Št. 10.
V Trstu, sabota 27. maja 1870.
Tečaj I.
.Edinost" izhaja vnako drugo in četrto sabota vsakega meseca in velja za vse leto gl. 2 kr. 40. u i» • Polu ,ota * 1 » 20. „ . . «rt - B — „ 70.
Za oznanila, kakor tudi za „poslanice" ae plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. če se tiska 1 krat 7 » «1 » H 2 krat 6 „ „ „ ff 3 krat
Zn veče črke po prostoru.
Posamezno številka po 7 kr v tabakarnnh v _
pošte, pod obokom tik "Ki hiše, na Belvedere pri g.
V okolici: Na Občani na Prošeku pri g. Gorju] koli pri g. Ani Takirft in sovici pri Ani Tuš, v Skednji pri Fr. Snnrin M. Mn^dnleni zg. J. Ježu Naročnina nnj sepošiljuk »v. Ivana št, 424, pismu in dopisi vrodnistvu v Škorkoli št. 84. Udje pol. dr. „Kdi-nost* kteri mesečino redno plnčnji-jo, dobivajo list brezplačno na dom.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
„V mlinoBti j<» mor*.
Slovenščina v tržaških srednjih Šolah. II.
Da se slovenščina v srednjih šolali prezira, ni le velika krivica, ki se dela slovenskemu narodn, temveč je tudi velika ne-spamet. Z vsem preziranjem in pritiskanjem ni vlada ni magistrat ne bosta mogla zatreti slovenskega značaja našega ljudstva. Srednje sole pa so pripravljalnice, v katerih so učenci vadijo v raznih vednostih in si tako pridobivajo splošno izobraženost, da jo pozneje porabijo v stanu, kateri si izvoljijo. Po dovršenih srednjih šolah namreč si mladenič izbere stan, do katerega ima veče veselje in se potem posveti učenju tistih predmetov, ki mu bodo v njegovem stanu potrebni; vsi stanovi pa so zato, da človeškej družbi koristijo. Učenje in znanje jezikov je splošna veda, potrebna kolikor toliko človeku v vsakem stanu, zato je učenje jezikov predmet srednjih šol in le malo njim, namreč prihodnjim učiteljem jezikoslovstva, je ta veda predmet njihovim višim studijom, to je, samo njim je jezikoslovstvo namen, drugim pa le poglaviten pripomoček.
Ako pogledamo na namene učencev srednjih učilišč, vidimo, da kdor obiskuje gimnazijo, hoče biti ali duhovnik, ali odvetnik, ali uradnik, ali zdravnik, ali profesor, in da kdor obiskuje realko namerava postati trgovec ali inženir, pa kdor obiskuje učiteljišče se pripravlja za učitelja. V vseh teh in tem podobnih stanovih (razen morebiti profesorstva in nekoliko tudi inženirstva) pa je znanje deželnega jezika ali deželnih jezikov, če se jih v deželi več govori, potrebno, ker v vseh teh stanovih mora človek biti v službenej dotiki z ljudstvom, in je nekako ljudstva služabnik.
Naša primorska dežela pa je v svojej velikej večini slovenske narodnosti ter sama uradna statistika priznava, da ste dežele dve dobri tretjini slovenski; tržaška okolica pa je, razen najbližjih krajev, kjer se oba deželna jezika gt-vorita, čisto slovenska v veliko žalost našim nasprotnikom, ki bi radi to tajili in zakrivali, ter si zato prizadevajo slovenska krajna imena po laško pačiti, da ne bi svet vedel, da prebivajo tukaj Slovenci. Da je pri takih razmerah znanje slovenskega jezika v Trstu in v vsem Primorji ne le koristno, temveč prav potrebno, kdo
tega ne sprevidi ? In vendar si upajo naši lahoni in nemčtirji to tajiti, če tudi sami večkrat pridejo v zadrege zato, ker slovenščine ne u mej o.
