Letno poročilo
I. mestne šestrazredne deške osnovne šole
v Ljubljani
o šolskem letu 1921/22.
Sestavil in na svetlo dal ravnatelj
Jakob Dimnik.
V	Ljubljani, 28. junija 1922.
Založila I. mestna deška osnovna šola. Natisnila Učiteljska tiskarna, Ljubljana.
Letno poročilo
I. mestne šestrazredne deške osnovne šole
v Ljubljani
o šolskem letu 1921 22.
Sestavil in na svetlo dal ravnatelj
Jakob Dimnik.
V	Ljubljani, 28. junija 1922.
Založila I. mestna deška osnovna šola. — Natisnila Učiteljska tiskarna, Ljubljana.
*}* Kralj Peter I. Osvoboditelj.
Naredba ministra z i vojno in mornarico z dne 16. avg. 1921. 1.
Kralj vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, Nj. Veličanstvo Peter K a r agj or gj e vi č, je umrl danes, 16. avgusta ob 17'30 v svoji prestolnici v Beogradu. Na prestol je stopil po členu 56 ustave Nj. Veličanstvo kralj Aleksander. Plemenito srce sivega kralja, ki je bilo 77 let v nepreseg-ljivi enaki ljubezni za vsa tri plemena enokrvnega našega naroda, je danes prenehalo biti. Njegova plemenita duša se je povspela v nebeške višine k Prestolu Najvišjega.
Junaki, sinovi rodovitne Sumadije, plakajte, ker je umrl prvi, najizvrstnejši sin Sumadije!
Sinovi kršne Hercegovine in Črne gore, divne Dalmacije, trde Krajine in Bosne ponosne, plakajte, ker je izdahnil Peter Mrkonjič!
Junaki, sinovi lepe Macedonije, plakajte, ker je umrl vaš osvoboditelj 1
Junaki, sinovi ponosne Hrvatske, dične Slovenije, rodovitne Slavonije, ravnega Srema, Bačke in Banata, plakajte, ker se je za vedno utrnila duša velikega kralja, ki vas je, vedno razdvojene, združil v skupnem objemu!
Junaki, vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, točite solze, ker je izdahnil sivi, veliki kralj, ki je z vašimi dedi in očeti z ne-čuveniini mukami in v ljutih borbah s sovražniki ustvaril svobodo nove domovine vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev!
Zastavite svoje solze in molite Boga, junaki, za pokoj duše velikega kralja Petra I. Karagjorgjeviča, in v splošni globoki žalosti vsega našega troimenega naroda se združite še trdnejše z njegovim naslednikom, Nj. Veličanstvom kraljem Aleksandrom Karagjorgjevičem!
Svečan spomin in slava blagopokojnemu kralju Petru! Naj živi Nj. Veličanstvo kralj Aleksander!
1* Kralj Peter I. Osvoboditelj
Manifest kralja Aleksandra.
Mojemu drugemu narodu!
Strt po velikih nuporili, ki jih je od Njega zahtevala poverjena Mu služba narodu in domovini, je zdihnil Moj mili roditelj, Nj. Velij čanstvo kralj Peter /., Svojo plemenito dušo.
Niti pod najtežjimi udarci usode ni Moj oče omahoval v Svoji zvestobi narodu zaobljubljeni misli.
On je v dneh največjih izkušenj in nesreč obvaroval vero v lepšo bodočnost naroda.
Skupno z narodom je krčil pota, ki so dovedla do vstajenja na; rodne zmage in slave.
Pod Njegovim modrim vladanjem, ki je imelo namen, da ves narod vzvalovi in vname za veliki ideal osvobojenja in ujedinjenja naroda, da pridobi zanj simpatije in pomoč bratskega ruskega naroda ter velikih prosvetljenih držav na zapadli, je bilo izvršeno zgodo* vinsko delo osvobojenja in ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v veliko narodno državo.
Ko je dočakal to največjo nagrado Svojega vsemogočnega Boga za brezprimerne žrtve Svoje in Svojega naroda, s katerim je delil zlo in dobro, je Moj vzvišeni roditelj zatisnil Svoje oči.
Ko stopam po členu 56. državne ustave na izpraznjeni prestol ter sprejemam kraljevsko oblast v svoje roke, objavljam Svojemu d ra: gemu narodu, da hočem zvest idealom Svojega roditelja čuvati ustavne svoboščine in prava državljanov, ščititi državno edinstvo in bdeti nad pridobitvami naroda, ki so Mi bile izročene v varstvo.
Oviran zaradi bolezni, da pridem na pogreb Svojega roditelja in da vršim kraljevo oblast, pooblaščam na podlagi člena 5S. ustave S\'oj ministrski svet, da Me zastopa v izvrševanju kraljeve oblasti po Mojih navodilih do Mojega povratka v domovino.
Slava Njegovemu Veličanstvu kralju Petru I. in mir Njegovi pl e; meniti duši!
Živel narod Srbov, Hrvatov in Slovencev!
Dano r Parizu, sedemnajstega avgusta leta tisočdevjtstoedenim dvajsetega.
ALEKSANDER, s. r.
Naš kralj Aleksander I.
1. Rojstvo in vzgoja.
»Kadar pride usodni trenutek, se bodo Karadjor* djeviei borili za svobodo očetnjave ne kot knezi ali vojvode, nego kot preprosti vojaki v vrstah ostalih bratov borilcev!«
Prisega kneza Petra Karadjordjeviea iz I. 1N75.
Aleksander Petrovič Karadjordjevič je bil rojen dne 4. (17.) decembra 1888. 1. na Cetinju kot drugi sin kralja Petra I. Osvoboditelja. Mati mu je bila kneginja Zorka, hči črnogorskega kneza in pozneje kralja Nikole. Prvi in najboljši učitelj mu je bil < če. Še deček je stopil s svojim starejšim bratom Djordjem (Jurjem) v dvorjanstvo ruskega carja Nikole II. ter se učil plemiških vednosti, zlasti lepega vedenja, jahanja, borjenja, raznih jezikov i. dr. Ko sta se vrnila, sta se posvetila rednim študijam ter se v družbi očeta kneza Petra poglabljala v srbsko, balkansko in obče jugoslovansko vprašanje.
Leta 1903. je Narodna skupščina v Beogradu pozvala Petra Karaš djoidjeviča, vnuka prvega srbskega osvoboditelja, na Karadjordjev prestol. Leta 1904. ob slavnosti kronanja se je tedanji šele 15 letni princ Aleksander v slavnostnem sprevodu za očetom in bratom, ki sta jezdila, vozil v dvorski kočiji ob strani sestrice princeze Jelene. Brat D j o r d j e je bil prestolonaslednik, Aleksander pa je poslej živel tiho ter se posvečal študijam in bojnim vajam.
V času nasilne aneksije Bosne in Hercegovine 1. 1909, ko je vsa Srbija vrela od ogorčenja nad postopanjem AvstrosOgrske, pa je prestolonaslednik Djordje postal žrtev grdih spletk. Zaradi ljubega miru, ki ga je takrat Srbija še zelo potrebovala, se je prestolonasled« nik Djordje na očetovo željo in zahtevo vlade žrtvoval Srbiji in na korist mirnejšemu bratu Aleksandru odpovedal vsem pravicam do prestola.
2. Prestolonaslednik.
Novi prestolonaslednik Aleksander, resen, miren in vztrajen mladenič, si je takoj osvojil srca državljanov in še posebno
vojske, med katero je živel najrajši. Z nepričakovano' vnemo in spo* sobnostjo se je poglobil v vojaški poklic ter po vsej zaslugi naglo napredoval.
3. Prva balkanska vojna.
Ko se je v jeseni 1. 1912. vnela prva balkanska vojna, ki so jo začeli Srbi v zvezi z ostalimi balkanskimi državami proti Tur» čiji, je kraljevič Aleksander že poveljeval glavnemu delu srbske armade. Aleksander je v družbi odličnih generalov doprinašal prav; cate čudeže; njegova vojska je prodirala kakor na krilili. V bitki pri Kumanovem so bili Turki popolnoma poraženi. Srbska vojska ni iz* gubila niti ene bitke. Prestolonaslednikova opreznost, premišljenost in osebna hrabrost je iznenadila svet. Priština, Skoplje, Prizren, Veles, Petovo, Demir Kapija in Kičevo so imena, ki so neločljivo zvezana z imeni Aleksandra, vojvode Putnika, Mišiča i. dr.
4. Druga balkanska vojna.
In ko je morala prvi slediti d r u g a balkanska voj n a , je bil prestolonaslednik Aleksander zopet na čelu armade, ki je zmago* vala Bolgare na Ovčjem polju, Bregalniei, na Rajčanskem Ridu in pri Redkih Bukvah.
5. Regent in kralj.
Kralj Peter je začel bolehati. Vsled tega je izročil dne 29 ju* ni j a 1914 izvrševanje vladarske oblasti prestolonasledniku Ale* ksandru. Od tega dne dalje je vladal Aleksander kot regent v Srbiji in od 1. decembra 1918 naprej pa ujedinjeni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in po smrti kralja Petra — dne 16. a v * g u s t a 1921 — je pa postal Aleksander naš k r a 1 j.
6. Svetovna vojna.
In vnela se je 1. 1914. svetovna vojna. Regent Aleksander je prevzel vrhovno poveljništvo armade. Nastopil je zdaj že tretjič »usodni t r e n o t e k« prisege kneza Petra Karadjordjeviča. Kralj Peter, dasi bolehen, regent Aleksander in princ Djordjc so se borili za svobodo očetnjave kakor levi. Dvakrat je bil težko ranjen princ Djordje, opetovano je bil v smrtni nevarnosti stari kralj Peter, a re* gent Aleksander se ni ves čas ganil iz vrst svoje vojske. Dasi je bil parkrat zbolel ter je moral biti celo operiran, dasi je zaradi strašnih telesnih in duševnih naporov propadel in shujšal skoraj do skeleta, je vzdržal vendarle brez večje nesreče prav do konca. Vojaštvo in lastništvo je zato regenta prav oboževalo.
