Pettorina piatala v gotovíaí.
NaroCnina
uaia letno 30 Din, polletne 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Dia.
Peiamuna ftev. 1 Din
UREDNIŠTVO*"^-UPRAVA : pri g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka S.
Stav. rai. poštne hran. 13.94«
fidali vsako nodello
IV. LETO
Mm
I, 28. |ull|a 1935.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 60* Din, pol strani 300 Din. — Cena malim «glasom do 30 besed 15 Dia vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% draijt. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCalo
ŠTEV. 30
Pomen gasilstva.
Govor staroste mursko so-boške gas. župe g. poslanca Benko J, ob priliki gasilske slave.
Kakor vsaka ustanova od našega viteškega vojaštva navzdol, proslavlja danes tudi gasilstvo po vsej državi svoj gasilski praznik, kot spomin na dan, ko je Nj. Vel. kralj podpisal zakon o organizaciji gasilstva.
Gasilstvo je organizacija za odkrivanje in gašenje požarov. Toda ta definicija je za današnje čase preozka. Delo ognjegascev se ne omejuje samo oa odbrano pred požarom, temveč nudi pomoč ob vseh nezgodah in nevarnostih vsakdanjega življenja, prometa in elementarnih nezgod vseh vrst, ki zavzemajo vse večjo vlogo pri gasilstvu večjih mest. Iz tega sledi, da je gasilstvo organizacija, ki zasledi in brani pred požarom, kakor tudi organizacija za reševanje ljudi in njihovega imetja ob splošnih nesrečah in nevarnostih.
Gasilske organizacije, pa bodisi da so poklicne ali prostovoljne, sesto-jè iz discipliniranega moštva, ki je oblečeno in pripravljeno za izvrševanje svojih nalog in oskrbljeno s potrebnimi pripravami in opremo.
Prostovoljno gasilstvo je skupina ljudi, ki so organizirani prostovoljno z namenom, da pomagajo in branijo ljudstvo in ljudsko imetje pred požarom in pred vsemi drugimi elementarnimi nezgodami. V prostovoljnih gasilskih organizacijah mora vladati zavest o prostovoljni in brezplačni pomoči bližnjemu v nesreči. Ta čednost mora krasiti vsakega člana gasilske organizacije. Na tej podlagi dobrodelnosti se je ustvarilo posebno stremljenje, ki se je po nekaterih delih naše države, povspelo do velike višine. Po tem stremljenju je potrebno, da je vsak član gasilske organizacije prežet z veliko ljubeznijo do svojega bližnjega. Tak član se ne sme žrtvovati ne za slavo diti za korist, ampak za to, ker čuti bratsko in krščansko ljubezen do trpečega ali po nesreči oškodovanega. Vdano se mora žrtvovati, da prizadetemu članu svoje družbe nudi pomoč brez plačila in hvale. Delo v prostovoljnih gasilskih ustanovah ne sme obstojati ii lepih in praznih besed, ampak mora biti zasnovano na stvarnem življenju vedno vnetim in nesebičnem delovanju v prid bližnjemu in domovini. Gasilstvo mora dičiti odlična in krepka vojaika disciplina, ki mora prihajati iz zavesti vsakega posameznega člana, ker le tedaj bo kos svojim nalogam.
Naše prostovoljno gasilstvo gradi že dolgo let svojo današnjo veličastno organizacijo. Iz čisto privatnih pobud je uspelo, postaviti jo na to stopnjo, na kateri se danes nahaja. Razvoj našega gasilstva ni bil enak v vseh delih naše kraljevine. Dočim so se v severnih delih prostovoljna gasilska društva razvijala, je ostali del naše zemlje, a posebno predvojna kraljevina Srbija, ki je osredotočila vse svoje moči za narodno osvobojenje, ter snovala telovadne in strelske družine in druge viteške borbene organizacije, v organizaciji gasilstva daleč za nami.
Prostovoljno gasilstvo je bilo tedaj organizirano po župah, v pokrajinske edinice in zveze, vendar ne enotno, temveč vsaka po svojih društvenih pravilih
Ni čuda, da je pri tem gasilska služba trpela na enotnosti. Polega tega so se gasilci v teh posameznih zvezah razlikovali glede poveljstva, krojev in ostalega. Kljub temu se je danes vtr-dila kot organizacija, ki je po številu izvršujočih članov in po vrednosti svojih priprav in opreme, prva v državi.
Predhodno so naše organizacije obstojale le v mestih in trgih in prav redko kje na podeželju. Toda po osvo-bojenju zavzema naša organizacija, posebno v severnih delih naše zemlje, silen razmah. Nov čas in dobre zveze so odkrile nova obzorja in široka polja dela v vseh mogočih smereh, Naša organizacija se je začela hitro razvijati prav tako na vaseh kakor v mestih in je pokazala že v začetku, da bo v najbližnji bodočnosti postala prav mogočen pokret in veliki gospodarski in družabni činitelj v obrambi pred požarom in elementarnimi nesre čami, ki požirajo letno milijarde denarja narodnega imetja. Vrhu tega bo gasilstvo brezdvomno izborno služilo domovini tudi za primer vojne in sicer kot odbrana za slučaj zračnega napada.
To, kar so naši najstarejši gasilci — učitelji našega udruženja — zamišljali, se je danes izvršilo. Pri-
vatna pobuda je dolga leta ustvarjala, nabavljala in organizirala tako, da gasilstvo podano danes v številkah iznenadi vsakega. Gasilska organizacija šteje danes v naši državi 2450 čet. V teh četah je organiziranih nad 70.000 izvršujočih članov, ki so enotno uniformirani in dobro opremljeni. Število gasilskih domov presega 1000. Ravno toliko je pomožnih članov in nad 6000 naraščaja. Prometna sredstva so ogromna in predstavljajo vrednost našega oboroženja nad 200 miljonov dinarjev.
Tovariši I To so dejstva s katerimi mora država in vsak poedinec računati. Ko Vas vidim v strnjenih vrstah pred seboj in si predstavljam ono veliko maso gasilstva, ki danes z nami praznuje našo slavo, mi je srce v zanosu in navdaja me trdna volja Vas nesebično voditi, oblikovati in spodbujati do častnega samarijanske-ga dela z vso svojo sposobnostjo in močjo tako, da bomo res vredni one slave, ki nam po naravnih vidikih pripada in ki jo je mogoče doseči le z nesebičnim delom v prid bližnjega in države.