Poglejmo si nekoliko nekatere posamezne stanove. Pravijo, da v našej škofiji pomanjkuje duhovnov; pa menda le slovenskih duhovnov, ker italijanskih je toliko, da jih morajo celo nastavljati po slovenskih župnijah, kjer so prisiljeni sami slovenščine se učiti. To pa je slabo za ljudstvo in slabo za duhovna in tega je večidel kriva pomanjkljivost naših srednjih šol, včasih tudi nemarnost in prenapetost učenčeva. Odvetnikov in notarjev je le malo zmožnih slovenskega jezika v besedi, še manj v pisavi, odtod prihaja nevolja med ljudmi in iz tega izvirajo večkrat tudi krivi zapopadki, nepričakovani izhodi pravd, zmešnjave v pogodbah in pri drugih pismih, izdelanih iz-kljnčljivo v ptujem jeziku. Kakor povsod po Slovenskem, tako tudi pri nas se slovenščina pa najbolj prezira v uradih, zlasti v mestnih uradnicah ; zato je kmeta groza pred uradi in pred uradniki, ker ne znajo ž njim po domače se meniti in se včasih vanje zarad tega zadirajo, na mestu, da bi se sami sramovali svoje nevednosti. Zdravniki imajo tudi malo zaupanja pri našem ljudstvu in da je temu poleg drugih vzrokov vsaj nekoliko tudi kriva njih nezmožnost z bolniki v domačem jeziku se pogovarjati, vidi se iz tega, da ljudje najrajše kličejo zdravnika, ki slovenski ume, če ga le morejo dobiti. Trgovci menda sami spoznavajo potrebo slovenščine ter jo v sili lomijo, da je res smešno zlasti pri človeku, ki hoče veljati za izobraženca, da ne govorim o zgubi časa in o drugej škodi, ki večkrat iz tega izvira.
Učiteljev sicer ne morejo nastavljati v slovenskih krajih, kjer je slovenščina učni jezik, ako je ne znajo; ker pa domači kan-didatje nemajo priložnosti učiti se slovenščine, mora tržaški magistrat za okolico slovenskih učiteljev drugod po Slovenskem loviti (rečem lovili, ker učiteljske službe, kolikor je meni znano, tukaj se ne razpisujejo). Zgodilo se je uže tudi to, da so postavili slovenščine prav malo zmožne osobe za učitelje, potem ko so bili dobre učitelje odpravili, ker niso trobili v njih rog.
Vidi se tedaj, kako je pri nas potrebno znanje slovenskega jezika, ki se vendar
pri vsem tem prav po ttirškej pravici in po nczapopadljivej modrosti prezira in zatira v srednjih šolah. Vidi se, da se s tem ravnanjem dela velika krivica našemu narodu, pa tudi onim, ki so poklicani, da naš narod uče, branijo, sodijo, zdravijo in da mu pomagajo k blagostanju. Zato pa je tudi med narodom toliko najemnikov, toliko renega-tov, toliko zaničevalcev slovenstva, ker se namreč mladenci v srednjih šolali ne uče slovenščine in se s tem, če so rojeni Slovenci, njih duh narodu odtuji, ako pa niso Slovenci, vtrde se še bolj v svojih predsodkih proti vsemu, kar je slovenskega.
O takih ljudeh, ki tned Slovenci in od Slovencev žive, pa vendar Slovence črte in slovenščino prezirajo, veljajo besede našega Bilca:
„In jezik . . . tujci, ki v deželi Se truda vašega redijo, Poznajo mar, se ga učijo ? — O ne ! neznan jim je ; le eno, Ga zanič'vati dobro znajo I" Tako se demoralizuje prosti narod in tudi izobraženi svet in s tein ginete moč in veljava mesta in države, ki so vzrok takega demoralizovanja. Pravica je podlaga državi, krivica pa je črv, ki jo spodjeda.
Dopisi,
V Gradci 2 6, aprila.
V poslednjih sejah štirskega deželnega zbora je ustavaštvo zvijalo se pod težkimi udarci opozicije. Ako je kje opozicija nad večino moralično zmagala, tu je gotovo. Bila je pa tudi prilika lepa: dež. proračun, v kterem velikansk primanjkljaj osvetljuje nstavakov gospodarstvo. V izvrstnem poldrugo uro dolgem govoru je kazal g. Herman, da tolika nesreča izvira cditio iz našega ceritralizovanega državopravnega položaja. Dr. VoŠujak i dr. Dominknš sta kazala na krivico, ki se Slovencem godi v narodnem obziru i na nemčevanjo po uradih
med trdimi Slovenci. Dež. namestnik je tajil
t ,
to i pravil, da na spodnjem Stirskem nobenega uradnika nij, ki bi no znal slovenski. Ko je g. dr. Vošnjak izglede navel, je ob-molknola nj. ekseclenca i obsedela. Knjez Liechtenstein je opisoval krivico, nasproti kmečkim volilcem. „Liberalci" so branili se starimi frazami — ali kaj se more, kjer ste-
vilke govorijo? Govori opozicije so naredili velik vtig na poslance, se večji pa na volilce.
