NASLOV Višje cene prašičev Od 1. novembra velja nova cena mesne enote iz »A« kooperacije 5,06 dinarja. Nove cene klavnih prašičev iz »B« kooperacije so 148,50 dinarjev, prosti odkup 143,00 dinarjev, izločene svinje 132 dinarjev, izločeni merjasci od 9,350 do 10,50 dinarjev in izločeni tekači 154 dinarjev po kilogramu. B. H. Leto XXXV. Št. 44 Murska Sobota 10. november 1983 CENA 13 DIN VESTNIK Komunisti kritično do svojega dela »aprH ^°m° komunisti v občini še in delov ral° odl°čni, nedosledni ■»ovseh3!1-prema'° povezani, bo-k'Va stranskem tiru.” Te iikomite'J" Je 'zrekel na zadnji se-kajk0 [J® radgonskih komunistov 'žaromet ’ so resno opozorilo listov k' er s.tanja v vrstah komu-storji:1 v teJ Pomurski občini ni-noim?a’ kar jih kot vodilno «vci in ok- . ° s>*° zavezuje in de-Jej0. cani od njih tudi pričaku- b ? katerJernU da so namenili sejo, Hrih «t:S? se slednjič zbrali po ne. mesecih, pripravlje-^lega nUtku °^'nskega dolgo-^kva, j grama ustalitve gospo-^Prava opozorila na ■"^nebi Stl’Za katere med komu-^'lo vmeJ° biti prostora. Tako n klano Ot Ze tol‘kokrat doslej — ocen o ; tovorna aPiu sPrejetih sklepov, >n ij?0811’ ki še vedno nima *13 ra pr»mkov. Bržkone bo » ^rotn?13*3 ° pripravljenem p1*!« n 1,1 stabilizacijskem pro-t^dnist;37® Priložnost, da bodo i dela rokave in se lo- to.tl’°ra|= ?dgovorno. Zato pa J 1 v sLl Pltl razprava široka in k, oko]jp rp° delovno in življenj-pa JCtado’ ptadni, Je dejal Jože Kolbl, le sPrejetih občinskih 5 'Aanv sklepov zadnjih dveh M Je Pom» .rko se je spraševal, raZm'’tbni dokument zares i in la>r ^ruženega dela v ob-n°sti >n ° nadgradnja realnih kaznih n'h programov v Sli na . delovnih organizaci-X. e Podaljšana roka re- publiškega programa. V občini sov ustalitvenih prizadevanjih najdlje v. Gorenje-Elradu, kjer so analizo stanja pripravili takoj po ukrepu družbenega varstva v sozdu, jo že sprejeli, sedaj pa bo potreben dosleden nadzor nad izvajanji sprejetih sklepov. Osnutek občinskega programa bo komisija ta teden še dodelala z operativnim načrtom izvajanja posameznih nalog in določila njihovo prednost, komunisti pa zahtevajo, da se tudi določijo nosilci razprave in roki zanjo. Zadnja seja radgonskega komiteja je bila posvečena tudi razmeram na področju družbenih dejavnosti v občini, med katerimi je še posebej v težkem položaju zdravstvo, vse bolj skopo odmerjena sredstva pa občutijo tudi pedagoški in vzgojnovarstveni delavci. Vendarle pa se bo bržkone potrebno s tem sprijazniti, saj — kot je dejal Karel Cizi — naša družba ni več tako bogata, da bi lahko porabili več kot ustvarimo. In če smo v ustavi zapisali, da je osnovno šolanje brezplačno, bomo sredstva morali zagotavljati za izvajanja osnovnega programa, za ostalo pa, če bo kaj ostalo. Ker je bilo zares precej kritičnih besedi na seji izrečenih o delu komunistov, tudi o delu predsedstva, so člani komiteja sklenili, da se bodo kmalu ponovno sestali. Spregovorili bodo o sebi in ocenili delo komunistov na vseh ravneh v luči 8. seje CK ZKS in 10. seje CK ZKJ. V. Paveo PREMIKI V Vsebinskem Pelu mladih Q>skj\\.predsedniki OO ZSMS iz soboske občine so na volilno-^^nuAjpr^1 občinske konference zveze socialistične mladine v Murski iti °cenili opravljeno delo v minulem enoletnem mandatnem referata predsednika OK ZSMS Stanka Kerčmarja \ občjn — seje so se udeležili tudi predstavniki RK ZSMS in % 'TostJ*1/1 družbenopolitičnih organizacij ter skupščine občine — t»l,'b Oro z'as,i večjo aktivnost v vsebinskem delovanju večine le ranizac>j ZSMS v združenem delu in osnovnih šolah, medtem i’ttrt.^ini l ' n,ogli trditi za srednje šole in krajevne skupnosti. Kljub (°st^va .A,?vsk im težavam pa je izraženo zadovoljstvo nad delom V'dr„-L!nske konference, kateremu je uspelo okrepiti sodelovanje V?9 JetiiH- noP°1*tičnimi organizacijami v občini, s klubi študentov, %Večj° povezanost z mladimi delegati v družbenopolitičnem V’. bkon "°.st pri reševanju aktualnih problemov proizvodnje, soci-na!1’5^83 in političnega položaja mladih delavcev pa je ena ■ ■ °g v prizadevanjih za stabilizacijo, kjer je pomemben delež so omenili tudi spodbudne rezultate 'na področjih SS itd^ dela> mladinskega prostovoljnega dela, SLO, počitniške pa se n'so mogli izogniti forumskemu delu, kar j A ki u doka^apjkljivost pri delovanju mladih na srednjih šolah. To p 'J0 Pasivnost članstva, kar terja organizacijske spremem-Ena °8°balc neposrednejši vpliv mladih na delo mladinske or-X °r'li no naJ5>bkejših točk je kadrovska politika, znatno več pa bo X^Poiijii V?6jem vključevanju OO ZSMS v volilne priprave ostahh 'AsL^hja. r??1 organizacij, kakor tudi na področju kmetijs va b tem pa so dokaj ugodno ocenili delo kluba mla HAog ti. Preteklem šolskem letu, zato si prizadevajo vanj vključiti X* ^dih. Slednje velja še posebej za OO ZSMS v mestu Mur-... V«, Se ubadajo s slabo udeležbo na sestankih. i' bn ’a in . hsOk?tarn d^°^bna vprašanja pa so dobra osnova za sprejet ”pcraP Ob n0K ZSMS do aprila prihodnjega leta. HkraU so delegat razrešnico nekaterim članom in izvo h. 3 občinske konference zveze socialistične mladine Milan Jerše MARTIN PRIHAJA. Jutri je »martinovo,« zato bomo v naslednjih dneh, zlasti v soboto in nedeljo praznovali. Koliko rejenih gosi bo moralo žrtvovati svoja gosja življenja, ne vedo niti najbolj »sestradani« pričakovale! Martina. Zagotovo pa vemo, da Martinecu iz Satahovec gosi ne bo treba kupiti, niti mošta. foto: L. Kiar Tudi znanje je stabilizacija V stalne oblike idejno-poiitične-ga usposabljanja je bilo v Pomurju vključenih 16,5 odstotka komunistov. Poleg tega so v okviru medobčinskega študijskega središča pripravili še številne akcijske oblike usposabljanja s temami, ki so vezane na neposredne naloge .čMpstva. Ce k temu dodamo še teffetična predavanja v osnovnih organizacijah zveze komunistov — do konca leta bo obvezne teme iz programa obdelalo več kot pol članstva — so številke vsekakor spodbudne, kar je bilo poudarjeno tudi na seji medobčinskega sveta zveze komunistov za Pomurje pretekli teden v Murski Soboti. Ce po kvantiteti ideino-politično usposabljanje zadovoljuje, pa so imeli predstavniki medobčinskega študijskega središča in člani sveta veliko priptomb na odnos komunistov do predavanj in na izbrane teme. Prisoten je občutek, da se komunisti za izobraževanje odločajo predvsem zato, da bi izpolnili svojo obveznost, ne pa zato, da bi dvignili nivo svojega teoretičnega znanja, čeprav brez tega ni mogoče obvladovati in pojasnjevati zapletenih družbenih problemov. Znanje je tudi ena najpomembnejših osnov naše stabilizacije. Na žalost pa praksa vse bolj kaže, da tudi veliko komunistov ne pozna vsebine dolgoročnega programa gospodarske Stabilizacije. Kar samo po sebi se zato ponuja vprašanje, kako program in v njem opredeljene naloge uresničevati, če jih niti ne poznamo. Zelo malo je pri komunistih tudi samoizobraževanja. Večina sicer drage družboslovne literature leži po predalih ali pa na policah knjižnic, če do tja sploh pride. Več pozornosti kaže v prihodnje nameniti tudi predavateljskemu kadru. Ljudi je za te zahtevne naloge težko pridobiti, še posebej pa preseneča, da se jih izogibajo učitelji predmeta Samoupravljanje s temelji marksi- zrna. Stališče medobčinskega sveta je tudi, da se medobčinsko študijsko središče postopoma preoblikuje v marksistični center, za kar v regiji že zdaj obstajajo osnovni pogoji- PRED UVELJAVITVIJO NOVEGA ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU BREZ ODLAŠANJA Z novim letom bo začel veljati v Sloveniji nov zakon • o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki prinaša i na tem področju nekatere bistvene spremembe in no- i vosti. Bistvena novost tega zakona je, da predpisuje ' obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kme- • tov, z uveljavitvijo tega zakona pa bo prenehal veljati j zakon o starostnem zavarovanju kmetov. Čeprav nas do uveljavitve novega zakona loči le poldrug mesec, je še j cela vrsta odprtih vprašanj, na katera v tem trenutku ni : možno dati pravega odgovora. Ob novem zakonu je treba sprejeti še vrsto izvedbenih aktov, te pa bo skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja sprejela šele v prvi polovici decembra. Od takrat pa do novega leta pa preostaja premalo časa, da bi bila informiranost dobra in pravočasna. To še posebej velja za področja, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov. Vendar pa vse to ne pomeni, da aktivnosti do takrat niso potrebne. V Pomurju je sicer pred sprejetjem zakona potekala dobro organizirana javna razprava in nekatere pripombe so v novem zakonu tudi upoštevane. Moramo pa ugotoviti, da po sprejemu zakona v letošnjem juliju ni bilo veliko narejenega. Vsaj večina kmetov je z novostmi, ki jih zanje prinaša novi zakon, premalo se zn a- i njena, tega pa si pri zakonu, ki zadeva takorekoč njihova življenjska vprašanja, ne smemo in ne moremo dovoliti. Res je, da v sezoni kmetijskih opravil ni bil primeren čas za sestanke in razprave, vendar zadeve tudi zdaj, ko imajo kmetje že več časa, bistveno ne napredujejo. Prenašati odgovornost za izpeljavo te zahtevne naloge z organizacije socialistične zveze na zadrugo ali obratno je v tem trenutku najmanj primerno, saj aktivnosti ne morejo niti mimo enih niti mimo drugih. Tudi dvotirnosti si pri tem ne smemo dovoliti, pač pa je treba s skupnim dogovorom najti najprimernejši način za izpeljavo akcije, k sodelovanju pa pritegniti tudi strokovne službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To velja predvsem za izvedbo vsebinskih nalog, ki so veliko zahtevnejše od tehničnih opravil, ki nas ob tem še čakajo. Razgovore o obveznostih in pravicah, ki izhajajo iz novega zakona, bi kazalo organizirati v sleherni vasi ali vsaj krajevni skupnosti, da bi tako z njimi seznanili kar najširši krog kmetov. Zadovoljiti se s tem, da je dovolj, če z novostmi seznanimo le vodilne strukture v krajevnih organizacijah socialistične zveze in v krajevnih skupnostih, ki naj potem zakon sami naprej razlagajo, je premalo in takšen način dela je že naprej obsojen na neuspeh. Časa torej ni več veliko, zato ne kaže odlašati! L. Kovač Koruze nebo? Živinorejce v Pomurju upravičeno skrbi, kako prehraniti živino, saj je letina koruze zaradi suše slabša kot pretekla leta. Skrbi predvsem, da cene koruzi na tržišču vrtoglavo naraščajo. Rejci v Pomurju so namreč odvisni od letnega dok upa 80 tisoč ton koruze iz Vojvodine in Slavonije. . kjer so proizvajalci dobili zeleno luč za izvoz te iskane poljščine, zato se »po-žvižgajo« na to. da bi koruzo prodajali po na zvezni ravni določeni ceni 13.50 dinarjev. Cena koruze je na tujih tržiščih znatno ugodnejša ob tem, da izvozniki prejmejo še stimulacijo za izvoz, zato se cena tudi na domačem tržišču giblje od 17.60 pa do 22.00 di-narjev. Tako ta čas domačim Kupcem, tudi tistim, ki imajo sporazume o naročeni proiz- vodnji. ne preostane drugo, kot da zavestno kršijo dogovor o sprejetih odkupnih cenah koruze. Višje cene pa bodo imele za posledico zmanjševanje prireje mesa, oziroma velike izgube, saj so sedaj veljavne cene živine izračunane na osnovi cene kilograma koruze po 13,50 dinarjev. V obsega težav, v katerih so se ta čas znašli rejci, govori podatek, da so. rejci ABC Pomurke doslej od načrtovanih 80 tisoč ton. kolikor koruze rabijo do prihodnje žetve, iz drugih območij Jugoslavije prejeli le 8 tisoč ton, in še to le od listih pridelovalcev, pri katerih so sovlagali v melioracije in ki jih v obliki kompenzacij oskrbujejo s perutnino. drugim mesom in mlečnim prahom. Dejstvo, da bi samo do konca tega leta rabili še 46 tisoč ton koruze in ob tem, da so perutninarji, ki nimajo lastne proizvodnje koruze, .tako rekoč brez zalog, govori o potrebi po hitrem ukrepanju za rešitev, saj bi iskanje izhoda v pokolu živine imelo hude dolgoročne posledice. Boris Hegeduš V lendavski onmm je v občinskem In krajevnihsre-dišči8l8družbeno najemnih stanovanj, stanovalci v njih pa zanje z letošnjo pomladjo plačujejo trideset odstotkov več v primerjavi z lani, kar pa vseeno še ne dosega predvidenega prehoda na eko; nemške stanarine v tem srednjeročnem obdobju. In vendar nekateri stanovalci že sedaj stežka zberejo da volj denarja za plačilo strehe nad glavo in je tako na območju občine Lendava 119 upravičencev subvencij, za kar samoupravna stanovanjska skupnost letno odvoji 490 tisoč dinarjev, najvišji znesek subvencije pa znaša osemdeset odstotkov celotne stanarine in se giblje od 200 dinarjev do 1800 dinarjev. Solidarnostnih stanovanj je v lendavski občini 93, prosilci morajo zadostiti zahtevam posebnega pravilnika o socialnem stanju in jeni v repuoiiKi, prav ta ko pa je na nivoju le-te tudi dogovor o soudeležbi pri nakupu stanovanj. To so v nekaterih delovnih organizacijah šele začeli uvajati, da pa se ne bi podvajata še v skupnosti bodo oblikovali skupno izhodišče za obvezno participacijo. Še vedno pa je premalo sredstev za vzdrževanje starejšega stanovanjskega fonda, prav tako pa je vrednost tega nerealna, kljub uvedbi novega točkovnika o vrednotenju stanovanj, ki ga je v stanovanjsko politiko vnesel novi zakon. V tekočem letu bodo v Lendavi predvidoma končali še 27 novih stanovanj, ki jih gradijo v stanovanjski soseski, bojijo pa se, da jih bo deset (predvsem večjih) ostalo neprodanih, kajti padec življenjske ravni in vedno dražji kvadratni metri novih stanovanjskih površin vplivajo, da je ponudba večja od povpraševanja, meni tajnik samoupravne stanovanjske Skupnosti Franjo Strbad. Kvadratni meter nove stanovanjske površine znaša v Lendavi 34.000 dinarjev, kar pa še ni dokončna cena, Saj jo bodo morali verjetno popraviti navzgor zaradi spremenjenih cen infranstruktu-re. Od načrtovanih 107 stanovanj nove stanovanjske soseske v Lendavi, jih je 86 že zgrajenih, tako da jim v naslednjih dveh letih, do izteka tega srednjeročnega obdobja ostaja še obveza 21 stanovanj, seveda, če se bodo zanje našli kupci. Teh |e vse mani, kajti vse bolj se ljudje odločajo za prizidke in nadzidke, skratka za različne dozidave, če se že novogradenj v celoti ne morejo lotiti in tako rešiti svoj stanovanjski problem- Poleg tega so vedno višji tudi obratovalni stroški, kot ogrevanje, elektrika voda in podobno, zanje