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil nekaj zadnjih pobud zveze. Med najpomembnejše sodi pobuda o ustanovitvi delniške družbe Slovenske male hidroelektrarne, ki bi pod okriljem ene organizacije združila 41 malih hidroelektrarn v družbeni lasti. Družba bi prevzela tudi skrb za razvoj in gradnjo ndvih malih hidroelektrarn, hkrati pa bi morebitna delniška družba lahko pomagala krpati privatizacijsko luknjo. V Sloveniji imajo štiri elek-tro podjetja v lasti kar 41 manjših hidroelektrarn, s katerimi pa imajo po neuradnih podatkih precej skrbi. Del teh skrbi bi omilili z ustanovitvijo nove delniške družbe, ki bi bila v začetku v državni lasti, ki bi prevzela lastništvo nad manjšimi energetskimi objekti, hkrati pa bi postala idejni in razvojni center za gradnjo malih hidroelektrarn. Vendar pa je gradnja malih hidroelektrarn kljub vsem prizadevanjem in potrebam pri nas težaško in dolgotrajno delo. To najbolje občutijo novograditelji, ki nekateri že dve leti in tri mesece neuspešno čakajo na gradbena in lokacijska dovoljenja. Razlog je Zakon o varstvu okolja, ki naj bi po mnenju zveze preveč zapletel koncesijske pravice, zato je zveza že pred časom na ustavno sodišče vložila pritožbo. Prve pozitivne odgovore s strani ustavnega sodišča so že dobili, kljub temu pa Še ne kaže, d* se bo molk gradbenih dovor jenj prekinil še pred volitv3' mi. • U.Š. NESREČA Skočila pred kolesarja Prejšnji petekob šesti uri zvečer se je na Kokri zgodila hud* prometna nesreča. Šestnajstletna J. K., begunka iz Bosne J sedela pred hišo v vasi Kokra ob cesti Kranj - Jezers*" Nenadoma je vstala in stekla čez cesto. V tistem trenutku P je po cesti iz Jezerskega s kolesom pripeljal sedemindvaj5 tletni P. T. Kolesar je kljub zaviranju trčil v otroka. Deklic0 J odbilo tri metre stran, z glavo je zadela ob tla, pri tern Pj dobila hude poškodbe glave, njeno stanje je kritično, zdf* pa se v ljubljanskem Kliničnem centru. Kolesar ie ob tf padel s kolesa, ima pa samo sledi poškodbe. • U.š. PROMETNO OBVESTILO Spremembe na ljubljanski severni obvoznici Od 6. avgusta velja na gradbišču rondojskega križišča Tomačeva na severni ljubljanski obvoznici nova prometna ureditev. Osebni promet iz smeri Ljubljana Moste proti Kranju, Postojni in Zagrebu bo v tem času potekal preko mestnih cest - Šmartlnske, Pokopališke, Kranjčeve, Linhartove, Vojkove, Dunajske in Štajerske. Tovorni promet iz smeri moste proti Kranju, Postojni in Zagrebu se bo v temčasu vodil preko Črnuč. Takšna ureditev bo veljala do konca avgusta, ko bo dokončano in prometu predano rondojsko križišče Toma-čevo. Po zaključku del na rondojskem križišču konec avgusta se bodo prometni tokovi v območju rondoja in priključnih ramp odvijali brez semaforja. Dela bodo končana deset mesecev pred pogodbenim rokom. • U.Š. Nasvet gobarjem Nevarne zamenjave Kranj, 8. avgusta - Franc Vrhovnik, poznani prepozna* valeč (determinator) gob v Gobarski družini Kranj, nanj je sporočil, da so temperature in vlaga v tem času ugodn za rast nekaterih vrst gob. Vendar pa je potrebno biU P" nabiranju ob upoštevanju vseh zakonskih dolpc»» (polivinilasta vrečka ni dovoljenja, omejena količina tudi zelo pozoren. . Predvsem to velja za dve vrsti gob, ki jih mlade zej hitro lahko zamenjamo. Prav zdaj namreč rasteta zei" strupeni .koničasta in bela mušnica, ki ju ncpoznavaie lahko zamenja s kukmakom. Zato gob, kijih ne Doznate» ali niste prepričani, da so prave, ne nabirajte. Ce PaJlv boste že nabrali, jih lahko prinesete na pregled tudi Gobarsko družino Kranj. Sestanke* v prostorih n Stritarjevi cesti v Kranju (zraven Samopostrežne resta " racije) imajo vsak poncdclj*. k ob 19. un. • A. Zalar S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 11 NaroČile xa obfavo sprejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 12.30. ure dan pred Isldem Gorenjskega glasal Cena oglasov in i ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI tel.: 22-55-22 I AVTOŠOLA B In B AVTO ŠOLA B In B v Kranju na Beaun|skl 1 O, tel.t 22-55-22 Počitniški tečaj CPP se začne v ponedeljek, 12. avgusta, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00. HMnjnjnnjnjnjH POKLICNA ŠOLA ZA VOZNIKE • B in B, vpis po tel.: 22-55-22 MNNMnBHMMBNHPJMM i NA KUPO VALNI Palmanova 20.8., Madžarska Lenti 10.8., 24.8., Gardaland ali Agualand IZLETI - GARDALAND 15-> 19-> 24-8-, možnost plačila na 2 čeka Rozman, tel.: 064/715-249 AVTO ŠOLA ING. HUMAR \ Z AVTOBUSOM \NA izlet NAKUPOVALNI \ IZLET Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 12.8.1996, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 Kopanje v Čatežu, 24.8. Gardaland Drlnovec, tel.: 064/731-050 Madžarska - Lenti 17.8.; tel.: 242-356, Konrad METEOR d.o.o. 422-781 Enodnevni kopalni izlet v Čatež, Gardaland, Cilka tel: 41-510 Pourto Guaro, FORMULA 1 - Budimpešta 11.8. A VTfi í n I A flfil F K RAM i Kategorije A, B, C In E - vse po ugodnih cenahl Mm. .„TV~ A/tAW V02j||. G0LFi p0L0( puNTOi -tvvi^go QUO, R5 Itd. jlEL 064/324-767 Motorno kolo Yamaha 125, In tovornjak MB 814 AVTOŠOLA GOLF ŠK LOKA Izpit za tovornjak, prikolico, avtomobil ali motor? TEL 064/62-44-52 Vsa vozila imajo klimatsko napravol AVTO ŠOLA GOLP EDINI V SLOVENIJI! DA VAM POLETI NE BO VROČE, IMAJO VSA VOZILA VGRAJENO KLIMATSKO NAPRAVOI GOLDI d o. o. Preddvor M: 45-129 Izdelujemo protivlomne in okrasne MREŽE za vrata in okna ter balkonske in vrtne OGRAJE po naročilu. OKREPČEVALNICA KEKEC TEL.: 064/84-086 Nudimo dnevno SVEŽI BUREK, ČEVAPČIČE, PLESKAVICE in SLADOLED DRSANJE NA BLEDU KMETIJSKA (TRGOVINA V PC STARI DVOR \¥ ŠK. LOKI »TEL.: 064/634-800 V avgustu rekreacijsko drsanje v soboto in nedeljo, med 19. in 20.30 uro. Vstopnina: odrasli 500 SIT, otroci do 10 let 300 SIT. Možnost izposoje drsalk - 400 SIT. Na zgornjem delu športne dvorane parkirišče brezplačno. Prodajamo rezervne dele in gume za kmetijsko mehanizacijo (ŽETOR, SIP, TAJFUN, BCS, itd.). V zalogi kosilnice BCS mini (152.000,00 SIT), Gutbrod (112.124,00 SIT), motor za kosilnico ACME ALN 330 in različni tipi kardanov. Ugodne cene motornih žag J0NSERED in druge gozdarske opreme. Izidi žrebanja za mesec julij: 1. nagrada - račun št. 5249 cvrtnik Rowenta, 2. nagrada -račun št. 5141 radiokasetofon ICES, 3. nagrada - račun št. 5357 osebna tehtnica Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure. SEJEMSKI POPUSTI ZA TELEVIZORJE GORENJE TV že od 44.990 SIT dalje. RTV SERVIS ORBITER - POPRAVILA VSEH VRST TV IN Hi-fi APARATOV, MONTAŽA ANTEN, AVTORADIOV, JEZERSKA C. 22, tel.: 241-493 - od 9. do 16. ure. ,Super razprodaja Valmiri sin ger - Myalni stroji, likalne plošče Jutri, v soboto, 10. avgusta, v tovarniški prodajalni ALMIRA Radovljica super poletna razprodaja po neverjetno ugodnih cenah. Pohitite, da ne zamudite Na Gorenjskem sejmu v Kranju. Posebna ponudba: staro za novo: model CONCERTO 2 in OVERLOCK 554. Print, d.o.o., Kran ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "CVETKA" TEL: 225-162 GLASOV KAŽIPOT jWobusom po Koroški vaa^53 " Du Kranj, Sekcija za Izletnlštvo ki ^\ "a lep In zanimiv izlet na Koroško, ob 7 v '»rek, 20. avgusta 1996, odhod bo i^t«' iÜ izpred kina Center Kranj. Cena 3'400 crrM ilane 2600 SIT- 28 neclane Tomïij ' pr|lave Pa sprejema DU Kranj, ■■^i^r^sredo ln Ko'esarski izlet v Kamnik iw^f"! - Kolesarska sekcija pri DU Kranj Krani ? izlet v Kamnik. Relacija Izleta je: • Kam m 8oko - Cerklje - Komenda - Tunjice avouT.nlk;„Odhod iz Kranja bo v torek, 13. Krani t1996' 00 8- uri Izpred zgradbe DU vre*'' ,0m5ičeva 4. V slučaju slabega -7 bo izlet v torek, 