Tukajšni kupci namerjavajo žitno bor-so vstanoviti. S pripravami zelo hitijo. U-pajo, da se kmalo odpre. Za Gradec bo žitna borsa velika dobrota ; povzdigne kupčijo i gotovo tudi zniža i vredi ceno za živež.
Graške tovarne imajo mnogo opraviti za vojni erar. Delalci imajo mnogo i nujna dela. Nekteri delajo celo j po noči. Skoraj gotovo bo na jugu kaj, i morebiti kmalu.
_ a
V Gradiči 7. maja.
Žalostno imam poročati novico. „Slovanske Besede" nij več! Enajst let je obstajala, a sadaj je pokopana; pokopal jo je 31. marcija občni zbor ali prav za prav intrige nekterih udov, ki so vedno delali razprtije mod udi, med „Besedou i drugimi slov. društvi. Kazdražljivo vedenje neke svo-jati je bil edini vzrok, da se je število udov od blizu '200 na 24 skrčilo. — Zanimiv je bil zadnji občni zbor. Stoprav tu smo zvedeli, da je bilo društvo brez predsednika, brez podpredsednika i da se zadnji odbor še konstituiral nij. I vse to so prikrivali ostali odborniki cela dva ti^esca! A kljubu temu, da je bilo družtvo brez predsednika i brez njegovega namestnika, ki edino po pravilih moreta društvo na zunaj zastopati, tedaj tudi prodajalne pogodbe sklepati — kljubu temu sta se predrznila dva odbornika na svojo roko časnike odpovedati i „Besedino" premoženje razprodajati! I kako sta prodajala? Knjigarna (nad 650 knjig, med njimi take, ki so vredne po 5 i več goldinarjev) je šla za 80 beri: osemdeset goldinarjev. Vsak j ud bi bil več dal. Ali ker se je kar pod roko prodajalo, zato je malo kdo vedel o tem. Ako bi kako slov. društvo, ki ima po pravilih pravico, reklamiralo „Besedino" premoženje, bi li povrnila škodo ona dva gospoda ? — Ker je bilo premoženje do mala vse uže pred občnim zborom razprodano, nij ostalo druga, nego razpust i formalno skleuiti. Čudna je bila obravnava o tej točki. Trikrat se je glasovalo o obstanku društva. Pri prvem i drugem glasovanji so propali tisti, ki so razpad društva hoteli, pri tretjem so zmagali — pa kako ? Vprašanje je, ktero glasovanje je sadaj veljavno ? ?
Cuje se, da nekteri domoljubi namerjavajo osnovati novo bralno i zabavno društvo po izgledu slov. čitalnic. Ker je v Gradci okolo 30 tisuč Slovanov, bi ne manjkalo udov, ako se osnovalni odbor hoče potruditi i napak ogibati, v ktere je zabredla zadnji čas „slov. Beseda.u Želeti bi bilo, da se kmalu vresniči ta namera.
Tukaj šili nemški fanatiki se tegotijo na hrvaško vlado, ker je prepovedala velikonočni izlet v Varaždin mariborskim, graškim i dunajskim pevcem. Oni bi jej za to prepoved še hvaležni morali biti ; kajti ko bi vlada ne bila prepovedala, tedaj bi si bil hrvaški narod sam prepovedal sovražne demonstracije na svojej zemlji. Varaždinski
judje i nemškutarji naj nikar ne mislijo, da Hrvaška pruske pickelhaube želi. Hrvaška vlada je prepoved motivirala — oj osode ironija ! — z nekim cerkvenim sprevodom. Ko so slovenski i hrvaški domoljubi septembra pret. leta hoteli napraviti tabor na Hrvaškem blizu štirske meje, tudi ga je vlada prepovedala; a takrat se je prusakom vse prav zdelo. Sadaj pak vičejo, ker je enkrat tudi njih zadela enaka prepoved.
Č.
V Trstu, 19. maja.
Po stirnajstdnevnej zimi prikazalo se je še le gorkeji solnce, da bode okrepčalo, kar je burji ostalo. Vinogradi so skoraj uničeni, vse je polomljeno drevje in trte, sadje otreseno in celo perje osmukano, ka kor bi ga bile gosence objedle.