Ob današnjem prazniku želim, da Vam naša proslava ostane v trajno lepem spominu in Vam gasilcem naročam, da se brezpogojno ravnate v društvenem življenju a prav posebno pa v slučaju raznovrstnih nezgod, po določilih našega zakona.
Naj ne bo v naših vrstah tovariša, ki bi omahoval, zlasti ne tedaj, ko je potrebno bližnjemu nuditi pomoč.
Naročam Vam, da gojite medsebojno ljubezen, spoštovanje in krepko podpirate drug dtugega v raz nih neprilikah. Bodite vedno narodno zavedni, kajti zakon nam nalaga, da poleg gasUsk'h dolžnosti gojimo tudi narodno in državnotvorno misel tako, da bomo v vsakem pogledu vredni sinovi naše lepe domovine Jugoslavije, za katero so naši junaki preliti potoke krvi. V tem Vas pozdravljam z našim lepim pozdravom: Pomozt Bog/
POLICI K ii
Pa dolgotrajnih debatah so bile slednjič v Narodni skupščini sprejete proračunske dvanajstine. Rezultat glasovanja je bil naslednji : 216 za, t proti. Poslanci skupščinske manjšine so pred glasovanjem zapustili dvorane.
V Zagrebu so bile 20. in 21. t. m. velike manifestacije prijateljev dr. Mačka v čast njegovega goda in roj stnega dne. Pri tej priliki je prišlo do incidentov med manifestanti in nekimi
nacionalisti. Okrog 12 oseb je bilo pri tem lažje ranjenih Proti voditeljem in vsem hujskačem izgredov, kakor tudi proti osebam, ki so se udeležili tepežov, je uvedena preiskava. V Zagrebu vladata popoln red in mir.
Po vaej drŽavi je b lo v z^dijem času mnogo zborovanj in sestankov vladnih in opozfcionalnih strank.
Posland, ki niso hoteli ostati pri Jevt.ču in se tudi ne pridružiti
vladi, so osnovali svoj klub, ki si je nadel ime: „Jugoslovenski neodvisni nacionalni klub".
Notranji minister je razveljavil svoječasni razpust Prosvetnih zvez v Ljubljani in Mariboru. Zvezi in vsa podrejena društva lahko zopet delujejo.
Abe8inija skuša v Londonu dobiti posojilo 2 milijonov funtov šter-lingov, katero bi porabila v vojaške svrhe.
Na južnem Irakern so še vedno
veliki nemiri. Irski revolucijonarji se branijo z orožjem v rokah napram vladnim četam, ki jih hočejo ukrotiti. Nemiri so zahtevali že mnogo mrtvih.
Preganjanje katoličanov v Nemčiji zavzema vedno večji obseg. Radi tega je prišlo do ostrih naaprot-stev med vlado in Vatikanom. Policija vdira v cerkve, in skuša omogočiti vsako zbiranje katoličanov.
JTurika vlada je sklenila zgraditi nove utrdbe v Trakiji, da si tako zavaruje evropske meje.
Po vrnitvi generala Kondiliaa iz tujine, so se izvršile večje spremembe v grški vladi. Iz vlade so izločili ministre, ki so proti obnovi monarhije.
Plebi8cit, v katerem 8e bo grško ljudstvo izreklo za ali proti monarhiji, se bo vršil verjetno že mese-ca avgusta.	'
Grški kralj, ki živi v Londonu, je baje že pripravljen za odhod v domovino. Politični krogi računajo, da bo prebivalstvo v veliki večini glasovalo za kralja.
Mussolini se je izrazil, da Italija ne bo pristala na to, da bi neke evropske sile preprečile njene namere v Abesiniji, čeprav bi mogle zaradi tega nastati v Evropi politične krize. Izrazil je mnenje, da v bodočih treh letih v Evropi ne bo prišlo do vojne.
Uaodno noč po avtomobil8ki nesreči, ki je stala življenje kancler-jeve žene in kjer je tudi dr. Schusch-nigg sam Ie čudežno ostal pri življenju, je Heimwehr pripravljal državni udar, ki bi vrgel na neomejeno oblast nfih gibanje. Takojšnja vrnitev le lafeto ranjenega kancelarja na Dunaj, Ki je takoj prevzel zopet vso oblast, je preprečil njih nakaoe.
Mnogo Arabcev se je prijavilo, da hoCejo pomagati Abesincem v alt»» čaju vojne z Italijo.
Grof Bethlen, bivši madžarski ministrski predsednik, se pripcavijp za potovanje v Belgijo, kjer m b« baje sestal z bivšim habsburškim prestolonaslednikom Otonom.
Volilni zakon.
V najkrajšem času bo vlada sestavila predlog novega volilnega zakona, za katerega vlada povsod največje zanimanje. Vlada bo najprvo proučila splošno razpoloženje v državi ter na podlagi tega sestavila načrt in ga predložila v proučitev Narodni skupščini in senatu. Prav gotovo bo novi zakon predvideval tajno glasovanje. Glavno vprašanje v katerem še ni odločitve je, ali naj ostanejo vsedržavne kandidatne liste, tako da ne bo mogoče sestavljati kandidatnih list za posamezne pokrajine. V tem primeru bo še nadalje ostala v veljavi določba sedanjega volilnega reda, da morajo biti postavljeni kandidati v večini banovin, odnosno večini vseh srezov v državi.
Naša žitna letina.