pa subvencij ni in lastnih sredstev stanovalcev je tudi zmeraj manj. B. Bavčar Vedno dražja streha aktualno doma in po svetu _ _______________ . T Arafatovi dne vi šteti’.Vedno bolj se krepi tisti del Palestincev, kijih podpira Sirija. Na sliki: Arafat med svojimi borci v Tripoliju, od koder je od arabskih voditeljev zahteval, naj preprečijo pokol palestinskega ljudstva. ■ . Štiri leta do I I zmerne inflacije | Podpredsednik zveznega izvršnega sveta je na tis- I kovni konferenci na Brionih novinarjem povedal, da _ bomo imeli v letošnji plačilni bilanci s konvertibilnim ■ območjem od 300 do 400 milijonov dolarjev primanjk- ■ liaja. prihodnje leto pa je mogoč tudi presežek. Lani je E znašal primanjkljaj milijardo in 430 milijonov dolarjev. " Izvoz v razvite zahodne države smo do konca oktobra _ I povečali za 28 odstotkov, medtem ko je celotni konver- ■ H tibilni izvoz v primerjavi zenakim obdobjem lani povečan | ■ za 15 odstotkov. Zvone Dragan je dejal, da si bomo morali " „ prizadevati za povečan izvoz tudi prihodnje leto, ko ■ ■ moramo odplačati 5,3 milijarde dolarjev srednjeročnih in ■ ■ dolgoročnih posojil. V zvezi z inflacijo je podpredsednik ZIS dejal, da rbomo rabili 3 do 4 leta, da bomo letno stopnjo inflacije S zmanjšali na deset odstotkov. globus Obračun v Albaniji Solunski časnik Makedonija je objavil, da so v Albaniji konec septembra po osebnem ukazu voditelja Enverja Hoxhe ustrelili obrambnega ministra in člana politbiroja CK albanske partije dela Kadrija Hazbio, ministra za notranje zadeve Ficorja Shehuja, ministra za zdravstvo Lambija Zicisti-ja in po.veljnika varnostne službe Francozi krivijo naše pilote Francoska preiskovalna komisija je skoraj dve leti po katastrofi našega letala na Korziki objavila rezultate dolgega preučevanja te nesreče, največje na Korziki in v zgodovini našega civilnega letal- ■ stva. Komisija ugotavlja, da je naš DC-9 strmoglavil zaradi »pomanjkljivosti budnosti” posadke. Francoska komisija očita posadki dvoje: najprej je letalo kljub gosti megli in močnemu vetru spravila »pod varnostno višino” to štejejo za »vzrok nesreče” — zatem pa je po opozorilu (ni rečeno po katerem) poskušala letalo dvigniti, vendar ukrep zaradi močnega vetra ni »zadoščal”. Letalo Inex Adrie je zato z levim krilom trčilo v vrh gore San Pietro. Za dokaz nebudnosti posadke komisija tudi navaja, da je bil v pilotski kabini otrok; to šteje za dejavnik, ki je zmanjševal budnost. Priznava sicer, da je več dejavnikov spravilo posadko v položaj, ki ga ni mogla obvladati, vendar drugih okoliščin podrobno ne pojasnjuje. Največjo težo bi očitno morali imeti »nesporazumi” v izmenjavi sporočil med posadko in kontrolnim stolpom na letališču v Ajacciu. Zaradi teh nesporazumov so namreč kontrolorji lahko dobili napačno podobo o poletu letala. Komisija pravi, da bi bili morali ukrepati po dveh sporočilih, če bi jih bili bolje razumeli. Toda nesporazume uvršča komisija v opis nesreče, ,,vzrok” nesreče pa vidi v letalu oziroma posadki. Jugoslovanska komisija v zvezi z ugotovitvami francoske komisije poudarja, da bi k vzroku morali dodati tudi nesporazum med posadko in kontrolnim stolpom, torej obojestransko uporabo nenatančnega izrazja. Skratka — naša stran meni, da je odgovornost za nesrečo obojestranska. Kontrolorji so menili, da mora DC-9 zaradi slabega vremena skrajšati manever spuščanja, toda posadka je kljub takšnemu nalogu nadaljevala spuščanje po svoji krivdi. Posadka ni dvomila o svojem delu, s kontrolnega stolpa pa ji, ker letališče nima radarja, niso mogli naročiti, naj spremeni napačno smer poleta. Vest, da je vzrok tragedije našega letala samo nebudnost posadke, je po svoje razumljiva. Gre namreč za visoko denarno odškodnino, ki jo mora plačati zavarovalnica Lloyd. Če bi uradna francoska preiskovalna komisija vsaj deloma okrivila tudi kontrolorje, bi morala tudi Francija plačati del odškodnine. mesta Valone Lambija Petriotija. Solunski dnevnik se pri tem sklicuje na izjave albanskih državljanov, ki se jim je pred dnevi posrečilo pobegniti v Grčijo. V krogih beguncev še dodajajo, da je dal Hoxha ustreliti tudi bivšega načelnika generalštaba generala Vasila Lakvija. Poleg tega so na strogi zapor 25 let obsodili ženo premiera Mehme-da Shehuja Ficreto, članico CK albanske PD, ministra za zunanje zadeve in tudi člana CK Nestija Naseja in predsednika mesta Prača Mialka Ziltiqija. Dva Shehujeva sina so obsodili na 17-letno in 20-letno zaporno kazen, pri čemer v nekaterih begunskih virjh pravijo, da je bil eden od njiju obsojen na smrt. Se vedno je negotova usoda mnogih drugih od dvanajsterice lani zamenjanih državnih in političnih osebnosti, na primer ministrov za gradbeništvo, komunalno-go-spodarske zadeve in notranjo trgovino in še nekaterih visokih funkcionarjev. V albanskih občilih doslej niso objavili sporočil o sojenjih, čeprav ■ so uradno sporočili, da se je plenum CK albanske PD 20. in 21. septembra ukvarjal z investicijsko izgradnjo in problemi v zvezi s tem. Begunski viri menijo, da je bil plenum v bistvu posvečen temu, da se člani CK seznanijo z izidom dosedanjih sojenj zamenjanih in prijetih funkcionarjev. Tuje agencije so z Dunaja sporočile, da je predstavnik albanskega veleposlaništva v Avstriji potrdil vest agencije AP iz Aten, da so usmrtili Ficorja Shehuja,- ni pa potrdil, da se je to zgodilo tudi Hazbiu in Zecistiju, za katera je dejal, da sta bila tuja agenta. Zarota proti Grčiji? Predsednik grške vlade Andreas Papandreu je izjavil, da sta socialistična vlada in grško gospodarstvo »tarča zarote evropske in domače desnice«. Da bi preprečili uresničevanje programa začetih družbenogospodarskih sprememb v Grčiji — podružbljanje javnega sektorja in ključnih panog zasebne industrije, decentralizacija oblasti in sodelovanje zaposlenih pri odločanju o vodenju Grčije — sta grška in mednarodna desnica porabili že 120 milijonov dolarjev. Grški premier je izjavil, da so nasprotniki socialistične vlade namenili te devize predvsem za ustanovitev posebne službe s sedežem v Chicagu, njena naloga pa bi bila spodkopati gospodarske in politične temelje v Grčiji in preprečevati uresničevanje vladnih načrtov. Opozijcijske stranke grške desnice si prizadevajo prepričati ljudstvo, da grška socialistična vlada ni sposobna rešiti hudih gospodarskih problemov, s katerimi se spopada država. Na zunanjepolitičnem prizorišču desnica dolži grške socialiste, da so poslabšali mednarodni položaj in oddaljili Grčijo od Zahoda, kjer je menda izgubila številne prijatelje. Vodja opozicije Avangelos Averof ob vsaki priložnosti poudarja, da Papandreujeva vlada »povzroča probleme atlantskemu paktu in Evropski gospodarski skupnosti, ker bojda vodi prosovjetsko politiko«. Dnevno 4500 sodčkov Triletna »sveta vojna« med Irakom in Iranom teče v znamenju fanatizma in prelivanja krvi, ki se ga ne bi sramovali niti križarji in njihovi nasprotniki. V masovnih napadih skozi minska polja umirajo za imama Homeinija desetletni vojački. Njihovo zadnje čustvo pred smrtjo je velikansko začudenje. Toda to ni edina tragedija, ki se odigrava v Perzijskem zalivu. Vodnemu prostranstvu zaliva preti ekološka katastrofa. Svetovni fond za življenje v naravi (WWF) je sporočil, da se v tamkajšnje morje zliva vse več nafte, zato življenje umira. Vsak dan steče v vode Perzijskega zaliva 4.500 sodčkov nafte (sodček je 159 litrov). Po podatkih znanstvenikov iz Saudove Arabije, ki so zbirali ugotovitve za najnovejše poročilo WWF, je mogoče v morju opaziti »neobičajno veliko število mrtvih rib, želv, delfinov, kač in ptic«. Nafta, kije najprej ogrožala severni del zaliva, zdaj preti tudi obalam Kuvajta, Katara in Združenih arabskih emiratov. V Saudovi Arabiji so morali zaradi umazanega morja ustaviti dve tovarni za predelavo morske vode v pitno. Predelava rakcev “V žarišču dogodkov OGLEDALO TEDNA Prijatelj s palico S precej kislimi obrazi so zadnje dneve Londončani doživljali, kako njihov ameriški prijatelj ob pomoči nekaterih karibskih državic vihti palico nad pritlikavo Grenado, nekoč britansko kolonijo. »Železna lady«, Margaret Thatcher, je izbirala med zavezništvom z ZDA in obsodbo ameriškega dejanja. Odločila se je za poslednje. Poteze britanska ministrske predsednice ne morejo več popolnoma prekriti izredno dobri britansko-ame-riški odnosi in enaki pogledi na svetovna dogajanja. »Zadeva Grenada« je bil že drugi pdločem »ne« ameriškim zaveznikom. Prvi je bil tisti, ko je lani Thatcherjeva odločno zagovarjala sibirski plinovod. Ko je velika Britanija ugotovila, da Margaret Thatcher ni uspela prepričati ameriškega predsednika. naj ne okupira Grenade, ki je še vedno članica Com-monwealtha. in da kot taka še vedno priznava britansko krono, je završalo najprej v spodnjem domu, parlamenta. kjer so poslanci ocenili ameriški ukrep kot »ne- odpustno ponižanje« za Veliko Britanijo. Opozicija je zahtevala, da vlada naj ne bo »ameriški kimavec«, o tem se je razpisal tudi britanski tisk. Predsednica vlade Thatcherjeva je imela tako le eno samo izbiro: obsoditi ameriško dejanje. To je storila pred 25-mili-jonskim avditorijem poslušalcev BBC-jevega mednarodnega radijskega programa. ko je dejala, da Zahod ne more kar tako poslati svoje vojske v neko deželo, katere notranji razvoj ni po godu ameriškemu stricu Samu. Kljub ostri obsodbi je Thatcherjeva pristala na to. da bi britanske vojaške sile zamenjale ameriško vojsko na Grenadi, prejšnji teden pa so iz Vel. Britanije poslali na okupirani otok tudi zdravila in hrano, parlament pa je dovolil, da Britanci pomagajo pri organizaciji splošnih volitev na Grenadi. Številni britanski komentatorji so takšno odločitev parlamenta in predsednice vlade ocenili kot »vroči kostanj. ki so ga spekli drugi.« Na prepihu pa seje zaradi dogodkov na Grenadi znašlo tudi britansko zunanje ministrstvo. ki se mu že drugič ni posrečilo (prvič argentinski napad na Falklande lani), da bi pravočasno ugotovili. kaj se dogaja. Zaradi napačnih številk na teleksu je z Grenade prispel alarmni telegram v neko tovarno plastičnih vrečk namesto v zunanje ministrstvo. Tudi ko so iz tovarne telefonirali na zunanje ministrstvo, se tam za zadevo niso zmenili. Zaradi podobne zadeve pri Falklandih je moral oditi zunanji minister lord Carrington. brez vseh posledic pa najbrž ne bo šlo tudi tokrat. Neuspešno posredovanje britanske predsednice vlade pa odmeva tudi drugače. Državljani se vprašujejo ali bo stric Sam brez predhodnega posvetovanja z Britanci pritisnil tudi na sprožilce novih ameriških raket, kijih sedaj nameščajo na Otoku. S tem vprašanjem se je pred dnevi ukvarjal tudi list »Sunday Times« v neki anketi. Odgovor v anketi je bil za Američane porazen: 73 odstotkov vprašanih je menila. da Američanom ne morejo verjeti. Ob tem so postali glasnejši tudi tisti, ki se zavzemajo za mehanizem kontrole nad instaliranimi raketami po sistemu dvojnega ključa, za kar se je v neki anketi izreklo 90 odstotkov Otočanov. V novo nastali situaciji, povezani z Grenado, bo vlada najbrž, zelo težko ukrepala drugače, kot zahteva ljudstvo. Dogodki na Grenadi bodo Britance najbrž prisilili k večji opreznosti do svojega prijatelja s palico. BUENOS AIRES - P® osmih letih vojaške vladavine so v Argentini P novno izvedli vol ■ Zmagali so radikalci s odst, glasov. . PEKING - Od P« hodnjega leta naP* | bodo morah industrijskih . opravljati posebne ^TORONTO - * g nadiso morali ustavit^ jedrske reaktorie, k®r v jezeru Ontario P J radioaktivne snovi. ISLAMABAD j Minuli teden je P v Afganistan ih kontingent sovj * čet, ki naj bi j® pa. mestih ob mej’j * kistanom in « h. Po nekaterih agen 1 s skih vesteh naj bi 30 tisoč vojakov-čunajo, da štej jetska vojska v nistanu 180 tisoč k°v. .. v vla- RIM - Ha '^f delavo da je naročila 0(j. načrtov za k0 kat®: vodni predor, p . 0^ni rega bi v MesinsW povezali Itahjo s J Jde. PARIZhX cembra i^ Francozi P?«"’5 tiso« našati iz drsa r frankov (73.0» jev)- Nizozemska HAAG - ^dnjelet0 bo šele maja pnhodjlejme povedala, ah To ameriške raket gUlld je izjavil prer"ievnih nH' Lubbers po. ravnih manifestacij. -------~~~~~ 4 ii S (2.500 ton *1« strahom prif^sprejn«^ ko bodo vetrovi »P smer s severa Za zaprtje P® * vi p® naftnih jnstala«« ted® . trebovah vec i . vendar se nihče n. dela v vojni Emirju & dogovora o Pr "yj v v®4 * popravili pa so P Raziskovalci gJ.enfco r® ugotovih se en. jzP snico. Na^ ’naPeljav jlc škodovanih na^ i/ra?. Saj bodo za vse Irak in Iran- Kakšen bi bil gfe Vse. kar je bilo povedanega, na srečanju stvenikov s področja jedrske fizike in biologu“ rebitnir t^1 utegnil biti svet pojedrski vojni, je grozljivo. 