Ne bodem dalje tožil o vremenu, saj nič ne pomaga, spregovoriti hočem le o slo-večem mladeniču in našem rojaku Krežmi. Vsak ga hoče videti, vsak slišati, njegova slika je izobešena povsod, kodar prodajajo slike.
Tolikokrat je uže nastopil v raznih glediščih, vselej bilo je vse prenapolnjeno in vendar se še vedno drenjajo ljudje k njegovim koncertom.
V pondelk 15. t. m. je dala slavjanska čitalnica koncert, pri katerem je sodelaval mladi umetnik g. Krežma.
Tržaška čitalnica si je postavila ta večer lep spominek, dvorane iu vsi drugi prostori so bili osvitljeni, odbor si je mnogo prizadeval, da je bil koncert jako sijajen, nij se ogibal ni troškov niti ni truda. Vsak ud je smel eno osobo se saboj pripeljati, tako je bilo na vabilu in v časnikih *) sleherni si je za tisti večer poiskal prijatelja, da ga vpelje v čitalnico.
Bilo je o določenem Času vse prepolno in tečno se je pričel koncert.
Pevski krepki zbor, katerega je vodil g. pevovodja Hajdrih, obnesel se je jako izvrstno. G. Peličon, učitelj iz Prošeka, pel je v pesmi. „Cigani44 tenor solo jako lepo in milo, da se je morala pesem od nepre-nehanega ploskanja ponavljati.
G. Krežma, ljubeznjiv, mlad in omikan gospodič se svojo sestro bila sta burno pozdravljena od občinstva, mili glasovi, ki jih je tako čarovno iz gosli vabil, zamaknili so občinstvo, vse je navdušeno poslušalo in grmeli so po dvorani plosk in slavoklici. Gospodična Ana Krežma je igrala na gla-sovirji jako spretno, nežni prstki so skakljali po tipalnicah in mili glasovi doneli zdaj zamolklo, zdaj živahneji. Tudi njej ni izostala občna pohvala.
Odbor, ki je jako taktno ravnal in vse oskrbel, podaril je gospodičini krasen bogat šopek z naj lepšimi trakovi. Gospod Krežma pa je prejel umetno narejen lavor-jev venec z trakovi v narodninih barvah in napisom: „Slavjanska čitalnica, slavnemu
*) Nekteri so prasali uredništvo, zakaj ni,,Edinost" Vabila prinesla, naj jim bode povedano, da odbor tr. čitalnice še uikdar ni nic urednis vo o kakej
veselici naznanil.
umetniku iu narodnjaku Franji Krežmi, v Trstu dne 15. maja 1876."
Tržaški Slovani so pokazali z gorkim sočutjem, da vedo spoštovati umetnost. Tudi Italijani in Nemci spoštujejo in znajo ceniti umetnost; le v Ljubljani imate neko zmes, ki se v svojem trohljivem napuhu roga slo-vanskej umetnosti, to je peščica onih pri-vandranih kruholovcev, ki imajo za svoje prijatelje barbarske Turke. Nu, srečna Ljubljana, ki varuješ v svojem zidovji turške
pionirje
Politični pregled.
V	notranjej politiki se zadnje dni nič znamenitega nij pripetilo. Delegacije obeh državnih polovic obravnujejo mejusobne zadeve za tekoče leto; naravnava z Ogri lazi težavno svojo pot, vzlasti bankino vprašanje dela nemir in strah državnim i tudi nedržavnim možem.
V	predzadnjem listu smo rekli, da predno preide mesec i dan, vname se plamen po vsej slovanskej Turčiji, i res se je to zgodilo; vstali so Bulgari v množnem številu, v Solunu, Carjigradu i drugih krajih groze Turki kristijanom; vstaja je uže razširjena skoraj od Črnega do Jadranskega morja, vsa evropska Turčija je podobna ognjenej gori, nij več mogoče, da se ta plamen pogasi; to vidijo tudi bistroumni Angleži, zato niso hoteli sprejeti sklepov treh vele vlad odgovorivši, da nij več mogoče rešiti Turčije propada, naj toraj pogine.
Ce tudi vse velike evropske vlade pošiljajo vojne brodove v turške pristane v brambo svojih podanikov in sploh kristija-nov, vendar ne otrno turškega bolnika.
Hrcegovski vstaši se zdaj trudijo, da se zedinijo z bosenskimi in bulgarskimi bo-jevalci in so v ta namen zaprli mejo mej Crnogoro in Serbijo. Kmalo se bode zopet slišalo o krvavih bojih.