Žetev pšenice je v naši državi v polnem teku. V strokovnih krogih se ceni, da bo znašal pridelek okrog 20 milijonov metrskih stotov, dočim je lani znašal 18 6 milijona metrskih stotov. To pomeni, da bomo imeli srednjedobro letino (v dobrih letih smo pridelali tudi preko 26 milijonov meterskih stotov). Tudi kakovost bo srednja, vendar v nekaterih predelih tudi prav dobra Po kritju domače potrebe nam bo od letošnjega pridelka ostalo za izvoz kakih 25 000 vago nov, od lanske letine pa nam je ostalo še kakih 5000 vagonov. Naša prva skrb je sedaj, kako odstraniti s trga ta višek, da ne bi nepovoljno vplival na formiranje cene za domači trg. Da prepreči špekulacijo, ki bi potisnila cene navzdol, je kraljevska vlada preko Prizada odredila cene novi pšenici med 107 do 126 Din za meterski stot. in to še preden se je pojavila nova pšenica na trgu. Te cene veljajo do 1. avgusta. Za avgust, september in oktober pa so določene višje cene. Seveda bo mogoče te cene držati le tedaj, če bo Prizad odkupil vsako od kmetov ponudeno količino in prevzeto blago tudi takoj plačal. V nasprotnem primeru bo moral kmet prodati pšenico tudi po nižji ceni, če bo ponudba prevelika. Med svetov-
nimi cenami in gori določeni cenami Prizada obstoji sedaj precejšnja raz lika, namreč 37 do 56 Din pri metrskem stolu.
Plasiranje viška v inozemstvu letos, kakor je podoba, ne bo lahko. Poleg konkurence prekomorskih držav bo največja zapreka kontigentiranje uvoza v pasivnih državah in naraščanje lastne produkcije v pasivnih državah. Tudi Romunska bo letos imela poleg Madžarske prav znatne količine za izvoz. Avstrija bo letos komaj prišla v poštev, ker stavlja nesprejemljive pogoje za uvoz naše pšenice v okviru ugodnostnega kontingenta 5000 vago • nov in mora poleg tega od Madžarske prevzeti znatne količine. Po spo razumu s češkoslovaško bo menda obstojala možnost, da v to državo izvozimo po najvišj h paritetnih cenah na svetovnem trgu 10.000 vagonov. Kako pa je trenotno še slika nejasna, nam pričajo najnovejša poročila iz Češkoslovaške, ki pravijo, da je tam še pred 14 dnevi kazalo, da bo leti na prav dobra. Zaradi trajne suše pa so se medtem izgledi hudo poslabšali in se vidijo povsod docela izsušena polja. Izgledi za izvoz v Češkoslovaško bodo toraj ugodnejši, kakor je prvotno kazalo.
Sestava davčnih odborov.
Deputacija zastopnikov obrtnikov je pred dnevi posetila predsednika vlade in finančnega mi-' nistra ter dobila zagotovilo, da se bo določba v finančnem, zakonu, ki se nanaša na sestavo davčnih odborov, omilila in ustregla izraženim željam gospodarskih krogov. V bodoče bodo davčni odbori sestavljeni tako, da bo dva člana imenovala pristojna zbornica odnosno gospodarsko združenje, predsednika bo imenovala državna oblast, od ostalih dveh članov, ki jih imenuje davčna uprava, pa mora biti eden brezpogojno iz vrst davkoplačevalcev, ki plačujejo pridobnino. Na ta način se bo izpolnila največja zahteva gospodarskih krogov, da v davčnih odborih ne sme imeti večino davčna uprava.
Koncert trboveljskih slavčkov v M. Soboti.
V	s iboto, dne 3. avgusta se nam pripravlja izreden umetniški užitek — obisk trboveljskih slavčkov. Ta mladinski zbor ni samo najboljši v naši državi, ampak je odnesel prvenstvo celo na Dunaju, Pragi, Brnu itd. Zbor trboveljskih slavčkov že dolgo ne gledamo več kot navaden zbor, temveč kot zrel umetniški korpus. Njegov zborovodja g. učitelj Avgust Šuligoj je najboljši dirigent mladinskih zborov in vodi ta zbor od vsega začetka pa do danes. Ta zbor ni samo velikega umetniškega pomena, ampak tudi so-cijalnega. S čistim dobičkom zbora se ubogi trboveljski otroci oblačijo in obuvajo, v počitnicah gredo navadno na morje. (Slednje jim letos ni uspelo, ker zbor ni koncertiral radi smrti kralja Aleksandra)
V	dokaz odličnosti zbora in njegovega ustvaritelja naj citiramo nekaj kritik svetovnik kritikov.
Dunaj, B. Kolar. Za svoj vzor je vzel Šuligoj zbor v Pragi, katerega je s svojimi pevci nadkrilil. Trbov. slav-ček je najboljši mladinski zbor, katerega sem kedaj slišal. Niti Wiener Sängerknaben se ne morejo s tem zborom meriti.
Olomunc. Prof. Ambros. V zadnjem času so prišli k nam trije mladinski zbori : Rdeči križ iz Pariza, Sängerknaben iz Dunaja in Trboveljski slav-ček. Brez premišljanja moramo priznati jugoslovenskim pevcem prvenstvo. Pojejo z neomejeno slgurnostjoi da morajo vsakega poslušalca osupniti. Razlikujejo se od drugih, ker ima zbor sugestivno poezijo in čut.
Praga, Češko slovo. Koncert Tr. slavčkov je bil umetniški doživljaj. Nihče izmed množice, ki je napolnila Smetanovo dvorano, ni pričakoval tako visoko umetniško stopnjo. Pesenečena dvorana ni štedila z aplavzom, ki se je spremenil v burne ovacije.
Praga, Lldove Listi. Pojejo iz srca in njihova pesem gre k srcu.
Narodni ozvobozenl, Praga. Nad tehničnim stupnjam zbora stoji moč i ozbiljnost doživljaja kojega pevaju, apsolutan sluh i smisao za zvuk. To je umjetnička zrelost, koja čovjeka direktno osupne. Iz reprodukcije i
programa razvidno je, da je zborova največja prednost stroga, č'sta um jet -nost i bez traženja vanjskih efekata doseže virtouzan uspjeh.
Brno, Moravske Novice. Njihovo petje ne deluje samo z umetniško točnostjo, temveč z naravno enostavnostjo. Prava umetnost je skromna in njihovo petje gre iz srca v srce.
Dunaj, Reichspost. Mali umetniki naj poneso v domovino vest, da so tudi na Dunaju — v tem tradicionalnem muzikalnem centru dosegli popolno zmago in simpatijo vseh.
Dunai, Wienerzeitung. Nad sigurnostjo teh malih umetnikov so bili poslušalci presenečeni in zdi se, da ti malčki sploh ne poznajo težkoč.