1 ofO^ v vojni, v kateri bi obe velesili uporabili večino J strateške rakete, žrtev ne bi šteli več v mi ?n0Iria®n L milijardah, morda pa bi bilo človeštvo tudi pop žive l’w Celo tisti, ki bi preživeli vojno, ne bi ,jc jed1?:, p°' zaradi sevanja ali zaradi neposrednih P° na splozije. temveč zaradi tega, ker bi se raz sarn0 sto?1 polnoma spremenile. Če bi v vojni uporab jedrS |taeta P jedrskih zalog, bi po eksploziji napočil a. *. m dela P oblaki prahu bi zastrli sonce in na precejs j ožj®>kL naglo upadla temperatura. ,>Hrskega°1'| zeft% Ce bi v vojni uporabili 5.000 megatonjea ■ na pol p® je še vedno manj kot pol zdajšnjih zalog. ’ |edena^r®^ ske oble, in sicer na severni, zavladala »Pj?a|j na „0$^ jo tega srečanja so znanstveniki veCKrat opoz j -n na opustošenje, ki grozi od jedrskih eksp 1»'j'atastrot ‘ enje®, žarčenja. Tokrat pa so posebej poudarja1 aV s° - jedrsko orožje povzročilo v ozračju. Pra^ „a ugotovitve o klimatskih posledicah jedrsK g jven’ a stvenih raziskav evropskih in ameriških - njih dveh leti h. „ d0 15.0°” bi Računajo, daje danes po svetu 12.5 mega^gsta^j] jedrskega orožja. Eksplozija 5.000 atoms «ya tud . pfe tega, da bi se vrnili v »ledeno dobo«. P°vZS oblaka z 225 milijoni ton dima in Pra $ ^sto^ & večji del severne poloble in zaprl pot , dala bi žarkov. Vsaj na pol zemeljske oble bi za vsaj m * jj ture bi se spustile pod ničlo in se ne bi O''1® Plan za devet mesecev pa so m . za 2 odstotka. Počasnejša Jasti celotnega prihodka je rast Jalnih stroškov, ki so v pri-gJav' z 'anskimi višji za 33 od-44 m dt)hodek pa je porasel za 'n tisti dohodek za 40 a j Ob takšnih rezultatih so K“de namenili 550 milijonov hodka. Takšne rezultate so v Muri dosegli z maksimalnim prizadevanjem vseh zaposlenih tako v proizvodnem kot poslovnem procesu. Kvaliteta Murine ponudbe je bila v devetih mesecih bistveno boljša od preteklih obdobij in je prav tako v veliki meri vplivala na dosežene rezultate. Za Muro je značilno, da se zna hitro prilagoditi potrebam, tem pa so zlasti v drugem polletju prilagodili tudi delovni koledar. Tako so zaradi obveznosti do kupcev predvsem v drugem polletju delali praktično vse sobote, temu primeren pa je tudi rezultat nagrajevanja zaposlenih. Poprečni osebni dohodki so v devetih mesecih znašali v Muri 15.916,00 dinarjev in so za okrog 20 odstotkov višji od poprečja v letu 1982. Ob tem pa velja poudariti, da so ti osebni dohodki, ki pa še vedno zaostajajo za poprečjem gospodarstva v republiki, izključno ■■■ ■■■ ■■■ MM MM MM l Mladi Pomurci na zimske nlimniiske igre | Pobudo republiške I S,erence Zveze socia-' in u e mladine Bosne h nJ^^^govine ter skle-I predsedstva konfe-I .J1®6 Zveze socialistične I’ vz ne Jugoslavije bo nit 14, zimskih olim-P^skih iger organizirate di- socializirana mla- VRELIŠČA VOLILNE »KAMPANJE" Nekje sem zasledil tudi tole: ,,Čas naše sedanje krize je dvojen po tem, koga lahko tudi dodatno vrže na površje: ..ziheraše”, ki si ne bodo v družbenoekonomskem pogledu upali ničesar tvegati; šarlatane, ki bi utegnili šušmariti in slepariti s splošnimi rekli in gesli, za katerimi prikrivajo svojo strokovno in politično nezmožnost in necelovito osebnost. Po drugi strani pa je čas krize izziv tudi za sposobne, razgledane in trezne glave in roke, za delovno usmerjene. ” Volilne priprave v frontno organizacijo socialistične zveze, ki so nas že pred meseci potegnile v „ vrtinec volilne kampanje” (kampanja je tu mišljena v prislovično akcijskem in ne slabšalnem pomenu!), se v teh poznojesenskih dneh nagibajo h končnemu dejanju: izvolitvi. Kaj in koga bodo vrgle na piano, bi že morali vedeti, če smo se seve pridrževali pravil igre (tj. postopkov evidentiranja in kandidiranja) in se ravnali po (pra) stari sintagmi, da kadri odločajo o vsem ali — če navežem na naš nedavni uvodnik — po neusmiljeni logiki: na kadrih se (z)lomi-jo kopja. čas ne bomo imuni pred nevarnostmi sektaštva, karierizma, konfliktov generacij in vso spremljajočo ,,navlako”. Prepoznavanja, razgaljanja in obračuni s temi senčnimi platmi kadrovanja so neizbežni in zdajšnja volilna ..kampanja” je v najširšem smislu sito, ki naj preseje, kar je zdravega, obetavnega in predanega stvari, zadrži pa vse tisto, kar diši po komolčarstvu, povzpetništvu, neomajni ,,poslušnosti” ali celo duše-brižništvu. akcije morajo namreč biti strokovni kadri gos-tinskoturističnih smeri, kot so kuhajrji, natakarji, receptorji, vodiči itd. Tudi pomurske občinske konference zveze socialistične mla-'dine so pred krtkim prejele tovrstno nadvse zanimivo ponudbo z republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije. Rečeno je, da bodo udeleženci akcije nastanjeni v na-specializirane °* - ‘Sarai.. klovna akcija j ^PublBsi? -S4”' Vsaka ' krJu?* in Pokrajin-Hvna erenca ZSM ter dijaku organizacija Pal v z Beograda pa bi je. ^iado^r 15‘janu" ak-------------- "marja 1984 sel ju specializirane L^gadir- brigado s 50 MDA »Sarajevo 84« ima rji. Udeleženci Tlidži. na delovnih mes- dence dobesedno topla greda za razcvet in bohotenje. Tudi v Pomurju imamo nekaj takih, ki so se »zasedeli” na stolčkih politike, čeravno niso sicer na najbolj izpostavljenih mestih, in se jim kar ne di umakniti med »navadne smrtnike”. Prijela se jih je pač vrtoglavica politične moči, imeli so dovolj opore v oblastnih sestavih in forumih in zdaj, ko bo treba dati prostor mlajšim, se jih lotevata malodušje in užaljenost, češ: kar I odslovili me bodo. To bi bilo kajpak hudo kratkovidno, saj nam znajo njihove izkušnje in prekaljenost priti zelo prav, še bolj nespametno pa bi bilo zdajšnje volilne priprave prikazovati v čmo-beli tehniki kot konflikt generacij. Ne gre vendar za mehanično »primopredajo oblasti”, marveč za to, da dobijo šanse tudi mladi, delavoljni in sposobni ljudje, ki nam jih po občinah in krajevnih skupnostih ne primanjkuje. V tem pogledu je storjen korak naprej: med evidentiranimi je znatno število mladine, žensk in Zdrava pamet veli, da se ljudje ne spreminjajo z danes na jutri, vsaj korenito ne, marveč jih je nujno usposabljati, izpopolnjevati in izobraževati (samo ne po sistemu ,,ex cathedra”!), če naj postopoma prevzamejo v roke manj in potlej čedalje bolj odgovorna samoupravna, družbenopolitična, strokovna, sploh vsakršna krmila in naloge. Ker že imamo opraviti s sektaštvom, tem odbleskom političnega va-ruštva, naj bodo spoprijemi z njim brezkompromisni. K temu lahko največ pripomorejo tvorni odnosi frontne, socialistične zveze z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, posebej Zvezo komunistov, kjer si ne bi smeli privoščiti — kot se še dogaja — da drug drugemu kradejo” (naj)boljše kadre. kakšna kraja pa je to, ko pa se vendar borimo za istovetne cilje! A pustimo ob strani ceneno demagogijo in se zadržimo pri političnem karierizmu, ki sta mu lahkomiselna selekcija kadrov in leta in leta stare kadrovske evi- Po štiriletnem mandatu si smemo obetati dokajšnje kadrovske osvežitve, tako zgoraj kot spodaj: v občinskih vodstvih in krajevnih organizacijah. Z javnim izborom, ki so mu sidrišča ustava, zakon o združenem delu in spremljajoči predpisi ter zlasti družbeni dogovori, se krog »izbrancev” bistveno širi, ljudje vznikajo in anonimnosti in vstopajo na družbenopolitično in samoupravno prizorišče. S tem pa se hkrati zavrača — koliko in če se v resnici? —dovolj zgovoren namig, zapisan v osmi številki tovarniškega glasila Glas kolektiva radgonske Avtoradgo-ne: „Za nas v združenem delu je kader tudi dober ključavničar, dober avtomehanik, varilec, avtoličar, mizar, voznik itd.” Kategorični dvomi v podružbljanje izbora kadrov pravzaprav ne presenečajo, prej so svarilo, da nismo in da še lep borcev. Letošnje volitve bodo skratka zaključno dejanje v verigi kadrovanja — žal le-to še ni preraslo okvirov občasnih »kampanj”! — in ker sovpadajo I, s kriznimi časi in razmerami, je vredno omeniti novo, kakovostno razsežnost: podružbljanje politike. Brez precenjevanja bodi podčrtano, da so oziroma bodo zlasti v občinskih organizacijah zmanjšali število članov organov (predsedstev oz. izvršilnih odborov) ter delovnih teles (svetov, koordinacijskih odborov in komisij), kar zbuja upanje, da bo poslej frontna organizacija v Pomurju manj profesionalizirana in forumska, pa bolj operativna, več na terenu med ljudmi in udarnejša. Volitve so torej možnost in priložnost ... Branko ŽUNEC SKUPŠČINA MDA „ GORIČKO 83" Kljub pomanjkljivostim prevladuje pozitivna ocena tr „„ --»menili v ra Spotmuunu jv >„v______ je računovodske posle za cestno-komunalno skupnost doslej opravljala računovodska služba samoupravne stanovanjske skupnosti, dogovarjajo pa se, da bi vanjo vključili tudi kmetijsko-zemljiško skupnost. Po zdajšnji organiziranosti ima delovna skupnost samoupravne stanovanjske skupnosti zaposlenih 12 delavcev, cestno-komu-nalna skupnost 4, kmetijsko-zem-Ijiška skupnost pa 2 delavca. Po novem predlogu sistemizacije pa je predvidena ustanovitev splošne, tehnične in računovodske službe. Skupno bi naj imeli zaposlenih 19 strokovno usposobljenih delavcev, pri čemer računajo tudi na tri dodatne zaposlitve, in sicer planerja, vodjo tehnične službe in referenta । za cestno dejavnost. Ob zagotovilih, da bo z novo I organiziranostjo skupnih strokov-I nih služb na področju materialne i proizvodnje v soboški občini omogočeno resnično opravljanje vseh strokovnih opravil, boljša koordinacija dela, racionalizacija, predvsem pa večja učinkovitost, je treba resno razmisliti tudi o slednjem'. Ce ■ namreč želijo uresničiti načrtnejše planiranje kot doslej, potem je treba poiskati notranje rezerve tudi pri samem zaposlovanju. Spričo sedanjega obsega del in nalog bi bilo brez dvoma smotrno razmisliti o tem, da ne bi zaposlovali nobenih novih delavcev, ker to v znatni meri povečuje stroške v samoupravnih interesnih skupnostih. Zato je prav, da iščejo ustreznejšo rešitev v okviru prerazporeditve že zaposlenih delavcev. Pa tudi kopičenje dela v posameznih odborih, komisijah itd. doslej ni bilo najbolj učinkovito. Zato je treba dati poudarek osnovnim ciljem • nove organiziranosti skupnih strokovnih služb materialne proizvodnje v soboški občini in njihovem ustreznem preoblikovanju, da ne bi pozneje kritično ocenjevali učinkovitosti ne le strokovnih, ampak tudi vseh ostalih služb. Milan Jerše , Kot S^letT’ do konca leto-i ^elovnJ 8obo5ki občini ustano-j'lihslmuuPn°st skupnih stro-/ .^oupravnih interes-Nainr.stl. ^termine proizvod-Sni^i elaborat o družbe-0‘kl. upravičenosti usta-jnJene strokovne službe ^°bl1 »k™ 'uč tudi na V^lab? skupščine občine, ia^Pina ??,8aje Posebna delov-W Odpisitem treba vedeti> del S- ^ročja svobodne J1 PihooJ1*? ^kon o združenem skn aj° ustanovitev takšne v okviru katere fina-^dtninistrativno-stro-de]^na’ Pravna in druga i a skupnega pomena za več samoupravnih interesnih skupnosti. Prav pri ustanavljanju delovne skupnosti skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti s področja materialne proizvodnje pa v soboški občini že nekoliko kasnijo. Zato so v zadnjem času še posebej pohiteli, da bi do ustanovitve prišlo čimprej in da bi že v začetku prihodnjega leta zaživela nova strokovna služba treh interesnih skupnosti, ki so bile že doslej v marsičem medsebojno po- vezane. Gre za samoupravno stanovanjsko, cestno-komunalno in kmetij-sko-zemljiško skupnost, za naprej pa ostaja odprto vprašanje vključenosti stavbno-zemljiške skupnosti. Mecilošku K .g° nrp Jesen^° sonce, ki zgodaj zahaja, tako se je u^jesep^Spdaj iztekla tudi življenjska pot Romana. '°Seje 'bst. ki ga dozori slana in odtrga jesenski veter, I 8» • življenje človeka, ki bi še moral živeti. Sn^nov* Roman se je rodil 26. 2. 1928 v Zagorju ob | hav v cP|1O^o’oJeo^’s^ova^v Hrastniku. Gimnazijoje L??al tes-v vojno je bil izseljen v Srbijo, kjer je Ličane e PrDateljske stike, ki se odražajo tudi danes. kip?1, . ^'ju gaje življenjska pot zanesla v Prejemu Beh’ Se Jc najprej zaposlil v Kmetijskem gospo-i žanojnci' Tukaj sije ustvaril tudi družino. Pozneje I en še v KG Rakičan, v Agromerkurju in Postaji M. Sobota, Aprila leta 1978 se je je bn v GPrav> za inšpekcijske službe. V ko- k rOznan kot dober sodelavec, iskren tovariš in °br^v obi ze dalj časa prisotni bolezni ni kazal Na njegovem obrazu ni bilo znakov N nafP stl- Z nasmehom in šalo je mnogokrat po-Njeg0vra2Položenje. P,'ejpenitost smo dodobra spoznali Šele v %? živi'/^rat smo se spraševali, od kod moc in karj11 do n j?nja' To moč mu je dajala neizmerna Iju-S e^ilo d, ru^jih. do sodelavcev, prijateljev in vsega. O|načega. N. F. Kljub nekaterim problemom in pomanjkljivostim je treba pozitivno oceniti mladinsko prostovoljno delo, predvsem zaradi njegovega velikega vzgojnega pomena, medsebojnega spoznavanja mladih in ogromnega prispevka k hitrejšemu razvoju manj razvitih območij v soboški občini. To pa velja tudi za specializirano brigado Rdečega križa, ki je bila razdeljena na štiri enote: zdravstveno, vzgojiteljsko, socialno in tehnično. Čeprav ne gre posploševati, pa velja kritična ocena zlasti za pionirsko izmeno, ki ni bila dovolj dobro pripravljena, nekaj kritik pa je tudi na račun vodstva letošnje akcije, kar bo nedvomno nadvse dobra izkušnja za načrtovanje prihodnjih akcij. To je ena izmed poglavitnih ugotovitev s seje skupščine republiške mladinske delovne akcije »Goričko 83” v Murski Soboti, ki so se je udeležili delegati podpisnikov samoupravnega sporazuma o medsebojnih obveznostih, načinu Kot so omenili v razpravi, je bila najboljša prva izmena, v kater' je sodelovala tudi najboljša mladinska delovna brigada »Vojka Šmuc” iz Izole, ki se je izkazala tako na trasi kot v raznih interesnih dejavnostih Ob tej priložnosti pa so delegati na skupščini znova omenili dokajšen razkorak med načrtovanjem in izvedbo posameznih akcij, ki ga je povzročilo precejšen dvig cen osnovnih življenjskih potrebščin, kot npr. mesa, ki se je v času akcije podražilo kar za trikrat. Zato letos niso mogli zagotoviti običajnega standarda brigadirjev glede prehrane, po čemer je sicer slovela MDA na Goričkem. Sprejeli so tudi poročilo o interesnih dejavnostih in začasno finančno poročilo, ker se je pojavila določena razlika med prihodki in odhodki. Izvršni svet pa je že odobril 460 tisoč dinarjev premostitvenega kredita za MDA »Goričko 83”. Milan Jerše SE BOLJ SPODBUJATI PROIZVODNJO t resolucije o poli- posege, ki uravnavajo gos- aarskeaa razvoja »nega in gospodar- podarsko politiko v prihod- občine v letu 1984. —ep Slovenije v njem letu.V prizadevanjih za so podrpli osnovne ' hi f'"I“ nuino jn naloge družben Osnutek resolucije u ,______ tiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1984 daje določene usmeritve in sledi zahtevi . dolgoročnega programa go-sodarske stabilizacije, pri čemer sta še posebej poudarjeni krepitev materialne osnove dela in povečanje izvoza, zlasti na konvertibilni trg. To je osnovna ugotovitev v stališčih izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti k predloženemu osnutku slovenske resolucije za prihodnje leto, ki so ga sprejeli na seji. Pri tem pa niso mogli mimo nekaterih pripomb, ki naj prispevajo k še boljšemu dokončnemu in zelo pomembnemu razvojnem dokumentu. Tako so v razpravi menili, da bi v resolucijo kazalo vnesti vec elementov za spodbujanje proizvodnje, v večji meri pa je treba izpostaviti tudi krepitev samoupravnih odnosov in odpraviti razne močne administrativne . m tem. * ____ večji izvoz pa bi bilo nujno potrebno pripraviti bilanco izvoza, s katero bi lahko dejansko zagotovili 20-odstotno novečanie izvoz_a_na konvertibilno območje. Po mnenju članov soboškega izvršnega sveta mora slovenska resolucija zagotoviti tudi enake razmere in materialne možnosti za delavce v družbenih dejavnostih kot v gospodarstvu. Pri politiki cen pa so se zavzeli za postopno odpravljanje disparitet