Skoraj osem let je stal regent Aleksander v neprestanih borbah in ves čas na najbolj odgovornem mestu, v večnih opasnostili in
skrbeh, brez miru in reda; sedem polnih let je životaril pod šotori ali po kočah vrh planin ali v gozdovih v strašnih zimah, v snegu, ledu, blatu, sredi mrčesa in kužnih bolnikov. In sedem polnih let je> živel sredi grmenja topov, bomb, granat, sredi javka in vriska ranjen» cev in umirajočih. 'Zc itak po naravi resnega moža so ta težka leta seveda izresnila še huje ter so dala njegovemu značaju zrelost, ki je ne doseže marsikateri visok starec. Njegova duša je okusila vse brid* kosti in razočaranja, ki jih more doživeti človek na svetu, gledala je vse raznovrstno trpljenje in muke, ki jih je doprinesla in izumila ta rafinirano okrutna vojna doba. A vzlic vsemu je ostala njegova duša jasna in vedra; nikdar se ni udajala obupu, nego je po očetov* skem vzgledu ohranila vero v končno zmago pravičnosti.
Nikdar ni utegnil misliti le nase, ker od leta 1909. so se gomilile nanj večje in večje naloge, skrbi in tcžkoče. In kakor veliki njegov oče je imel pred očmi vedno le domovino, državo, narod. Doživel je najgrša izdajstva, najgroznejši padec, a tudi najviše triumfe. Zato pa se ni nikoli pogreznil v čmernost ali sovraštvo človeštva in v pe« .limizem, nego je ostal miren, resen, a pri tem ljubezniv, preprosto prijazen in vsaki dobri šali pristopen, naraven mož.
7. Ujedinjenje SHS.
Leta 1918. je kot popoln z m a g a 1 e c na čelu svoje slavne armade prijezdil v K e o g r a d in 1. decembra v	imenu	svojega očeta kralja Petra proglasil uje*
dinjenje Srbov,	Hrvatov in Slovencev v	enotno
državo. Zastopal je svojega očeta doslej vedno najstrožje ustavno in nad vse spretno. S svojo požrtvovalnostjo in udeležbo za naše osvobojenje zasluži naš kralj Aleksander, da je njegova rod* bina postala prva dinastija, ki stoji na čelu naši osvobojeni kraljevini SHS. Dal mu Bog zdravja in moči tudi poslej, da dovrši veliko na? logo, ki mu jo je poverila milost božja in volja naroda.
8.	Naš kralj	Aleksander prvič na Slovenskem.
Ko je	po prevratu	1. 1918. Narodni svet za Rogaško	Slatino in
okolico pozdravil regenta Aleksandra, je prejel od njega zahvalo, v kateri je povdarjal, da se prav rad spominja svojega bivanja 1. 1909. v Rogaški Slatini, tem »biseru naše kraljevine«. Na koncu zahvale je bila dodana obljuba z besedami; »Na svidenje!«
9.	Naš kralj Aleksander v Ljubljani.
Dne 26. junija 1. 1920 je prišel naš kralj Aleksander, takrat še prestolonaslednik in regent, v Ljubljano. Na osvobojena slo s
venska tla je stopil po stoletjih r o b s t v a vladar, ki gaje klical narod s a m. Slovenija je sprejela in pozdravila naj* slovesneje in najprisrčneje svojega junaškega in najvišjega sina. Dnevi od 26. do 29. junija 1920 ostanejo v neizbrisnem spominu vsa* kega Slovenca. Prebivalstvo Slovenije je javno dokazalo, kako ljubi in spoštuje svojega domačega vladarja, ki se je po lastni izjavi počutil med nami kot brat med brati. Najlepši dokaz vezi med našim ljud* stvom in vladarjem pa so besede našegakralja Aleksandra, ki jih je izrekel ob povratku iz Slovenije v prestolico: »Kratko bivanje ne polnih treh dni v Ljubljani mi je dalo izdatno priliko, da sem se v stalnem stiku z vsemi sloji u v e r i 1, da se slovenski del našega naroda nič manj ne oklepa narodnega u j c d i n j c n j a kakor druga dva dela. Razen Ljubljane sem imel radostno p r i * liko posetiti nekatera bližnja mesta (Kranj, Bled, Celje in druge večje in manjše kraje) in Maribor, in povsod seje po možnosti samo še poglobil oni prvi d i v n i vtisk. Prisrčne in tople manifestacije v Sloveniji so pro* drle naravnost v moje srce in bodo tudi ostale nciz* b r i s n e v mojem srcu. Obžalujem, da moram z a p u * stiti to krasno zemljo in ta krepki rodoljubni rod slovenski. O s t a v 1 j a m te kraje s čvrsto željo, da mi bo dana prilika, da zopet in č c s t o p o s e t i m moje drage Slovence.«
In res jc naš ljubljeni kralj kmalu izpolnil svojo obljubo. Zadnjo jesen jc bil na lovu v Kamniških planinah. Prve dni meseca maja letos se jc ob povratku iz Pariza ustavil v Ljubljani ter pri tej priliki obiskal Bled in Bohinj. Letošnje poletje — takoj po poroki — se je pa za nekaj dni naselil v svojem gradu na Bledu. To jc najlepši dokaz, kako sc dopadejo kralju naši lepi kraji in pa rodoljubni rod slovenski, ki ljubi svojega dobrega kralja, kakor ljubi hvaležni otrok svojega skrbnega očeta.
10.	Zaroka našega kralja Aleksandra.
Dne 9. januarja 1922 je prišla z gradu Peleša v Sinaji v Romuniji radostna vest: naš junaški kralj Aleksander se je zaročil z romunsko kraljično ;Marijo. Ta zaroka je najbolj dalekosežnega pomena za mednarodni položaj naše dinastije, zakaj kraljična Marija je v sorod* stvu z najvplivnejšimi evropskimi dinastijami; njena mati je angleška princesa, njen oče je iz dinastije Hohcnzollcrn*Sigmaringen in krvne vezi segajo tudi med najvišje francosko in portugalsko plemstvo. Jugoslovenski državljani smo zaroke svojega kralja tem bolj veseli, ker se je z njo na tako srečen način okrepilo vsenarodovo stremljenje
Kralj Aleksander in kraljica Marija.
po utrditvi miru in državne varnosti. Vsa Romunija in vsa Jugoslavija sc zaveda, da začenja med obema državama doba popolnega sporazuma. Romunski kralj Ferdinand je izrazil misli in čuvstva državljanov obeh kraljevin, in Slovenci, ki nam je kralj Aleksander prirasel na srce in dušo, kličemo iz dna duše: Naj spre m 1 j a vsa sreča našega junaka kralja in njegovo lepo nevesto!
11.	Rodovnik romunske vladajoče dinastije.
Oče romunske vladajoče dinastije je bil Karel I. Ilohenzollern, rojen dne 20. aprila 1839, dne 20. aprila 1866 po plebiscitu v Romuniji izvoljen za naslcdnega kneza, dne 24. oktobra 1866 priznan po cvrop= skih velesilah, dne 10. maja 1881 kronan za romunskega kralja. Nje* gova žena je bila Elizabeta princezinja Wied, znana kot pesnica pod imenom Carmen Sylva, ki pa je bila brez otrok. Prvorojenec Karlo* vega brata Leopolda se je odrekel prestolu. Prestolonaslednik je po= stal princ Ferdinand Viktor, ki je po smrti Karla I. zasedel prestol kot kralj Ferdinand 1., sedanji romunski kralj. Ta se je oženil dne
10.	januarja z Marijo SachsensKoburgsGotha in je imel pet otrok: Elizabeto, ki je žena grškega prestolonaslednika; Mariolo, rojena 8. januarja 1900; Nikolaja, Ileado in Karla, ki je romunski prestolo* naslednik.
12.	Poroka kralja Aleksandra.
Dne 8. junija 1922 se je poročil naš kralj Aleksander z romunsko princezinjo Marijo. Svečanosti, ki so se vršile ob tej slovesni priliki in pa ljudsko navdušenje je bilo tako veličastno in ves prizor tako mogočen, da se ne da popisati. Naš kralj si je izbral družico, ki bo s požrtvovalnostjo in spoštovanjem vzljubila nas narod in skupno s kraljem vršila dolžnosti napram narodu in državi. Slava naši kraljici Mariji, zakaj srečni smo, da moremo pozdraviti svojo prvo kraljico in da moremo deliti s kraljem srečo in radost. Živelo Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander 1.! Živelo Njeno V e * ličanstvo Marija, naša kraljica!
Šolsko oblastvo.
A. Ministerstvo za prosveto in verstvo v kraljevini SHS v Beogradu.
1. Svetozar Pribičevič, minister za prosveto, vitez reda Sv. Save 1. razreda.
2. Dr. M. Jovanovič, minister za verstvo.
B. Pokrajinska uprava za Slovenijo v Ljubljani.
1. Minister Ivan Hribar, pokrajinski namestnik, vitez reda Sv. Save I. in II. razreda.
2. Dr. Vilko B a 11 i č , pokrajinski podnamestnik.
C.	Oddelek za prosveto in vere za Slovenijo v Ljubljani.
Dvorni svetnik dr. F r a n Skaberne, šef oddelka za pro* sveto in vere pri deželni upravi v Ljubljani; odlikovan z redom Sv. Save IV. razreda.
Č. Višji šolski svet za Slovenijo v Ljubljani.
I. Predsedstvo:
1. Predsednik: dr. Stanislav Beuk, gimn. ravnatelj v Ljub* ljani; odlikovan z redom Sv. Save IV. razreda.
2. Podpredsednik: Jakob Dimnik, ravnatelj na I. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani; odlikovan z redom Sv. Save V. razreda.
II.	Višji šolski nadzorniki:
3. Fran Gabršek, za ljudske šole na bivšem Štajerskem in v Mežiški dolini.
4.	Dvorni svetnik F n g c 1 b e rt G a n	g 1, za ljudske	šole	na
bivšem Kranjskem in v Prekmurju;	odlikovan	z	redom	Sv.