Teh kritik iz Dunaja, Prage, Brna, Zagreba, Beograda itd. je brez števila in vse so zboru enoglasno priznale sigurnost nastopa, popolno čistočo v intonaciji, izredne glasove, jasno vo-kalizacijo, izvrstno dihalno tehniko, točnost v nastavku, interesantno interpretacijo in dinamiko.
Večina kritikov je soglasno priznala, da je zbor boljši od zbora „Wiener Säogerknaben", zbora »Rdečega križa" iz Pariza in drugih sve-tovnoznanih mladinskih zborov.
Veseli nas, da so se slavčki spomnili tudi nas in upamo, da se bo naša cenj. publika udeležila koncerta pol-noštevilno.	G. J.
Jubilejna dirha in jugosl. tsasaši derby na Murskem polju.
Znano kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru, ki ima za razvoj in sloves konjereje na Murskem polju velike zasluge, slavi letos 60 letnico svojega obstoja Zato pripravlja za 15. do 18. avgusta velike jubilejne dirke. Delo kola je dobilo najvišje priznanje s tem, da je Njeg. Vis. knez-namestnik Pavel blagovolil prevzeti pokroviteljstvo te redke prireditve. Program je obširen in pester. Za 15. avgusta so predvidene naslednje dirke : 1. Eno-vprežna dirka za 2 letne konje na 1400 m. 2 Enovprežna heat-vožnja (dve zmagi v treh vožnjah) za 4 — 12-letne konje na 1600. m. 3. Enovprežna dirka za 3-letne konje na 2000 m. 4. Dvovprežna dirka za 3-12 letne konje (vozijo žene in dekleta rejcev)
jan M. Razpotje.	8
Zdravnik je kmalu prišel. Majhen in čokat je previdno stopil k postelji in se nagnil nad bolnico. Njegova svetlikajoča pleša se je dvigovala in sklanjala nad posteljo, drsela od leve na desno, vstrajno Iskajoč zla, ki se je zagrizlo v organe. Urh in Laci sta stala pri mizi, še dihati se nista upala preglasno, da ne bi motila skrivnostne tišine, ki se je prelivala po sobi. Zdravnik se je polagoma zopet zravnal. Oddihajoč je iskal Urha.
„Težko je I"
„Kako ste rekli gospod doktor ?" Urh se je zdrznil in začutil, da velja beseda njemu.
„Pravim, da je nevarno 1"
„Nevarno ?" «
Začudenje in strah je bilo v Urho-vih besedah in nehote je pogledal ženo, ki je še vedno z zaprtimi očmi
medlevala na blazinah in težko hropla.
„Zakaj me niste prej poklicali ?"
Beseda je švistnila po zraku in oplazila Urha, da se je nalahno sklju čil in uprl oči v pod.
„Zdaj naj delam čudeže in naj vlečem žensko iz groba v katerem jo je že več kakor tu na zemljf . . ."
„Saj bi gospod doktor ... saj bi . .
Urh je iskal besed, da bi mu vse povedal, da bi mu rekel, da ni on tega kriv, da se je le žena bala zdravnika, ker se ji je zdelo škoda denarja. Pa tudi on se ni prav spomnil, da bi poklical zdravnika. Vedno je bila tako čudna in sama in res ni prej opazil, da gre h kraju, kakor šele danes. Tako vsak za se živimo pri nas. Veselje obdržimo za se, pa žalost tudi, kaj bi z drugimi to delili
saj je brez koristi. Pa življenje samo nas je tako skovalo, da vsak pozna le svoj obraz, ki mu je kakor križ in amen v očenašu. Zato res nismo prej opazili, da ji ugašajo oči, še poklicala nas prav ni, kar zase je bila kakor bi ji bili tujci.
„Še danes jo pripeljite v bolnišnico. Mogoče ji z operacijo rešimo življenje !"
Zdravnik je že stal pri vratih in Urh še vedno ni našel pravih besed. Nerodno je le pokimal in kar oddahnil se je, ko so utihnili koraki na dvorišču in zahreščala vrata v plotu čudna tesnoba ga je obdala. Ujedljiv vonj, ki ga je zapustil zdravnik v sobi ga je dušil in zdelo se mu je, da zdravnik še ni odšel, da preži kje v kotu in őáka le pravega trenutka, da nenadoma naskoči Urha in mu zabrusi v obraz : Ti si kriv ...
In kakor se bi hotel znebiti težkega bremena, ki mu ga je vsiljeval zdravnik se je nenadoma sklonil nad ženo :
„Treza ! . . . Treza ! . . ."
Žena se ni zganila. Le v vekih je bil majhen trepet, obrvi so se za spoznanje uločile kakor v začudenju. (Ali se je le Urhu tako zdelo ?) Njemu samemu so bile lastne besede nadvse začudene, tuje in prestrašene, saj jih je izkopal daleč v svoji notranjosti, kamor so jih zagreble leta in razmere ter zvalile na nje plaz skalovja. Pa je občutil, kakor bi se vsi nje» govi dnevi, ki jih je preživel ob ženi spoprijeli v pest, ki ga je z vso silo butnila v obraz, da je bolestno in obupno zaječal :
„Treza ... Treza . . ."
na 2400 m — 17. 8 bo v Ljutomeru premovanje konj, takrat se bo videl tu najlepši in najboljši plemenski ma-terijal muropoljske konjereje. Dne 18 8. je glavni dan proslave. Po sprejemu gostov pri jutranjih vlakih bo velika povorka na Oen, nato tam razstava premovanih konj, ob 12. uri skupen obed, nato uporabnostna preizkušnja amerikanskih kasačev v kmet-skem gospodarstvu in naslednje dirke : 1. Enovprežna dirka za 3 letne konje na 2200 m. 2. Jugoslovenski kasaški derby na progi 3300 m, ki bo se prvič vozil na ljutomerskem dirkališču (nagrade 10000, 3500, 2000, 1500, 1000 in 2000 Din posebej odgojitelju zmagovalca), ako je dotični zasebni gojitelj in jugoslovenski državljan. 3. Enovprežna vožnja s plemenskimi kobilami vseh starosti — vozijo kmet-ski konjerejci, stari nad 55 let na 2000 m. 4. Jahalna dirka za konje arneri-kanske pasme na 1600 m. 5. Enovprežna dirka za 4 - 12 letne konje, ki so v meetingu vsaj enkrat dirkali, na 2400 m. 6. Dvovprežna dirka za 3—12-letne konje na 2800 m. Vse dirke so odprte za konje, vzgojene v Jugoslavijo. Konjem kmetske reje so dovoljeni popusti. Proga je podaljšana in na novo urejena. Prijave do 8. 8. na blag. Fr. Žitka v Ljutomeru. Interesenti zvedo podrobnosti pri Kolu. Polovična vožnja za 18. 8. je dovoljena.
potrebno potrošnjo denarja, da ne govorimo o razpoloženju med priza detimi interesenti.