in spoštovanje ekonomske logike ter čimprejšen prehod na uveljavljanje zakona ponudbe in povpraševanja. Predvsem pa je treba zagotoviti nadzor nad cenami proizvodov, ki predstavljajo najnujnejše življenjske potrebščine. V zvezi s tem dokumentom je tudi osnutek resolucije o politiki družbenega in gospo- soboške UčlIdlVCMa občine v letu 1984. V razpravi so podrpli osnovne usmeritve in naloge družbenoekonomskega razvoja, nekaj pomislekov pa je bilo glede realnosti materialnih okvirov razvoja v prihodnjem letu. Tako bi naj družbeni proizvod povečali za 3 odstotke, industrijsko proizvodnjo od 3 do 4 odstotke, kmetijsko proizvodnjo za 4 odstotke, izvoz za 15 odstotkov, zaposlenost pa za okoli 1,5 odstotka. Govor je bil tudi o materialnih naložbah, kjer za zdaj znaša predračunska vrednost nekaj čez 2,44 milijarde dinarjev. To številko bodo še dopolnili, predvsem s takšnimi investicijami, ki bodo omogočale boljše izkoriščanje in povečanje proizvodnih zmogljivosti ter dvig produktivnosti, s čimer pa je tesno povezano povečanje izvoza in odpiranje novih delovnih mest. Milan Jerše STRAN 3 ______- k NOVEMBRA 1983 rezultat vloženega dela, katerega efekti se odražajo na doseženih poslovnih uspehih. Produktivnost so v devetih meseci povečali za en odstotek, ves čas pa so bile maksimalno zasedene tudi vse proizvodne zmogljivosti, tako da kljub težavam z reprodukcijskim materialom nikoli niso imeli problemov pri zagotavljanju normalne kontinuitete proizvodnje. V Muri pa napovedujejo, da bodo s podobnim tempom nadaljevali tudi do konca leta, saj imajo za ta čas že zasedene vse zmogljivosti. Prizadevanja so usmerjena v še večje povečanje izvoza in v zadnjih dveh mesecih bodo praktično delali izključno ža izvoz na konvertibilno območje. Kot smo zapisali že uvodoma, tu sicer ne gre povsem brez težav, saj imajo zaradi nenehne rasti cen na domačem tržišču težave s konkurenčnostjo na tujem tržišču, vseeno pa si prizadevajo, da bi povečali predvsem delež klasičnega izvoza. Temu primerno že načrtujejo tudi naloge za naslednje leto, ko naj bi produktivnost pove-i čali od 2 do 5 odstotkov, bolj pa se i bodo usmerili tudi v prodajo zna-; nja in tehnologije. Pomemben korak k realizaciji tega cilja predstav-, Ija podpis pogodbe s Sudanom, ka-e mor bo Mura prodala licenco in e tehnologijo. L. Kovač tih bodo nosili uniforme svojih delovnih orga- ■ nizacij, dobili pa bo- I do tudi posebne bri- | gadirske uniforme, prilagojene akciji v zim- I skih razmerah. V okviru I programa družbenih I dejavnosti pa si bodo I brigadirji ogledali tudi olimpijska prizorišča. Spričo kratkega roka za ustanovitev slovenske brigade, ki je določen za 20. november, morajo vsi zainteresirani zares pohiteti in se pravočasno prijaviti pri OK ZSMS v posameznih pomurskih Milan Jerše ZflrUčtvanju — izvedbo omenjene akcije. Navzoči pa so bili tudi predstavniki RK ZSMS. Iz sprejetega zaključnega poročila je razvidno, da je 532 brigadirk in brigadirjev v 14 brigadah v času od 26. junija do 28. avgusta letos opravilo zelo pomembno delo pri obnovi cestnega omrežja, položitvi telefonskega kabla med Salovci in Dolenci ter pri izkopu kanalov za koaksialni telefonski kabel na odseku Murska Sobota—Radenci, zunaj programa pa tudi v krajevni skupnosti Puconci pri urejanju ceste na Vanečo. Na vseh deloviščih, ki so bila v redu pripravljena — tako da ni bilo zastojev in drugih organizacijskih težav — so slovenski brigadirji dosegli povprečno normo 133,5 odstotka. Vrednost opravljenih del skupno s številnimi udarniškimi akcijami pa znaša nekaj nad 9,87 milijona dinarjev. Na ta način je republiška mladinska delovna ak-> cija na Goričkem tudi letošnje ^nravlNla svoj namen. Pred ustanovitvijo skupnih SIS ™ a tonalne proizvodnje »—!,_ KOMENTAR-----------------------------—- Ceste je treba vzdrževati! Podobno kot v ostalih pomurskih občinah, tudi v občini Murska Sobota, kjer je skupno 1551 kilometrov javnih cest, od tega kar 1195,23 kilometrov makadamskih vozišč, ne morejo biti zadovoljni s trenutnim stanjem na področju cestnega gospodarstva. Krčenje finančnih sredstev za vzdrževanje cest namreč ne zagotavlja takšnega obsega del, ki bi dejansko vsaj omogočal približno enako stopnjo ohranjanja in prometne varnosti, kot to jasno določata zakon o cestah in zakon o temeljih varnosti prometa. Stroški za vzdrževanje 465 kilometrov lokalnih cest v soboški občini so v zadnjih letih skokovito narasli, zato so vprašljiva vsa nadaljnja načrtovanja na tem pomembnem področju. To dovolj zgovorno dokazuje podatek, da je občinska cestno-komunalna skupnost porabila za vzdrževanje lokalnih kategoriziranih cest v letih 1980—1982 blizu 45 milijonov dinarjev. Potrebna sredstva pa je skupnost zagotavljala iz zakonsko določenih virov, t. j. taks od motornih vozil, prodaje bencina in plinskega olja. Ce vemo, da se je od maloprodajne cene bencina in plinskega olja, prodaja pa se nenehno zmanjšuje, delilo 85 odstotkov zbranega denarja za magistralne in regionalne ceste, le pičlih 15 odstotkov pa za lokalne kategorizirane ceste, je predstava o trenutnem stanju povsem nazorna. Zato je razumljivo, da se v tej nič kaj rožnati situaciji, ko mora skup-nt53T za ceste tudi odplačevati kredite iz prejšnjih let, poskuša najti najustreznejša rešitev. V tej smeri so sprejeti tudi nekateri sklepi o uresničevanju predpisov s področja cestnega gospodarstva, ki naj zagotovijo boljše vzdrževanje cestnih povezav v soboški občini. Le-te so na nedavnem zasedanju sprejeli zbori občinske skupščine. Tako se med drugim predvideva, da bi do začetka zimske sezone v skladu z zakonom o cestah in družbenim dogovorom o organiziranju TOZD za vzdrževanje in varstvo cest prenesli vzdrževanje lokalnih cest skupaj z opremo in delavci iz delovne organizacije Sobota TOZD Komunala v Cestno podjetje Maribor TOZD za vzdrževanje in varstvo cest Murska Sobota. Pri takšnem prenosu cest pa se mora upoštevati okvir razpoložljivih sredstev, ki so se doslej namenjala za vzdrževanje lokalnih cest. Do konca letošnjega novembra pa bi naj v soboški občini ugotovili stopnjo izrabljenosti regionalnih cest in pripravili predlog kategorizacije lokalnih cest. Brez dvoma gre za dve nadvse pomembni nalogi, saj bo od njiju odvisno realno prikazovanje pereče cestne problematike. Nič manjšega pomena ne bo analiziranje srednjeročnih planskih dokumentov za vzdrževanje in varstvo cest v občini, da bi lahko prišli do ustreznega predloga rebalansa, kar terjajo zaostrene gospodarske razmere, ki očitno niso prizanesle tudi področju cestnega gospodarstva. Da ne govorimo posebej o cenah storitev za vzdrževanje cest, ki jih mora TOZD Vzdrževanje mariborskega cestnega podjetja prilagoditi cenam podjetja Sobota TOZD Komunala. V soboški občini pa se zavzemajo tudi za povečanje virov sredstev za enostavno reprodukcijo cest, predvsem glede večjega deleža sredstev od prodajne cene bencina in plinskega olja. Za zavarovanje in varstvo obstoječega cestnega omrežja pa je treba dosledno upoštevati dovoljene osne obremenitve cest, posebno še ob spravilih kmetijskih pridelkov in lesa, ker to povzroča na cestah precejšnjo škodo, predvsem v naseljih. Velikega pomena pa je tudi zavzemanje za solidarnost pri modernizaciji cest v naši republiki, kakor tudi cest, ki povezujejo mednarodne mejne prehode, ki naj še naprej ostanejo v pristojnosti republiške skupnosti za ceste. Nenazadnje je treba zagotoviti tudi večji vpliv delegatov v vseh tistih primerih, ko se odloča o razvoju cestnega omrežja. Resno bi kazalo razmisliti tudi o pobudi, da bi v okviru inšpekcijskih služb pomurskih občin oreučili možnost za zaposlitev inšpektorja za ceste. Milan Jerše LENDAVA Kakšen razvoj v prihodnjem letu? LENDAVA Manj družbenih stanovanj Po podatkih stanovanjske skupnosti Lendava bo v prihodnjem letu možno graditi v občini le 12 družbeno najemnih stanovanj. Od tega naj bi bila polovica solidarnostnih stanovanj. Zakaj gradnja družbenih stanovanj zastaja? Po mne-njustanovan jskeskupnosti predvsem zaradi tega ker v delovnih organizacijah dajejo 70 odstotkov sredstev za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in le 30 za družbeno gradnjo, to pa seveda nikakor ni prav. V lendavski občini so v začetku tega srednjeročnega obodobja načrtovali 250 družbenih stanovanj, od tega jih bo v najboljšem primeru zgrajenih nekaj več kot polovica zaradi pomanjkanja sredstev. V kolikor bi hoteli poživeti gradnjo družbenih stanovanj, bi morali spremeniti razmerje sredstev za družbeno gradnjo in individualno gradnjo, zato pa bi se morali odločneje zavzeti sindikati. Jani D. Ob normalni preskrbljenosti gospodarstva z reprodukcijskimi materiali in doslednim varčevanjem z energijo- in surovinami bi v prihodnjem letu stopnja rasti družbenega proizvoda rasla za 3 odstotke, industrijska in kmetijska proizvodnja pa naj bi rasli po 7-odstotni stopnji. Zappslenost naj bi bila večja za 3i izvoz pa za 10 odstotkov. Na rast industrijske proizvodnje naj bi predvsem vplivala' večja proizvodnja v IN^-Nafti. Planiki. Gorenje-Varitroju in Primatu. Planiranj povečanje izvoza je marjjše od republiškega povprečja predvsem zaradi zmanjšanega izvoza petrokemičnih izdelkov. Investicij-skihj naložb, kot kaže, tudi v prihodnjem letu ne bo. gradili bodo le skladišče za UREO v INA-Nafti in obrat za proizvodnjo antibiotikov. Obrat bo gradil LEK. Razgovori o gradnji obrata za keramično industrijo potekajo, upati je le. da bo do gradnje v Dolgi vasi tudi prišlo. V kmetijstvu v^lj$ omeniti predvsem komasacije v Pincah in Dolini, melioracije in rekonstrukcijo mesnopredelovalnega obrata v Lendavi za razsekovanje divjadi. Manjša vlaganja bodo še v trgovino in turizem. V prihodnjem letu se mora bolj uveljaviti dohodkovno povezovanje zaradi boljše preskrbljenosti s surovinami in reprodukcijskimi materiali, pri čemer lendavsko gospodarstvo najbolj peša. Osnutek resolucije o razvoju občine Lendava v prihodnjem letu, ki bo v javni razpravi, predvideva tudi hitrejši razvoj drobnega gospodarstva. Poenostavljeni naj bi bili postopki za izdajo obrtnih dovoljenj. olajšave~pa naj bi Bile tudi pri davkih. Potrebno bo tudi dohodkovno povezovanje z industrijo, ki že sedaj ponuja roko obrtnikom. Gospodarski razvoj bo v veliki meri odvisen tudi od maksimalne izkoriščenosti strojev in izboljšanja nekaterih tehnoloških postopkov. S tem. kar imamo, moramo ustvariti več kot v lanskem letu, so med drugim ugotovili tudi na izvršnem svetu skupščine. Gospodarska stabilizacija mora postati vsakdanja skrb slehernega zaposlenega, saj bo lahko le tako najti pota iz težav. To kar ta trenutek lendavsko občino najbolj skrbi, je še vedno, neurejeno vprašanje sanacije poslovanja INA-Nafte. Zadnji razgovori sicer kažejo, da se zadeva premika, vendar je za nami vse preveč dolgo oklevanje, ki prinaša samo večje izgube. Izvršni svet bo zategadelj v prihodnjem letu posvetil temu kar naj večjo pozornost. Jani D. Mesec knjige se je prevesil v drugo polovico in preden se izteče, smo pobarali pet vnetih bralcev o tem, po kakšnih knjigah najraje in imjP®' gosteje posegajo, kdaj berejo in ali so knjige> jih berejo, kupili, si jih sposodili pri znancih an pa zavili v katero od matičnih, krajevnih in ’ zadnjem času vedno bolj obiskanih oddelkov potujoče knjižnice v organizacijah združenega dela. Veliko so jih odprli letos in v glavnem lahko s svojimi knjižnicami pohvalijo vse vec| organizacije združenega dela ter krajevna sredi' šča v Pomurju, kar je zelo pomembno za razm«” bralne kulture med ljudmi. DRAGICA BARIŠIČ iz Murske Sobote: Najljubše so mi knjige na temo narodnoosvobodilne borbe in vseživljenjske knjige, ki spremljajo dogodke iz našega vsakdanjika Večinoma knjige kupujem prek Sveta knjige, in to ne le v mesecu knjige, ampak sproti. KnjiSe in seveda ■ .s’ tudi sposojam od prijateljic PanoniH K po,UJOČ' knjižnici v delovni organizmi smo bralci k nj.eJ se čes‘o zamenjujejo, tako da nakun ah D zado.vo,Jni in se le redko kateri odloča za nakup ah izposojo knjig drugod, v matični knjižnici ah I FELIKS PIHLAR iz Mote pri Ljutomeru: Zdi se mi. kvantiteta ni edino merilo pn branju knjig. Sam sem v zadnjem letu prebral le šest knjig’ ker sem doma študiral, takta pa nisem bral nekaj let nazaj’ Med knjigami izbiram PreT vsem tiste, ki so pisane na osno dokumentom« c- dokumentov — torej čtiva delavski knii' vs^'no- Knjige’sem si sposojal v na zadnjem č-iL 'CI’ ker Se m’ zd' 'zbor P° mojem okusu vsaj v zadn u P0?'56™ zadovoljiv. Knjig ne kupujem-sajJje notrch k° Sem ^tudiral, jih nisem kupoval. potrebZe ^ Že kar denarJa in ‘U ne zdi, saj je izposoja ugodna. knjigarni na primer. SISI KOT »DEŽURNI KRIVEC« ALI KLJUČARJI BREZ KLJUČA ?! Kaj pa, če v vsej tej plejadi (do)zdajšnjih »sisovskih« skupščinskih nesklepčnosti ne tlijo morda protesti — če ne še kaj hujšega? — delegatov, naj bodo izvajalci ali uporabniki (zlasti teh I), zoper s kilami papirja in brezkončnih formalnosti obtežen delegatski sistem razprav, glasovanj in odločanj? Vprašajmo se še neposredneje:mar nesklepčnosti po »tekočem traku« ne svarijo, kako so delegati prenasičeni s stališči, sklepi in še najbolj vse mogočimi izračuni, ki jim jih »vsiljujejo« strokovne službe in razni izvršni organi in ali se ne bojimo malodušja, ki je vse glasnejše in nevarnejše: da na seje itak nima smisla zahajati, ko pa je že vse vnaprej odločeno? Toda — če tvegamo in gornjim domnevam in pomislekom z nekaj pridržki pritrdimo — kaj ni vse to zgolj okvir, pesek v oči za hudo zamegljeno, če kar skaženo podobo o stvarni vlogi, pomenu in uveljavljanju samoupravnih interesnih skupnosti? Kolegica Brigita Bavčar nam je ponudila dej stva in lastne presoje (Delegati in (ne)sklepčnost. Vestnik. .20. oktobra), ki naravnost izzivajo, da jih pretuhtamo in kolikor se le da razmislimo, kaj bi se dalo postoriti. da bi zajezili »levitev« sisov v upravljalski aparat, podaljšano roko države in delegatov v stroje za glasovanje in kimanje. To je tem nujneje, spričo —• žal prena-čelnih in zato pretiranih! — zahtev po spremembah in dopolnitvah političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Prve so se kakopak znašle na udaru ravno samoupravne interesne skupnosti. Iz katerih razlogov? Večjih je. Brez