P. N. Gg. okoličanski učitelji!
Komu izmej Vas ni znano, koliko težavnosti in sitnosti ima slovenski učitelj, ker nam še zmerom primanjkuje šoli potrebnih knjig. Nočem tu stvar natančneje razpravljati, saj je o tem gotovo že vsakedo mnogo čital v „Slov Učitelju," le opozoriti Vas si dovoljujem na slovensko naše berilo, ki bi imelo biti podloga mnogim drugim predmetom. In kako teško pričakujemo tretjega berila, ki se nam toliko časa uže obeča.
Da bi temu velikemu nedostatku saj nekoliko v okom prišel, izdal je g. naduči-telj Ivan Lapajne v Ljutomeru, — prvak slov. ljudskih učiteljev, — zopet novo knjižico, katere naslov je: „Kratek opis Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja.* (Dodatek čitankam za slov. ljudske šole). Ta g. učitelj Čuti gotovo najbolj veliko pomanjkanje šolskih knjig ; kajti nobeden ni Še toliko storil na tem polji, kolikor on. In
koliko truda in stroškov ga je to stalo! Radi tega je pa naša sveta dolžnost mu hvaležnim biti, ter ga podpirati kolikor je ▼ našej moči na tej težavnej poti. To pa dosežemo gotovo najbolj, ako se njegove knjige naročimo, razširjamo jo ter vpeljemo v naše šole.
Kadi tega se zdrzevam, Vas zopet opozoriti, gg. kolege, na zgorenjo knjižico. Stane tako malo — le 10 kr. —, da si jo lehko vsak ljudski učenec priskrbi. S tem bi se zlajšalo težavno delo ; koristite svojim učencem, ter dajete g. pisatelju veselje do zopetnega delovanja. Naročiti si jo morete pri g. Lapajne — ter samemu, on daje 20 izt. za 1 f. 50.	Učitelji v okolici
Poročilo
političnega društva „Edinost* obravnav v XI. občnem zboru dne 7. maja v Rojanu.
(Dalje).
I. čok govori o raznih krivicah, ki jih je magistrat storil okoličanom.
Predsednik. Prosim govornika, naj pri stvari ostane, zdaj je debata o meji.
Trobec: slavni zbor! Imel sem priliko o predmetu današnjega zborovanja, namreč o protestu na visoko c. k. vlado proti sklepu deželnega zbora, natanjčno se posvetovati z modrimi strokovnjaki in vrlimi našimi prijatelji.
O takih nasvetih nij dvomiti da so nam v občno korist.
Dovoljujem si zato v kratkem, pravičen in koristen namen razložiti, pripuščam pa vsacemu, naj glasuje po svojem prepričanji.
V zadnjej odbovovi seji je bil predlog z večino sprejet, naj ostanejo stare mestne meje in naj se napravi o tem smislu na c. k. visoko vlado protest.
Dragi okoličani! kedor si tega ne želi, ta je vaš sovražnik, ali žalibog; da se ta Želja, če tudi pravična in koristna, ne izpolni, ker smo, prvič: zatirani in zapuščeni od vseh strani. Mesto, dežela in država gledajo bolj na korist svoje denarnice, nego na potrebe okolice. Drugič: visoka c. k. vlada podpira predlog in sklep, naj se mesto razširi, zato skoro gotovo naš protest ničesa ne koristi. Tretjič: tudi moramo poudarjati, da mestno starešinstvo in deželni zbor imata nekoliko pravic mesto razširiti, vendar le po pravičnejšem in okolici manj škodljivem načinu.
Zatoraj predlagam : si. pol. društvo „Edinost" naj napravi v tem smislu na visoko c. k. vlada protest, naj v tej mapi z modro barvo narejena črta postane predmestje z enakim davkom, kakor v mestu, vse drugo pa naj popolnem okolica ostane kakor doslej.
Le po tem načrtu moremo upati, da visoka c. k. vlada naš protest usliši. S tem bi vsaj nekoliko obvarovali okolici Toraj prosim naj si. zbor ta predlog soglasno sprejme.
Skerl dokazuje, kako magistrat okolici počasi njene pravice jemlje; starašinstvo
se sklicuje na zgodovinske pravice Trsta, a naše z nogami tepta.
Navaja dalje, da je magistrat posestnik vseh občestev (gmajin).