Save IV. razreda.
5. Dr. L e o p o 1 d Polj a n e c , za srednje in meščanske šole.
6. Josip Wester, za srednje šole in učiteljišča.
III.	Upravno*gospodarska poročevalca:
7.	Dr. Ivan Karlin, okrajni glavar.
S.	Dr. Stanko Maje e n , deželnovladni	tajnik.
IV.	Zastopniki učiteljstva osnovnih in meščanskih šol:
9. Luka Jelenc, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani; odli* kovan z redom Sv. Save IV. razreda; namestnik: Dragotin 1 i u m e k , ravnatelj meščanske šole v Mariboru.
10. Anton Gnus, šolski ravnatelj v Dolu pri Hrastniku; odli» kovan z redom Sv. Save V. razreda; namestnik: Anton H r e n , nadučitelj v Studencih pri Mariboru.
11. Janja Miklavčičeva, nadučiteljica v Kranju; namest* nik: Davorin Matko, nadučitelj v Novem mestu.
V. Zastopniki srednješolskih učiteljev:
12. Fran Voglar, ravnatelj drž. ženskega učiteljišča v Mari* boru; namestnik: Fran Mravljak, gim. profesor v Celju.
13. Dr. Josip Pipenbacher, ravnatelj drž. realne gimna; zije v Ljubljani; namestnik: Fran Jeran, real. profesor v Ljubljani.
VI. Zastopnika veroučiteljev:
14. Ignacij N a d r a h , stolni kanonik v Ljubljani; namestnik: prof. dr. Gregor Pečjak, gimn. profesor v Ljubljani.
15. Dr. Maks Vraber, stolni kanonik v Mariboru; namestnik dr. Anton Medved, profesor v Mariboru.
VII. Zastopnik staršev:
16. Engelbert F r a n eh e 11 i, brivski mojster i. dr. v Ljub» ljani; odlikovan z redom Sv. Save V. razreda; namestnik: Fran Kavčič, posestnik in gostilničar v Ljubljani.
VIII. Zastopnik oddelka za socijalno skrbstvo:
17. Adolf Ribnikar, šef oddelka za socijalno skrbstvo pri deželni upravi v Ljubljani; namestnik: Božidar B e t r i; a n i, nadučitelj v Kočevju.
IX. Zastopnik zdravstvenega odseka za Slovenijo:
18. Dr. Ernest Maver, zdravstveni svetnik v Ljubljani; na* mestnik: dr. Ernest Dereani, zdravnik v Ljubjani.
X. Zastopnik oddelka za kmetijstvo:
19. L u d o v i k Plavšak, posestnik v St. Juriju ob Taboru; namestnik: Ferdo Tomazin, posestnik v Šmartnem pri Litiji.
D.	Mestni šolski svet.
1. Predsednik: Dr. L u d o v i k Perič, župan ljubljanski do
20.	maja, od tega dne dalje pa vladni komisar gosp. direktor dr. Bogomil Senekovič.
2. Namestnik: dr. Mil jut in Zarnik, magistratni ravna* telj.
3. Poročevalec v gospodarskih in upravnih stvareh: magistratni nadsvetnik E v g e n La h.
4. Okrajni šolski nadzornik:	Maks Hočevar, strokovni učitelj.
5. Učitelja*strokovnjaka: šolski ravnatelj Fran Črnagoj in strokovni učitelj Alojzij Novak; namestnici: nadučiteljica M i r a K n g e 1 m a n o v a in strokovna učiteljica Marija Sodnikov a.
6. Zastopniki mestne občine: dr. Karel Triller, Anton Likozar, Ivan Petrič in R a s t o P u s t o s 1 c m š e k.
7. Zastopnik cerkve: Anton Čadež, mestni katehet.
8. Zastopnika dež. uprave: šol. ravnatelj Janko N e p. J e g 1 i č in katehet Ignacij Zaplotnik.
9. Pisarni m. šol. sveta prideljena učitelja: J u r a j R e ž e k in Edvard Bohinj c.
E.	Šolsko zdravstvo.
1. D r. O t m a r Krajc, šef zdravstvenega odseka za Slovenijo.
2. Dr. Ernest Maver, zdravstveni svetnik, poročevalec zdravstvenega odseka.
3. Dr. Mavricij Rus, zdravstveni svetnik, mestni fizik.
4. D r. T one J a m a r , šolski zdravnik.
Svoj narod ljubi nad vse, robat ne kaži tujcu se.
*	*
*
Domovina, vedno mislim nate in na neosvobojene brate.
*	*
*
Ljubezen do domovine daje moč, moč domovini čast.
#	*
*
Slovenec sem, tako mi mati djala.
Učiteljski zbor.
1. Ravnatelj Jakob Dimnik, stalni nadučitelj s stalnim učnim me* stom in šolski vodja; odlikovan z redom S v. S a v e V. razreda za za* sluge na narodnem in prosvetnem polju; podpredsednik višjega šolskega sveta; vodja trirazredne gremijalne trgovske nadaljevalne šole in trirazredne strokovne nadaljevalne šole za mehansko*tehniške obrti; član šolskega odbora gremijalne trgovske šole in obrtnih nad;1* ljevalnih šol; je bil kot vodja razrednega pouka oproščen; od 15. aprila dalje na bolezenskem dopustu.
2. Juraj Režek, stalni učitelj s stalnim učnim mestom; pridcljen v službovanje mestnemu šolskemu svetu; od 15. aprila dalje je nado* meščal kot šolski vodja obolelega ravnatelja Jakoba Dimnika.
3. Ivan Bele, stalni učitelj s stalnim učnim mestom, usposobljen iz francoskega jezika za učiteljišča, meščanske in ljudske šole; pridcljen kot učitelj francoskega jezika tukajšnji višji realki.
4. Fran Gale, stalni učitelj s stalnim učnim mestom; razrednik lil. a razreda; je učil razven srbohrvaščine in risanja vse predmete v tem razredu; 20 ur na teden; izprašan za obrtne nadaljevalne šole.
5. Vendelin Sadar, stalni učitelj s stalnim učnim mestom; razred* nik III. b razreda; je učil razven srbohrvaščine vse predmete v tem razredu; 21 ur na teden; od 15. oktobra do 15. februarja je bil kot učitelj nepismenih vojakov na dopustu; izprašan iz risanja in trgov* skih predmetov za obrtne nadaljevalne šole; usposobljen za roko* tvorni pouk v lepljenstvu, mizarstvu in modeliranju.
6. Ferdo Juvanec, stalni učitelj s stalnim učnim mestom; pridcljen v službovanje višjemu šolskemu svetu; izprašan iz risanja za obrtne nadaljevalne šole; slovenski skladatelj.
7. Ivan Malnarič, stalni učitelj s stalnim učnim mestom; razrednik
III.	c razreda, je učil razven srbohrvaščine in petja vse predmete; 20 ur na teden.
8. Evgen Legat, stalni katehet s stalnim učnim mestom; je kot ravnatelj »Zadružne zveze« na dopustu.
9. Emil Adamič, stalni učitelj brez stalnega učnega mesta; pride* ljen v službovanje kot učitelj glasbe in petja tukajšnjemu državnemu učiteljišču; izprašan iz risanja za obrtne nadaljevalne šole; slovenski skladatelj.
10. Ivan Kocijančič, stalni učitelj s stalnim učnim mestom; raz* rednik IV. h razreda; je učil razven srbohrvaščine vse predmete v tem razredu; 21 ur na teden.
11. Pavel Zajc, stalni katehet s stalnim učnim mestom; je pouče* val razven v 111. b, IV. b in V. b verouk v vseh razredih; 24 ur na teden; pripravljal učence za prejem sv. zakramentov in daroval ne* deljsko šolarsko mašo.
12. Pavel Plesničar, stalni učitelj s stalnim učnim mestom; raz« rednik VI. razreda; je učil razven srbohrvaščine, risanja in telovadbe s-s c predmete v svojem razredu; 20 ur na teden; varih učiteljski ročni knjižnici; izprašan iz trgovskih predmetov za obrtne nadaljevalne šole.
13. Josip Ambrožič, stalni učitelj s stalnim učnim mestom; raz* rednik IV. c razreda; je učil razven srbohrvaščine vse predmete; 21 ur na teden; voditelj cerkvenega petja; izprašan iz trgovskih pred* metov za obrtne nadaljevalne šole.
14. Fran Grum, stalni učitelj s stalnim učnim mestom; razrednik
IV.	a razreda; je učil razven srbohrvaščine vse predmete; 21 ur na teden; varih zbirki učil; izprašan za trgovske nadaljevalne šole.
15. Friderik Repovž, stalni učitelj s stalnim učnim mestom; raz* rednik I. a razreda; je učil v svojem razredu vse predmete in risanje v VI. razredu; 19 ur na teden; izprašan iz risanja in trgovskih predme* tov za obrtne nadaljevalne šole.
16. Karel Mahkota, stalni učitelj brez stalnega učnega mesta; od* likovan z redom Sv. Save V. razreda; je prideljen v službovanje tu* kajšnjemu konservatoriju kot administrativni ravnatelj, »Jugoslovanski Matici« pa kot tajnik.
T7. Gjuro Ivan Lesica, stalni učitelj srbohrvaškega jezika s štab nim učnim mestom; prideljen v službovanje oddelku za prosveto in vere pri pokrajinski upravi v Ljubljani.
18. Fran Trost, stalni učitelj s stalnim učnim mestom na Viču, prideljen v službovanje tukajšnji šoli; razrednik V. b razreda; je učil razven srbohrvaščine vse predmete; 22 ur na teden.
19. Ante Anzulovič, stalni učitelj srbohrvaščine s stalnim učnim mestom; je poučeval srbohrvaščino do 15. februarja v Ul., IV., V. in VI. razredu; 15 ur na teden. Dne 16. februarja je nastopil stalno mesto na
II.	m. deški osnovni šoli.
20. Viljelmina Beniger, učiteljica v p.; prideljena v začasno sluz* bovanje tuk. šoli, ima kot tajnica »Kola jugoslovanskih sester« dopust.