Naše sosednje države Madžarska, Avstrija in Italija intezivno ispopolnju jejo prometna sredstva ob državnih mejah in neumorno delujejo na tem, da je v obmejnih krajih promet čim bolj elastičen.
Ko vse to opazujemo, lahko opravičeno vprašamo, kje je vzrok, da se naši merodajni faktorji tako malo zanimajo za obmejno prebivalstvo in njegove nujne, vsakdanje potrebe. Še prav posebno se nam zdi opravičeno to vprašati, ker vemo, da se v centru države in banovin izvršujejo raznovrstna javna dela, ki niso daleč tako potrebna, kakor naprava mostu na Petanjcih. Prekmursko ljudstvo je vedno vestno izvrševalo svoje dolžnosti napram državi, zato sme zahtevati, da imajo tudi državne oblasti več smisla za njih potrebe.
Most na tem mestu naj se čimprej zgradi, da se s tem odstranijo prometne zmede ob brodu in da se oprosti voznike in peice brodarine, ki ni primerna, zlasti ne na banovin-skih cestah.
Hornyphon...
Most na Petanjcih.
O tem smo že mnogokrat pisali in povdarjali veliko gospodarsko pridobitev, ki jo doprinese zgraditev mostu črez reko Muro na Petanjc h, nele za bližnje vasi in občine, marveč za vso Prekmurje in Slovenske Gorice, v kolikor je njihov promet usmerjen v naše kraje.
Prevoz vina iz Slovenskih Goric, kisle vode iz Radenc in Petanjc, stavbenega materjala, raznovrstnih poljskih pridelkov, automobiiski promet z Mariborom in drugimi kraji Slovenskih Goric ter prav posebno kopičenje kmetskih vozov onih kmetov, ki posedujejo to ali onstran reke Mure svojo lemljo, povzroča ob brodu na Petanjcih veliko zagato in oviro rednemu prometu, ki ni v nobenem pogledu v skladu z današnjim prometnim časom.
Ne redko vidimo stati ob brodu kopališke goste tujih držav, ki z začudenjem opazujejo to prometno zagato in si seveda po svoje razlagajo skrb naših merodajnih oblasti za hiter in dober promet, na tako važni banovinski cesti.
Pogosto se pripetijo tudi slučaji, da se mora prevažanje z brodom, vsled deževnega vremena, popolnoma ustaviti. V tem primeru ostane zapadno Prekmurje po več dni popolnoma odrezano od ostalega sveta in se morajo vozovi, ki so bili namenjeni za Slovenske Gorice in obratno, in ki so tio broda v tem času dospeli, vračati na svoje oddaljene domove ali pa več dni čakati na zopetni promet z brodom. To povzroča izgubo časa in ne-
Poslano.*
Gospodu dr. Klaru banovin-skemu zdravniku in poslancu v Dol. Lendavi.
Vaše »Poslano" priobčeno v tedniku „Novine" dne 21. julija 1935 vzamem na znanje, ter Vam sporočam, da Vam bodem dal priliko, da pred sodnijo dokažete iznesene obdolžitve. Vem, da Vas ščiti poslanska imuniteta, ali od kavalirja Vaše kvalitete pričakujem, da bo stopil pred sodnika ravno tako pogumno, kakor je pogumno napisal «Poslano". Ako se pa skrijete za Vašo poslaniško imuniteto, potem pač veste g. dr. Klar kdo ste.
Odstavek v „Poslanem* v kate-' rem pišete o narodni zavednosti in zvestobi našega ljudstva, blagovolite dati debelo natiskati, položite v okvir ter obesite nad posteljo. To prečitajte vsaki dan, ko ležete in vstanete, da ne pozabite že pri prihodnjih volitvah na njegovo vsebino.
Na levi strani tega okvirja obesite tablico z Vašo firmo, katera je nosila madžarski napis, katerega ste dal prepleskati še Ie na splošen ukaz naših oblasti in na kateri je ta ma žarski napis še danes delno viden. Na desni strani okvirja pa si prilepite na zid plakat sok. dr. Dol. Lendava, na katerem je debelo natiskano, da se vrši dne 7. julija v Dol. Lendavi razvitje sok. prapora, podarjenega od Njegovoga Veličanstva kralja Petra II., kateremu razvitju prisostvuje poseben kraljevi odposlanec.
Na ta plakat napišite lastnoročno, da ste na tej velevažni narodni prireditvi bila prisotna narodna poslanca iz sosednjega čakovskega in ljutomerskega sreza, ni pa bil navzoč zastopnik ljudstva Dol. Lendavskega sreza g. Klar Franc, banovinski zdravnik in poslanec.
Ker omenjate v Vašem poslanem tudi 1000 letno mučeništvo našega ljudstva, o katerem nisem imel pojma ne jaz in ne meni slični gospodeki pa sledeče:
Pod tujim jarmom je živel ves naš slovenski narod, eni pod Mažari,
drugi pod Nemci. Mi Primorci, pa smo se morali boriti še tudi proti Italjanom. Vsi smo bili robi, eni več, drugi manj ; kateri del našega naroda je pa doprinasei večje žrtve v čast in slavo našega naroda pa prepuščam Vam v razmišljanje. Za svojo osebo vem, da sem kot skromen narodni delavec doprinesel svojo drobtinico v narodnem delu na Primorskem in tudi danes v Prekmurju.