posebnih ambicij po dorečenosti m brezprizivnosti bi radi naprej spomnili na »rojevanje« sisov. ki — navkljub z ustavo leta 1974 jasno začrtanim smernicam — ni šlo brez »porodnih krčev«. Ne samo. da.smo jih pospremilina pot z obilico paragrafov (beri: zakonskih in podzakonskih aktov). šli smo še dlje in prostor ustavno zajamčenega samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja ter svobodne menjave dela bistveno zožili ter uravnavanje odnosov prepustili na »milost in nemilost« administriranju in »papirokraci-ji«. Ko pa je začela delovati vsemogočna logika paragrafov, je bilo seve že prepozno. Namesto, da bi po duhu in črki ustave prepustili zadovoljevanje in usklajevanje osebnih in skupnih inter-c ov delovnim ljudem, so si te pravice, obveznosti in odgovornosti »prilastile« institucije (organizacije združenega dela, delovne skupnosti in drugi). Še več: tisto, karje ustava (glej ustavo SFRJ od 51. do 59. člena) predvidela kot izjemo — torej ustanavljanje sisov z zakonom — je postalo pravilo, tisto pa. kar bi moralo biti splošno pravilo — se pravi ustanavljanje sisov po samoupravni poti — je postalo redka iziema. Da nas vzdrževanje samoupravnih interesnih skupnosti veliko stane, najbolje občutimo ob izplačilih osebnega dohodka sredi ali konec meseca, ko nam preprosto »odtrgajo« od plače takšen in tolikšen delež, kakršna in kolikšna je pač prispevna stopnja za posamezno dejavnost. Na ta račun tudi leti največ gorkih. ki imajo vse navidez sila (ne)smiseln skupni imenovalec: če gre za svobodno menjavo dela, samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje, skratka solidarnost in vzajemnost, čemu nas »obdavčujejo« — nas in naše delovne kolektive? Po drugi strani in kot posledica pa se prav zaradi avtomatizma zbiranja sredstev ne tako redko na računih sisov znajde veliko več denarja, kot je nujno in družbeno upravičeno. V takih primerih je treba seči po skrajnih administrativnih ukrepih: predpisati linearno blokiranje računov sisov in vrnitev dela sredstev združenemu delu. Mar potemtakem krilatica, ki kroži v javnosti, o sisih kot ključarjih družbenega bogastva. ker razpolagajo z znatnimi denarnimi sredstvi v imenu delavskega razreda, ni blizu resnici? Problem zase je teritorialno zapiranje samoupravnih interesnih skupnosti, z drugimi besedami: kar sicer poznamo v organizacijah združenega dela kot »tovarniške plotove«, to so pri sisih »plotovi samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja«. Zaprtost in lokalistična (re-gionalisticna) mentaliteta, ki se nam tudi in zlasti v Pomurju najbolj boleče otepata, sprožata izjemno kočljive posledice, ki se znajo izroditi v težko rešljive spore in navzkrižja. »Negledenaosebni delovni prispevek in na druge značilnosti svojega socialnega položaja, delavec iz revne, nerazvite občine in delavec iz sosednje bogate občine nimata enakih možnosti za zdravljenje in šolanje, za vsaj približno enako raven komunalnih storitev in sodelovanje v organiziranem kulturnem življenju. To neizbežno tanjša vezi razredne in človeške solidarnosti med njima in oži okvir njune socialne identifikacije.« je nazorno menil v eni zadnjih izjav za javnost predsednik Ustavnega sodišča SR Srbije dr. Najdan Pašič. Množenje sisov, ki naj bi — kot je dolgoročno zamišljeno — nadomestili klasičen državni (oblastni) aparat, tako poraja verižne odzivnosti takorekoč na vseh področjih. Pravzaprav in resnici na ljubo jih že kar pretirano izdvajamo iz našega siceršnjega »samoupravnega« birokratizma (glej uvodnik dr. Bogdana Kavčiča v Teoriji in praksi, štev. 7/83), ki se dobesedno iz dneva v dan »hrani« z novimi in novimi predpisi, hkrati pa tudi organi, organizacijami in službami. Nastaja skratka vtis, kot da so »dežurni krivec« za vse. kar se dogaja na trasi zveza-—republike—avtonomni pokrajini—regije—občine, medtem ko številne druge obraze in razpredene družbene korenine »nam lastnega birokratizma« le tu pa tam razgalimo in okrcamo. Ta očitek resda do neke mere drži, vendar sam po sebi ni kaj prida, saj je očitno, da brez »pometanja pred svojim pragom« pri praktičnih izpeljavah političnega sistema socialističnega samoupravljanja — ta pa, poudarjamo, v svojih teoretičnih osnovah ni v krizi, kakor je razširjeno mnenje!!! — ne bo šlo. »Kidričeva plastična prispodoba o birokratu-biciklistu, ki upogiba hrbet pred tistimi, ki so nad njim in pritiska tiste, ki so pod njim« (dr. Bogdan Kavčič), velja še dandanes, vnovičen premislek o njej pa prinaša zgolj in edini »recept«: doslednejše razvijanje samoupravnih _ družbenih odnosov. In če se za hip vrnemo h komentarju kolegice Brigite Bavčar — tudi serija nesklepčnih skupščin sisov v občini Murska Sobota, ki jo je bojda med drugim zakuhalo lepo vreme, kaže, da ne bo tako zlahka najti »pravega ključa za ključavnico, ki je sicer v rokah ključarjev«, g, ŽUNEC Marjeta dittrich ? Murske Sobote: Berem dosti, števila bi se težko spomnila, saj Grabim za branje večino svojega prostega časa, pa naj bo to popoldne, zvečer ali celo p°n^~ pi. Posegam po vseh zvrsten, kriminalkah, lahkotnejših ro-manih, strokovnih tekstih, tu tem »požiranju« • po kakšni lažji filozofiji- r mnim pa si vsebino JKna^tO^e običaJno pozabim, zap: znancih, ker smo kupujem, sijih sposojamp 'zdajo. in jih potem ^°Sov°rjeni, da vsak kupi kak sem čest obiskoval,. izmenjamo, prav tako-P ji- kjer sem prebral/knj|iZn,Ce v naši delovni organiza a a ze skoraj vse, kar imamo na zalog ■ STANKO KOVAČIČ Murske Sobote: V tem lej1 s. I prebral okoli štirideset knj& med njimi predvsem takel vojno tematiko, torej vojne zgodovinske romane, m knjig mi pomeni nekak ve i za sprostitev po delu, o ‘ t I predvsem zvečer, ko sem P I sli. Knjige si že vre । dopoldne pa je veliko obv■ Prav tako obiski. ° / sPosoJam v pokrajinski knJ' sj, I obenem° k^nico v delovni organi^ ^a.daso^noZC,an Sve!a knjige tudi kupuje^ da so knjige nek^ruJenem kIubu določene ugodnjj I nakupom knLT^i ? I m Knjig m naklonien. I T 'rj MARTA KA.S£pram’ Polane: Priznati mo q odvm dela rojaka celo nekatere imaj segalT1 / za' ložbe iz Murske Sobote. Poleg leposlovn |a tu tudi razne strokovne knjige, tako sem _ /a J jn Telo kot stroj. Domači zdravnik. Kuhan zflO zV knjig vedno najdem čas. To je ponavadi avto^naj^ seveda ob nedeljah. Knjige slovenski j^otd leto pošljem tudi v Kanado in so mojm1 še darilo. VESTNIK, . STRAN 4 O kulturni animaciji animator- kulturna obzorja____________________ KULTURNA VEZ LJUTOMER—TITOVO UŽICE | Bunar na nebu Vodnjak na nebu ^'ce su u nebu bunar iskopale. / Noču se iz njega prelivaju -'ezde / Ponekad njemu odlazim da mesečine natočim. Ptice so na nebu vodnjak izkopale. / Ponoči se iz njega Polivajo zvezde. / Včasih k njemu grem, da'si mesečine natočim. Manoj le Gavrilovič prevod (D. L.) centra) Ka ^e?em Je vzeta iz zbirke Manojla Gavriloviča Bubnjevi na ljutr^ailrna- Pesnika iz Titovega Užica. ki seje v petek predstavil razS|mersk.emu občinstvu v literarnem večeru na otvoritvi rodn^r ^'sna beseda Titovega Užica. ki stajo pripravila Na-Trst 3 .^j^nica Edvard Kardelj iz tega mesta in galerija Ante uienen‘,a^ *Z 4utomera- Prireditev spada v sklop kulturne iz- Jave pobratenih občin, ki je zapisana v posebnem Uirnazumu 0 sodelovanju obeh mest. Že deset let traja ta kul-kS 'zrnenjava. ki je poleg politične vsaj tako bogata, če ne bolj. O tem. kako poživiti odzivnost delavcev in kulturno dejavnost v organizacijah združenega dela, je bilo že veliko zapisanega in povedanega. Z namenom, da bi vse skupaj nekako poživili, pa je bil pred kratkim v Murski Soboti seminar za organizatorje kulturnega življenja. Organiziral ga je svet za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu, od stodvajset vabljenih pa se je petkovega I seminarja v prostorih delav-I ske univerze udeležilo triindvajset kulturnih ar.:mQror- predstavila Sandi in Marjanca KrošL ki se samotna najdeta na božični večer. V drugi predstavi z izvirno in prepričljivo sceno (ki je bila opažena in nagrajena na minulem Borštnikovem srečanju v okviru katerega je gostovanje v Murski Soboti potekalo) pa sta nastopila (prav tako nagrajena) Mira Lampe-Vujičič in Bine Matoh. Kot mlada z vso potvor-jenostjo sedanjega trenutka obremenjena človeka sta bila izvirna v dialogu in težnji, da odvržeta ves balast in se rane prireditve in brezplačne vstopnice. ERIKA HRIBERŠEK iz doma učencev Štefan Kovač je bolj kot o animatorskem delu med tam zaposlenimi govorila o lastni ustvarjalnosti mladih varovancev. Ti so doslej s svojimi uprizoritvami že velikokrat zapolnili domačo jedilnico in grajsko dvorano v Murski Soboti, prav tako pa so med rednimi obiskovalci gledaliških gostovanj in drugih prireditev. TONČEK KOSI iz delovne skupnosti skupnih služb družbenih dejavnosti v Murski Soboti je dejal, da se po njegovem mnenju zaposleni v administraciji vse premalo posvečajo kulturnim dejav- nostim. Premalo časa posvečajo predvsem knjigi, zato pa so aktivnejši pri pripravi in izvedbi proslav ob praznikih. kultu 98' P^e'a obdobje podpisa petletnega sporazuma o še si^.'.^enj^vi. O že realiziranih nalogah in izmenjavi, ki bo dru^'la je tovariš Franjo Štebih, predsednik kulturnega I kultUra - an Kavčič Ljutomer (to društvo je glavni nosilec 1 ne ‘zmenjave) povedal naslednje: akcij'in Srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 je več kulturnih go$teh /n^ebojnih izmenjav. Doslej smo v Ljutomeru imeli v gledali?? ^ar°dno gledališče iz Titovega Užica, naši amaterski kovnik• so gostovali v Užicu s Hermanom Celjskim, li- Salerij'1 1Z P°bratene občine so lani imeli razstavo v ljutomerski ^Uzei vJet°šnjem letu pa smo našim občanom (skupno z like kE '? kitovega Užica) pokazali življenje. Užičke repub-bodoJe V 'elU 1941 obstajala 67 dni. Od nalog, ki še ostajajo, pa slavila aJP°membnejše izvršene že prihodnje leto, ko bo društvo 90-letnico obstoja. Wzku^r E prihodnje leto s koncertom v Titovem Užicu °bčinoSa -PTenesti delček naše pevske kulture v to pobrateno njihov mestni pevski zbor pa bo z enakim koncertom Vrnil ^Ra iV073^6 v Ljutomeru. Načrtujemo pa še predstavitev !?r neka a^emskega slikarja Vlada Potočnika v Titovem Užicu. L^voreT druge kulturne prireditve. Že sedaj pa smo pričeli ' kakšno vsebino dati naslednjemu srednjeročnemu ^•Urnj,' 23 katerega nameravamo pravtako podpisati spo- jev. Ti so pazljivo prisluhnili uvodnemu predavanju o knjigi in njenem pomenu za človekovo kulturno, socialno in nacionalno osveščenost, o čemer je govoril Jože Vugrinec, svoje predavanje pa aktualiziral s problemi, s katerimi se prav v mesecu knjige soočamo v soboški občini, kjer bo do konca tega leta za knjigo odmerjenih za polovico manj sredstev, kot je bilo prvotno načrtovano. Ob upoštevanju, da so knjige (ob vsem ostalem) vedno dražje, pa to pomeni obsojanja vredno omejitev nakupa knjižnih novitet, čeprav govorimo o knjigi običajno kot o najbolj razširjeni kulturni dobrini. a P9vrnemo k otvoritvi razstave v petek zvečer, lahko (j->ho D' a Je u?Pela- Pesem Vodnjak na nebu bi lahko sim-ehi in ,^avljal kulturno vez. ki je stkana med Titovim erega Jut°merom. kajti kultura je globok vodnjak, iz 63 P'Jejo občani obeh mest. * K' )8gjVa Prikazuje izdajatelsko dejavnost Titovega Užica ki ve^j' del pa je namenjen predvsem izdajam , "J™ razv°ju delavskega gibanja. V treh obdobjih, bskano besedo do leta 1941, v času obeh vojn in Pobili obd svetovn> vojni, bi kot najpomembnejše lahko Pk r°Si svet Je med drugo svetovno vojno in pa izdaje knjig, ^eSedn°Vni v?JnL ki se nanašajo nanjo. Gre predvsem za tako °v Už*čki republiki in bojih na Kadinjači. Obis-°skozj s kratkim in vsebinsko bogatim pregledom pope-s°dovino tega revolucionarnega mesta. Predst blla ludl kulturniško pestra. Razstavo je vse-in daV\* ma£' Slobodan Radovič, predsednik kulturne tak- to Narodne knjižnice iz Titovega Užica, pisno lteljskj n■ ° Pa sta predstavila pesnik Manojlo Gavrilovič in P sec Slobodan Ristič, delavec v DO Sevojno. bogati kulturni kijih imata h 4^ gre samo za tesne tistega velikega . "j. za nekaj več: za uresničitev tistega m naroa M o bratstvu in enakopra dediščine pred ln poznavanje kult pobratimov j ^bo^^anjega kulturnega ^enutk ln čvrst temelj za tesno bratstvo. Dušan Loparnik V STILU CA RDE razstave Kulturni koledar ČETRTEK, 10. NOVEMBRA RADENCI - Ob 10. uri bo v Kongresni dvorani hotela Radin nastopil moški pevski zbor Radenske in o tvoril zbor gostinsko turističnih delavcev iz vse Slovenije, ki bo v zdraviliškem kraju potekal dva dni. PONEDELJEK, 14. NOVEMBRA RADENCI - V razstavnem salonu hotela Radin bo otvoritveni ogled grafik akademske kiparke Mirjam Zupančič iz Ljubljane. TOREK, 15. NOVEMBRA RADECNI — V kongresni dvorani hotela Radin bo ob 18. uri koncert Prekmurskega okteta. O abonmajih pa je prepričan, da bi morali biti rdeča nit kulturne ponudbe pri nas, tako kot je to drugod, kjer so, gledališke uprizoritve dogovorjene vnaprej, zato je tudi obisk večji. MARJANA HANČ iz službe družbenega knjigovodstva je v okviru kulturne dejavnosti izpostavila knjižnico. v kateri je poleg strokovne in družboslovne literature tudi nekaj beletristike. Prav tako se tam zaposleni udeležujejo organiziranih prireditev (na primer gostovanj) in proslav, ki jih sami pripravljajo ob pomembnejših praznikih oziroma dnevih. Tako sedem-osem jih je pripravljenih aktivno sodelo- vati in s skupnimi močmi ter pomočjo bližnje pokrajinske in studijske knjižnice, kjer je zajeten knjižni fond in v njem tudi primerna literarna osnova za kakšne recitale, potem spoznala v pravi podobi. Ko jima to skoraj uspe, ju pokončata lovca na podgane na smetišču, kjer je predstava uprizorjena. Predstavi sta bili odlična dopolnitev kratkega seminarja za kulturne animatorje, ta pa priložnost, da smo se lahko s posameznimi kulturnimi animatorji pogovarjali o kulturni animaciji v nihovih delovnih okoljih. Vlogo zveze kulturnih organizacij v občini in njeno delovno področje je izpostavila Greta Škerget, ki je govorila tudi o načrtovanju kulture v organizacijah združenega dela in izobraževanju v kulturološki smeri. O vlogi Kulturnega centra in njegovih delovnih področjih pa se je razgovoril direktor te institucije. ki združuje knjižnično. । muzejsko, galerijsko in kinematografsko