21. Josip Wagner, stalni učitelj s stalnim učnim mestom; razred* nik V. a razreda; je učil v tem razredu razven srbohrvaščine vse pred*
mete; 22 ur na teden; izprašan za trgovske nadaljevalne šole in iz risanja za obrtne nadaljevalne šole.
22. Valentin Tomc, pomožni katehet, je učil verouk v 111. b, IV. b in V. b razredu; 6 ur na teden.
23. Nikola Fabijanič, stalni učitelj srbohrvaščine brez stalnega učnega mesta; je učil od 16. februarja dalje srbohrvaščino v 111., IV.,
V.	in VI. razredu; 15 ur na teden.
24. Marija Jegličeva, stalna učiteljica s stalnim mestom na Dnev* nem zavetišču; prideljena tukajšnji šoli kot namestnica učitelja Aloj* zija Maroka, ki nima še stanovanja v Ljubljani; razrednica v II. b razredu; jc učila vse predmete v tem razredu in petje v III. c razredu; 20 ur na teden.
25. Fran Belin, stalni učitelj brez stalnega učnega mesta; pride* ljen tukajšnji šoli kot namestnik stalnega učitelja Iv. Beleta; razred* nik do 15. oktobra II. c razreda in od 15. oktobra do 15. februarja pa razrednik III. b razreda; je učil razven srbohrvaščine vse predmete v tem razredu; 21 ur na teden; od 15. februarja dalje je kot učitelj ne* pismenih vojakov namesto učitelja Vendelina Sadarja na dopustu.
26. Alojzij Škrinjar, stalni učitelj brez stalnega učnega mesta, pri* deljen tukajšnji šoli kot namestnik stalnega učitelja Juraja Režka, razrednik I.b razreda; je učil v tem razredu vse predmete, risanje v III. b in telovadbo v VI. razredu; 19 ur na teden; od 20. aprila dalje kot upravitelj igrišča in vodja mladinskih iger na dopustu.
27. Josip Brnobič, stalni učitelj brez stalnega učnega mesta, je kot slušatelj na tukajšnjem konservatoriju na dopustu.
28. Ljudmila Rapetova, stalna učiteljica brez stalnega učnega me* sta;- prideljena tukajšnji šoli kot namestnica šolskega vodje Jakoba Dimnika, ki je kot vodja oproščen razrednega pouka; razrednica II. a razreda; je učila vse predmete v tem razredu; 19 ur na teden.
29. Lea Potočnikova, stalna učiteljica brez stalnega učnega mesta; prideljena tukajšnji šoli kot namestnica učitelja Vendelina Sadarja od
15.	oktobra do 15. februarja; razrednica v II. c razredu; je učila vse predmete v tem razredu, 19 ur na teden. Dne 15. februarja se je s stališča štedljivosti združil II. c razred z II. a in b razredom in je bila vsled tega učiteljica L. Potočnikova razrešena službe na tej šoli.
30. Milena Pehanijeva, stalna učiteljica brez stalnega učnega me* sta; razrednica I.b razreda; je učila kot namestnica učitelja A. Škri* njarja od 20. aprila dalje vse predmete v svojem razredu in risanje v
III.	a razredu; 18 ur na teden.
31. Matija Trobej, stalni učitelj brez stalnega učnega mesta; na* mestnik stalnega suplenta za ljubljanske osnovne in meščanske šole.
Šolska sluginja in hišnica: Ana Pirčeva.
Pomožni šolski sluga: Janez Valentinčič.
Statistični pregled koncem šolskega leta 1921 /22.
0[lSB|iŠ0 O l{l[ 3S OJOS 0>JSUDDS3UI A do^SA B^
opfojd ooiU)sndpQ
o[iq sl Ao^usui^sqY
3|OS
;ä"S
> u
N
ra ra M
o|isc|Šo sj ijij os olupojs A (lo}SA B£
l[JUBSBJdz|3U
1 I I I I' I I
1 ^	1 1	i 1	1 r'	co CN l-H	CN CN
ON 00 CN CO	28 35	O »o CN CN	s s	25 9	tT rt« CO
I I I I I
I I I I I
qiuqosodsau
qiuqosods
>
o
IS
o
_o
o
>C/3
OU J5|IUBZ
oupijd [ubui oupud
oupud Oj3Z
CO <M v£> ON
O'^iO'sOCNlOCNCN
I I
I I
I I I
S
o	t-h
lO CO CN
> Ü
O >0 C ></) CO 'JZ
cn
(b[B-1>|) B)S3UI ti?unz
(n[Bj>|) n;ssui a
i
vo
r- co rr co
Srup
j}js}BAjqoqjs
lili!
l>|SU3AO|S
T~< CN
T}*
CN	O	vo
to	to	CO
On
u->
O
>
t?2iup
I I I I I
i i i i
BUAE|SOABjd
I I I I ! I I
CN	*—<	lO
in CO
_o
s
-2 i
•> l
P| {,1 pBU
1 I I I
I I I I
ui cn
i3l H-EI P° 13I El—Zl P° }al U—L P°
Pl L-9 po
O CN O Ul
I I I
s
Os
CO
CO
I I I I I
p| 9 }<») tuBiu
I I I I I I I I I
'a«
mriA'8z3UP
CN	r—<	VO
WO	»O	CO
■iz6rxr9i®uP
s
$
CN
T—<
'sO
~0
O N
O
C o “O
cd
JD	(J	«	JD
S	s	>	>	>
Imenik učencev."
Mati.
Kar je cvctici solncc, zrak in rosa, to je otroku mati.
Kako bi bil pust in prazen naš dom brez matere! Ona ga oživlja, ona nam ga napravlja vabljivega in prijetnega, ona je v njem ljubeča vladarica. Mati nam jc najdražja stvar božja pod	solneem.
Materino oko bedi	nad nami. Kadar se	igramo, kadar	se učimo,	ali	kad ir
kako drugače uporabljamo	dragoceni čas, vedno	nas skrbeče in	pazno gleda	materino
oko. In kadar nas objema	sladko spanje, nam	stoji mati ob	postelji in	mol;	Boga
za svoje ljubljence — za svojo deco.
Materino srce je ena sama, a to neugasna, večna molitev!
C), kako jc bolno to srce, če ga užali neubogljivi, hudobni otrok! Bog dviga nad njim svoj prst, ki pade nanj s silo pravične jeze Njegove.
K. Cia n gl: «Zvonček« I. 1 ‘X !< I.
I. a razred.
Adamič Viktor, lierčič Slavko, Bežati Adolf, Brabek Slobodan, Burger Kajetan, verne Rajko, Čuden franc, Dragar Bogomir, K iker Josip, Fajon Bogomil, Gerjol Adolf, Gestrin Mirko, Gorjanc Anton. Ciril Viljem, Cirošclj Milan, Ilujan Ivan, Ilovar Vladimir, Jager Viljem, Kačar Viljem, Kavčič Zmago, Klasek Krnil, Kocjančič l.udovik, Koren Anton, Markovič Frane, Martelanc Albin, Mravlja Franc. Nagv Frnest, Okroglič Josip, Pavšič Milan, Podboj Ivan, Pogačar Albin, Repcs Alojzij, Roškar l.udovik, Skrbinšek Miloš, Svetic Vilibald, Tihclj Anzelm, Trček Stanko. Turkovič Štefan, Vidic Ervin, Vidmar Josip, Zdešar Franc. Zubalič Leopold, Zupan Ivan, Zupančič hrane, ?A/.ck Edvard, '/.orga Aleš.
I.	b razred.
Hahčič Josip, Bartl Frane, Belčič Franc, Blatnik Frane, Bratulič Viktor, Černe Julijan, črtalič Josip, Heker Henrik, Feker Rajmund, Erbežnik Alojzij, Ciabrenja Franc, (Jurtm Franc, Gorenc Ivan, Ciračner Edvard, Hojkar Bruno, Flonn Rudolf, Hörtncr Viljem, FIribar Svetozar, Kalan Rudolf, Kastelic Anton, Kastelic Marijan, Kenda Bogomil, Kovačič Frnst, Kovačič Ivan, Kuret Krnil, Lipiear Artemijo, Mali Anton, Menard Srečko, Naglič Marijan, Novak Ivan, Orehek Fdvard, Osredkar Ivan, Pečnik Anton. Petrovec Anton, Primc Karel, Rakovec Vladimir, Scagnetti Franc. Sušič Savo, Sepič Stanislav, Šerbec Krili, Skrabar Ivan, Tomažič Adolf. Vahen Ru< tlolf, Weber Božidar, lTrck Vladimir.
* Ležeče tiskani so odličnjaki.
Accetto 1’edor, Arhar Josip, Balažič Josip, Bervar Stanislav, Blas Lutlovik, Börse Albin, Breskvar Kamilo, Cankar Josip, Cankar Ignacij, Čebulj Ivan, Cesnik Valentin, Dermelj Mirko, Gartner Anton, Gomolj Stanislav, Grčar Anton, Grintal Josip, Hrastar Aloj/ij, Jerančič Franc, Jevnikar Anton, Karba Rudolf, Kastelic Marijan, Klemenčič Friderik, Kokoravec Vladimir, Krni j Vladislav, Kraigher Boris, Krašovec l iane, Kupier Miroslav, Kumelj Silvester, Kuret Oskar, Lah Vilibald, Lavrič Teles« lor, Leban Bruno. Lozej Franc, Mahovič Zvonko, Malnarič Ivan, Mavec Alojzij, Mehora Silvester, Milavec Božidar, Mišvelj Stanislav, Miserit Klaro, Neumann Josip, 1’erc Karel, Pertot Miloš. Petrič Friderik, Piller Henrik, Praček Adolf, Pregelj Krnil, Rivec Stanislav, Simončič Maksimilijan, Sinkolc Rudolf, Scršc Bogomil, Starin Leo, Turk Leo, Vrhovec Ivan, Žbogar Dragotin.