20. avgusta Vabimo vas na dneve ugodnih nakupov na GORENJSKEM SEJMU v Kranju. Ponudili vam bomo pestro izbiro izdelkov iz lastne proizvodnje. DOBIMO SE NA GORENJSKEM SEJMU. avgusta, nastopila v Križankah kot pre-dskupina Cowboy Junkies. Zaključni koncerti Litija, Bled, Kranj - Ta konec tedna bodo potekali ie zaključni koncerti mednarodne poletne violočelistlčne šole za mlade violločeliste v starosti od 10 do 20 let. Prvi bo danes, 9. avgusta, ob 18. uri na gradu Bogenšperk, ostala pa jutri,10. avgusta, ob 11. url na Bledu, v parku pred hotelom Jelovica In ob 18. url v Kranju, v gradu Kieselstein. Flamski kvartet kljunastih flavt Radovljica - V okviru 14. festivala Radovljica '96 bo jutri, 10. avgusta, ob 20.30, v Graščini nastopil Flamski kvartet kljunastih flavt. Kvartet izvaja repertoar od 15. do 18. stoletja,od flamskih renesančnih mojstrov do slavnih skladateljev poznega baroka. Srečanje na Poreznu Cerkno - PD Cerkno organizira letna srečanja planincev, tabornikov, mladine In borcev NOB, ki so se v zadnji sovražnikovi ofenzivi borili na Poreznu In okolici. Srečanje bo v nedeljo, 18. avgusta 1996, na Poreznu. Pohod na Porezen bo v vsakem vremenu, organiziran bo Iz smeri Cerkno, Železniki, Podbrdo, Jesenice In Petrovo Brdo. Koncerti 1* Petje in ples Bled - Jutri, 10. avgusta 1996, ob 21. url, bo v Cafe Belvedere na Bledu koncert pevke Melite Osojnlk - On je bil veter. Na koncertu bo sodelovala plesalka Izraznega plesa Jasna Knez. Pod Homanovo lipo škofja Loka - Danes, 9. avgusta, vas bo od 20. ure dalje pod Homanovo lipo zabaval Danilo Kocjančič s skupino Halo. Pod marelo Kranj - Danes, 9. avgusta, bodo Pod marelo nastopili Loteči potepuhi, ki vas ^ioeli ° 4 'Lr9' M|avT sprejema Jan« bodo zabavali od ?0.30 do 23.30. Nasledn-•ffiS*P« tel. 602-193 do ponedeljka, 12. ji teden, 16. avgusta, pa bo tu nastopM »usta 1996. »»"»»■'J'« - (rboveijska skupina Hiša, ki bo danes, 9. Pkl Vab,lenl1' WjI na UrSljo goro vabi na Planinska sekcija DU Žirovnica torek i,ponod na Uršljo goro (1680 m ) v bo ov J3. avgusta 1996. Odhod avtobusa vseh n„°.s.P°staie Breg in bo ustavljal na ^bliinc\ i1 ah d0 Rodirv H°ie b0 za Ladijski modeli Tržič - Avgusta poteka v Tržiču razstava ladijskih modelov Iz prejšnljh stoletij Andreja Perka, v rotundi A banke. Pristava - Ravno tako si lahko skozi cel avgust ogledate razstavo Jerneja in Mateja Kosmača "Svetloba in znanje" v Primožkovi kašči. Artig Creativ Kamnik - Od 9. do 12. avgusta v Razstavišču Veronika razstavlja likovna dela skupina Artig Creativ Iz Nemčije. Otvoritev razstave s pr jramom bo danes, 9. avgusta, ob 20. uri. Prodajna razstava Mengeš - Danes, 9. avgusta, bo ob 20.30 v galeriji Mežnarija odprtje prodajne razstave akademskega slikarja Milana Batista. Slikar ustvarja v različnih grafičnih (lesorez, linorez, Jedkanica) in slikarskih (akvarel, pastel, enkavstika) tehnikah. Razstava bo odprta do 25. avgusta. Barvne fotografije Radovljica -14. festival Radovljica '96 spremlja razstava 13. festival Radovljica '96, ki si jo lahko ogledate v galeriji Pasaža. Avtor barvnih fotografij Je Marko Turk. Gledališče O lisici in grdini Kranj - Na vrtu gradu Kieselstein bo jutri, 10. avgusta, ob 10. url gledališka igra za otroke" O lisici in grdini". Prireditve 9 E K T O R Maistrov trg 11, 4000 K» anj TRGOVINA Z RAČUNALNIŠKO IN BIRO OPREMO __BIAQOVNA HIŠA ADAMIČ Družabno srečanje Valburga - Jutri, v soboto, 10. avgusta, bo v graščinskem parku v Valburgi pri Smledniku družabno srečanje. Ob končani prenovi cerkve sv. Valburge ga organizira gradbeni odbor za prenovo cerkve. Igral bo ansambel MIlana Resnlka. Praznično na Kredarici Kredarica - Ob 100-letnici odprtja Aljaževe koče na Kredarici poteka od torka vrsta spominskih In kulturnih prireditev. V jedilnici Triglavskega doma je odprta razstava slik o Izgradnji doma. Danes, 9. avgusta, bodo popoldan nastopili Kolednl-ki iz Kamnika in igralec Tone Kuntner s svojimi pesmimi. Večer v domu bo popestril citrar Tomaž Plahutnlk. Na praznični dan, 10. avgusta, bo igralec Tone Kuntner ob spremljavi violinista Petra Ugrina-mlajšega prvič Izvedel monodramo, ki je pripravljena za 120-letnico Cankarjevega rojstva, operni pevec Marko Kobal pa bo s prijatelji Iz Cola zapel nekaj iz svojega repertoarja in več Aljaževih pesmi. Župnik Urbanija vsak večer mašuje v kapelici na Kredanci Pod vaško lipo škofja loka - Jutru, v soboto, 10. avgusta, se bo v škofja Loki ob 20. uri začela kulturna prireditev Pod vaško lipo z Gorenjevaškim In Loškim oktetom ter računalniki, tiskalniki, dodatki in potrošni materiali licenčna programska oprema računalniška literatura - zbirka " Za telebane " POSEBNI POPUSTI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE komisijska prodaja rabljene računalniške opreme programi za maloprodajo in veleprodajo SEKTOR 586 133MHz/8Mb/HDD 1.7Gb, 14" COlOfc MONITOR 139.900 SIT :m Zbora društva upokojencev, recitatorji, slavnostni govornik pa bo tržiški župan Pavel Rupar. Pod Psnakovo lipo Zgornja Radovna - Jutri, 10. avgusta, se bodo ob 17. uri pod Psnakovo lipo ob domači besedi In vlžah z dobrotami pre- tlavile članice Društva podeželskih žena. pikovi dnevi Gozd Martuljek- Danes, 9. avgusta, bo ob 17.00 otvoritev umetne plezalne stene, ob 18.00 turnir v malem nogometu, ob 19.00 pa razglasitev zmagovalcev, ki se bo nadaljeval z zabavo in plesom. Jutri, 10. avgusta, pa bo cel dan minil v znamenju športa - na sporedu bo tenis, odbojka, varpa, hokej, lokostrelstvo... Zvečer pa zopet zabava s plesom. Obvestila. / » Ples ob živi glasbi Kranj- DU Kranj obvešča vse upokojence in njihove prijatelje, da prireja vsako soboto in nedeljo od 17. ure dalje ples ob živi glasbi. Prireditve se odvijajo na senčnem vrtu "Pod trto". Pridite, ne bo vam žali Preklic zapore Kranj - Komisija za planinska pota PZS prekllcuje zaporo Jubilejne poti v Prisojnlku. Markacistl komisije za pota PZS so v preteklem tednu na novo zavarovali pot pod zadnjim Prisojnikovim oknom. Opozarjamo pa, da še vedno sodi v kategorijo zelo zahtevnih poti Krvodajalci! Rdeči križ Slovenije sporoča, da bo 19. In 20. avgusta potekala krvodajalska akcija v Domžalah, 21. in 22. avgusta pa v Kranju bratri, berem PRIREDITVE NA BLEDU PROGRAM PRIREDITEV V ČASU OD 9. do 12. AVGUSTA Danes, petek, 9. avgusta • OTVORITEV OKARINA FOLK FESTIVALA BLED *96 ob 20. uri v Zdraviliškem parku na Bledu, nastopajo: ALPENHORN TRIO Iz Švice, PAUL MILLNS Iz Anglije in skupina NAHUAL Iz Argentine Jutri, sobota, 10. avgusta • OKARINA FOLK FESTIVAL BLED •% ob 20. uri v Zdraviliškem parku na Bledu, nastopajo: ALPENHORN TRIO iz Švico in MIKE SILVER iz Anglije • MELITA OSOJNIK & JASNA KNEZ • Vical & gib ob 21. uri v Cafe Belvedere Nedelja, 11. avgusta • SEJEM DOMAČE IN UMETNE OBRTI TER PREDSTAVITEV GAŠENJA NEKOČ od 15. ure dalje v Zdraviliškem parku na Bledu • PLEŠOČI OSLIČEK - oti oliki musical ob 17. uri v Zdraviliškem parku • OKARINA FOLK FESTIVAL BLED *96 ob 20. uri v Zdraviliškem parku, nastopajo; Skupina DIE INTERPRETEN iz Nemčije in skupini SHANKALAL & BUSH TAXI iz Indije in Nemčije Ponedeljek, 5. avgusta • INFORMACUSKI VEČER O SLOVENIJI, BLEDU IN OKOLICI ob 20.30 uri na terasi Kavarne hotela Park domačo Igro, prireditev pa se bo približno ob 21.30 nadaljevala z veselico. Balinarski turnir in veselica čirče - Jutri, v soboto, 10. avgusta, vas balinarski klub čirče v sklopu krajevnega praznika In 11. memorlala Ivana /upanca vabi, da se udeležite družabnega srečanja na balinišču čirče. Od 8.00 do 18.00 bo potekal balinarski turnir, veselica pa se začne ob 19. uri. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno. Gašenje po starem m Bled - Pojutrišnjem, v nedeljo, 11. avgusta, bodo v Zdraviliškem parku na Bledu prikazali gasilsko tradicijo in gašenje požarov s staro opremo. Gasilci bodo nastopili v uniformah In z opremo, kakršno so Imeli pred 70 In več leti. Srečanje v Potoku Železniki - Borci Gorenjskega vojnega področja, škofjeloškega odreda, aktivisti, ki so delovali na tem področju In prebivalci Potoka, Davče in Selške doline vabljeni na srečanje, ki bo v nedeljo, 1. septembra 1996, ob 11. uri v Potoku nad Železniki. Organizator bo poskrbel za kulturni program, jedačo in pijačo. Srečanje pred Kurnikovo hišo Tržič - V čast 170. obletnice rojstva in 110. obletnice smrti bodo danes, 9.avgusta 1996, ob 20. uri pred Kurnikovo hišo ob kulturnem programu odprli prenovljen trg In odkrili doprsni Kip tržiškega pesnika Vojteha Kurnlka. V programu bodo sodelovali pevci POPRAVEK V javnem razpisu za Izbiro najugodnejšega ponudnika za opravljanje storitve prevoza osnovnošolskih otrok v občini Cerklje za leto 1996/97, objavljenem v Gorenjskem glasu St. 62, 6. avgusta 1996, se določila o rokih trajanja razpisa pr.v.tlno glasijo: 1. V točki 5. Je rok za pošiljanje vlog 10 dni po objavi razpisa 2. V točki 7. Je pomoloma Izpadlo določilo o datumu in uri odpiranja ponudb, ki je: 19. avgusta 1996 ob 11. uri v prostorih Občine Cerklje. Po napake pri objavi Je priSlo v ipravi za tisk. •i i i•& mobitel SLOVENSKI OKUrCR IVIVtTS GSM Generacije v negovanju lepote DELO IE *> Četrtek, 8. avgust ob 20.30 Radovljica, Graščina Srednjeveška poezija 13,stoletju Ansambel za staro glasbo ALEGRIA (Pariz) V sodelovanju s Prodaja vstopnic: Emona Globtour Maximarket, tel: 061/213-912 Turistično društvo Radovljica, tel.: 064/715-300 Spoštovane Gorenjke, cenjeni Gorenjci! Današnji Gorenjski glas smo zaradi aktualne vsebine in začetka največje vsakoletne gorenjske sejemske prireditve dostavili v večino gospodinjstev v naseljih na območju kranjskogorske, jeseniške, radovljiške, blejske, bohinjske, nakelske, tržiške tn kranjske občine. Z brezplačnim izvodom časopisa v Vašem poštnem nabiralniku bi Vam radi polepšali dan in se predstavili - če nas morda kljub naši polstoletni tradiciji Še ne poznate dovolj. O tem, kakšen časopis je Gorenjski glas, lahko danes preverite sami na 44 straneh različnih člankov in poslovnih informacij. Upamo, da Vas je časopis prepričal Takšen, vsebinsko pester in aktualen, s sodelovanjem Pošte Slovenije vsak torek in petek prihaja na naslove naših naročnikov. Dobro blago se samo hvali, so v obliki pregovora spoznali naši predniki že davno - zato k vsemu, kar ste prebrali, dodajamo zgolj še čisto konkretno naročniško ponudbo: za naročilo časopisa pokličete po telefonu 064/ 223 - 111. Če boste obiskali sejem v Kranju, boste Gorenjski glas naročili na našem razstavno prodajnem prostoru. Tik ob vhodu v večnamensko dvorano sejmišča Vas pričakujeta Katja in Nina, z njima pa naši gostje: v torek smučarski skakalec Primož Peterka, v sredo vedeževalec in pevec Daniel Šmid • Danny, v četrtek letošnji absolutni gorenjski harmonikarski prvak Dejan Raj. In še kdo od znanih Gorenjk in Gorenjcevl Naročilo časopisa v tokratni obse-jemski akciji Vam zagotavlja, da boste do konca septembra prejemali Gorenjski glas brezplačno. Hkrati pa Vam bomo kot novemu naročniku takoj omogočili vse naročniške ugodnosti! Za lažjo odločitev: primerjajte strošek Glasovega izleta, ki velja izključno za naročnike in družinske člane, z nenaročnišklml Takšna razlika in ugodnost v prid naročnikom je možna samo na Gorenjskem -in to le z Gorenjskim glasom. Odločite se še danes ali v ponedeljek dopoldan do 9. ure -že od torka naprej bo lahko Gorenjski glas Vaš stalni družinski prijatelj dvakrat tedensko v Vašem nabiralniku. Nagradni kupon za vse dosedanje in nove naročnike objavljamo na drugi strani. Trikrat boste do konca gorenjskih sejemskih dni našli kupon in dvakrat bo žrebanje. Še pripis: naše sodelavke Alrna, Aida, Mateja in Moja Vas bodo v teh dneh morda še posebej povprašale za Vaše mnenje o Gorenjskem glasu. Že vnaprej hvala za sodelovanje. več kot časopis že petdeset let Celovški, nakar še Radgonski sejem Danes v Kranju, jutri pa v Celovcu, se odpirajo sejemska vrata. Gorenjski glas organizira obisk Celovškega sejma prihodnji petek, 16. avgusta, z Integralom Tržič. Udoben klimatiziran avtobus bo zjutraj odpeljal s parkinga Gorenjskega sejma /ali iz Škofje Loke, vendar le, če bo iz škofjeloške smeri vsaj pet prijav!/, postanek za nakupe in čašo dobrega piva bo v trgovini Šparovec, večji del dneva bo na razpolago za ogled Celovškega sejma, na povratku postanek v prosto carinski prodajalni na Ljubelju in prihod v Kranj tako, da bo za najbolj vztrajne dovolj časa za sodelovanje na petkovem večernem zabavnem programu Gorenjskega sejma. Prispevek k stroškom izleta - vstopnina, prevoz, popotnica: 1.900 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa samo 1.500 tolarjev. Za kopalni izlet na praznični prihodnji četrtek, 15. avgusta, v Medijske Toplice in na Izlake, je Glasov avtobus zaseden. Če Vam izlet v Medijske Toplice s tremi zunanjimi bazeni in najdaljšim toboganom ugaja, pa se za tokrat niste uspeli prijaviti, zbiramo predprijave za naslednji termin - med 25. in 30. avgustom bi ponovili izlet, če bo dovolj prijav. Zadnji avgustovski četrtek, 29. avgusta, bomo za bralke in bralce pripravili celodnevni izlet v Terme Zreče na Zreškem Pohorju. Poleg kopanja ševečerja in zabava s plesom, povratek na Gorenjsko pozno zvečer. Prispevek k stroškom izleta: V zadnji tretjini avgusta bo v Gornji Radgoni kmetijsko livilski sejem. Tudi tja bo motno rajiati z Gorenjskim glasom v soboto, 31. avgusta. Izlet bo celodneven, z odhodom iz Radovljice skozi Kranj in Škofjo Loko do Gornje Radgone, Povratek zvečer, poskrbeli bomo za popotnico. Prispevek k stroškom: 2.900 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa le 2.200 tolarjev! 3.750 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane zgolj 3.200 tolarjev, za otroke samo 2.200 tolarjev. Do prve sobote v septembru so še trije debeli tedni, vendar se splača pohiteti s prijavo za Glasov zadnji letošnji super izlet po avstrijskem Koroškem: ogled + nakupovanje v Celovcu; ogled Minimundusa; vožnja po Vrbskem jezeru. Izlet bo v soboto, 7. septembra, odhod avtobusov po z Jesenic in Radovljice; oziroma iz Škofje Loke in Kranja. Prispevek k stroškom izleta: 3.100 tolarjev na osebo, kar velja le za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane; naročniki, ki ste za letos plačali celoletno naročnino, doplačate za ta izlet samo 2.700 tolarjev. Ker je izlet posebej primeren za mlajše in najmlajše, tudi za ta izlet velja: samo 1.500 tolarjev za otroke do 8 let, oziroma 2.100 tolarjev za osnovnošolce od 8. do 15. leta. Zagotovili bomo prevoz z udobnim avtobusom in luksuzno ladjo, zajtrk in odličen Arvajev sendvič za popotnico, Union pivo ali ledeni čaj za gašenje žeje ter vstopnico za Minimundus. Prijave sprejemajo tudi naši sodelavci v turističnih društvih po Gorenjskem - kjer Vam bodo pri takojšnjem plačilu stroškov izleta do vključno 30. avgusta odobrili 5 odstotkov nižjo ceno. Enako velja tudi za prijave + plačila v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju, Zoisova ulica 1. Dodatne informacije in prijave za katerikoli Glasov izlet: po telefonu 0641 223 - 444 (Gorenjski glas, mali oglasi) ali 064/ 223 - 111. Poleg osebnih podatkov je ob prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov in telefonska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi možnosti vmesnih postankov priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi želeli počakati Glasov avtobus na dan Vašega izleta! VELIKO ZNIŽANJE CEN V TRGOVINI IN NA SEJMU V KRANJU /\ B1V55 Cm,40prog.,TTX dalj. hyperband is^t&tííiï 57.990,00 SIT VIDEOREKORDER, 2 glavi ,Q m nn c,T dalj., VPS, hyperband 5}^^ oy-yy^wou HIR STOLP, radio, 2xkas. . CD, dalj., 2x80W (PMPO) ll^Am 55.990,00 SIT T R A D B Trgovina in storitve d.o.o., Kidričeva 2, 4000 Kranj, tel.: 064/21 23 67, 21 U 42 DELOVNI ČAS od 9 do 12 ure in od 15 do 19 ure sobota od 9 do 12 ure TV-AVDIO • VIDEO-HI-FI MALI OGLASI j? 223-444~ APARATI STROJI MOBITEL YANNI d.o.o. - kompletna ponudba, dobava takoj. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/612-256, 064/218-317 iai4i Ugodno prodam 210 I ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje, fi 328- 498 24178 PAJEK dvovretenski PRODAM. 0215-101 25218 Prodam TRAKTOR TORPEDO 45 -950 delovnih ur. 0421-585 25222 Menjamo hladilni prevozni BAZEN 2001 za 250 ali 3001. 0061/823-706 2S231_ Zelo ugodno prodam skoraj nov POMIVALNI STROJ Candv. »725- 659 25235 Prodam novo peč z bojlerjem in krmilno napravo za CK. ©632-438 25236_ Ugodno prodam STROJ za setev zelenjave znamke MAS za setev v Blošče 160 + 84 komadov. Zupan, udo 10, Tržič, «57-353 25239 Prodam nov ELEKTROMOTOR, 7,5 KW In rabljen HLADILNIK na plin -220 V-akumulator. »691-676 25272 Prodam dvovrstni IZKOPALNIK krompirja. »49-085 2520« Ugodno prodam eno leto star HLADILNIK s 50 I hladilno omaro. »422-151_25306 Prodam TRAKTOR TV 730 po delih. »403-225 25320 Ugodno prodam BTV SCHNEIDER 51 cm, star 10 mesecev. »41-037 25408 Zelo ugodno prodam 2 termo PEČI po 5000 SIT, eno trajnožarečo peč 5000 SIT, »311-283_25414 GLOBINSKI SESALEC VORWERK. star eno leto, prodam. «862-097 25417_ Prodam komplet TASKI stroje za čiščenje tal in tepihov, ugodno. »331-607_25429 Prodam rabljeno termoakumulacijs-ko PEČ 4 KW. »212-200 25484 Prodam hladilnik In zamrzovalno omaro Gorenje. »212-150 25508 Prodam elektromotor 15 KW 950 obr., brezhiben in kupim colarice 2.5 cm. »58-484 25522 Prodam CIRKULAR za drva (220 V, 2,2 KW), ali menjam s prikolico. »85-410 25524 APARAT LADYVA za parno globoko čiščenje s parnim likalnikom nerbljen, Brodam za 50% cenje. Anton Kropar, loste 95, Komenda 25551 Poceni prodam kombiniran ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elektrika in 2-10 kg jeklenki. »221-319 25582 Prodam PEČ FEROTHERM 35 Kcal.malo rabljeno, cena 35000 SIT. »422-314 25588 Prodam črnobel TELEVIZJSKI SPREJEMNIK, ekran 37 cm. zelo lepo ohranjen, za samo 8000 SIT. »223-444 25595 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 osebe In ŠTEDILNIK električni. »310-191 25617 Prodam PEČ Feroterm 25 KW za CK, nova, nerabljena.»622-037 25634 GLASBILA Prodam električne KLAVIATURE CASIO na 4 oktave. »401-217 25283 GR. MATERIAL Prodam 4 meterske suhe plohe 2.5fTVl g 46-258 Prodam okrogel les za špirovce. »685-280 25071 OPAŽ 680 SIT z dostavo, smrekov suh, I. klasa. »063/451-082 25147 Prodam smrekove COLARICE -suhe. »76-449 25223 Prodam gradbeno DVIGALO. »422-675 25288 Oddamo PALETE »263-260 brezplačno. 25293 Podarim 500 kosov rabljene STRESNE OPEKE Kiklnda. »218- 051 25300 Prodam suhe SMREKOVE PLOHE In COLARICE. Žabnica 39, «311-767 25307_ OPAŽ - smrekov prodam. Možnost dostave. «64-207__25317 Prodanvdobro ohranjen salonitne plošče format 50x90. «47-676 25332 3/4 m3 suhih hrastovih PLOHOV in nekaj colaric, prodam. «221-872 25335_ SALONITNE PLOŠČE rabljene in novo SALONITKO poceni prodam. «221-872_25336 Prodam elemente BALKONSKE OGRAJE ter ostanke GRANITA. «422-809 25344 Obrtno podjetje "OBRTNIK" MENGEŠ, p.o., Prešernova c. 2, objavlja JAVNO DRAŽBO za odprodajo stavbnega zemljišča in sicer: - stavbno zemljišče na naslovu Kolodvorska c. 7 z zemljiškoknjižno označbo pare. št. 859/1 - travnik v izmeri 1.018 m2 in pare. št. 859/5 - stavbišče v izmeri 56 m2, obe vpisani v vi. štev. 165 k.o. Mengeš. Izklicna cena za obe parceli je 6.5000.000,00 SIT. JAVNA DRAŽBA bo dne 14. 8.1996 ob 9. uri na sedežu podjetja "OBRTNIK" Mengeš, Prešernova c. 2, 1234 MENGEŠ. Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Predstavniki pravnih oseb se morajo izkazati s pismenim pooblastilom. Udeleženci javne dražbe so dolžni pred začetkom javne dražbe plačati varščino v višini 10 % izklicne cene za žiro račun prodajalca s pripisom "za javno dražbo". Uspelemu dražitelju se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa brez obresti vrnila v 3 dneh po dražbi. Dokazilo o plačani varščini morajo dražitelji predložiti dražbeni komisiji na dan dražbe. Pogodba z najugodnejšim ponudnikom mora biti sklenjena v 8 dneh po končani javni dražbi, v nasprotnem primeru bo Erodajalec varščino zadržal, zemljišče pa prodal drugemu upcu. Kupec mora kupnino plačati v 8 dneh po podpisu pogodbe na žiro račun prodajalca. V primeru, da kupec ne plača kupnine v pogodbenem roku, se pogodba šteje za razdrto. Davek na promet nepremičnin ter stroške vpisa v zemljiško knjigo ter ostale stroške plača kupec. Prodajalec še 18 mesecev po veljavnosti kupoprodajne pogodbe lahko uporablja nepremičnine, ki so predmet kupoprodajne pogodbe, za opravljanje svoje dejavnosti. Podrobnejše informacije dobite na sedežu "Obrtnika", Mengeš, ali po tel.: 061/737-227. Kontaktna oseba je g. Mitja Golobic. SNEGOLOVILCI iz nerjaveče pločevine, možna dostava in montaža. «725-319_2539^ Prodam hruško PRIZME 6 in 8 cm-Primožič, Križe 57-689_ 25393 Prodam BALKONSKA VRATA Z oknom in roleto. «242-383 2542< LEKERO, d.o.o. Cesta na Rupo 45 KRANJ (KOKRICA) V zalogi velika izbira španskih keramičnih ploščic priznanega proizvajalca GRES DE NULES & KERABEN (ISO 9001): - ker. ploščice za kopalnice in kuhinje - visoko kvalitetne talne ker. ploščice (tudi za terase, balkone) - keramična tla prihodnosti MARATHON -odpornost, pestrost, higieničnost, varnost in stil - več od tal ne morete zahtevati POPUST DO 10% AKCIJSKE CENE * kopalniškega pohištva * tuš kabine - steklo * tuš kabine - polkrožne, acryl Nudimo vam tudi: - kadi, tuš kadi * enoročne mešalne baterije * sanitarno keramiko - okna, vrata ter vse vrste senčil - laminatne talne plošče ter stenske In stropne obloge Tel.: 064/245-124 ali 245-125 Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure IZOBRAŽEVANJE — Prodam KNJIGE za (.letnik ES& «41-429 2521' Inštrulram matematiko in elektrotehniko za vse srednje šole. Matjaž, 213" 644 252»; Inštrulram klasično, flamenko, ročk in blues kitaro. «713-039 ^ Prodam knjige za ekonomsko šolo jGP^berila, angleščina). «67-338 Inštrulram matematiko In fiziko za srednje šole (tudi na domu). »730-072 Gregor 25473 Z večletnimi izkušnjami uspeš"0 inštruiram MATEMATIKO.