dejavnost. Branko Mernik. Predsednica sveta z kulturno pri občinskem sindikalnem Marija Rituper je na osnovi izkušenj, V jih ima kot kulturna animatorka v največjem pomurskem delovnem kolektivu — tovarni oblačil in perila Mura, govorila o kulturi dela in okolja, sklepni del seminarja pa je bil kolektivni ogled predstave Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice v dvorani kina Park. Pravzaprav je šlo za dve predstavi Petra Turrinija. ki sicer nista neposiedno povezani, vendar prepričljivi v svojem prikazu dveh generacij. V prvi sta se kot »odpisana« starca (snažilka in vratar veleblagovnice) ZVEZDANA SEREC iz tovarne “oblačil in perila Mura je menila, da je gledaliških predstav v Murski Soboti odločno premalo, da tudi obisk ni najboljši in da bi morala biti zato obveščenost boljša. Prav tako je opozorila na slabo odzivnost pri bralcih in ko je govorila o knjigah, je opozorila na potrebo po večjem reklamiranju novitet na knjižnem trgu. O kulturni animaciji v svojem delovnem okolju je sicer menila, daje iz leta v leto ugodnejša, pogoj, da se obiskovalci odzovejo na gostovanja in druge prireditve. pa so po njenem mnenju še vedno sindikalno organizi- nekako gre. SLAVA ZRINSKI iz Potrošnika je dejala, da je zaradi izmenskega dela nekoliko težka organizirati trgovke in trgovce, vendar jim v skupnih službah običajno le uspe pripraviti kakšno proslavo ob pomenbnejših datumih. prav tako pa imajo tudi svojo knjižnico in v njej vedno več knjig in bralcev. Madžarsko kulturno društvo »Petofi Sandor« v Ljubljani obstaja že več let, vendar pa o njegovem delu in udejstvovanju bolj malo vemo. Toda tisti, ki ne govori mnogo o sebi, lahko tudi dobro in aktivno dela. Tako je tudi s tem društvom. Povezuje v Ljubljani živeče Madžare, pa najsi bodo iz Vojvodine, Prekmurja ali iz sosednje Madžarske. Klub šteje okrog 100 aktivnih članov. V zadnjih letih se trudi, da bi poleg svoje klasične dejavnosti — to je spoznavanje in poglabljanje kulturne dediščine tega naroda — popestril tudi družabno, življenje. Zato že nekaj let prireja dobro obiskane izlete na Madžarsko, ki se jih v čedalje večjem številu udeležujejo tudi Slovenci. Ker je zanimanje za delo društva iz leta v leto večje, se je vodstvo odločilo, da letos prvič priredi odprto družabno srečanje članov in njihovih prijateljev. Ljubljanski hotel Slon jez veseljem dal na razpolago svoje prostore v veliki kavarni. Pravo madžarsko večerjo bodo pripravili kulinarični mojstri te znane hotelske hiše, manjkalo pa seveda ne bo madžarskih melodij. Prireditev »Piros csizma csdrda« bo dne 11.11.1983 ob 19.30 uri. Iz vsega povedanega je bilo razbrati, daje kulturna dejavnost v posameznih delovnih organizacijah odvisna od prizadevnosti oziroma odnosa, ki ga imajo do kulture njihovi kulturni animatorji. Tam. kjer so le-ti aktivni, je živahna (v okviru možnosti seveda) tudi dejavnost, tam, kjer jih imajo zapisane le na papirju, pa tudi kulturnega odziva ni. O ponudbi pa bo poleg lastne ustvarjalnosti kazalo posebej govoriti. Brigita Bavčar MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra je še vedno odprta 9. mednarodna likovna razstava Pa-nonia 83, na kateri se s svojimi deli predstavlja trideset likovnih umetnikov iz treh dežel: Jugoslavije (Slovenije), Avstrije in Madžarske. Poleg likovne pa je tokrat prvič predstavljena tudi založniška dejavnost, kot del bogate kulturne ustvarjalnosti iz panonskega sveta. Iz Murske Sobote bodo razstavljena dela prenešena v Szombathely na Madžarskem in Železno na Gradiščanskem v sosednji Avstriji. LENDAVA - V galeriji Lendava sta na ogled stalna in muzejska zbirka. TISKARSKI ŠKRAT Jaz sem mravljišče drobnih smrti Zal zaradi mrzličnega vsakdana, pa tudi zaradi nepazljivosti stavcev, premnogokrat zagodejo tiskarski škrati, in ..pozabavajo” bralca. Tako je morda marsikateremu ušel nasmeh v članku Pesnikova intima (Vestnik, št. 40, 13. 10. 1983) kjer je bila predstavljena moja najnovejša pesniška zbirka Zanna. Na mojo željo je bila natisnjena moja najdražja pesem Credo, ki pa jo je tiskarski škrat docela spremenil, čeprav se je poigral samo s črko e (smeti: prav: smrti), zato bi Želel, da se moja pesem ponovno natisne kot je zapisano v knjigi: tihoiitje iz snega det, ki se neha v šipi iz sveta Jaz sem naključje tornega obreda golota in prezir igrača, ki pokuka dečku v počasni mir Menim, da nosi pesem zdajle drugačen pečat. Nisem noben pikolovec ali nergač, morda celo prevzetnik, pa tudi oglasil se ne bi, če bi bila storjena neopazna napaka, če pa že gre za popolnoma spremenjen pomen, pa je treba vsekakor opozoriti. Milan Vincetič STRAN 5 ihers,ava Pisna beseda Titovega Užica, ki bo v Ijuto-pre(j 1 galeriji Ante Trstenjak do konca novembra, tiskan'• Ja. zgodovino tega revolucionarnega mesta v 1 ‘n pisni besedi. B DOMAČA A ‘ PAMET -KJE Sl? Prvi in edini v Pomurju ------IZKORIŠČANJE ENERGIJE-----------— TERMOMINERALNA VODA V RADIATORJIH O tem, če je želja, da bi občinska raziskovalna skupnost postala podaljšek združenega dela, stvarna ali zgolj,,pobožna”, bi se dalo razpredati, vendar nam sploh ne gre za to. Bolj bi radi predstavili, kakšne sončne, a tudi senčne plati ima tak ,,podaljšek” za delovni kolektiv. Najprej vsekakor omogoča razgled nad raziskavami, ki jih snujejo delavci v razvojni službi ali za strojem in če kaže, da bo kateri od koristnih predlogov, tehničnih izboljšav ali izumov goden za presaditev v proizvodni proces ali sicer dovolj koristen, utegne raziskovalna skupnost vendarle razvezati svoj — ne vedno in povsod shujšan — mošnjiček. To bo storila tem prej, če je posredi taka ,,pogruntavščina”, ki bi denimo občinskemu gospodarstvu nekoliko rado-darneje odškrnila duri za prodor na tuja tržišča. ,,Podaljšek” bi znal hkrati vplivati kot ..blažilna injekcija” na strokovnjake iz tovarn, da hrabreje pljunejo v roke in pokažejo, kaj znajo in zmorejo, raziskave pa bi bile tako manj same sebi namen. Okrog rušenja zaprtosti raziskovalnih organizacij, ki se jih že kot po nepisanem pravilu drži vzdevek slonokoščeni stolpi znanosti, pa tako ni vredno tratiti besedi. Je pa zato prav in pošteno, da v tej zvezi razkrijemo zgled iz Lendave. Tamkajšnja občinska raziskovalna skupnost je namreč doslej prva in edina v Pomurju, zgrajena na dvodomnem načelu: ob zboru uporabnikov ima tudi zbor izvajalcev. Tega sestavljajo delegati, člani raziskovalne enote za varilno tehniko iz Gorenje-Varstroja, kmalu pa se jim kanijo pridružiti še člani dveh raziskovalnih enot iz Ina-Nafte. Sodeč po dozdajšnjih plodovih sodelovanja, so lahko v lendavskem gospodarstvu optimisti, vendar bomo podrobnosti prihranili za drugič. BRON ZA DVOTOCKOVNIK Na osnovi tržnih potreb in razvojnega načrta so si v lendavskem Gorenje-Varstroju, kolektivu z okoli 1200 zaposlenimi, tremi temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo, že pred časom zastavili nalogo, da razvijejo takšno napravo za elektrouporovno točkasto varjenje, ki bo uporabna tudi takrat, ko je mesto za spoj dostopno le z ene strani. Pri klasičnem postopku varjenja je namreč spoj moč doseči s stiskanjem pločevine med dvema elektrodama za varjenje, kar pa terja dostopnost z obeh strani pločevine. Končna odločitev je padla po temelj iti tehnično-tehnološki razčlembi stanja razvoja na tem področju: izdelati napravo za t. i. dvotočkov-no varjenje, česar pri nas še nihče ne izdeluje. Strokovnjaki raziskovalne enote za varilstvo — ta je registrirana in deluje v delovni organizaciji že tretje leto — so se materializacije zamisli lotili programsko, sistematično in timsko. Ob diplomiranem inženirju strojništva Antonu Vajdiču sta sodelovala še inženirja Vučak in Novak, vsak v okviru svojega specializiranega področja. Po nekaj poskusih so ,,končno materializacijo” — izdelavo prototipa v celoti iz domačih materialov — opravili delavci pro totipne delavnice tozda Varilna oprema. Funkcionalni prototip manjše prenosne naprave za dvoto-čkovno uporovno varjenje jeklenih pločevin, debelih največ milimeter (na slikah), je solidno prestal testiranja in preskuse, ob misli, da pomeni nadomeščanje dotlej dragega uvoza, pa je bilo zadovoljstvo njegovih tvorcev toliko večje, Za tiste, ki imajo vsaj malo tehniške žilice, bržčas ne bo odveč nadrobnejša predstavitev Varstrojevega dvoto-čkovnika, ki je na letošnji mednarodni razstavi izumov, tehničnih izboljšav in novosti, imenovani RAST YU ’83 prejel od gospodarske zbornice Jugoslavije plaketo z bronasto medaljo. Aparat je priključen na omrežno napetost 380 V/50 Hz. Energetski transformator — sestavni del varilnih klešč — znižuje to napetost na 2,8 V, na raven, ki je ustrezna za elektrouporovno točkasto varjenje. Pri tej napetosti dobimo sorazmerno veliko jakost varilnega toka, ki je speljan na varilni konici. Z njima je treba pri varjenju pritisniti na material, ki ga želimo variti, začetek varjenja pa sprožimo s pritiskom na tipko na ročaju naprave. Parametre za varjenje —jakost varilnega toka, čas varjenja — nastavljamo na krmilni omarici, ki omogoča kakovostno varjenje tudi pri neugodnih pogojih, na primer pri zamaščeni ali zarjaveli pločevini. V krmilni omarici je namreč vgrajen samodejni kontrolnik toka, ki skrbi, da se cikel varjenja ne začne — čeravno smo ga že sprožili s pritiskom na tipko — dokler ni zagotovljen dovolj dober stik za prehod varilnega toka, vzemimo zaradi rje na površini pločevine. Naprava lahko vari milimetrske pločevine na prav toliko debelo pločevino ali še na debelejše materiale, denimo razne profile. Pri mi limetrski (največji!) debelini varjenca zmore do 120 varov na uro. Za povečanje učinka oz. števila zvarnih spojev je predvidena izvedba z elektrodama, ki sta prisilno hlajeni z vodo. Pri takem načinu varjenja znaša največja varilna moč 14 kVA, nazivna moč pri 50-odstotni intermitenci — tj. predpisan faktor za obremenitev aparata—je 1,5 kVA. Poznavalci si bodo verjetno iz teh podatkov sami znali pojasniti vrednost Varstrojeve inovacije. Dodati velja, da še zdaleč ni edina, sploh pa kolektiv uspešno poslov-no-tehnično sodeluje z ostalimi domačimi proizvajalci podobne opreme. Omenimo Iskra-Avtomatiko pri skupnem razvoju aparatov za varjenje v zaščitnih plinih in tovarno parnih kotlov iz Zagreba pri proizvodnji investicijske opreme in nudenju inženiringa na področju varilne in rezalne tehnike. Kar zadeva razvojno dejavnost, pa ta čas najtesneje sodeluje z ljubljanskim inštitutom za varilno oz. njegovim oddelkom v Mariboru, povezan pa je še z nekaterimi drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo z atestiranjem proizvodov. Branko ZUNEC Inženir Jože Brdnik s sodelavci je rad potešil novinarjevo radovednost z odgovori na številna vprašanja, hkrati pa je menil, da se je novica (prejhitro razširila in da bi,.sedma sila” morala malo počakati. Sedma sila ne čaka, zato preberite, za kaj gre v Moravskih toplicah! Tokrat ne bomo opisovali turističnih Moravec ne tamkajšnjega zdravilišča in ne naštevali prijetnih vtisov številnih gostov, ki tudi zdaj oblegajo to zdravilišče . . . pač pa želimo povedati, da so v teh dneh naredili velik korak naprej na področju uporabe od 60 do 70 stop, vroče termalno-mineralne vode za ogrevanje prostorov. Preprosto povedano: vodo, ki ima 3 ali 4 atmosfere pritiska in ki priteka iz 978 metrov globoke vrtine MT-6, so priključili na del ogrevalnih teles, na radiatorje v V Moravcih so vodo iz vrtine MT-6 najprej preizkušali na radiatorjih, ki so jih namestili v neposredni bližini vrtine, pred kratkim pa so za začetek speljali do radiatorjev dovodno in odvodno cev kar na površju. Foto: S. S. naselju počitniških hišic in delu hotela in zdaj jih seveda ogrevajo takorekoč brezplačno. ,,V Moravskih toplicah imate 4 vrtine, iz katerih priteka voda v bazene. Zakaj pa niste že prej ,,pogruntali” in speljali tople vode v radiatorje?’ Inženir Jože Brdnik je odgovoril, da se tako vprašanje pogosto 9 METROV DOLGA JADRNICA, IZDELEK RADENSKE, USPEŠNO PRESTALA PRVO VOŽNJO _ PRIHODNJE LETO 25 PLOVIL bodo V delovni organizaciji Radenska so, kot vse kaže, spet naredili velik korak na področju poslovnih odločitev; poslej se v njenih temeljnih organizacijah ne bodo več ukvarjali zgolj z gostinstvom, turizmom, polnjenjem mineralne vode in brezalkoholnih pijač, izdelavo polnilnih linij, ampak tudi s proizvodnjo — plovil! Izdelovali PRIMANJKLJAJ 12,335.000 DINARJEV Pomurske občinske zdravstvene skupnosti so letošnje devetmesečno poslovanje zaključile s primanjkljajem v skupni višini 12,335.000 dinarjev: v Gornji Radgoni 5,474.000 dinarjev, v Murski Soboti 3,985.000 dinarjev, Ljutomeru 1,777.000 in v Lendavi 1,099.000 dinarjev. V soboški, ljutomerski in lendavski občinski zdravstveni skupnosti so vzroki za primanjkljaj nenakazana sredstva solidarnosti, medtem ko je v radgonski občinski zdravstveni skupnosti vzrok za primanjkljaj nižji priliv sredstev od načrtova- porodi marsikomu, nato pa pojasnil, da termomineralna voda iz treh prej narejenih vrtin vsebuje med drugim tudi vodni kamen, ki se ga Sčasoma precej nabere na ceveh, zato vode niso izkoriščali za ogrevanje. Niso hoteli tvegati. Sele sedaj, ko so dobili analizo vrtine MT-6, iz katere je razvidno, da ne vsebuje vodnega kamna, so se lotili poizkusa. Seveda ne takoj na radiatorjih, ki so vgrajeni v prostore, ampak so za poizkus priključili nekaj grelnih teles v neposredni bližini vrtine. Po nekaj tednih delovanja oziroma pretoka vode skozi radiatorje so jih razdrli in v zadovoljstvo ugotovili, da voda iz vrtine MT-6 resnično ne vsebuje kamna. Potem so se brž odločili in od vrtine speljali kar po površini dve cevi; ena dovaja termomineralno vodo v radiatorje, po drugi pa voda od radiatorjev odteka na prosto. Zanimivo je, da STIL” JE ZAPLAVAL bilni dieselski motor pa ima Ž3 KW. Poimenovali so jo po novi brezalkoholni pijači, Stil. Prototip radenske jadrnice je .,krstila” predsednica izvršneg sveta skupščine občine Gornja Radgona Dana Sukič. Sicer pa je v soboto splovitvi prisostvovalo ve i ko obiskovalcev. S splovitvijo se pravo delo šele začenja, saj v Radenski jadrnice niso izdelat' reklamne namene ampak cis zares. V prihodnjem letu b°d°, enoti združenega dela . toz Radenske Polnilna oprema izdet najmanj 25 