II. b razred.
Beranek Henrik, Boruta Pavel Em I, Brezovšek Marijan. Capuder Frane, Čas mernik Franc, Četne Anže, Dragar Viktor, Ferletič Karel. Golob Srečko, Jančar Vi» ljcm, Jankovič Mihael, Kolar Franc, Kregar Frane, Levart Arnold, Lipovšek Leopold, Lumbar Zvonimir, Mahnič Miroslav, Menart Viljem, pl. Mikic Kamilo, Močan V las dimir, Oražem Franc, Ošaben Ludovik, Pavlič Stanislav, Petelin Pavel, Petrič Franc, Petrič Stanislav, Petrovec Josip, Pielick Kvgen, Pieliek Ivan, Pogačnik Rudolf, Polovšek Alojzij, Primc Josip, Prodan Josip, Puckelstein Josip. Ravnikar Albin, Rebolj Bogdan, Renko Danijel, Schrimpf Ivan, Schuster Franc, Strah Stanislav, Strmecky i'iljem, Strnad Josip, Suhadolnik Anton, Šega Leopold, Škerl Josip, Šolar Rudolf, Trček Ivan, Trpin Franc, Uhan Adolf, Vidali Viktor, Weiss Gvidon, Zavrl Ivan, Ziherl Miloš, Zornada Aron, Zupanc Adolf, Zivic Karel, Žontar Alojzij.
III. a razred.
Auerhammcr Dušan, Benedičič Igor, Berčič Kudolf, Boh Alojzij, Breskvar Fran, butinar Rudolf, Cerar Ladislav, Cirk Fran, Čepar Josip, Čotar Radislav, črtalič Viktor, Dolničar Vladimir, Držaj Peter, Fric Ciril, Gomolj Marijan, Hitti Marijan, Jordan Vilibald, Juh Miroslav, Kalan Maks, Kavčič Fran, Kette Alojzij, Krvina Fran, Koman Srečko, Kovačič Alfonz, Kutin Fran, Lipovšek Ferdinand, Lužar Leopold, Mlinar Fran, Novak Krnil, Novak Stanko, Ošaben Kduvard, Pavlič Henrik, Pavlič Maks, Pregelj Bogomil, Petkovšek Nikolaj, Premrl Ivo, Povhe Fran, Rebolj Dušan, Skok Ferdinand, Skrbinšek Marijan, Sušnik Peter, Škulj Boris, Šuštar Stanko, Vidmar Ivan, Zaman Silvester, Zgonc l.ovro, Žertuš Milan.
III.	b razred.
Avsec Franc, Babnik Ivan, Bačnik Franc, Boltar Dragan. Breskvar Jože, Cesar Odon. Dimic Janko, Fajon Ivan, Ficker Alojzij, Fric Ivan, G anini Hubert, Gregorič Drago, Huiner Franjo, Jakopič Franc, Janežič Ferdinand, Jerančič Rudolf, Jernejčič Vladimir, Jernejee Alojzij, Kaiser Stanko, Keržič Franc, Klemenčič Ivan, Kos Jože, l.ebes Jože, Lepušček Franc, Menart Bogomir, Milavec Davorin, Mlakar Bogomir, Močan Leon, Muzel Jože, Pečar Rudolf, Petrič Alfred, Puc Bogomir, Putinja Herman, K.igusa Vladimir, Repcž Jos p, Roš Kdvard, Rožič Miroslav, Sešel Miha, Špindler Vladimir, Šarc Ivan, Ščurk Franc, Trojar Jože, Vahcn Damjan, Vojska Drago, Vrho» vec Vincencij, Zornada Albert, Žerjav Franc, 'Z. or ga Rudolf.
111.	c razred.
Anžin Ignac, Babnik Franc, Bernik Stanko, Bežan Krnil, Brdnik Slavko, Bursa Franc. Cepin Josip, Černe Vladimir, Črnigoj Rihard, črtalič Mavricij, Dolenc Miloš,
Eržen Vladimir, Frigidi Avgust, Grošelj Janko, Hauptman Srečko, Jerneje Jane/, Jontez Jože, Janko Viktor, Kastelic Dušan, Koprctzkv Vilko, Kobe Dragotin, krem* žar Dragotin, Kukec Stanko, Klingenstein Karol, Lumbar Ciril. Marchiotli Silvo, Nachtigall Kamilo, Podboj Rudolf, Pavlica Josip, Pipan Josip, Pctaver Adolf, Pavšek Vladimir, Remskar Andrej, Seliškar Milan, Serše Ivan, Sešel Josip, Šircelj Milivoj. Štajer Božidar, Toplikar Prane, Trost Stanko, Tavželj Alojzij, Vod nov Josip, Zajc Leon, Živic Frane, '/.bor.a Stanko.
IV.	a razred.
Bahovec Srečko, Berglez Franc. Bizjak Boris, Blaganje Dušan, Blaganje Milan. Debevec Stanko, Dolar Boris, Gamcrc Niko, Jager Emil. Jenko Franc, Kelšji Drago, Kinkel Dragotin. Kos Valentin, Lah Aleksander, l.esiea Boris, Mali Rudolf. Miholič Štefan. More Stanko, N’agy Viktor, Nered Albin, Nered August, Plesničar Vladimir, Perc Bogomir, Polanjko Marijan, Povše Ciril, Preinfalk Anton, Ramovš Anton, Rav» nikar Franc, Rijavec Viktor, Rojec Stanko, Schweitzer Rudolf, Seme Milan, Slapar Franc, Srše Vladini r, Šefic Ludvik, Šoukal Metod, Tomažič Ivan, Tomšič Anton. Uranič Ferdo, Volčanšek Bogomir Vrhovec Ivan, Zajic Vladimir, Zaman Anton, Zdravlič Anton, Zdravlič Valentin.
IV.	b razred.
Bizjak Karel, Bricelj Andrej, Brvar Vinko, Cerar Alojzij, Corradini Edvard. Dermelj Albert, Din ter Branko, Dolničar Rudolf, GamulinsDobronič Ivan, Gorjanec Leopold, Iskra Ivan, Jamšek Slavko, Jelen Josip, Kokoravcc Vekoslav, Kopetzky Adolf, Kramar Ivan, Kregar Anton, Lavrič Oroslav, Logar Vinko, Mallot Fedor, Marchiotti Stanko, Palčič Branko, Paulin Ciril, Paulin Karel. Paušič Izidor, Pipp Stanko, Podkrajšek Rudolf, Pollak Radoš, Pcznik Alojzij, Prcisinger Oskar, Pregelj Alojzij, Rakoš Edvard, Roch Avgust, Sehrimpf Albin, Sehrimpf Slavko, Senčar Ernest, Slapar Nikolaj, Srebotnjak Leon, Šešelj Ivan, Šorn Otmar, Trampuž Boris. Valenčič Adalbert. Zupan Slavko, Zupanič Davorin, Žvokelj Vinko.
IV. c razred.
Adamič Bojan, Avbelj Franc, Avtrata Albin, Bcžan Franc, Cepin Vid, Cotar Branko, Daneu Danijel. Debeljak Ciril, Ferjan Marijan, Glavan Josip, Ciolias Henrik. Jerančič Ferdinand, Keršmane Fran Rudolf, Kette Franc,	Kobal Branko	Josip, Krišjak
Ervin. Krušič Ivan, Kumelj Otmar,	Leban Marijan. Majec	Srečko, Marc	Roman,	Medic
Stanko. Mchora Miloš, Mišvelj Ivan, Možina Franc, Ogorelec Stanko, Ogorelec Vinko. Osolnik Milan. Pavlin Ivan, Pezdir Franc, Poljšak Viktor, Polovšek Franc, Prešeren Jos p, Prodan Edvard, Rak Franc, Rozman Pavel, Štucin Adolf, Urbanec Adolf, Vid» mar Viktor, Wild Josip, Žbona Bruno, Žibert Viktor.
V. a razred.
Ban Viktor, Bergman Oton, Börse Josip. Brdnik Josip, Čenčur Miroslav, Čiči-goj Valentin, Čuk Ivan, Dobovšek Franc, Dolničar Josip, Eleršek Josip, Fon Josip. Frischkovitz Viljem, Goltes Ivan, Gomiršek Rihard, Gomol Ignacij, Ivačič Josip, Jelen Franc, Jelnikar Maks, Jontez Ivan, Kaiser Ivan, Klemenčič Leon, Klopčaver Josip, Koleša Edvin, Koleša Rajko, Korbar Bogomil, Kralj Ervin, Kump Robert, Kus Jaroslav, Lakner Alojzij, Lorber	Viljem, Lumbar Bogomir, Lunder	Rudolf,	Lužar
Josip, Minatti Bojan, Narobe Miroslav, Nežmah Ferdinand, Peršin Maks, Petkovšek Rudolf, Pezdir Roman, Pišck Anton, Poč Stanko, Podgoršek Anton, Pogačar Stanko. Premrou Bogdan, Ravnik Ljubo,	Rejc Avguštin, Reje	Viktor, Sitar	Evald,	Trtnik
Mirko, Vidigaj Rajko, Vrhovnik Demeter, Žontar Albin.
Božič Alojzij, Černač Dalibor, Dekanič Anton, Dobrota Rajko, Fajon Viktor. Ficker Josip, llörtner Oton, Hvastja Frane, .lelen Josip, Kastelic Stanko, Klasek Oto* kar, Končan Frane, Kolnik Marjan, Corradini Ignacij, Kunstelj Ivan, Lipicer Danijel. Lešnjak Gvido, Ljubič Milan, Lušin Janko, Lukič Gabrijel, Mahovič Vladimir, Ma= tjašič Ivan, Milavec Stanko, Miller Emil. More Mirko, Ocvirk Rudolf, Oražem Anton. Osterman Branko, Pettauer Rudolf, Pettauer Leopold, Petrič Anton, Pire Ivan, Ravni» kar Zdravko, Reberšak Alojz j, Renko Stanko, Rotar Ivan, Skodlar Franc, Škulj Frane. Stevskal Bogomir, Sušnik Josip, Šare Peter, Šarc Josip, Šembrek Rupert, Šot'n Josip. Štrajhcr Robert, Štrukelj Stanko, Terzinar Josip, Tomšič Ladislav, Trotošck Josip. Uhan Ivan, Vidmar Bruno, Wellet/ Alojzij.