Pri svojem delu se pa ne po služujem ne belih glaze rokavic, la-
kastih čevljev in tudi francoski parfumov ne, temveč svojih žuljavih rok.
Kar se tiče mojega bogatstva, pridobljenega v 29 letni praksi, pa bodite uverjeni, da ne presega Vašega, skopičenega v par letni praksi. Jaz ne merim k „šenki", Vi pa menda tudi ne dirate zobov v zabavo.
M. Sobota, 23. jul. 1935.
PERTOT K.
ovl. ciT. geometer.
Za poslano odgovarjamo samo t smislu zakona. — Uredništvo.
Doneče \?esči
ITiurska Sobota :
— Gasilska slava. Kakor povsod v državi, je tudi tukajšnje gasilstvo imelo prejšnjo nedeljo svojo slavo. Ze v zgodnjih jutranjih urah so se formirale čete požarnikov in z godbo na čelu odkorakale k božjim službam, ki so se darovale v rim. kat. in evang. cerkvi. Temu je sledil zbor gasilcev v drevoredu, kjer so se med tem zbrali zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter društev, ki so s svojo prisotnostjo dvignili pomen praznik naših gasilcev. Prvi je povzel besedo starosta gas. župe g. poslanac Benko, ki je počastil spomin našega velikega kralja mučenika in h koncu še pozval vse navzoče, da zakličejo našemu mlademu kralju. Državna himna, ki jo je odigrale mestna godba, je dvignila svečanost trenutka. V lepih in vzne-šenih besedah je nato govoril o pomenu gasilske organizacije sreski pod-načelnlk g. Grabrijan, za njim pa je vse navzoče v imenu prebivalstva pozdravil g. župan Hartner, ki se je zbranim gasilcem zahvalil za dosedanje človekoljubno delo. Lepo zasnovan govor o pomenu gas. organizacije je imel g. poslanec Benko, ki ga prinašamo v celoti na uvodnem mestu. Tajnik župe g. Čeh je nato govoril o zgodovini gasilstva. Vsi govori so zapustili pri vseh navzočih najgloblji vtis. H koncu je župni starosta g. posi. Benko še prečital itda-nostne brzojavke, ki so se poslale kabinetni pisarni, ministrstvu za telesno vzgojo, Vatrogasnemu savezu v Beogradu in Gasilski zajednici v Ljubljani. Efekten mimohod vseh gasilcev, je zaključil lepo proslavo, ki je ponovno dokazala discipliniranost gasilskih vrst in vso ljubezen številnih članov do svoje mogočne, človekoljubne organizacije.
Hornyphon...
—	Javno kopališče v Zdravstve nem domu posluje redno vsako soboto kot doslej, neglede nato, da je odprto letno kopališče. Uprava.
—	Smrt. Po kratki mučni bolezni je preminula v Starinovivasi, v 70. ietu starosti, ga. Farkaš eva, mati sodnika g. dr. Farkaša. K težki in nenadni izgubi g. dr. Farkašu in vsem prizadetim naše iskreno sožalje. Blagi ženi in materi : n. v m. p.
-- Pri vseh radio popravilih dobite do 15. avgusta znaten popust pri Nemec J.
—	Osebna vest. Izpit za tehničnega podporočnika v mornarici je med ostalimi potožil tudi naš prekmurski rojak g. Duh Viktor, narednik-vodnik 3. stopnje iz M. Sobote, čestitamo I
—	Darujte za rešilni avto i 15 let je minulo odkar je bila ustanovljena podružnica, sedaj sreski odbor Rdečega križa v Murski Soboti. Po svojih skromnih močeh je človekoljubna ustanova storila mnogo na so-cijalnem, higijenskem in tudi kultur-
siromašne obdaritve,
nem polju. Prirejala je za sloje vsakoletne božične pošiljala je na morje siromašno in zdravilnega solnca potrebno mladino, lajšala je individualno gorje siromakom, podpirala je po nesrečni usodi ponižane in zatirane, aranžirala je predavanja in podučne Mmske predstave, z eno besedo: podružnica, odnosno sreski odbor Rdečega križa si je širokogrudno prizadeval, se po mogočnosti uveljaviti v tukajšnjem siromašnem srezu. Davno občutena želja odbora je nabava rešilnega avtomobila. Ob najrazličnejših prilikah je društvo videlo, da bi tak avtomobil prinesel trpečim siromakom mnogo blagoslova. Koliko ljudi, zlasti otrok, umrje ali ostane pohabljenih, ker prizadeti svojci niso zmogli transportnih stroškov za prevoz bolnika ali ponesrečencev v bolnico, da bi bili deležni takojšnje zdravniške pomoči. Koliko lažje bi bilo zatirati razvoj nalezljivih bolezni, če bi se moglo takoj prve slučaje izolirati na infekcijskem oddelku v bolnici. Tako pa preprosti seljak zaupa v božjo pomoč, da bo bolnik bolezen srečno prestal, ter slučaja niti zdravniku, niti občini ne prijavi, ker se boji, da bodo narasli zanj nezmogljivi prevozni stroški. Za rešilni avtomobil bi bilo torej v tukajšnji siromašni pokrajini in pri slabih železniških in avtobusnih komunikacijah zelo hvaležno polje. Premno-gokrat se je v odboru in občnih zborih že razpravljalo o vprašanju nabave takega avtomobila. V nekako proslavo 15 letnice obstoja tukajšnjega društva Rdečega križa, si je odbor na seji z dne 17. maja 1935 vnovič stavil nalogo, da energično pokrene akcijo za nabavo rešilnega avtomobila. Sreski odbor si dovoljuje prositi za podporo, da bi bilo mogoče hvalevredno akcijo izvesti. Vsak tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet ter izkazan v časopisih.
Sreski sanitetni referent
Dr. Gregore Albin
od 30. julija do 22. avgusta ne ordinira.
- Radio v vsako hišo 1 Največji tovarni radioaparatov HORNYPHON, ki je s svojimi aparati tudi pri nas dosegla velik sloves, se je posrečilo iznajti novo metodo preizkušnje, s katero se je kvaliteta aparatov dvignila za 100%. Pri novem tipu je izključen vsak defekt. S tem izumom se je tudi doseglo, da bo tovarna lahko povečala, ob istem delovnem času, produkcijo za 50o/0. Radi tega se bo tudi cena aparatov silno znižala in si bo lahko vsak nabavil cenen in selektiven HORNYPHON. — Več o tem še drugič 1
Gornja Lendava :
— Graditev ceste Kuzma—Gor.