«225-347 25545 Strojnega inženirja in tehnika - iščemo. Dokazila poslati v LE-TEHNIKO, Šuceva 27, Kranj. KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine.na^j kovance, razglednice... Nudimo »"r kvalitetne RESTAVRATORSKE u=L LUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjev 7, Kranj, «221-037, ali »211-8*;, »47-534,___"S HLODOVINO SMREKE večje Jjjjj čine, E.klasa, odkupujemo, c^0 15500, I. klasa cena 13500 SIT ^ kamionska cesta. »061/864-0'i 061/864-070_ LESPROMET ODKUPUJE j-Ç-jJ panju za takojšnje plačilo.»6Z'-' ^ In 0609-635-074____ Kuplm cca 2 m2 SUHIH SMFgS VIH DESK 4 cm deb.Q242-77Z^ Kupim MOTOR ATX 50. »738-876 25514 —" ^ -a Kupim gradbeno BARAKO in le«, šolanje. »312-255 Kupim TRAVNO SILAŽO v «401-367 Petek, 9. avgusta 1996 MALI OGLASI 39. STRAN • GORENJSKI GLAS LOKALI .frodamo: na glavni ulici v mestnem Krania prodamo več kot 1000 Jf poslovnega prostora. K3 KERN, £2:353, fax 221-785_14776 ODDAMO v najem v bližini Kranja sovino v obratovanju 100 m2 in bistro 50 m2. K 3 KERN, ©221-353, *X 221 -785 1849» Prodamo v Sk. Loki 43 m2 LOKALA ^ gl. ulici, od tega 25 m2 neto eyreine, cena je 63 000 DEM. K3 *|RN d.o.o., »221-353 in fax 221- ODDAMO KRANJ restavracijo, pl-^rne 3 etaže, 685 m2 uporabnih RQ'vrSin, skladišče 135 m2, parkirna, možnost delnega odkupa ali 2pma. DOM NEPREMICINE, Kor-^ka c. 16, Kranj, 22-33-00 24632 ODDAMO KRANJ Planina za 10 let POdamo poslovno stavbo ob cesti, v gradnji 3 etaže po 120 m2, vlaganja U kompenzirajo z ugodno najemnici KRANJ CENTER 40 m2 v priti, prirnerno za frizerski salon ali trgovs-KJpkal. 1200 DEM. DOM NEPRE-5f'0NlNE, Koroška c. 16, Kranj, 22- ^^00__24633 PRODAMO MEDVODE okolica: lovsko poslovni center z več lokali n Velikim parkiriščem, večjim stano-^njem in sobami za goste. DOM ^PREMIČNINE, Koroška c. 16, ^anj, 22-33-00 24634 CD lye, Igralne paf*^ ?C kartice, računa nWnlbor.... raòunalnlsw P USERSKI Tiskalnik ! OKI 4W i ^strani/min, 600 dpi 56.9005 °stala računalniška oprema v trgovini MEGABIT Voh MOHORJEVEM KLANCU, a°Plvčeva 17, telefon 22 20 30 delovni (as: »00-13.00,15.00-18.30 sobota 9.30-12.00 Poàir?amo v centru rnesta 60 m2 tari' )£e9a prostora, odkup Inven-3/» 30.000 DEM. K 3 KERN, 221-^^ 221-785 24719 nena2"^ - prodamo 64 m2 poslovil;: Pastora z vso dokumentacijo □^živilsko dejvnost za 35000 e^lAGENT Kranj, 223-485, 0609/ ^33 ^RANJ. Proç.'^'PLANINA oddamo poslovne Pisa, re cca 250 m2 za trgovino ali ^l^STANING 242-754 25516 r^OOVLJICA ob prometnici odda-storK. ovne Prostore za trgovine ali ^18^400 m2. STANING, 242-754 s&iím v naJem PROSTOR za "*633 7 8 Parkirnim prostorom. V 287 0fli Loki oddam LOKAL. »622- 25287 Pro«r,tntnj Kranja oddamo poslovni neteča. 40 m2 v prvi etaži, za ItJOo iv2 dejavnost, v dodelavi za 493 aii olM mesečno.® 0609-643- ^^£23-485 _25365 sÏÏeía° v obratovanju cca. 150 °dkun,! ureJeno parkirišče brez Dr^Mp* ir>ventarja oddamo za 3500 fcilom l£s,?ino z enoletnim predpla-*^g223-485 alii 06D9-643-493 ^oe 221-785_24458 Prodamo Portorož (Lucija) - 2 ss v 5. nadstr., cena 110 000 DEM. K3 KERN d.o.o., 0221-353 in fax 221" 785_■_2445« Kupimo Kranj garsonjero do 45000 DEM, lahko brez CK. Brez provizija-DOM NEPREMICINE, Koroška C 16> Kranj, 022-33-00_249» Prodamo Radovljica 3 ss 62 m2 f pritličju, cena 92000 DEM. K 3 KERN. 221 -353, tel In fax 221 -785 24714 Prodamo Radovljica 1,5 s v 4. nadstropju/zadnje, cena 80.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, fax 221- 785 2471» Prodamo Begunje 2 ss 60 m2 ZgoW pri Begunjah v pritličju hiše. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 2^ Prodamo 2 ss komfortno stanovanja na Planini za 95 000 DEM. MANDA" 022-44-77_ Prodamo 2 ss komfortnon stanovanje na Planini za 90 000 DeN1' MANDAT 022-44-77 2'*U Prodamo 3 ss komfortno stanovanj* na Planini za 117 000 DEM. MANDA» 022-44-77_24*oJ ODDAMO 1 ss stanovanje na Plan1"1 in 2 as v Zapužah. MANDAT 02Z-44-77_ Prodamo v Kranju 1 ss 40 m2 v šorlljevem naselju menjamo za 3 ■* v tem predelu, tudi Vodovodni sW: K 3 KERN. tel.; 221-353, fax 221 -7» 25000__ Prodamo Kranj 1 ss 40 m2 v V. nad-j stanovanje je prazno, cena 6500« DEM. K 3 KERN, tel.: 221-353, m 221-785__2500J, Prodamo Tržič 1 ss 38,50 m2 v H-nad., cena 45000 DEM. K 3 KEP*! 221 -353, tel. In fax 221 -785 RADIO 104.5 A || A I0S.9 -m 107J V IIII v1 107.5 OGNJIŠČE U\. IS2-1I 26 f«. 152-13-62 TRIO ali DUO Igra na ohcetih, obletnicah, v lokalih, cena uhodna. 0731-015. 56-716 25300 Prostovoljno gasilsko društvo Žabnica prireja ob 90-letnici V SOBOTO, 10. AVGUSTA 1996 ob 19. url VELIKO GASILSKO VAJO po vaji pa bo VRTNA VESELICA z ansamblom STRMINA. V nedeljo 11. avgusta ob 16. uri pa GAISLKO PARADO a slovesnostjo ob 90-letnlci. Po prireditvi bo pa VRTNA VESELICA z ansamblom IGOR IN ZLATI ZVOKI. Obe prireditvi bosta pod lipo na MIKLAVŽEVEM VRTU! VLJUDNO VABLJENI! VSTOPNINE NI! 25550 RAZNO PRODAM Prodam OKOVANE GAJBICE za krompir ali jabolka.0731-208 23404 Ugodno prodani UČBENIKE za 8. razred, ČOLN Maostral 18 S ter SESALNIK Iskra 1000. 0326-619 POSLOVNI STIKI Ugodni avtomobilski krediti na podlagi OD do 5 let. Ugodna obrestna mera. Pokliči 090-42-14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min. 26382 Nudimo vse vrste posojil najugodnej§e obresti. Tel.: 064/211-847 Ugodni gotovinski krediti na podlagi OD ali pokojnine. Hitra realizacija. Pokličite 090-42-14 ali 900. PTT strošek 78 SIT/0.5 min._26353 Nudimo kratkoročna posojila na osnovi zastavitve. 0741-385, 0609/ 638-278__ _25415 Prodam BONE za nakup živil, 7 % ceneje. 0736-414 25530 ODDIH V ZDRAVILIŠČU LAŠKO POČITNIŠKI, ZDRAVSTVENI IN VIKEND PROGRAMI Popusti za upokojence in družine Za sprostitev, obnavljanje moči in zdravja Vas vabimo na kopanje v nov zunanji in notranji termalni bazen, masaže, sodoben fitness studio s kardio linijo, finsko in turško savno, biserno - zeliščne kopeli, pedikerski in frizerski salon. Informacije In rezervacije po telefonu (063) 731-336. ZDRAVILIŠČE LAŠKO ZDRAVJE POČITEK SPROSTITEV pRODAMO V KRANJU: 1,5 sobno sanovanje, 2 sobno, 3 sobno in ginsobno; V ŠKOFJI LOKI - garson-|8rp. 1 sobno, 2 sobno, 2,5 sobno, 3 7>no, PARCELO ZAZIDLJIVO, po-J'ovni prostor, hiše; V ŽELEZNIKIH 1 ^bno stanovanje, HIŠE; v GORENJI SSjj 2,5 sobno stanovanje, JESE-Vrvf ^ sobno stanovanje; MED-^DE 3 sobno stanovanje. PIA gREMIČNINE, ©064/623-117 .KUPCI: na zalogi imamo veliko SfVHo NEPREMIČNIN- stanovanj In 8* Po celotni Gorenjski. PRODAJAL-če bi radi prodajll svojo nepre-^Cnino - v PIA NEPREMIČNINAH "Jamo na zalogi vedno dovolj speci-Wm kupcev. PIA NEPREMIČNINE, «064/623-117_25062 mati z otrokom. Iščem manjše ^anovanje v okolici Radovljice za '"»sečno najemnino 150 DEM. Pri-rTfvljena sem nuditi tudi pomoč ^gjši osebi. © 713-314 25092 .JOOAMO KRANJ: Planina 11 ss/lll. r3, I. 45 m2, 65000 DEM; 1 ss, 44 S«U obnovljeno, 70.000 DEM; CTer 4 ss, 98/III, CK. tel., 147.000 !*M, DOM NEPREMIČNINE, Koroš- ka c- 16, Kranj. ©22-33-00 25110 ODDAMO: Zapuže pri Begunjah: 2 !?v hiši s pos. vhodom, 500 DEM/ p»s. za par brez otrok, novo, hwi NART 1-5 s- opremljeno. CK, v '81 s pos. vhodom, 500 DEM/mes, rvlP'kl ogrevanja všteti v najemnino. "UM NEPREMIČNINE, Koroška c. .^Kranj, ©22-33-00_25111 2PDAMO: PLANINA II 2 ss stanove s kabinetom, 67 m2, cena 87 DEM- JESENICE 2 ss stano-Pi Jk!,k54 m2. cena 55 000 DEM, LANINA I, 2 ss s kabinetoma, 92 L&*Cena 120 000 DEM, ŠKOFJA SJKA 2 ss. 72 m2, cena 115 000 FRAST d.o.o.. ©242-651 In ^^9-626-581_25250 Rt*'6"1 v najem 2-sobno komfortno »SNOVANJE s telefonom in cen-« no kurjavo, primerno za obrt ali za j?'avce. ©224-730, 224-731 v pe-j^soboto in nedeljo od 9.