VI.	razred.
Aecctto Marijan. Bernik Rudolf, Bester Maks, Bizjak Herman, Budilovskv franc, Čebulj Franc. Cotar Srečko, Daneu Vladimir, Giirtner Štefan, Gianini Avgust, Glušič Josip, Gregorc Miroslav, Grošelj Ludovik, Flavliček Josip, Hrovat Izidor. Jonke Franc, Kalan Alojzij, Kalan Avgust, Koller Vito, Kos Rihard, Kfiž Karel, Lums bar Stanislav, Meden Miroslav, Orehek Ivan, Pečar Stanislaw Perhaj Josip, Podbor» šek Pavel, Pogačar Ignacij, Premrl Josip, Sajovic Stanislav, Sicherl Hinko, Udovič Milan. Virant Franc, Zajec Franc. Župič Ivan.
Kar na vsem svetu blagosti in sladkosti je, izginejo; le ljubezen matere ne umre.
Učitelji, starši in drugi ljudje otroka se pridnega vsi vesele.
Spoštujte učitelje, velike dobrotnike človeštva!
Šola je sveta hiša.
*	#
*
Govori vedno kakor znaš, niti črka bodi laž!
Letopis.
Začetek šolskega leta. Šolsko leto 1921—22 sc je začelo dne 21. septembra z vpisovanjem učencev, dne 22. septembra s sv. mašo z Veni sanete Spiritus in dne 23. septembra pa z rednim poukom.
Najvišje imenovanje. Njegovo Veličanstvo Kralj Aleksander je imenoval jugoslovanskega poslanika v Pragi, gospoda ministra Ivan a Hribarja, pokrajinskim namestnikom za Slovenijo.
Najvišje odlikovanje. Nj. Veličanstvo Kralj Aleksander je odli* koval pokrajinskega namestnika g. ministra Ivana Hribarja z redom Sv. Save I. razreda, bivšega ljubljanskega župana g. dr. Ivana Tavčarja z redom Sv. Save 11. razreda in g. učitelja Karla Mahkot o pa z redom Sv. Save V. razreda.
Svečani parastos za pokoj duše Kralja Petra I. O s voh o* d i t e 1 j a se je vršil 24. septembra na trgu Tabor pod milim nebom povodom 40 dnevnega spomindana. Svečanosti se je udeležil šolski vodja z zastopniki učiteljskega zbora.
Slovesna zaprisega ljubljanskega učiteljstva. Dne 25. septembra je priseglo ljubljansko učiteljstvo v Mestnem domu pod predsed* stvom okr. šol. nadzornika g. Maksa Hočevarja, ki je imel v ta namen na zbrano učiteljstvo primeren nagovor, povdarjajoč zvestobo in vdanost Nj. Veličanstvu Kralju Aleksandru I. in vladajoči hiši Kara* djordjevičev.
Osvobojenje SHS in proslava spomina kralja Petra I. Osvobodiš
tel ja. V smislu razpisa višjega šolskega sveta z dne 5. oktobra 1921 št. 13265 se je vršila proslava spomina Kralja Petra I. Osvoboditelja in hkrati praznik osvohojenja SHS s cerkveno slovesnostjo in šolsko slavnostjo s temde vzporedom:
I. Cerkvena slovesnost: Ob 9. uri jc bila v ccrkvi Srca Jezusovega sv. maša, katere se jc udeležila šolska mladina vseh raz« redov in polnoštevilni učiteljski zbor. Po končani maši so zapeli učenci »Bože pravde«.
II. Š o 1 s k a slavnost. Po končani službi božji se je zbrala šolska mladina z učiteljstvom v telovadnici, ki je bila v ta namen
okrašena z zelenjem, cveticami, s sliko kralja Petra in s kipom kralja Aleksandra, s črnimi, državnimi, slovenskimi, hrvatskimi in srbskimi zastavami. Slavnost se je vršila po temde vzporedu:
1. O s v o b o j e n j e S H S. Ciovor šolskega voditelja, ki sc išiasi takole: Preljuba mladina! S o 1 n c e s v o b o d e je prisijalo 29. oktobra 1918 v našo domovino. Konce sužnosti! Kar smo prej beraško prosili, to je sedaj naše. Naša je šola od priproste vaške enorazrednice do vseučilišča, tehnike in konservatorija. Naši so uradi od najnižjih do najvišjih; v njih se piše slovenska beseda. Kdo nam je priboril to našo srečo? Srbski narod je naš rešitelj Kaznovan je bil. kdor je na slovenski zemlji pred leti zaklical: Živela Srbija! Danes hvalimo Boga, da smo dobili z junaškim srbskim narodom enega vladarja: Kralja P e t r a s O s v o b o d i t e 1 j a , ki je dne 16. avgusta 1921 umrl. Kralj Peter I. je nas Slovence srčno in ne* sebično ljubil. Njemu, vladarju naše krvi, junaškemu borilcu za našo svobodo hočemo biti hvaležni in ga ohraniti v trajnem spominu. Pod njegovim žezlom smo sc združili dne 1. decembra 1918 v kra = 1 j c v i n o Srbov, Hrvatov in Slov e n cev. K r a 1 j u P c s t r u Osvoboditelju in njegovemu nasledniku, Njegove m u Veličanstvu kralju Aleksandru, smo prisegli zvestobo. Z nami vred se na slavni prestol K a r a d o r d c v i č e v zaupno ozirajo tudi naši bratje in sestre tam preko, ki še dandanes tiče v itali* janskim in nemškim suženjstvu ter željno pričakujejo od nas rešitve. Radujoči se svobode, kličemo danes iz globočine svojega srca: Bože pravde, ohrani našo državo, njenega slavnega vladarja Aleksandra in slavno kralje v o h i š o K a* r a d o r d e v i č e v! Tr a jen s p o min in večna slava b o d i tudi našemu Ujedinjitelju Kralju PetrusOsvo b o s d i t e 1 j u ! Slava! Slava! Slava! -— 2. »Hej Slovani!« (petje). -— 3. »Bog; danček Jugoslovanček« (deklamacija). — 4. »Mali Jugoslovan« (dekla« macija). —- 5. »Mladi Jugoslovan« (deklamacija). — 6. Odakle si? (deklamacija). — 7. »Domovini« (deklamacija). — 8 »Lepa naša do* rnovina« (petje). — 9. Proslava sp o m i n a kralja Petra 1. Osvoboditelja. (Ciovor, ki ga je izdal višji šolski svet.) — 10. »Bože pravde« (petje). — Ta dan je bil pouka prost.
Učitelji višjih razredov so porabili proslavo in spominski govor kot temo za domače in šolske naloge.
Praznik »Ujedinjenja troimenega naroda SHS«. Dne 1. decembra sc je praznoval v svrho popularizacije in svečane proslave zgodo* vinskega dogodka ujedinjenja naroda SHS narodni praznik. Za slovesno obhajanje tega spominskega praznika se jc udeležila šolska mladina z učiteljstvom zahvalne službe božje z zahvalno pes= mijo in Bože pravde. Nato je bila šolska slavnost, kjer se je raztols
mačila slavnost in vzneseno pojasnil zgodovinski dogodek ujedi« n j e n j a t r o i m enega naroda kraljevin e Sl IS. Mladini se je podal kratek življenjepis dinastije Karagjorgjevieev ter opisale njihove zasluge za ujedinjenje naroda. Šolska slavnost se je končala / narodno himno: Lepa naša domovina. Ta dan je bil pouka prost.
Rojstni dan Nj. Veličanstva kralja Aleksandra je proslavljala šolska mladina z učiteljstvom dne 17. decembra z zahvalno službo božjo. Po cerkveni slovesnosti so sc zbrali učenci v šolskem po* slopju, kjer se je s primernim nagovorom, z narodno in državno himno zaključila proslava rojstnega dne našega priljubljenega kralja Aleksandra.
Državni prazniki. Uradno sc objavlja: Katoliški episkopal vse naše kraljevine je na škofijski konferenci za vse katoliške škofije latinskega obreda določil, da se praznik sv. Cirila in Metoda praz« nuje prvo nedeljo po 5. juliju, ako pa je ta dan nedelja, istega dne
5.	julija. Ministrstvo za vere je vzelo ta sklep katoliškega episkopata na znanje. Pravoslavna cerkev bo proslavljala ta praznik po svojem koledarju. Državni praznik dne 24. maja vsled tega odpade. V veljavi ostanejo še nadalje državni prazniki: 28. junija (Vidov dan) kwt dan spomina na vse boriteljc, ki so dali življenje za vero in domovino;
1.	decembra (praznik ujedinjenja) in 17. decembra (rojstni dan Nje* govega Veličanstva kralja Aleksandra 1.). Državni praznik dne 12. ju* lija jc vsled smrti blagopokojnega kralja Petra 1. Osvoboditelja od* padel. Ali se bodo na ta dan vršile kake spominske svečanosti, še ni določeno.
F.oslava lOOletnice rojstva Josipa Runjanina^Kuzminčanina. Dne
8.	decembra 1921 jc proslavila šola s predavanjem lOOlctnico rojstva Josipa RunjaninasKuzminčanina, ki se jc nanodil v Vinkovcih na Hrvatskem in ki jc zložil 1. 1848. na besede Ant. Mihanoviea napev hrvatske, sedaj že tudi slovenske himne »L j e p a naša do m o« v i n a«. Predavanje je imelo namen, gojiti in razvijati čut za narodno in državno edinstvo in prohujo narodne zavesti. Mladini sc jc pred* očila važnost hrvatske himne v zvezi s srbsko in slovensko, zlasti še, kako jc v teku 70 let	ravno ta	pesem nc	le	z besedo,	marveč še
posebno s svojo v srce	segajočo	navdušujočo	melodijo	budila nas
rodno zavest, združevala	Slovcncc	in Hrvate	v	časih najhujšega pri«
tiska, tolažila in dvigala	srca obeh	plemen in	pripravljala	za končno
osvobojen je.