Trobec razloži, da se je na večkratne pritožbe okoličanov o tej stvari potrudil z g. Nadliškom na deželno sodnijo, kjer sta knjige deželne table (intavolacioni) prepi-savala dva dni in našla dokazano, da so okoličani sami krivi, da so zgubili pravico do pašnikov in gmajin. Uzrok je ta: mestni magistrat je povabil župane, če se ne motim pred 20 leti, naj se intabulirajo na pašnike in gmajne, da bodo potem njih lastnina, od katere bodo primeren davek plačevali. Odgovor pa je bil, da okoličani ne-marajo stroškov intabulacije in da se jim tudi ne zdi vredno, davek od pustih krajev plačevati. Magistrat se je potem na vse proste pašnike in gmajne intabuliral in pla-Cuje davek od njih. Toraj so vse pritožbe okoličanov krivične, in tega so okoličani sami krivi.	{Dalje prihodnjič).
Domače stvari.
Deputacija pol. društ. „Edinost« pri namestniku. V nedeljo 13. t. m. je
izročila deputacija političnega društva „Edinosti * ugovor proti krivičnemu razširjenji mesta v okolico. V deputacijo so bili izvoljeni sledeči g. g. Nabergoj, Nadlišek, Do-linar, Trobec, Primožič, Purič. Prevzvišeni g. namestnik je sprejel deputacijo prav vljudno i prijazno ; g. Nabergoj predstavi posamezne ude deputacije, nagovori prevzvi-šenega g. namestnika, ter mu v jedernatem govoru razloži namen deputacije ob enem povdarju krivično premaknenje mej mesta in navede nasledke, ki bi nastali, ako bi sklep deželnega zbora obveljal in potrdilo od cesarja dobil. G. namestnik je povpraševal o zadevah okolice v vsakej stroki. Ko so potem vsi deputati posamezno govorili, poslovila se je deputacija prijazno v naj boljši nadi in zaupanji, tem več, ko je g. namestnik rekel, da to stvar natanjčno pretrese in v pravem smislu reši.
* *
#
Ubil se je vtorek 23. t. m. vojak z imenom Janez Ozimek, domačega kranjskega polka st. 17. br. Kuhna, ki je skoz
okno na ulico padel in na mestu mrtev ostal. * *
*
Izkaz. Za uboge pribegle Hrcegovince so darovali sledeči: gg. H. 2 glf, H. 1, D. 1, K. 1, P. 2, F. 1, skupaj 9 gl., kateri so na
svoje mesto odposlani bili.
* *
*
311*j divjaki. Dvojamborna ladija se je odpeljala prej desetimi leti iz luke \Val-kot v Freemantle, nij še daleč na morju bila pri nekih otokih, ko se v viharnej noči razbije. 50 oseb, bili so Angleži, se je v malem čolniču rešilo na divji otok, mej temi je bilo več ženskih. Ker nij so nikakoršnega orožja za brambo imeli, vjeli so jih divjaki, ubili in pojeli. Ta resniča prigodba se je izvedela še le zdaj od divjakov samih.
Popravek.
V zadnjem listu „Kritika/ vrinol se je zelo nevsečen tiskarski pogrešek. Jaz sem pisal, i prav razločno pisal: „Graeca sunt, non leguntur ;tt tiskano pa je : „Ioquantur !• To pomoto popravlja
Strupena kača. ---
Strah pred kritiko.
Gosp. Godina je poslal uredniku tega lista to-le pismo:
Častiti gospod Doli nar !
Sklenil sem sicer napraviti in pa razširiti po Sloveniji zastran pravega izvira ali uzroka kritike, ki se je [začela pod št. 7 vašega časopisa, kakor še zastran drugih reči stoječih v zvezi ž njim *), potem ko se bo ta kritika končala (ako me kaka si bodi stvar ne odveme), neko primerno brošurico, in govoriti pa primerno o tem tudi v raznih časnikih (slovenskih, italijanskih in nemških) čeravno sem to zadnje po nesreči že začel (česar bi ne imel še storiti zarad pomanjkanja zadostne podloge) 3J. Temu se ne sme nihče čuditi; ker je povsem nara-vino. Mislim vendar, da bi se lahko dal tiskati sledeči članek za vaš časopis. Storite tedaj, da se to izveršuje, ako ste pravični, za kar vas tudi res imam 4).