takih oziroma po«1: bnih plovil, ki jih bodo prodali pa dali v najem jadranskim ma nam. Pravzaprav si veliko °be tudi od izvoza jadrnic. Potem kem gre za poslovno je pomembna tudi zato, ker vo . Pri gradnji jadrnic uporabv predvsem domači materiali-prototip, ki je stal 3 mW dinarjev, znaša delež uvožene^ materiala le 15 odstotkov, v g vnem gre za navigacijsko opre jadrnice in druge manjše plovne objekte. Po svoje je čudno, da so se odločili prav za tak dodatni proizvodni program, vendar so sklep o proizvodnji sprejeli po temeljiti analizi stanja v navtičnem turizmu. Ta je pa Jadranu še slabo razvit, oziroma se z njim ukvarjajo predvsem tujci. Da so se v Radenski odločili za nih in višji odhodki za 77,6 odstotkov. Treba pa je povedati, da ti pokazatelji ne dajo realnega stanja, ker sta občinski zdravstveni skupnosti Murska Sobota in Ljutomer že v skladu š spremembami dovoljene porabe finančne načrte že popravili, medtem ko bosta občinski zdravstveni skupnosti v Lendavi in Gornji Radgoni to storili šele v tem mesecu. Prav gotovo pa bi izkazani primani pomursl v vseh štirih činskih zdrav- stvenih skupnostih bil višji, če bi TOZD-u Pomurskega zdravstvenega centra priznali elemente po cenah pol je iztekajoča se voda le za nekaj stopinj manj vroča, kot pa je njena temperatura pri vstopu v radiatorje. Skozi grelna telesa torej teče več kot 60 stopinj vroča voda. Radiatorji so seveda vroči in ogrevajo prostore. „Kdaj pa boste priključili še ostale objekte?” Sogovornik je optimist. Prav nič ne dvomi v rezultate sedanjega poizkusa in napoveduje, da bodo hotel in vse spremljajoče objekte tako greli že okrog novega leta. Datum je odvisen tudi od izvajalca del in dobavitelja opreme. Investicija bo v prvi fazi stala 6 milijonov novih dinarjev. Ce bo šlo vse po načrtih, potem bodo v Moravskih toplicah letno prihranili 10 milijonov dinarjev (1 staro milijardo). Toliko so namreč letno izdali za nakup kurilnega olja, s katerim so ogrevali prostore. Torej velik prihranek za zdravilišče in seveda tudi za širšo družbeno skupnost. Ob tem se ponuja vprašanje, ali bodo termalnomineralno vodo iz Moravec izkoriščali le za lokalne potrebe, ali pa tudi širše — za Voda, ki priteka iz vrtine MT-6, ne vsebuie vodnega kamna. Torej so jo lahko speljali kar na ogrevalna telesa. Voda iz drugih vrtin pa ima kamen, zato ga s posebnim postopkom odstranjujejo. Foto: S. 5 izdelavo jadrnice, je „kriv” član kolektiva Hinko Hladen, ki je ,.idejni oče”, hkrati pa vodja projekta. V Radenski so izdelali jadrnico po že preizkušenem načrtu projektanta Hartleya iz Nove Zelandije. Jadrnica je dolga 8,98 metra, široka pa 3,14 metra, tehta 5.600 kilogramov. Površina jader znaša 80 kvadratnih metrov, sta- letnega poslovanja, tako kot tudi upoštevane ^v^p so to predlagali izvršni sveti dovoljene t skupščin pomurskih občin. vrednost pregraditve1*' Ta poračun bo opravljen v tem tromesečju, kjer bodo USPEŠNO DELAJO V lini ne^ Lendavsko gradbeno podjetje uspešno dela v tu ^5 Trenutno je v Iraku 36 delavcev. 25 na Madžare, jnjeve -goj' pripravlja na odhod v ZR Nemčijo. Kaže, da bodo v Pn oJne1””' tP0' v Nemčiji, saj je to za zaposlene ugodneje, bližje je boljši. Dela imajo dovolj vendar pa si prizadevajo, da bi y te) ko pri nas gradbena sezona usahne, delali tudi na Jadr * )aVcizat že opravili razgovore in dobili nekaj del. Trenutno so jsirjci- jaI)i v pri gradnji avtobusne postaje, pekarne in trgovine na druge koristnike. Inženir Jože Brdnik napoveduje možnost uporabe tudi za druge, morda celo za naselje Moravci. Vsekakor pa topla voda naznanja tudi lepo prihodnost vrtnarjem,’ki se ne bi smeli obotavljati, ampak se čim-prej lotiti posla. »V sodelovanju s kombinatom Soda-sol iz Tuzle zdaj delamo poizkuse tudi na ostalih vrtinah S posebnim postopkom izločamo vodni kamen, in tako bo tudi voda iz ostalih treh vrtin uporabna za ogrevanje,” napoveduje naš sogovornik. Toliko za zdaj! V Moravce se bomo seveda še vrnili in delovanje naprav opisali konkretneje. To bomo storili, če ne prej, okrog novega leta, ko voda iz zemeljskih neder ne bo le zdravila obiskovalcev, ampak tudi ogrevala ves hotelski kompleks. Za zdaj dnevno privarčujejo do 1700 litrov kupnega olja, pozneje pa ga sploh več ne bodo rabili in tudi dimnika ne. S. Sobočan dovoljene P° vrednost prog- Pomurskega t»ra centra. F- STRAN 0 ______________ VESTNIK, 10- kmetijska panorama proizvodnjo mesa — Mineralna gnojila so se zaradi zamujanja po-S^ve deviznih obvez do Petrokemije Kutina pod-faztla za 2,10 din po kilogramu. Na vidiku so nove Podražitve ob tem, da že itak mala poraba mineralnih Ptojil po hektarju še nadalje upada. ^koordinacijski odbor za ^krbo z mineralnimi gnojili Je na seji v drugi polovici oktobra sprejel sklep, da slo-Venski uporabniki umetnih ^°jil podpisniki SaS z IN A otrokemija Kutina pokrijejo ocajne razlike, ki so nastale ^adi nepravočasne poravnave deviznih obvez sloven-.kinporahniV^., ~—::i SaS ne bodo podpisali do novembra, ustavila dobavo mineralnih gnojil po že sklenjenih pogodbah. Medtem časom je zvezna administracija Petrokemiji odobrila povišanje cen za 27 odstotkov, vendar INA še vedno vztraja pri svoji zahtevi po 51-odstotnem zvišanju zmanjšanem za 27 odstotkov že odobrene podražitve. Slovenski porabniki na to niso pristali in zato od 1. oktobra iz Kutine ne dobivajo umetnih gnojil. Položaj ta čas ni tako kritičen, saj sojesensko setev že opravili, posledice pa bi se znale pokazati v času spomladanske setve, v primeru, da v kratkem času ne bo prišlo do dogovora med INO Kutina in porabniki. Stališče slovenskih porabnikov je, da ne morejo pristati na podpis SaS, saj bi slednje pomenilo povišanje proizvodnih stroš- kov v primarni kmetijski proizvodnji, ne bi našli pokritja v prodajni ceni kmetij- skih proizvodov. Ne gre namreč prezreti, da bi porabniki, v primeru, da bi pristali na tako pokrivanje, podražitve mineralnih gnojil slednja poslej plačevali po 97 odstotkov višjih cenah kot v letu 1982. Slednje je toliko težje sprejemljivo. saj so slovenski* uporabniki gnojil vlagali v izgradno tovarne mineralnih gnojil več 10 milijonov dinarjev. za kar jim je tovarna obljubila nemoteno oskrbo z mineralnimi gnojili. Samo ABC Pomurka je za izgradnjo nove tovarne Petrkomeije v Kutini združila 80 milijonov dinarjev. Ne gre pa prezreti tudi, da slovenski uporabniki, ki se z gnojili oskrbujejo v INI Kutina, slednji prispevajo tudi devizna sredstva za uvoz repromaterialov. Zaradi naštetega kmetijci v Sloveniji upajo, da bodo v kratkem uspeli najti ustrezno rešitev, ki seveda mora biti v interesu kmetijske proizvodnje oziroma proizvodnje hrane, kar pa bo možno le ob večji porabi umetnih gnojil, ki ta čas zaradi naraščanja cen upada. Boris Hegeduš Pravilna izbira časa za prvi „ )e najtežja kletarjeva nalo-nih , Se ne moremo držati nobe-datumov po koledarju, kot je n nas Pon^od v navadi. P^vati moramo sorto, kako-b0 lastnosti novega vina. Da p^0,aže Pravilno določili čas za nio pret°k> se na kratko seznani-ie z n3m«nom pretoka. Pretok pJ^Jreben zato, da novo vino g^uno od droži, ki sestoje v cev I't?n ® odmrlih kvasnic, del-dru imo značilen priokus k0 J .h 'n postane motno. Slej letnj, ^’Odvisno Pač od sorte in žve-la’ 'ahko kvasnice razkrojijo ^cplaVe sPojine do čistega Žvent/ lz te8a pa potem nastane Vonj:Vodik. Vino dobi značilen vimo nrt°kus P° gnilih jajcih. Pra-Pevšes *.ma vino bokser. Tem I'astan?°stim' ki jih zaradi luting a merkaptanov dostikrat PridrL^emo odvrniti, se lahko bole^0 5e različne bakterijske Pe Sa § Pretokom odstranimo kvasnice, ki bi lahko ali pj . e Ponovno povretje vina "doku aradi razkroja tudi nečisti P'cprpx- po drožeh, ampak Mtr(^lmo’ že vino ob pretoku Ije. njegovo ponovno vre-NtroJV6'0 želeno> saj današnji k nek'rvahteva vina’ ki imaj° Utja I? !*°, nepovretega sladko nier i ° v zadnjem času va-za' po katerem določimo freostai prv' pretok, količina Pa je iC^a sladkorja. Ta kriterij 't'sline p°vezan s količino v”1 alk 'k° ’ma vino’ Po konča-> lošk,, 0*nem vrenju se vino Zillah crazk'sa, kar je ob slabih z°rel0 ’ n ° grozdje ni povsem do-^lo nul6 531110 zaželeno, ampak ■^'su h Pr' tcnl biološkem )cdko iar? i r'je razgradijo zelo Wi5o 0 kislino v znatno l’1°reni0 - ° ^slino. Ker pa ne J3 z mJ*"16'31' na eni strani vi-sut°^ret'm sladkorjem, na u?kis pa čakati na biološki a J s,e ta dva zahtevka iz-t 3 °ku> j ahko dosežemo skla-nedn,e s kemičnim razkisom da slaavem 8rozdiu) ali P3 l^ntra, j or oziroma moštni dodamo vinu šele po ’htirtlo a biol°Skem razkisu in ' a vino še enkrat povre. h? )e Zeln’^3 časa za Prvi Pre" Jv kerni/^a- Ni torej nobe-ta ’3a, Bni*’3 n'ti biološkega S Prvi m«katerem bi določili čas d°loča Marsikateri prak-s^i vin v a Prvi Pretok po S hiti vi, ar pa ne more in ne L; ko 7 tertj, saj nas ta ocena •' se ker so vina, hitro čisti-^d) vjna adl kisla. Imamo pa bin? thotna 80 Po vren’u dolS° r.a' ta vina imajo I?0, Momo's navadno že za vi ^ie bak°St-Povzročajo v vinu s/ ki terije in sluzaste sno-zaradi neznatne teže pretok vina počasi useuajo na dno. In prav taka vina moramo pretočiti zgodaj, da ne dobimo preplehkih, s kislinami siromašnih vin. Zato si bomo pri določitvi časa za prvi pretok pomagali le s poizkušajo vina. Okus, ki ga povzročajo odmrle kvasnice, je tako značilen, da bo vsak kletar določil čas za prvi pretok. Takrat, ko bo komaj zaznal trpkost, ki jo povzročajo odmrle kvasnice. Brž ko zazna okus ali vonj po žveplovodiku, je pravi čas za prvi pretok že zamudil. Ce vino še vre, če je motno in sladko, tako da vsebuje velike pretakamo ob zračenju brez dodatnega žveplanja. Ce pa vino na zraku dobi temnejšo barvo ali še celo porjavi, ga moramo prvič pretakati brez zračenja ali pa ga pred pretokom / žveplati, nepovretega Vina, močnejje ki zaradi sladkorja niso rIzkušnje kmetovalcev Osamljen na kmetiji ‘$1K, L Novembra issa količine nepovretega sladkorja, je za prvi pretok še prezgodaj. Ce pa želimo imeti vino s preostankom nepovretega sladkorja, ga bomo kljub temu pretočili ob sočasni filtraciji. Ce vina ne filtriramo, vrenje samo trenutno prekinemo, vendar bo čez čas vrelo znova. Prav tako bomo počakali s pretokom, če je vino neharmonično, preveč kislo, da se izvrši biološki razkis. Določitev pravega časa za prvi pretok zahteva torej večkratno posku-šnjo vina iz vsakega soda. Vzorec za poskušnjo vzatnemo iz spodnje polovice posode, ker se v spodnjih plasteh najprej razvije škodljiv žveplovodik. PRETAKANJE Z ZRAČENJEM ALI NE Ali bomo prvič pretakali z zračenjem ali ne, je staro, vsakoletno na novo postavljeno vprašanje. V novejšem času se, zlasti pri zelo kakovostnih vinih, zračenja izogibamo. Namen zračenja je namreč bil izločanje beljakovinskih snovi in hitrejšega dozorevanja vina, kar pa v sodobnem kletarstvu lahko dosežemo z drugimi sredstvi. Vemo tudi, da zračenje povzroča izgubo buketnih, aromatičnih snovi in da vino postane ubito ali utrujeno, kakor pravijo kletarji. Naš mali vinogradnik, ki nima na voljo raznih sredstev za stabilizacijo vin, bo verjetno še vedno pretakal prvič z zračenjem, in to brez vsake škode zlasti pri manj kakovostnih vinih. Zračenje je potrebno tudi, če zamudimo pravi čas za prvi pretok in če ■ vino vsebuje žveplovodik. Ce ne nastanejo merkaptani, lahko to pomanjkljivost s pretokom ob zračenju v precejšnji meri, popravimo . (ublažimo). . PRESKUSNJA OBSTOJNOSTI VINA NA ZRAKU Preden pa se lotimo pretakanja z zračenjem, moramo vino preizkusiti, koliko je na zraku obstojno. Naredimo tako imenovani zračni test. Postopek je zelo enostaven. Ce vino, ki smo ga pustili 24 ur v kozarcu, ne spremeni barve, lahko prvič kemično obstojna, moramo pri prvem pretoku redno žveplati in se pozneje z večkratnim nadzorom proste žveplaste kisline prepričati, ali je vino dovolj zavarovano proti škodljivi oksidaciji. KAKO ŽVEPLAMO Najlaže žveplamo s tabletami kalijevega metabisulfita. Točno količino lahko kemično določijo - kletarji, ki imajo na voljo laboratorij. Za vse druge male proizvajalce vina pa naslednje navodilo: 1 tableto kalijevega metabisulfita (10 g) raztopimo v 1 litru vode. S pipeto ali kako drugo merilno posodo dodajamo v litrske steklenide z vinom po 1-5 ccm tako pripravljene raztopine, premešamo in pustimo stati na zraku 24 ur. 1 ccm tako pripravljene raztopine ustreza 1 tableti kalijevega metabisulfita na 1.000 litrov vina. Ce vzorec, ki smo mu dodali 4 ccm te raztopine, porjavi, pri 5 ccm pa ne več, tedaj vemo, da za obstojnost na zraku zadostuje 5 tablet kalijevega metabisulfita na 1.000 litrov vina. >>Kar k Vaneku stopite,« so nam dejali na TZO Beltinci, ko smo vprašali za dobrega kmetovalca.’»Sicer je še mlad in je pred kratkim sezidal hlev, tada vse to je naredil sam, saj že dolgo živi sam na kmetiji.« Fantova odločitev, da bo ostal na kmetiji, seje verjetno zdela vsem v vasi neverjetna. Pri večini družin daleč naokrog je bilo tako, da so morali starši pregovaijati otroke, naj kateri ostane na kmetiji. Otroci so ostali tako doma pod prisilo, največkrat pa so odšli iskat boljši oziroma na lažji način pridobljeni kruh v mesta. Ivan Mi-holič iz Dokležovja 10 pa ni imel staršev, da bi ga zadrževali doma, ga pregovarjali in prosili. Sam se je odločil za kmetovanje in za življenje na vasi, na službo niti ne pomisli. Ivan namreč že dolga leta živi sam. Že več kot deset let je minilo, odkar mu je umrla mama, sestre in brat so se poročili in odselili, 1976. leta pa je umrl tudi oče. »Delam in živim sam na kmetiji«, je bilo prvo, kar nam je povedal Vanek. Vprašali smo ga, če je težko enemu samemu ob tolikšnem delu, pa je rekel, da dela niti ni težko opraviti, saj ima vso potrebno mehanizacijo ob sezoni pa mu pridejo pomagat sosedje in sorodniki. »Težkoje le to,« je še dodal, »da sem sam. Čez dan še nekako gre, ker sem ves čas nekje zunaj in nekaj delam. Najhuje je zvečer, ko prideš v hišo, pa ni nikogar, ki bi te čakal in se pogovarjal s tabo. To je najhujše.