Sv. maša zadušnica za pokojnim papežem Benediktom XV. Vsled odredbe višjega šolskega sveta z dne 24. januarja 1922 št. 1268 sc jc udeležila šolska mladina z učiteljstvom dne 28. januarja sv. maše zadušnice za Nj. Sv. pokojnim papežem Benediktom XV.
Osobne vesti. Mestni fizik zdravstveni svetnik g. dr. O t m a r Krajc je bil imenovan šefom zdravstvenega odseka za Slovenijo; mestni fizik in zdravstveni svetnik je postal šolski zdravnik g. dr. M a v r i c i j Rus in šolskim zdravnikom je bil pa imenovan g. dr. T o n e J a m a r.
Sklep I. semestra. Dne 31. januarja se je zaključilo' 1. polletje s sv. mašo in na to pa z razdelitvijo šolskih naznanil in izkazov.
Semestralne počitnice so trajale od vštetega 31. januarja do všte« tega 2. februarja.
Rojstni dan Jugoslovana in vladike Jurija Strossmajerja. Dne
-I. februarja se je mladini učni stopnji primerno raztolmačil rojstni dan vladike Jurija Strossmajerja in opisale velike zasluge, ki si jih je pridobil vladika za jugoslovanstvo.
Volitev učiteljev=strokovnjakov v mestni šolski svet. Dne 8. febru* arja je volilo ljubljansko učiteljstvo v mestni šolski svet dva učitelja« strokovnjaka in dve namestnici.
Nadzorovanje šole. Dne 30. novembra je v spremstvu mestnega šolskega nadzornika g. Maksa Hočevarja nadzoroval šolo' ljubljanski .župan g. dr. L u do vik Perič. Prisostvoval je pouku v IV. a in v \ I. razredu, pogledal zbirko učil ter učiteljsko in šolarsko knjižnico. Želje šolskega voditelja glede raznih popravil in naprav na šoli je vzel g. župan z obljubo na znanje, da bo skušal vse nedostatke, ki ovirajo pouk in zadržujejo napredek šole, odpraviti, zakaj denar, izdan za šole, prinaša ljudstvu visoke obresti. Kr. okrajni šolski nad« zornik, g. M a k s 11 o č e v a r, je pogosto in natančno nadzoroval šolo, pregledal pismene in risarske izdelke učencev ter uradne spise razrednikov in šolskega vodstva. Pouk v veronauku je nadzoroval stolni kanonik č. g. Ignacij N a d r a h.
Mospitacije šolskega ravnatelju. Šolski ravnatelj je pri posamez« nih predmetih v vseh razredih večkrat hospitiral ter dajal vsem učnim osebam pri domačih konferencah navodila v pedagoškem? didaktičnem oziru. Pri tej priliki je pregledoval tudi uradne spise razrednikov in pismene izdelke učencev.
Domačih učiteljskih konferenc je bilo 12. Razpravljalo se je pri njih o ukazih in odredbah šolskih oblastev, o šolskem redu in ve« denju učencev v šoli in izven šole, o domači vzgoji, o šolskem zdravstvu, o učnih uspehih in napredku učencev, o učni metodi. Na dnevnem redu domačih konferenc so bila tudi pedagoška«didaktična predavanja in hospitacijska poročila šolskega ravnatelja.
Inšpekcijska konferenca pod predsedstvom okr. šol. nadzornika g. M. Hočevarja je bila dne 31. marca. Na podstavi izvršenih inspek« cij je podal g. nadzornik učiteljstvu več praktičnih nasvetov, ki se
tičejo pouka in vzgoje. Priporočili je učiteljstvu, da vzbuja v mladini ljubezen do dela, do domovine in narodne dinastije. Z učnimi uspehi na šoli je bil i>. nadzornik prav zadovoljen. Pohvalno je omenil tudi delovanje šolskega ravnatelja, ki ima arhiv vodstvene pisarne in vse uradne spise v prav lepem redu ter daje učnemu osobju v pedagoško didaktičnem oziru pri domačih konferencah prav dobra navodila.
Okrajna učiteljska konferenca za mesto Ljubljana je bila pod predsedstvom okr. šol. nadzornika g. Maksa 1 Icčevarja dne 24. ju* nija. Poleg običajnih točk so bila na dnevnem redu tudi naslednja predavanja: Fran Škulj: »O ovirah povoljnih učnih in vzgojnih uspe* hov v šoli.« Marija Palme: »Preustroj slovniškega pouka na osnov* nih in meščanskih šolah.«
Domače čtivo naše šolske mladine je najboljši vzgojni pripo* moček, ki uvaja mladino v pouka prostem času na koristna pota življenja ter jo odvrača od pohajkovanja, slabe družbe, pohujšanja in propada v nesrečo, časno in večno. V dosego tega namena ima naša mladina na razpolago š o 1 a r s k o knjižnico, ki šteje 395 del v 1360 zvezkih. V tekočem šolskem letu se je izposodilo učencem 3. do 6. razreda 2572 knjig, iz katerih si je mladina razširjala duševno obzorje ter dobivala podlago do širše izobrazbe, katere ji šola sama ne more dati. Poleg knjig iz šolarske knjižnice s/oi čitali razven prvega razreda učenci vseh razredov »Naš List«, ki je vzbujal v mladini bratsko ljubezen do naših krvnih bratov Srbov in Hrvatov. Na »Zvonček« je naročenih 45, na »Vrtec« 37. na »A n g e 1 č k a« 39 učencev.
Poučni izprehodi. V namen nazornega pouka so priredili posa* mezni učitelji s svojimi učenci več izprehodov po mestu, na Grad, Golovec, v tivolski gozd, na polje, na Barje in v sosedne vasi.
Poučni zavodi. Učenci srednje in višje učne stopnje so si ogledali pod vodstvom svojih razrednikov zbirke državnega muzeja.
Zaloga ubožnih knjig ima 248 knjig; izposodilo se je 172 učencem 212 knjig.
Učiteljska ročna knjižnica ima 726 del v 1581 zvezkih.
Stalna razstava učil (zbirka učil L mestne deške osnovne šole) ima 2-!68 učil. V letošnjem šolskem letu se je izposodilo 780 učil.
Majniški izlet. V svrho izpopolnjevanja nazornega in domoznan* stvenega pouka je priredila šola izlete, in sicer z nižjimi razredi na Rožnik, na Vrhniko, Šmarno goro, na Hiclmec, z višjimi razredi pa skozi Vintgar na Bled. Navdušenje, ki ga jc poveličavalo izredno krasno vreme, je bilo nepopisno. Mladi izletniki so med potjo, ozi* roma vožnjo popevali narodne pesmi, učitelji so jim pa razkazovali razne kraje, gore in vode. Naslednje dni so pa pisali učenci primerne spisovne naloge, kakor: Izlet na Rožnik, šmarno goro, na Vrhniko,
na Bled. Vožnja po jezeru. Kako je nastalo Blejsko jezero. Lepa naša domovina, itd.
»Peterčkove poslednje sanje«. Mladina naše šole in drugih deških šol ljubljanskih se je udeležila dne 31. januarja v Dramskem gleda? lišču predstave »Peterčkove poslednje sanje«.
»Splošno žensko društvo v Ljubljani« prireja z dovoljenjem viš* jega šolskega sveta z dne 22. marca 1922 št. 3802 na ljubljanskih osnovnih in meščanskih šolah prireditve za šolsko mladino, ki obse* gajo pripovedovanje pravljic, recitacijo pesem, proze in odlomkov iz dramatičnih del svetovne literature in godbe ter petjem. »Splošno žensko društvo« zasleduje s temi prireditvami to, da pridobi mladino za vse, kar nudita leposlovje in umetnost lepega in jo tako zgodaj privadi na zdravo duševno hrano.
Šolsko zdravstvo. Zdravstveno stanje šolske mladine je bilo prav ugodno. Dne 1. junija je cepil mestni šolski zdravnik g. dr. T one .1 a m a r učencem koze. šolski zdravnik je večkrat obiskal vse raz« rede ter dajal učiteljem in učencem potrebna navodila glede nalez« ljivih bolezni, snage, negovanja zob, pravilnega sedenja, prezrače* vanja sob itd. ter je takorekoč vsako nalezljivo bolezen zatrl že v kali, odvrnil nevarnost in rešil marsiktero mlado življenje, staršem pa odvrnil mnogo skrbi, žalosti in stroškov. Vsem učencem je na« tančno preiskal srce, pljuča, grlo in hrbtenico ter dajal navodila za starše, kako naj ravnajo z bolehnimi in slabotnimi otroci. V svrho zdravja se je na šoli pridno gojila telovadba po Tvrševcm sestavu. Šola ima z raznovrstnim telovadnim orodjem opremljeno telovadnico in prostorno poletno telovadišče. V zvezi s »Sokolom« in »Orlom« je prirejala mladina pri (dich telovadnih društvih izven šolskega časa izlete in javne nastope. Pri »Sokolu« je telovadilo 129 učencev, pri »Orlu« pa 33. Pridno je čitala mladina tudi telovadni mladinski list »Sokolič«, iz katerega je črpala zlati nauk, da le v z d r a v e m telesu biva zdrava duša. Na razpolago sta bila mladini tudi lista »Zdravje« in »Prerod«. Abstinentov je bilo na šoli 354.