Vže na pervi del kritike, ki se je začela pod štev. 7 našega časopisa, nam je dosel ta-le dopis:
Pod štev. 1 ad c časopisa „Edinost" se bere to-le: „On (časopis) bode miroljuben, ne bode budil domaČih prepirov, ampak priporočeval bo edinost i slogo; mir zemlji, dobra volja ljudem." A zdeva se vendar, da to so le prazne besede, kar nam popolnem dokazuje vže tista kritika, ki se je začela pod štev. 7 omenjenega časopisa a), čeravno je sicer deloma temeljita w); a biti bi vendar morala manj strastna 7), tedaj bolj mirna in prijazna, ako se je hotla po vsej sili pisati, in to, se ve, z ozirom posebno na splošno potrebo kritike, ker ž njo se pač marsikaj nepravega odstranjuje.
Latinci so pravili: „errare humanum estu *) (motiti se je človeško); in pa: „saepe et dormitat Ilomerus* (tudi Homer — znani
') Zakaj sem pisal kritiko, to sem razločno povedal ; honny soit, qui hi nI y pence!
a) Brrr! v treh jezicili planete name! Zona me ima! Ne veste, da zrasto „strupenej kaci" tir glave, če jej odsekate eno?
J) To ste prav dobro povedali, takisto mislim tudi jaz.
') Strašen jezik, strašna logika!
5) Ste 11 Vi kaka stranka, ali nje representant? Prepričan sem, da prav nič nijsem miru kalil, ko sem Vas po prstih krcnol; no bodite tako mehki, kakor prenežno odgojene ženske, saj ste mož, ki je po svetu marsikaj skusil; tolažite se z J o bom in Odisejem ter pomislite, da imam pripravljeno še težje kladivo.
n) To me veseli. Beseda ,deloma1* mi vendar nij po godi, ker je naše ljudstvo nc pozna in je nepotreben latinizem (partim).
T) Jaz mislim, da je objektivna, saj ne napada dobrega Vašega imena, ampak le Vašo kodrčijo. Ko. snična in pravična je, ostra tudi, ker prav take je bilo treba.
") To je res, ali gorje uiu, kdor s tem pregovorom pokriva svoje napake.
slavni gerški pesnik — večkrat dremlja — brede). Sicer tudi marsikateri izmej Slovencev se čisla kot nek Homer, pa ne samo kot pesnik, ampak kot prozaist ali sploh kot pisalec druge verste y). Da se je jako odlikoval ali poslavljal tudi rajnki naš Anton Janežič (Bog mu daj nebesa!) mnogo let kot tak pisalec, to je, prozaist (čeravno ga je neki marsikedo pikal ,0), kakor se je govorilo), nam je dokaz tudi to, da se od nekaj časa sem pridno denar nabira za napravo primernega spominka njemu v čast. In vendar — je včasi tudi on dremljal — bledel! ,1). To omenjam in tudi z nekolikimi primeri dokazujem sicer satno zatd, da, če tudi jaz nisem „lux mundi" (luč tega sveta) zastran pisanja ltt), je moje pomanjkanje gotovo bolj milosti ali prizaneska vredno, kakor njegovo, in pa — tolikih drugih . . . . malih Homerov ,3). Ako je namreč rajnki Janežič, katerega sem zastran jedne ali dru-
'•') Koga s tein pikate? Zakaj nijste odkritosrčni? Ker kličete Homerja na dan, spominjam Vas njegovih besedij, katere so tuko le glase:
OepafTTjt 3' liTi jiouvo« a^Etposnf^ ixoX(>'»« o; f.' era« «I»pEatv axo4[AdE te r.oXXi t« JJotj. '•) Užc spet pikanje in natolcevanje! ") Kedaj je vrli Janežič bledel? 1'rotestujem zoper to predrzno — da ne rečem nesramno — žalitev ; kdor to trdi, sam blede.
") 1 jaz takisto mislim.
"> To pa nij res; drugi so se učili, Vi pa nič ne, a vendar ste tako drzni, da slovenske knjige spi-sujete.
ge reči pisanja posnemal ,4), v svojem per-vem rečnika pisal, postavimo, pehar (kupica, torilo) in cvezen (žica), v drugem pa drat, dratev in »vilek (a ne vendar tudi žica), pri povedana igra (nam. igra na srečo), na roko iti (nam. pomagati), čast zaliven (nam. častižaljiv), predstarsi (nam. nasi predniki, prededje), ta rasen (nam. vsakokraten, — jeiveilig), na pamet znati (nam. iz glave povedati ali praviti)	sidro (nam. maček, ali, kakor se povsem hoče, kotka, pa prav za prav kotva po ruskem, poljskem in češkem) in pa — naznjposlanje, pa še veliko druzega in čudnega; — se pač vendar nihče čuditi ne sme, da vtegnem tudi jaz dremljati ali blesti; da sem rabil besedo cvezen (a vendar tudi žica), najprcjgnanje, i. t. d. Kar se tiče pa besede iznahajati, ta
M) Da bi ga res posnemali, vzlasti pa se njegove slovnice učili !