-18. ure l?.?dam SOBO moškemu, z uporabo ^"jejn kopalnice. ©310-60125277 {jSP^imem enega podnajemnika, ^am opremljeno SOBO, ogreva-^325-873 25321 0rJudam 2 ss stanovanje rehovlje 14, ©241-686 v hiši. 25348 ^EÏEVANJE ASTROLOGIJA NUMER010GUA Mtigic line 090 4 123 ^i^Ópp 34 Ljubljana Črnuče 156 SIT/mn ^am stanovanJ v Kranju ali okolici *nan i*10 v naJem a,i kupimo za na5ïe 'nteresente z najnižjimi stroški bJ'fga posredovanja. Pokličite ne «nSK žal- AGENT Kranj, 223-485 ^09/643-493 25375 '»Doran'u na Planini nuin0 prodamo leno razP°rejeno enosobno pregra-8rjnr>^anovanJe 53 m2, atrijsko za 643 2£-DEM- ©223-485, ali 0609/ 25376 ali - agencija 064/621-755 ali v Tržiču, tel. 061/53-370. /\*~*'^tour -----— I AVT0S0LA ing. HUMAR Že pno Ihro ZApoRLd" jlAJBOUŠA '.ctI.avi0 šoIa. ÉdÍNA šoU, ki JE dosEqlA EVROPSKO USPEŠNOST. Tečaj CPP vsak Ï PONEDELJEK ob 9h(Joppldne in ob 18 popoldne Prodam JUGO 55 KORAL, I. 89, reg. do 6797, cena 3000 DEM. ©224-626, popoldan 25525 ALFA 33 1.3 S, I. 86, reg. do 7/97, rdeča, AL PLATIŠČA, temna st., po višini nastavljiv volan, prodam. ©58- 133 25532 WARTBURG, I. 89, z gclfovim motorjem, zelo dobro ohranjen, prodam za 3000 DEM. ©242-356 25533 JUGO 45 KORAL, letnik 1988, rdeče barve, prodam. Q© 632-891 25537 Prodam R 4, letnik 1986, dobro ohranjeno za 155.000 STI. ©731- 167 25538 FIAT BERTONE x 1/9, rdeč, 6.300 DEM. AVTO LESCE ©71 9-118 25548 Prodam GOLF GTI, I. 82, cena 2500 DEM. AVTOPRIS 312-255 25549 Prodam R 18, I. 84, reg. 8/97. ©731-253 25553 Prodam R 5 CAMPUS 1.4, 5 v, I. 94, cena 10.500 DEM. ©312-255 25555 Prodam GOLF JXD, I. 86, cena po dogovoru. AVTOPRIS 312-255 25558 Prodam AX TRD 1.4, I.93, cena 10600 DEM. AVTOPRIS 312-255 . Prodam SUBARU SEDAN 700 super deluxe, letnik 1989. ©733-670 25559 OPEL ASTRA 1.61, letnik 1992 z dodatno opremo, ugodno prodam, nujno. ©331-896 25581 R 18 TLJ, letnik 1983, reg. do 12/96, lepo ohranjen, cena po dogovoru. ©323-451 25562 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 Odkup, prodaja in prepis vozil. AVTOPRIS 312-255_25563 Prodam R 9, letnik 1983. ©213-626 25564_ Prodam Z 101, letnik 1986 in 90. ©312-255_25565 Prodam PASSAT G 60 karavan, letnik 90. AVTOPRIS 312-255 25568 Prodam CLIO 1.2 TN, letnik 1994, C 13800 DEM. AVTOPRIS 312-255 25567 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLS, I. 95, vsa oprema, HYUNDAI PONY 1.5 LSI, I. 93, Z 128, I. 89. HYUNDAI SALON JAVORNIK, J. Finžgarja 5, Jesenice, od 9-12. ure od 14. -17. ure, ©83-389 25573 Prodam OPEL OMEGA 2.0 I limuzina, CD oprema, I. 91, Izredno ohranjen, ugodno. ©738-333, ode 15. do 20. ure 25577 GOLF diesel, letnik 1986, reg. do 5/ 97, dodatno opremljen, ugodno prodam. ©725-055 ali 0609/643-054 25S79 Prodam dobro ohranjeno SCALO, letnik 1988, reg. 5.4.97. Boško, Delavska 19 25584 Prodani GOLF letnik 1981 in JUGO-TA 55, letnik 1989. ©323 590 255B5 Prodam FIAT PANDA 1.0 Fire, I. 93,prvi lastnik, možen kredit. ©331- 01 3 25568 GOLF JGL dlesel, letnik 1984, bele barvo, reg. 8/97. ©620 C35 25609 JUGO 45 AX, letnik 87/80, iog. do 4/ a/, ugodno prodam. ©45-170 25614 Prodam R 4 GTL, modre barve, letnik 84/85, prenovljen. Cena 1700 DEM. ©325-208 256is Piodam JUGO 55, letnik 90, pre-vu?onih 33000 milj, reg. 3/97, zelo lepo ohranjen. ©624 339, po 17. url Prodam ZASTAVO 101, dobro ohranjena, I.86.Q46-269 25531 Prodam R 4 GTL, 1.89, cena po dogovoru.Q421-011 25633 Prodam GOLF JXD, I.87. bele barve. ©83-423 25638 Prodam AX CABAN, I.92, kovinska zelena barva.©47-767 pop. 25640 Ugodno prodam ŠKODO 105 S, I.84.Q332-494 25642 . Prodam JUGO 45, I.85, bele barve, obnovljen. Markelj, Datinec 8 A, Preddvor 25543 Najbolje prodajan program do sedaj pri nas. Izreden zaslužek. ©53-410 ali 0609/634-584_?mm Delo na domu različnih dejavnosti, ugodni delovni pogoji. ©213-114 25526 GOSTIŠČE POSAVEC zaposli dekle za strežbo. Lahko honorarno ali redno. Osebni dohodek po dogovoru. Delo je popoldansko. ©730- 2 1 2 25575 ŽIVALI ZAPOSLITVE Iščemo AVKVIZITERJE za prodajo medicinskega aparata.Q55-446 in 802-274 22984 Iščem akviziterje za prodajo ortopedskih natikačev. ©79-30 int 2852 od 9-12.ure In od 15. do 19. ure24845 Takoj zaposlimo KV mlajšega KUHARJA ali pripravnika. ©741-058 Prodam KRAVO s teličko, tudi samo teličko. ©49-012 24790 Srčkano MUCO oddam dobrim ljudem. O 211-373 Prodam mladiče JACK RUSSEL terijerje, starši uvožen iz Švice z rodovnikom. ©741-269 25496 Prodam ODOJKE in večje PRAŠIČE. Voglje ©49-252__25499 Prodam več črnobelih TELET od 100 kg naprej. ©49-323 25507 VNEDEJLJO 11. avgusta ob l(f v kmetijski oddaji: PROBLEMATIKA SOMATSKIH CELIC V MLEKU ^^^^^r radio Uri 89,8, 91,2 in 96,4 Mhz STEREO RDS Zaposlim samostojnega polagalca parketarja. ©324-934, po 19. uri 25580_ Primerno nagrado nudimo aktivnemu komercialistu za trženje naših dejavnosti. HRIBAR -BLESK.d.o.o., kontakna oseba Hribar Brane 331- 431 25590 Zaposlimo elektroinstalaterja z ve-čeltno prakso. ©59-001, po 20. url Iščemo trgovskega potnika - komercialista za prodajo audio Izdelkov. Od kandidata pričakujemo osnovno poznavanje domače in svetovne glasbene scene, pasivno znanje angleškega jezika in izpit B kategorije. Možna je redna zaposlitev. Ponujamo stimulativni OD. Kandidati naj svoje prijave s kratkim življenjepisom pošljejo na naslov: Pan, d.o.o., Gregorčičeva 8, Kranj, najkasneje do 20. avgusta 1998. Postanite najboljši med najboljšimi! Pridružite se najuspešnejši prodajni mreži v Sloveniji pri prodaji knjižnih uspešnic kot so (Velika ilustrirana otroška enciklopedija, Turistični vodnik Slovenije, Odkrivanje angleščine, Bližnjica do matematike). Zagotavljamo vam tedenska izplačila, možnost redne zaposlitve. ©0609/637-492, 064/634-064, 56-105 25160 Zaposlimo dekle za pomoč v strežbi in vaditelja fitnesa. ©326-346 25226 Honorarno delo dobita dva moška v starosti do 35 let, s srednjo ali višjo šolo iz Kranja ali Radovljice z okolico. ©061/824-081,0609/636-295 25281 Zaposlimo mesarja za delo v prodajalni. ©325-998 25304 Postanite uspešen zastopnik največje slovenske založbe. Ekskluzivni otroški in šolski program. Ni potreben SP, tedensko Izplačilo. ©212-260, 0609/620-560 25313 Zaposlimo več PRODAJALK -PRODAJALCEV živilske stroke v Kranju. Informacije po telefonu: 45-596, od 19. ure dalje. Nudimo zaposlitev za delo na žagi. ©64-103 25316 Iščemo dekle oz. fanta za delo v hotelski restavraciji. Hotel Dom Planica, ©064/876-052 25322 Zaposlimo KUHARICO a la carte za idilično plačo. ©801-669, od 19. do 21. Ure 25327 Delo dobi NATAKARICA za delo v restavraciji. ©620-566 Int. 34 25330 KOMERCIALISTE za delo na terenu znanih kupcev vabi uveljavljeno podjetje z delovno zaščitno in medicinsko opremo. Šifra: LASTEN PREVOZ 25340 Zaposlimo dekle za strežbo. Zažel-Jena ustrezna izobrazba ali izkušnje. ©41-462 25343 Zaposlimo več ZAVAROVALNIH ZASTOPNIKOV. Pisne vlogo pošljite na agencijo VITA Kranj, Smledniska 41/A 25361 V okrepčevalnici v centru Kranja takoj zaposlimo NATAKARJA aH NATAKARICO. ©211 -84 1 25388 Prodam BIKCA simentalca, starega 7 tednov. ©421-486, Velesovo 12 25503 Dobrim ljudem ODDAM mlade MUCKE. ©323-291_25153 Prodam KRAVO v 9. mesecu brejostl drugo tele, teličko 100 kg, obe simentalki. ©421-678 25214 Prodamo 7 mesečnega čistokrvnega RJAVEGA KOKERŠPANJELA. ©327-063, po 20. uri 25218 Prodam dve breji TELICI, 9. mesecev, simentalki. ©422-059 25220 Prodam črno belo telico, 6 mes. brejo, cena po dogovoru. ©061/ 824-503 25227 Prodam teleta simentalca pasme po izbiri ali bike. ©733-170 25228 Prodam dva TELIČKA, črnobela, stara en teden. © 061/823-70625230 TELICO simentalko brejo 9 mesecev in TELIČKI stari 10 dni simentalske in mesne pasme, prodam. Cvenkelj, Ljubno 103 25238 Prodam 100 kg težke PRAŠIČE. ©43-451 25241 Prodam BIKCA simentalca 120 kg. ©697-040 25258 Oddam 5 tednov stare KUŽKE -mešančke. ©64-332 25259 Prodam KRAVO v 9. mesecu brejostl, dobra mlekarica. ©64-341 25271_ Oddam 5 tednov stare KUŽKE mešančke. ©64-332_25274 Prodam TELICO v 9. mesecu brejosti in zapravljivček. ©41-870 25275_;_• Prodam 8 tednov starega BIKCA Slm. ©52-116_25276 Prodam 10 dni starega BIKCA sivca In PRAŠIČA nad 150 kg. ©692-504 25290_ Oddamo prijazno mešanko NEMŠKEGA OVČARJA, staro dve leti. ©46-175 25291 SAMOJEDE - čistokrvne mladičke z rodovnikom, cepljene in tetovitane, prodam, a 53-855 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko od KRAVE A kontrole simentalke. Kristan Tine, Hlebce 30, Lesce 25292 MLADO KOZO, prodam. Stražišče, Pot na Jošta 34 25301 Od 31.8. dalje bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE (20 tedenske rjave jarkice) cepljene, talna vzreja, debikirani kljuni. Zbiramo naročila, Žabnica 39, ©311-767 25306 Kupim dva 10 dni stara simentalca. ©738-851_25308 Prodam 3 mesece staro črnobelo telico. Radič, Dobro polje 1, Brezje 25315 OVCE in JAGENČKA prodam. ©64- 429 2M18 Oddajamo MUCKE stare 2 meseca. ©66-046 2532' Prodam KOŽICO in KOZLIČKA, stara dva meseca. Kovač, Zg. Bes-nica 49__jgf Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dnl.