Podmladek Rdečega Križa. Mis M. Palmer, odposlanka ameri« škega Rdečega Križa, je priredila dne 4. marca predavanje v veliki dvorani Mestnega doma, kjer jc podala učiteljstvu potrebna navodila, kako sc naj organizira podmladek Rdečega Križa na ljubljanskih in bližnjih osnovnih šolah in dne 6. marca je pa predavala za našo šolsko mladino o ustanovitvi podmladka Rdečega Križa. V dosego tega plemenitega namena so prejela šolska vodstva, razredniki in učenci potrebna tiskana navodila in takoj naslednji teden se je začela igra: »Boj za dobro zdravje«. 474 učencev prvih štirih razredov je kar tekmovalo med sabo, kdo si bo bolje snažil zobe, umival in sploh izvrševal predpisana zdravstvena pravila. Učenci so dobili brezplačno
zobne krtačice in milo za umivanje. Vsekako je ta nova naprava vse hvale vredna, ki nam bo navadila mladino, kako si negujemo .zdravje, da postanemo zdrav, čvrst in krepak jugoslovanski rod.
Kinopredstava. Amerikanski Rdeči Križ je priredil dne 30. maja naši mladini v »Kino Tivoli« poučno predstavo, za katero je nabavil posebne filme, ki so kazali mladini najhujšo morilko človeštva: j e = t i k o. Otroci so videli na raznih slikah, kako se jetika naleze, kako se je lahko ubranimo in kako si utrdimo zdravje. Slike sta pojasnjen vala mladini zdravnik dr. Mati ja Ambrožič in učiteljica A\ i = lena P e h a n i j e v a. Obema predavateljema in vodstvu »Rdečega Križa« izreka šolsko vodstvo najtoplejšo zahvalo.
Praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda in treznostni dan se je praznoval 24. maja z zahvalno službo božjo. I Ikrati s to prireditvijo so se vršila na šoli protialkoholna predavanja o kvarnem vplivu alkoholnih pijač. Ob tej priliki so se uporabile razne slike, plakati in spisi, ki so se že o tem predmetu izdali, da se je še močneje in izčrpneje predočila ena izmed najtežjih soeijalnih bolezni — alko« holizem.
Centralni vrt in igrišče. Da bi sc ljubljanska šolska mladina ob pouka prostem času krepčala svoje zdravje, je ljubljanska občina podarila učni upravi v trnovskem predmestju del mestnega sveta, ki meri 20.000 nr. Dve tretjini tega sveta sta določeni za centralni vrt, na katerem se uči mladina obojega spola pod vodstvom sadjarskega nadzornika Andreja Škulja sadjarstva, cvetličarstva, zelenjadarstva. čebelarstva itd. Ena tretjina sveta jc določena za igrišče, na katerem se otroci pod vodstvom učitelja Al. Škrinjarja in učiteljice J. Petričeve igrajo. Oh hudi vročini se bodo v bližnjem potoku tudi kopali in učili plavanja.
Odmor. Med odmorom po 2. učni uri so vodili učitelji ob ugod= nem vremenu svoje učence na dvorišče in v obližje šolskega poslopja. Med tem časom so se prezračevale šolske sobe. Pred poukom in ob slabem vremenu tudi med odmorom so merili učenci v nekaterih raz= redili velikost svojih součencev ter tehtali različne stvari. V’ višjih razredih so opazovali učenci toplino zraku, smer vetrov in vreme ter se vadili v čitanju voznega reda.
Zbirke v dobrodelne namene med šolsko mladino. Povodom državnega praznika »Ujedinjcnja Sl IS« je darovala naša mladina u) Jugoslovanski Matici K 1500: b) za rusko stradajočo dcco pod geslom »D e c a s d c c i« K 1380; c) hčerki=siroti R u n j a n i n o v i Vil j el mi ni K 415 kot narodni dar; č) »Kolu jugoslovan« skih sester« za 500 srečk loterije na korist društva K 2000; d) »Lovskemu društvu« za prehranjevanje ptic pozimi K 300; e) za »N aš List« K 576; skupaj K 6171.
«Kolo jugoslovanskih sester« je priredilo dne 5. januarja v veliki dvorani Mestnega doma na korist revni ljubljanski šolski mladini »božičnico« z govori, deklamacijami, petjem in z obdarovanjem otrok z obleko, obutvijo in pecivom. Obdarovanih je bilo 500 otrok. Na naši šoli je bilo deležnih te dobrote 72 učencev. V imenu obda* rovancev izreka šolsko vodstvo blagim dobrotnicam, ki načelujejo in delujejo v »Kolu jugoslovanskih sester« na njih trudu in požrtvovah nosti na korist revni šolski mladini najtoplejšo zahvalo. Bog plati!
Verske vaje. Vsako nedeljo in praznik so imeli učenci pod nad= zorstvom učiteljstva skupno š o 1 a r s k o m a š o s p r o p o v e d j o. Sv. mašo je daroval č. g. katehet Pavel Zajc; peli so pri službi božji pod spretnim vodstvom g. učitelja Josipa Ambrožiča učenci IV. in V. razreda. Vsem bodi izrečena na tem mestu prav topla zahvala šolskega vodstva. Najtoplejšo zahvalo izreka šolsko vodstvo tem potom tudi predstojništvu cerkve Srca Jezusovega, ki je dalo drage volje in brezplačno za šolarske maše cerkev na razpon lago. — Pri spovedi oziroma pri s v. o b h a j i 1 u so bili učenci med šolskim letom trikrat. — Dne 15. junija se je udeležila šolska mladina pod nadzorstvom učiteljstva procesije presvetega Rešnjega Telesa pri stolni cerkvi. — Dne 21. junija je prazno» vala šolska mladina pod nadzorstvom učiteljstva s slovesno službo božjo praznik sv. Alojzija in pa praznik prvega sv. o b h a s j i 1 a. —• Izven šolskega časa jc pripravljal g. katehet Pavel Zajc učence za zakrament sv. birme, sv. pokore in s v. R e š n j e g a Teles a.
Ljubljanski slovenski župani: Mihael Ambrož 1861—1864. Dr. E t b i n Henrik C o s t a 1864—1869. — Peter Grasselli 1882—18%. — Ivan Hribar 1896—1910. — (Z odlokom bivšega avstrijskega c. kr. deželnega predsedništva z dne 31. avgusta 1910 jc bil tedanji občinski svet razpuščen. Začasno oskrbovanje občinskih opravil je bilo poverjeno c. kr. deželne vlade svetniku Viljemu vitezu Laschanu, ki je opravljal to mesto od 1. sept. 1910 do 20. jan. 1912.) — Dr. Ivan Tavčar od 20. jan. 1912—1021. — Dr. L u do vik Perič od 24. okt. 1921 do 20. maja 1922. (Od 20. maja dalje vladni komisar direktor dr. Bogomil Senekovič.)
Poroka Njegovega Veličanstva kralja. Ministrstvo Prosvete je odredilo, da je bil zaradi svatbe Njegovega Vel. kralja na vseh šolah države 7., 8. in 9. dan junija t. 1. prost pouka. Ker jc bila 10. dan junija sobota, jc pokrajinska uprava za Slovenijo dovolila, da je bil prost pouka tudi 10. dan junija, tako da so trajale počitnice v zvezi z binkoštnimi prazniki od vštetega 3. dne do vštetega 11. dne junija t. 1. Ker so prebili učenci te počitnice večinoma doma pri svojcih, so odpadle posebne oficijelnc šolske slavnosti ob tej priliki.
Vidov dan — dne 28. junija — in sklep šolskega leta je prazno* vala šolska mladina z zahvalno službo božjo. Dan 28. junija 1389 in leta 1914 —- Vidov dan — jc najvažnejši in najpomembnejši dan za usodo našega celega naroda. Leta 1389. se je vršila ona strašna in za naš narod tako pomembna bitka na Kosovem polju. Vidov dan
I. 1914. je dal pa znamenje za boj proti stari Avstriji, ki jc hotela zasužnjiti cel jugoslovanski rod. V tem smislu sc jc predavalo mla* dini 1. m. šole učni stopnji pošameznih razredov primerno. Po ko n s čanem predavanju so se zapele po vseh razredih naše himne, in sicer:
> Naprej zastava Slave!« — »Lepa naša domovina« in »Bože pravde«, nato so sc pa razdelila šolska naznanila, izkazi, odpustnice in tiskana
> Letna poročila.«
Šolska naznanila so prejeli učenci dne 31. januarja in ob sklepu šolskega leta.
Novo šolsko leto 1922/23 sc začne 14. septembra.
Uradne ure za stranke med počitnicami bodo vsako' soboto od
II.—12. ure dopoldne.
V Ljubljani, 28. junija 1922.
Šolsko vodstvo.
/maš delo, primi ga; nimaš delu, išči ga!
* *
*
Blagoslovljeni žulji delavne roke! Slava delu!
*
Janez vstan’, dani se!
Cas je zlato.
'
, •	.	-	„	>	.-Va- r*-v. .-	'•/'••
■
m
i
K
E.
1
r
L .	.	...	.	,	.	..	-	•:, •	•	•	,	\V.
I
.
r	‘
‘	•	'	'*v	*	v	'•	'	‘V	•
.. . . ■ . . • - . . '
'
fe.* .,:•«*/.«»	,	- -•	,	•	.	'	•!
Ek'	r	'-v-
r* .	.	•
.
’	'	f	..r,-	’	*	'	•	-Vi	1	1	■'	’	‘•V#';*1	-	a	‘A’	■*: SSfcj -
--W..	/.	.	■'	‘•'V
. :r	'V	-.	•	;>•
Bi	:'V'v'Avr
- . v * * 1 • "■ > ■ -• •:	•	:v
-	'	-•!,	v-	r<v.^-	.	v.;;.
'’<'W
'	‘	-	•	-T	-Otv' •	:	.•
• • ■ . - ., ■ ■ •.
• ’ . . .
: •	!!,n	'iA	■	.	.-..v..--1--
• • . ■■ • •
.
' .	'•	:•	.	•	-	■	..	-v	?*&:
. . - 1 ■.
-	:	■	-f' i-«.	ILA:	'	-	'	'	-i
- - ' \ •"'••ATS* .JSTM. *
y-.	v.
'
'
' . 'V/" '
T*. y ' AA*i : •• 'i •• 5	*
- ’ '