,B) Ali ste trdovratni! Trebalo bi Cicerona, da zagrmi: Qnem ad finem tua efronnta jactabit se nu-dacia ! Se zdaj nijste overjeni, da mora človek mnogo več znati, nego Vi, predno poreče : to je grmanizem, to ne, Vi ste tukaj zopet zelo zubredli, ker ste vrgli mej grmanizne dobre slovenske izraze, za te pa grma* nizme proklicali, n. pr.j „na pamet znati," je Vam grmnnizetn, „iz glave povedati," pa dobro slovenski itd. Pojtc se solit !
10) Ne učite me iz VVolfovega slovnika, saj ga imam sam; jaz be nijsem vzdignol zoper rusko, poljsko ali češko knjigo, ampak zoper slovensko, in v slovenskem jeziku se pravi SchiiTsanker : kotka; še tega Vara nijsem očital, da ste Vi prevedli v svojej knjigi „Relais" — in „Morseranker* z besedo : lopata(!).
je po moji misli (kot imper1. povsem dobra; ako je namreč prav rečeno nahajati, zakaj bi ne bilo tudi iznahajati t Pisal je sicer Janežič iznajdovati, a meni se to dozdeva na-pečno in nedosledno. Ali se pravi morda idu jem f (sestavljena je namreč beseda rabljena po meni „iznahajati" iz iz, na in iti; al morda ne?) ,7).
Koliko slovničnih in še drugih napak ali timveč spak da se celo tudi v časopisu „Edinost," kateri se gotovo prav skerbno pregleduje, se ve, z dopisi vred, kakor pregledujejo Nemci in Italijani svoje, dozdaj nahaja, upal bi se jaz vam na tanko ska-zati, in če bo treba, se tudi bodem ,B). — Vse se daje kritikovati, ako se le — hoče.
Na Verdeli, 13. maja 1876.
./. Godina.
NB. Ako bi se ne vzel ta dopis, prosim, naj mi berzo nazaj pošlje, da ga drugače porabim.
,7) Risum teneatis amici t Gosp. Godina je iznašel novo slovniško pravilo. Odslej bodemo pisali: „iznahBjamo, iznopojamo," iznajemo i druge enake neumnosti.
Is) Res je dosti napak v „Edinosti," ali take kodrčije nema, kakoršna je v Vašej knjigi. Tudi se zahteva od knjige po pravici veliko vež, nego od časnika. — Da bi pa Vi mogli skazati vse napake, katere so v „Edinosti,4* tega bi še „Luigi Nosella,« ali „Mokarjev Kajfež« ne verjel, ko bi še živel. Kadar bo žal>a — vol, ali polž — jelen z rogmi, takrat nam to povejte.
Strupena kača.

vzajemno - zavarovalna banka v Pragi« .
Ker se je gospod Fr* Allđr Pl6^6 zavoljo preobloženja z druzimi opravili našemu glavnemu zastopu v Trstu odpovedal, imenovalo je naše opravilno svetovalstvo v seji dne 29. januaija t. 1. svojega dosedanjega uradnika, gospoda
Ivana Hribarja
za svojega glavnega zastopnika z ravno taistim delokrogom, ob jednem pak sklenilo, da se ima sedež glavnega zastopa preložiti Iz Trsta V IJllblJttlftO.
Zavoljo tega slavno p. n. občinstvo najuljudneje prosimo, naj to premembo na znanje vzeti, ter se od 15. maja t. I. naprej v vseh zadevah do našega
glavnega zastopa v Ljubljani,
na glavnem trgu štev. 10,
obračati blagovoli, ob jednem pak tudi priporočamo, da gosp. Fr. Andr. Pleše-te v Trstu — v kolikor bi utegnilo zanaprej z njim v poslovnej zvezi ostati — še tudi nadalje podpirati blagovoli.
Glavno ravnateljstvo „SLAVIJE44
vzajemno-zavarovalne banke v Pragi.
m

Lastnik izdatelj in odgovorni urednik Ivan Doliliar.
Tisk avstrijskega Lloyda.