©66-134__253j? Oddam dva kosmata MUCKA do-brim ljudem. ©53-245 BIKCA starega en teden, prodam. ©733-316__«£1 Prodam 7 tednov staro PISIČK0 pasme nemški ovčar, odličnih staršev z rodovnikom. Je že cepljen* ©862-951 2541' Prodam KRAVO s teletom in breje telice. KoselJ, Doslovče 26 B, Žirovnica_j^S Prodam plemenske ZAJCE, stare J mesece, za nadaljno rejo. Q46-355j zvečer_ Prodam BIKCA sim., starega Prodam TELIČKO simentalko 250JJ KRAVO simentalko.©47-318 KAM NOSEŠTVO ÍMIKO RAKOVEC, S.p., ^ LEDINA 28, ZASIP, 4260 BLcy Tel.: (064) 76-966 DELAVNICA: DOBRAVSKA J 4270 JESENICE, Tel.: (064) 83-&>» • IZDELAVA IN OBNOVA lC lfj NAGROBNIKOV • GRAVIRANJE ^ OBNAVLJANJE NAPISOV • nQtA PRODAJA IN MONTAŽA NAGROgGS OPREME • OPRAVLJAMO TU^ DRUGA KAMNOSEŠKA DELA (pulti, mize) Iščemo PIZZOPEKA z izkušnjami za delo v pizzeriji. ©46-878 25389 Iščem delo peka aH pizzopeka -večletne izkušnje. ©710-516 25396 Elektiikar išče pripravnico delo. ©715 429 25495 AKRIS d.o.o. KO PREVOZI, NOVO OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, ORGANIZACIJA, IZVEDBA Nova vas 17, 4240 Radovljica, Tel.: G64/733-3& NON-STOP ^ ZAHVALE ZAHVALA V 52. letu starosti nas je zapustil dragi sin, oče in stari oče in stari oče ' STANISLAV DRAKSLER Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem iz Naklega ter trobentaču. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: oče, sin in vnuka Kranj, 2. avgusta 1996 ZAHVALA Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa lalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otolen, ker te med nami, mamica ni. Ob boleči izgubi naše drage mame, žene, sestre in tete MILKE ŠOLAR roj. Jager Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku, pevcem, zvonarjem in pogrebnikom. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam stali od strani jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem, ki ste sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Francelj, sin Borut in hči Martina in vsi njeni ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega moža, očeta, sina in brata RUDIJA BORŠTARJA se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sorodnikom in znancem na Gorenjskem za izrečena sožalja, tolažilne besede, vsem, ki ste darovali sveče in cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Glogovica, 27. julija 1996 ZAHVALA Danes, 9. avgusta, mineva mesec dni, odkar je umrla FRANCKA LOTRIČ Frtičarjeva Vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom iskrena hvala. Posebna hvala g. župniku Bojanu Likarju za lepe molitve in pogrebni obred, ga. Rezki Porenta za lep govor, g. organistu in cerkvenim pevcem Bog plačaj! Vsem, ki ste se s cvetjem, svečami ali na kakršen koli način spomnili nanjo, iskrena hvala. NJENI: sestri, svak, nečaki, nečakinje z družinami in sorodstvo Češnjica, Dražgoše, 9. avgusta 1996 V SPOMIN Solza na licu se je posušila, a bolečina v srcu še ni minila. Ali kdaj bo? 8. avgusta so minila tri leta, odkar nas je prerano za vedno zapustil naš ALEŠ FAJFAR z Orehka pri Kranju Hvala vsem tistim, ki ga še vedno ohranjate v spominu, skrbite, da lučka na njegovem grobu nikoli ne ugasne, ali mu poklonite cvetlico. VSI NJEGOVI Kranj, 8. avgusta 1996 ZAHVALA Mirno in tiho nas je zapustila v 67. letu starosti draga mami, tašča, stara mama in sestra FRANČIŠKA - FANIKA KOŽELJ roj. Baraga, z Župančičeve ul. 12, iz Huj v Kranju Zahvaljujemo se zdravniškemu in medicinskemu osebju Inštituta Golnik v času zdravljenja, pogrebniku g. Jeriču; gospodu župniku, pevcem in trobentaču za pogrebni obred; sodelavcem Afpetourja Škofja Loka in Loka Škofja Loka. Iskrena hvala njenim prijateljicam in znancem za izrečena sožalja, krasno cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Kranj, 31. julija 1996 ZAHVALA Tam rešen reve si in tele, tam prost si izkušnjav in zmot, nobena spona te ne vele, voliš si čas in kraj in pot. (S. Gregorčič) Ob boleči izgubi sina, brata, strica, nečaka FRANCIJA KUMRA se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, gospodu župniku, pevcem, godbi, kolektivoma SGP Tehnik in Centra slepih in slabovidnih Šk. Loka, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali sveče in cvetje. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 1. avgusta 1996 STANČKU! Mnogo, mnogo prezgodaj si za vedno zaspal v objemu Jelovice, ki ti je bila tvoj drugi dom. ZAHVALA V 48. letu starosti je prenehalo biti srce našemu dragemu sinu in bratu STANETU KALANU Sr. Bitnje 15 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, za ^stna in pisna izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala dr. Pagonovi iz ZD Kranj ** zdravljenje, dežurnemu zdravniku dr. Marjanu Zupancu iz ZD Radovljica, Gasilskemu Jruštvu Bitnje in ostalim gasilskim društvom, g. Lojzku Hafnarju za poslovilne besede, Splektivu in upokojencem Gorenjske banke Kranj, Zveza slepih Kranj, NK Bitnje, DU žabnica, ter sodelavkam ZD Kranj. Še prav posebna zahvala gre g. župniku Grozdeku za *ePo opravljeni pogrebni obred in obred svete maše, pevcem iz Nakla za zapete |a,ostinke, gospodu za zaigrano Tišino, ter Pogrebnemu zavodu iz Kranja in Radovljice. òe enkrat iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga nosite še naprej v lepem spominu. Žalujoči: mama Milka, sestra Mili in ostalo sorodstvo Sr. Bitnje, 31. j.Nja 1996 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta VIKTORJA ALJANČIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem za darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala tudi ZD Tržič in UKC Ljubljana, pevcem iz Naklega, g. Pangeršiču za zaigrano Tišino, gasilcem iz Kovorja, Komunalni službi in gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Vsem, ki so sočustvovali z nami in ga pospremili v tako številnem sprevodu na njegovo zadnjo pot. Se enkrat hvala. VSI NJEGOVI Zvirče, 24. julija 1996 ZAHVALA V 67. letu starosti nas je po hudi bolezni prerano zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, brat, stric in svak ANTON PETROVČIČ st. Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo osebju bolnišnice Jesenice, sodelavkam Kokre Globusa in sodelavcem Tuti -fruti, GD Podbrezjem ZB Podbrezje, Društvu upokojencev Naklo, pogrebnemu podjetju Navček, pevcem za zapete žalostinke in sosedu Edu za ganljiv poslovilni govor. Posebna zahvala sosedam Zvonki, Tini in Francki za nesebično pomoč. Vsem, ki ste nam stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Podbrezje, Idrija, Zagreb, avgusta 1996 ZADNJA STRAN Telekom^ Slovenije Nacionalni operater telekomunikacij r r::g:'V TELEFONSKI PRIKLJUČEK M za 17 000 SIT • > II obrok Po vključitvi plačate 6 obrokov in VAS telefonski priključek bo res VAS Drugi priključek za gospodinjstva 30% ceneje. Vse dodatne informacije so vam na voljo na brezplačni telefonski številki 080 80 80 Telekom Slovenije * PE Kranj Telekom V) PEKranj Telekom Slovenije. ï'I^bijr^ Ut.