Lendava. Z graditvijo omenjene ceste so že lani pričeli, a ko je nastopila
zima, se je delo ustavilo. S pričetkom
™ -- ■*)
tega meseca pa je graditev zopet oživela. Pri gradnji je zaposlenih okoli 50 domačih delavcev. Cesta se gradi v dolžini 4 km in se bo priključila na banovinsko cesto pri marofu tuk. veleposestva. Sedaj se urejujejo le zemeljska dela in sicer tako, da bo imela cesta povsod širino 5 m. Ko bodo ta dela skončana, se namerava vso cesto s kamnom tlakovati in zaprositi banovino, da jo prevzame v oskrbo kot banovinsko cesto. Kako velike važnosti je ta cesta za vse ob njej ležeče kraje, nam ni treba posebej povdariti. Og. ing. Moženski in tehnik Sraka sta pri izpeljavi ceste upoštevale terenske neprilike in se izognila večinoma vseh klancev ter s tem graditev znatno olajšala, v kar jima gre vso priznanje in zasluga. Vso delo, ki pod dobrim vodstvom gradbenega palirja g. Šaruge Mihaela vidno napreduje, opazuje prebivalstvo z velikim zadovoljstvom. Računa se, da bodo vsa zemeljska dela dogo-tovljena do 15. avgusta t. 1. Posebno lep izraz dasta cesti oba enolična obcestna jarka, ki sta povsod 30 cm globoka in na površini 90 cm široka. V slučaju, da prevzame banovina dograjeno cesto v svojo oskrbo, bo to velika pridobitev ne samo za naš kraj, ampak za celo goričansko Prek-murje. V pozitivnem slučaju, se bo moral nastaviti stalen cestar, kar zna-či, da pride zopet kak domačin do lepega stalnega zaslužka. Z novo cesto dobi Gor. Lendava prepotrebno lepo dovozno zvezo z obmejnimi kraji in Avstrijo. — Povdariti moramo, da je cestni odbor z graditvijo te ceste po kazal, da mu ni v takih slučajih pri srcu le Sobota in njena bližnja oko-Hca, ampak se zaveda svoje odgovor ne naloge in skrbi tudi za obmejno cestno omrežje ter privošči zaslužek vsem prebivalcem svojega delokroga. Hvaležni smo cestnemu odboru še na tem, da se nova cesta gradi baš v našem kraju, a še hvaležnejši mu bomo, če se odboru posreči, da dobi Gor. Lendava banovinsko cesto, ki jo po legi, velikosti in lepoti upravičeno zasluži.
Hornyphon...
— Društveni dom. Za društveni dom, so nadalje darovali : Granična straža Kramarovci 50 Din, Granična straža štev. 50 — 22 Din, Granična straža štev. 49 - 21 50 Din, Kmečka hraniln'ca v Gor. Lendavi 500 Din in Giornjelendavska posojilnica 100 Din. Vsem plemenitim darovalcem, katere naj posnema tudi ostalo občinstvo, iskrena hvala I Odbor.
t Spatri
Mura : Stoboda 5:1 (1:1).
V nedeljo so gostovali v Murski Soboti simpatični Varaždinci, ki so kljub dobri igri pretrpeli občuten poraz. Sloboda je imela v vseh formacijah odlične moči, svojo Ahilovo peto so pa imeli v skrajno nezanesljivem. vratarju, M nori na vesti marsikateri gol.
Domačini so imel* najboljšo moč v izvrstno razpoloženem Kosu, ki je moral neštetokrat intervenirati in pokazati svoje sposobnosti. V ostalih fewaaciifth so dali domačini povprečno igro, velja to tudi a« napad, ki je igeai v polju dokaj nepovezano, pred góiom pa je bil prav odločen.
Prvi gol so dosegli domačini. Varaždinski vratar lovi Kardošev center, Novak in Türk sta na mestu in porineta, popolnoma pravilno, vratarja z žogo v mrežo. Varaždinci ne vržejo puške v koruzo, preidejo v ofenzivo in oster strel leve zveze obsedi v Murini mreži.
V prvih minutah drugega polčasa doseže Kardoš vodstvo, kmalu nato pa zabije Türk tretji gol. Po izenačeni igri preide Mura v napad in Bergerjev oster strel najde pot v mrežo. Minuto kasneje pride Kardoš do lepe pozicije in postavi z razantnim strelom končni rezultat.
Sodil je g. Türk J. objektivno in točno.
Mura B. : Ljutomer 3:0 (1:0)
Ljutomerčani so postavili dobro moštvo, ki pa je bilo še premalo vigrano. Mlado Murino moštvo je zaigralo prav dobro in je zmago vsekakor zaslužilo.
Gole so zabili : Cvetko, Šerbec in Hojer.
Sodil je g. Zrim.	Nc.
Iz delovanja Združbe trgovcev v ITÌurski S°boti.
Trgatev jabolk namenjenih za izvoz!
Dne 21. julija 1935 se je vršil na Cankovi sestanek sadnih trgovcev pod predsedstvom Čeh Franca, kateremu je prisostvoval tudi g. ing. Eiselt, komisar pri pregledu sadja namenjenega za izvoz. Na tem sestanku so se po daljši debati določili naslednji termini za trgatev, pred katerim se jabolka za izvoz ne smejo trgati: Astrahan 25. julija, Beličnik 25. julija, Charlamovsky 25 julija, Pisani kardinal 20. avgusta, Car Aleksander 20. avgusta, Grafensteine 30 avgusta, Remenična 10. septembra, Ovčji nos 10. septembra, Bismark 10. septembra, Zlata reneta 20. septembra, Letni mašanegar 20. septembra, Damasonov kosmač 20. septem. Batul 20. septembra, Baumanova reneta 20. septembra, Haerbertova reneta 20. septembra, Zeleni štetinec 20. septembra, Rdeči štetinec 20. septembra, Kanadka 30. septembra, Boskopski kosmač 30. septembra. Kasselska reneta 10. oktobra, Pogačne 10 oktobra, Jonathan 20 oktobra, Zimski mašanegar 20. oktobra, Bobovec 20. oktobra.
KTTOJSTC70
Kako vpliva delo na zdravje
krave ?
Kjer govedo nima pašnikov, da bi se na zraku dovolj utrdilo, je za to dobro nadomestilo vprega za delo. Tako pride krava zadosti na prosto, kjer se lahko giblje na svežem zraku in svetlobi, kar je za krepko zdra je neobhodno potrebno. Delo na prostem poviša tek in prebavo, to pa je naj-
boljše znamenje dobrega zdravja. Živina se utrdi in postane bolj odporna proti boleznim, posebno tuberkulozi.
Tuberkuloze, tega biča in nadloge naše živinoreje, se najbolj zanesljivo ubranimo, če uporabljamo živino za nepretirano vožnjo in če jo zadostno hranimo z beljakovlnasto krmo. Tuberkuloza ne napada rada živino, katero se redno vprega ali se ji da na kak drugi način prilika, da pride zadosti na zrak in na dnevno svetlobo.
Dognano je tudi, da je vprežno govedo pri krmi bolj skromno, tako, da pri slabši krmi boljše uspeva, kot živina, ki je vedno privezana v za-duhlem hlevu.
Plodovitost krav in delo.
Delo vpliva ugodno na plodovitost krav. Krave, ki se rade odebelijo, ostanejo pri primerni uporabi za delo prave plemenske kondicije (ne pretežke), kakoršne se lažje oplodijo. Neki posestnik je imel tri, krog tri leta stare precej debele telice, ki na noben način niso hotele ostati breje. Bal se je že, da so za pleme izgubljene. Začel pa jih je vpregatiin ž njimi voziti. In ne brezuspešno. Vse tri so se nato ubrejile in postale prav dobre plemenske krave. Ta praktični zgled uči, da se da jalovost tam, kjer je povzročena od neprikladne hlevske vzgoje in odebelelosti odpraviti z uporabo krav oziroma telic za zmerno delo.
Vozna krava in kotenje.
Znano je, da krave, katero se redno vprega, lahko kotijo. Težkih in nesrečnih porodov je pri kravah, ki vozijo, veliko manje, kot pri kravah, ki nimajo prilike, da bi se zadosti kretale na prostem.
Vožnja, vpliv na odbiro za pleme.
Kjer rabijo govedo za vožnjo, najdemo tudi lepšo, (pravilno razvito, močno živino, ker se že pri odbiranju za pleme določi le mladina pravilnih in dobro razvitih oblik, da bo boljša za vožnjo. Pri tej odbiri se izloči avtomatično slabotno živino in živino nepravilnih oblik, s čemur se vzgoji boljše pleme.
Zmerna uporaba za delo, vpliva tudi zelo ugodno na rast in razvoj telesa. Če dobi deloma živina, dokler raste, tudi zadosti primerne krme, se tudi temu primerno razvije, dobi močna široka prsa, močno okostje, kjer je več prostora za meso. Nepravilne oblike pri mladini se lahko dostikrat z zmerno uporabo za delo popravijo.
Tekma voznih krav s težko vprego ter s plugom.
Na letošnji zvezni razstavi rodovniške živine, ki bo menda 8. sept. v M. Soboti, bo tudi tekma voznih krav s težko vprego ter s plugom.
Ttkma s plugom. Oralo bi par krav na bližnji parceli sokolskega društva z normalnim plugom 20 cm globoko. Eden par bi oral 30 minut. Ocenilo bi se : površina v tem času oranega dela parcele, oranje, uspeš-
nost in hitrost hoda in utrujenost živine.
Težka vprega. 1.) Koliko parov krav spravi z mesta 125 q teže razdeljene na pet navadnih voz.
2) V kolikem času pripelje par krav voz natovorjen 125 q teže progo od marofa do Sočiča v černelavcih, od tu po poljski cesti na Tišinsko cesto in od tu nazaj na maref.
Pri oceni bi se vpošte vaio, koli-kokratno telesno težo so vlekle krave» koliko minut so rabili za 1 km, število korakov v minuti in dolžina koraka in seveda tudi utrujenost krav, radi česar se bo kontroliralo delovanje srca in pljuč pred in po vožnji.
Za zmagovalce pri tej tekmi bodo posebne nagrade.
Tekmovalci morajo pripeljati s seboj komote oziroma jarme. Vozove in pluge bo preskrbel razstavni odbor.
Iz boljše hiše U9 J A nA# se sprejme VuJOIICS% za gostilniško obrt pri BANFI JOŽEF gostilničarju v M. Soboti.
Opr. št. J 62/35
Draibeni oklic
Dne 5. septembra 1935 bo ob 8. uri pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin hiše, pa šnik, njiva, zemljiška knjiga Krupliv nik 1/4 vi. št. 48.
Cenilna vrednost : 3767 Din.
Najmanjši ponudek 2512 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti sodišču najpozaeje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škoda zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri* V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko lodlsče v Banki Soboti»
odd. IV. dne 24. 6 1935.
Opr. št. J 1290/34
Draibeni oklic
Dne 5 septembra 1935 ob 10. uri pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin hiše, njiv» travnikov itd. zemljiška knjiga Danko r ci 1/49 vi. št- 5, 66 78 79, 104.
Cenilna vrednost: 1274 Din 83 p.
Vrednost pritiklin ni.
Najmanjši ponudek 849 Din 71 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbo, je oglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se j;h ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draibeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Snsko sodišče i Hunki Soboti»
odd. IV. dne 24. 7. 1935.
Preklic.
Vse kar sera govoril v razburjenosti in pijanost dne 14. 7. 1935 » gostilni gospoda Baligača zoper nia-govo hčerko jp popolnoma neresnične ter globoko obžalujem in se vsem prizadetim najtopieje zahvaljujem, da so tako skromno prenašali mej« 8irovost.
Pripomnim, da je vsemu temu bilo krivo vino in škodoželjni jeziki.
STANISLAV ŽNIDARSlfc Gornja Lendava.