|1lrka Vad^alVtóOOKrai^ G.G. Dvč, in z Alpskim kvintetom Prva; na svojih koncertih Alpski kvintet običajno zaigra tudi poskočno polko z naslovom Čez Ljubelj. Ko je pred slabima dvema tednoma Alpski kvintet poskušal priti čez Ljubelj, mu brez delovnih viz za igranje v Avstriji to ni uspelo. Zato ima polka do nadaljnjega naslov: Do Ljubelja. Druga: o tem, kako "v livo" je Alpski kvintet zadnjo julijsko nedeljo spoznaval krutost "odprtih" evropskih meja, ste v Gorenjskem glasu le brali. Vodja ansambla Jože Antonič je k temu dogodku pikro dodal: "Če bo šlo tako naprej, nas bodo za naslednjo razglednico slikali - v zaporu!" Tretja: Franc Pestotnik • Podokničar, ki je napovedoval na koncertu ob 30-letnici Alpskega kvinteta v Gorjah minulo nedeljo, je uvodni govor začel takole: "Pozdravljam vse občinske svetnike, župane in druge presvetle funkcionarje. In naj dajo za eno rundo!" Kljub tokrat odličnemu ozvočenju ga nihče od pozdravljenih ni dobro slišal... Odslej brez elektrike Stražišče, 8. avgusta - Včeraj zjutraj so delavci elektra nekdanjemu samskemu domu v Stražišču, katerega lastnik je podjetje Inf o hip, izklopilo elektriko. Razlog za izklop je neplačilo računov, dolg pa sega tri mesece nazaj. Kot je povedal Peter Klofutar, eden od lastnikov podjetja, računov za elektriko niso plačali zaradi nelikvidnosti. Del stanovalcev je po njegovem mnenju sicer plačeval stroške bivanja v domu, prejeta plačila pa niso zadostovala za plačdo računov. Vroča stražiška tema -nekdanji Tekstilindusov samski dom se nikakor noče in noče shladiti. Po vseh pogajanjih in preučenih rokih za odjavo in ponovno prijavo, so v četrtek na vrata doma potrkali delavci kranjskega Elektra. Njihova naloga - odklop električnega toka. Kot smo izvedeli pri enem od lastnikov Info Hipa Petru Klofutarju, je razlog za odklop neplačilo računov. Zaradi prevelikih stroškov obratovanja in premalo prejetih plačil stanovalcev doma ima pod-jetjke likvidnostne težave, zaradi katerih že tri mesece ni moglo plačati računov za elektriko. Dom ima skupni števec. Stanovalci so doslej lastniku s položnicami plačevcali stroške obratovanja. Nekateri in ne vsi, kot nam je povedal Peter Klofutar. Lastnika doma še do danes ne vesta, kdo vse živi pod njuno streho, kljub temu, da je v ponedeljek minil odjavni rok ter možnost ponovne prijave sta se doslej za to odločila edinole dva. Očitki, da zahtevajo previsoke najemnine so po njegovem mnenju neosnovane, saj so stanovalcem na zadnjih pogajanjih ponudili najugodnejšo najemnino, ki pa so jo stanovalci zavrnili. Kdaj bodo v nekdanjem samskem domu ponovno vključili elektriko zaenkrat ne ve še nihče. Terjatev, ki naj bi jih menda bilo za dober milijon, podjetje še nekaj časa ne bo moglo plačati. "S problemom stanovalcev se bo poleg nas moral spoprijeti tudi kdo drug, tisti, ki so si doslej ob tem problemu zatiskali oči," ie ob koncu pogovora dejal Peter Klofutar. Izklop elektrike naj bi po njegovih zagotovilih ne bila poteza izsiljevanja, čeprav jo nekateri stanovalci označujejo prav za to. • U.Š. V A*NKi b' DViGNilA V£& D£- fcvej v£>aj( KAjvt 6Re£ Ne prezrite! Veliko izvodov Gorenjskega glasa smo danes, na dan odprtja Gorenjskega sejma, dostavili tudi v naključno izbrane poštne nabiralnike po različnih krajih po Gorenjskem. Naša skromna prošnja: želimo si le to, da bi Vam bil časopis všeč, da bi v njem našli dobro branje, in da bi se odločili naročiti Gorenjski glas. Za lažjo odločitev naročiti Gorenjski glas: vsem, ki boste naroČili Gorenjski glas v avgustu 1996, podarimo naročnino do konca septembra. Naročnikom dostavlja naslovljene izvode Pošta Slovenije. Če boste že danes, v petek, ali pa vsaj ponedeljek dopoldan naročili Gorenjski glas, boste že v torek prvič prejeli Vaš naslovljeni izvod in z njim sodelovali v sejemski naročniški nagradni igri. Motno je tudi, da ste redni naročniki časopisa danes v svojem poštnem nabiralniku - poleg Vašega Gorenjskega glasa z Vašim naslovom - našli še enega zraven. Ne, nič ni narobe: bolje je imeti dva kot nobenega! Prisrčna hvala, če boste Vaš dodatni izvod Gorenjskega glasa odstopiti prijateljem, znancem, sorodnikom in jih povabili, da se nam pridružijo kot novi naročniki! P. S.: Naročniška nagradna igra je na drugi strani, obvezno pa mora biti izpolnjen kupon izrezan skupaj z Vašim naslovom s prve strani! "Vojna" za športne objekte se nadaljuje Župan Gros "zasegel" stadion Med nasilnim prevzemom stadiona je napovedal, da bo prevzel tudi letni bazen in športno dvorano na Planini. Kranj, 8. avgusta - Iz strokovne službe Športne zveze Kranj so nas tik pred zaključkom redakcije današnjega Gorenjskega glasa obvestili, da je župan Mestne občine Kranj Vitomir Gros danes med 8. uro in 8.30 s ?recej številno ekipo (klju-avnicar, varnostniki, pravnik in gospodje Terglav, Rakuš, Globočnik) nasilno "zasegel" športni objekt stadion, tako da so prcžagali oziroma prevrtali ključavnice. Hkrati je med nasilnim posegom napovedal, da bo podobno prevzel tudi letni bazen in športno dvorano na Planini, s katerima upravlja Športna zveza. "Vojna" za športne objekte se torej nadaljuje. • A. Z. Blagoslovitev v Gradu V nedeljo bodo blagoslovili obnovljeno cerkev sv. Helene v Gradu Grad - V vasi Grad v cerkljanski občini je bil pred petimi leti končan prvi del obnove podružnične cerkve sv. Helene. Letos so obnovili škarpo ob cerkvi, v cerkvi pa nova okna, stopnice na kor, na novo pa so prepleskali notranjost cerkve. Vsa obnovitvena dela na podružnični cerkvi sv. Helene bo v nedeljo, 11. avgusta, ob 10. uri, ko vas praznuje tudi žegnanje, blagoslovil ljubljanski pomožni škof in rojak Jožef Kvas, ki bo opravil tudi zahvalno sv. mašo. • J. Kuhar Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Helena Blagne - Zaman drugič Tenetiše - Se še spomnite, da smo dva tedna nazaj gostili Heleno Blagne - Zaman? Tedaj tudi nismo zaman povedali, da je Helena med našimi kuponi, ki jih seveda še vedno lahko izpolnjujete in pošiljate (vam ne bomo zamerili), največkrat omenjeno ime. Mnogi predlogi na naš naslov ne prihajajo zaman. In tako je naneslo, da smo presenetili še nekoga. Zadnjič smo bili v Škofji Loki, tokrat pa smo šli v Tenetiše, kraj, ki se zadnje čase kar pogosto pojavlja tudi v našem časopisu. Vendar danes ne bomo vznemirjali vaši živcev z dnevno politiko. Naš namen je drugačen, kajne. Torej, v Tenetišah smo obiskali Svetozarja Matijaše-viča. In ni bilo zaman, saj je Svetozar sila zaposlen državljan, zato mu je Helenin obisk kar prav prišel, da se je malo sprostil. Da bi Helenin obisk razveselil našega presenečen-ca, sta si zaželela zakonca Sušnik, Svetozar-jeva najbližja soseda, ki sta med obiskom še enkrat povedala, da je njun sosed zelo navdušen nad Heleno. Helena je Svetozarju na obisku podarila svoj nov cd... hm, zgoščenko ... ali pa je to stisnjenka, če ni tlačenka ... Ah - svoj novi album s pomenljivim naslovom Helena. No, Helena pa ni zaman največja zvezda, zadnjič smo dejali prva roža, naše estrade, saj zna zapeti tudi brez playbacka. To je dokazala tudi na tokratni Kameri. Predlagamo vam, da si danes ob 20.20 programu Gorenjske televizije TELE-TV Kranj ogledate Kamero presenečenja. Boste videli, ne bo zaman. • Simon in Una Cenjena stranke obveščamo, da zaradi začetka gradbenih del pošta 4260 Bled v soboto, 10. avgusta 1996, posluje le do 12. ure. Od ponedeljka, 12. avgusta 1996, dalje bo pošta Bled poslovala v običajnem delovnem času na novi začasni lokaciji v hotelu Krim. 1ADÍÒ TUDI RADIO KRANJ IVA GORENJSKEM SEJMI/