« Toda Ivan Miholič je postaven fant, star šele 26 let, zato upa. da bo nekoč hiša spet oživela. S tem upanjem v srcu je začel graditi 1981. leta hlev za živino. Gradbena dela še niso povsem dokončana, toda toliko je narejeno, da je lahko napolnil hlev z živino že lansko leto. V hlevu lahko redi 30 glav živine, vendar iih ima zaenkrat le 24. To so v glavnem pitanci za izvoz, tako da mu vsa teleta pripeljejo on pa jih pita po predpisih do primerne teže. Sam pravi, da ko se je odločil za živinorejo in za gradnjo novega hleva, so mu šli vsi »na roko«. Dobil je posojila in takoj začel z gradnjo. Ujel je še zadnji vlak, saj je sedaj že težje dobiti gradbeni material. Obresti nanesejo res velike, če se vzame celotna vstota na leto, toda Vaneka ni strah. Poln je volje do dela in optimizma, zato pravi, da če jo do sedaj vse zmogel sam, bo tudi naprej nekako šlo. Letos je oddal že 25 pitancev. Krmo ima večinoma domačo, predvsem veliko zelene silaže in koruze v zr- leto ni bil tako slab pridelek kot letos. Veijetno je bilo slabo seme ali pa ni izbral pravega časa za setev, saj je moral njivo preorati. Kljub temu bo drugo leto spet sejal sladkorno peso na 50 arih. Ivan Miholič torej načrtuje že vnaprej, že za prihodnje leto. Malo za šalo malo za res smo ga povprašali. če se ne misli poročiti, pa nam je med smehom dejal: »Saj veste, kako je, poleti in v jeseni je ogromno dela. Nikoli nisem doma, kaj šele, da bi imel čas hoditi okrog in gledati za dekleti. Pozimi bo več časa za to, veijetno bo le katera prišla k meni.« Tudi mi mu tako želimo. Škoda, da niso fantje povsod taki, kot Vanek, saj je hvale vredno, daje kljun temu, da je ostal sam, vztrajal na Miholičev Vanek iz Dokležovja je eden izmed tistih mladih, ki so se sami odločili, da ostanejo na kmetiji. Čeprav je že zelo zgodaj izgubil starše in ostal sam, ni izgubil veselja do dela. »Ob delu človeku ne more biti dolgčas«, pravi Vanek, »težje je zvečer, ko se nimam s kom pogovoriti«. Vendar Vanek upa, da bo njegova hiša nekoč spet oživela. nju. Kupuje le koncentrate. Obdeluje okrog 8 hektaijev zemlje. Ker ima posejano v glavnem koruzo in sladkorno peso, zmore večino dela sam. Sladkorno peso seje že od 1979. leta, vendar še nobeno kmetiji in začel celo graditi hlev. Prav pa je tudi to, da se drži načela »najprej štalca in potem kravca«. Odvisno, kako to kdo razume; v obeh primerih je pravilno! Bernarda Peček Nova tovarna močnih krmil Gradnja nove mešalnice močnih krmil v Lipovcih, v kateri bodo letno proizvedli 52 tisoč ton krmil, je v polnem teku. Naložba bo veljala 345 milijonov dinarjev. DOLIVANJE SODOV IN DRUGA PRETAKANJA Po pretoku moramo skrbeti, da sode redno dolivamo. Pogostnost dolivanja je odvisna od vlage in temperature v kleti. Cas za prvi pretok je torej različen in odvisen od številnih pokazoval-cev, kot so: čas trgatve, količina sladkorja, kisline, ekstrakta in zdravstvenega stanja grozdja. Vsekakor je to ena izmed najtežjih nalog vsakega kletarja. Zaradi zračenja pri prvem pretoku se izločene motne snovi počasi usedajo, tako da moramo vino pb 6-8 tednih že drugih pretočiti. Vina, ki jih damo v promet odprta, lahko čistimo po drugem pretoku. Kakovostnejša vina, ki so vezana na daljše zorenje, pretočimo drugič spomladi in tretjič pred ustekleničenjem. Vselej, razen prvič, pa pretakamo dosledno brez zračenja, da preprečimo izgubo buketnih snovi in da se vina prehitro ne postarajo. Ce se bomo ravnali po teh navodilih, se bomo izognili raznim napakam in boleznim vina in dosegli kar najboljšo kakovost. Pri delu naj nas vodi zavest, da mdramo dragoceno pijačo, ki nam jo lahko da le živa celica vinske trte, z našimi posegi oplemenititi in skrbno varovati vseh napak in bolezni. Obstoječe kapacitete obratov za proizvodnjo močnih krmil v Sloveniji, zgrajene na iniciativo tedanje Poslovne skupnosti v letu 1961/62, ne zadoščajo več potrebam živalske proizvodnje, ne po kakovosti proizvodov, kakor tudi ne po količinskem obsegu proizvodnje. Ker se je živalska proizvodnja v posameznih območjih Slovenije razvijala z različnim tempom, zlasti tista v intenzivnih specializiranih oblikah, je tudi razkorak med potrebami po koncentratih in zadostitvijo teh potreb različen. Pomurje spada med tista območja, kjer je ta razkorak izredno velik ne glede na program razvoja živalske proizvodnje, ki dodatno terja nagle ukrepe za povečanje in modernizacijo kapacitet v proizvodnji močnih krmil na tem območju. DO KG Rakičan je zgradila novo prašičerejsko farmo in rekonstruirala stare hleve. Tako bo spitala letno 104.000 prašičev, kar predstavlja osnovno surovino za že zgrajeno Mesno industrijo' ABC Pomurka. Iz tržne analize je razvidno, da rabijo samo za pitanje prašičev letno 42.000 ton krmi). Tolikšna proizvodnja je lahko uspešna le. če ima za sabo solidno krmno bazo s konstantno kvaliteto krmil. Vsako odstopanje pomeni zmanjšano proizvodnjo krmil. kar lahko povzroči velika finančna odstopanja. KG Rakičan ima v svojem sestavu staro mešalnico krmil, ki je organizacijsko TOZD Tovarna močnih krmil. Mešalnicaje tehnološko zastarela ter do kraja izrabljena. V dveh izmenah lahko v tej mešalnici letno izdelajo največ 30.000 ton močnih krmil. Stara mešalnica krmil in sušilnica za žita sta locirani na prostoru med prehrambeno industrijo in v neposredni bližini naselja v Murski Soboti. Zaradi onesnaževanja okolja morajo to proizvodnjo seliti. Glede na stanje obstoječe mešalnice ter predvsem na potrebe prašičerejske farme so se odločili za gradnjo nove mešalnice pri silosih v Lipovcih. kjer je že zgrajena infrastruktura. Nova tovarna močnih krmil bo letno v dveh izmenah proizvedla 52.000 toni krmil. Zmogljivosti vseh postopkov bodo sinhronizirane, vmesni depoji pa bodo omogočali časovno razporeditev posameznih postopkov in s tem izključili delovne konice ter omogočili popravila na izpadlih strojih ipd. Predvidena oprema bo omogočala izdelavo vseh vrst krmnih mešanic v obliki moke, ne glede na vrste in kategorije živali, za katere bodo mešali krmila. Letno bodo v novi tovarni močnih krmil v eni izmeni zmešali 42.000 ton krmil za prašiče in 10.000 ton za goveda. Tovarni bo 54.58 odstotkov oziroma 35.271 ton žit zagotavljala delovna organizacija KG Rakičan. Tovarna močnih krmil pa si je nekatere surovine zagotovila s sovlaganji v investicijske naložbe kot so izgradnja Sojarne Zadar, tovarna sladkorja Ormož. LEK TOZD Kemija Mengeš, tovarna aditivov Lipovci. Nova tovarna bo uvažala le 1,82 odstotka surovin. V primeru, da bodo začeli sami proizvajati vitaminsko mikromine-ralne premikse, bodo uvoz domala odpravili. Nova tovarna, za katero je komisija za naložbe že prižgala zeleno luč. bo veljala 319 milijonov s potrebnimi obratnimi sredstvi za zagon pa 345 milijonov dinarjev. Lastnih sredstev, med katere gre šteti tudi sovlaganje Leka, bo 40 odstotkov. 20 odstotkov bo prispevala Interna banka ABC Pomurke, 40 odstotkov pa Ljubljanska banka — Pomurska banka. V novi tovarni krmil bo zaposlenih 44 delavcev. Boris Hegeduš STRAN 7 „Mi moramo priti do slušateljev!’’’ Koso bile pred 23 leti ustanovljene delavske univerze, je bilo jasno opredeljeno, da je njihov poglavitni namen izobraževanje in usposabljanje delavskega razreda in delovnih ljudi nasploh. Zapisano je, da opravlj'ajo dejavnost splošnega družbenega interesa s področja vzgoje in izobraževanja odraslih ter odraščajoče mladine. V ospredju so torej zlasti družbenopolitično izobraževanje, splošno-kulturno in strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje. Zato smo vprašali tovariša Marjana Čenarja, direktorja delavske univerze v Murski Soboti, kakšni so njegovi pogledi na pomen takšnega permanentnega izobraževanja ob delu in s kakšnimi oblikami se delavske univerze ukvarjajo? , .Brez izobraževanja ni nobene civilizirane družbe, brez permanentnega izobraževanja pa ni hitrega družbenega razvoja. Hitrejši je družbeni razvoj tako na tehnološkem področju kot tudi v družbenih odnosih — več mora biti neprestanega izobraževanja. Mislim, da so delavske univerze na tem področju opravile velikansko, pionirsko vlogo. Udeleženci našega izobraževanja so dejansko predvsem iz vrst delavskega razreda. Splošno in kulturno izobraževanje je nedvomno temeljnega pomena za nivo posameznega človeka, družbene skupine in družbe v celoti. Zato se trudimo, da ga zadržimo. Tu so razni jezikovni tečaji, kulturna izobraževanja, tečaji za splošno tehnično kulturo itd. Na področju družbenopolitičnega usposabljanja poskušamo ljudi pripraviti za družbenopolitično delo. To ne pomeni samo za sodelovanje na sestankih, ampak tudi za ustvarjanje političnega ozračja. Zavedati se moramo, da razgovori potekajo tudi pri malicah v delavski menzi, v krajevni skupnosti, na sestankih delegacij itd. Naša naloga je, da ljudi pripravimo za takšne razprave, kar več ali manj uspešno opravljamo." — Za nami je še ena izobraževalna sezona v okviru delavskih univerz Pomurja. Kako jo ocenjujete glede na kadrovsko zasedbo in materialne razmere? ,,V okviru vseh štirih pomurskih delavskih univerz smo organizirali 12.000 izobraževalnih ur, različnih oblik izobraževanja pa se je udeležilo približno 28.000 slušateljev. Mislim, da je to lepa številka, ker smo zajeli skoraj četrtino populacije v Pomurju. Samo sezono ocenjujemo celo za boljšo, kot bi lahko zaradi kadrovskih razmer pričakovali. Zaradi neprestanih materialnih težav, sprememb v statutu itd. imamo dokaj skromno kadrovsko zasedbo, pri čemer si pomagamo z zunanjimi sodelavci. Poleg tega pa si delavske univerze med seboj pomagamo z izmenjavo programov, s čimer si nekoliko olajšamo delo. Kadrovske razmere so med delavskimi univerzami bolj ali manj izenačene, edino v Murski Soboti je odstopanje, žal, navzdol. Res pa je, da imamo boljše materialne možnosti; imamo svoje učilnice, zato nimamo težav s sestavljanjem umikov.” — S kakšnimi težavami pa ste se pri svojem delu največkrat ubadali? ,,Največjo težavo povzroča to, da se moramo ukvarjati z ogromnim številom programov. V Murski Soboti izvajamo letno od 35 do 40 različnih programov. V krajših seminarjih pa se te oblike tudi večkrat ponovijo. Odziv slušateljev je kar primeren, vendar to zanimanje po mojem mnenju v družbenem smislu ni dovolj spodbujano. Tako v delovnih organizacijah kot družbenopolitičnih organizacijah bi verjetno izobrazbi, ne samo šolski, ampak tudi splošni izobrazbi in vključenosti ljudi v družbena dogajanja, morali nameniti več časa in pozornosti. Če bi čutili družbeno spodbudo, bi bilo dejansko vključevanje večje. S predavatelji za strokovno izobraževanje nimamo problemov, ampak celo prednost, da imamo zelo dobre stike s približno 140 strokovnjaki najrazličnejših profilov, ki nadvse uspešno združujejo svoje teoretično znanje in praktično usposobljenost. Tudi na drugih področjih ni nič slabše. Pri družbenopolitičnem izobraževanju smo imeli nekaj težav v preteklem letu v Murski Soboti, ko je šlo za delegatsko izobraževanje, ker nismo uspeli sestaviti dovolj velikih predavateljskih aktivov, da . bi to izobraževanje lahko izvedli v načrtovanem obsegu.” — Vsekakor je spodbudno dejstvo, da se je po nekajletnem premoru znova pojavil zelo bogat propagandni material o programu delavskih univerz Pomurja za sezono 1983/84. Kje so osnovni razlogi za to? Pa še nekaj o načrtih? ,, Ugotavljamo, da nima smisla, da v Pomurju nastopa vsak zase, ker pripravljamo podobne programe in si jih tudi izmenjujemo. Brez propagande ne gre. Mi ne dobimo nobenih zagotovljenih udeležencev izobraževanja, za katere bi zagotovo vedeli, da bodo prišli k nam. Mi moramo priti do njih. Mislim, da je to tudi naša prednost, kajti vedno smo pripravljeni na prilagajanja, kar pa nikoli ne sme pomeniti padca strokovnega nivoja. Tu gre za prilagoditve glede kraja, časa, vsebine programa, njegovega posodabljanja in tako naprej. V Murski Soboti imamo relativno dobro urejene odnose v okviru svobodne menjave dela, kar ne pomeni prednosti zgolj za delavce delavske univerze, ampak tudi za vse ti-te, ki si želijo pridobiti izobrazbo. V teh zaostrenih gospodarskih razmerah pa smo prišli v določene težave. Prva je ta, da ne moremo preiti v nobeno kadrovsko širitev, ki bi bila nujno potrebna. Delavec pri nas namreč uresniči enkrat več izobraževalnih ur, kot bi to po najbolj strogih normativih moral. Ta kadrovska ,,zaprtost” pa pomeni, da manjka tudi svežina, ki pride z mladim človekom. Načrti so nekoliko zavrti na področju posodabljanja učne tehnologije. V Murski Soboti smo sicer na ravni opremljenosti večine šol in podobnih ustanov v Sloveniji, ,.vendar se bomo morali za dalj časa odpovedati nekaterim novim sodobnim oblikam, ki jih poznajo po svetu.” Milan Jerše j Na podlagi sklepa DS temeljne organizacije Tovarna močnih krmil I M. Sobota, komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in na- loge — čistilke Kandidatka mora poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — priučena delavka — 6 mesecev delovnih izkušenj. Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidatke pošljejo na naslov: Kadrovska služba na delovni skupnosti pri ABC Pomurka — KG Rakičan v roku 15 dni od dneva oglasa. KOMENTAR POŽARNA VARNOST SE NI ZADOVOLJIVA V mesecu požarnega varstva so se pomurski gasilci uspešno vključili v vseslovensko akcijo 100.000 požar-nopreventivnih pregledov, ki si cer še ni v celoti končana. Poleg tega pa so tudi po krajevnih skupnostih organizirali problemske razgovore ter na ta način seznanili širši krog delovnih ljudi in občanov s stanjem požarnega varstva. V tej preventivni akciji je sodelovalo 238 gasilskih društev z okrog 3.000 gasilci, sodelovali pa so tudi nekateri drugi odgovorni dejavniki, kot denimo inšpekcijske službe. Požarnopreven livni pregledi so pokazali, da stanje požarnega varstva v Pomurju v nekaterih okoljih še vedno ni zadovoljivo, saj. marsikje odgovorni dejavniki ne upoštevajo vseh predpisov s področja požarnega varstva, pa tudi obnašanje delovnih ljudi in občanov še marsikje ni zadovoljivo. Poseben problem predstavlja v nekaterih naseljih pomanjkanje vode za gašenje požarov. Kmetijski stroji so marsikje neprimerno zavarovapi pred požarom, razna goriva in plini SO' na neprimernih mesti električna inštalacija pomanjkljivo narejena. Vso to So nevarna žarišča z nastanek požara in ve-likc materialne škode. Kljub večkratnim opozorilom požarnovarnostnih inšpektorjev. številnim opozorilom gasilcev ob raznih preventivnih pregledih, se stvari marsikje ne premaknejo na bolje, kajti odgovorni dejavniki posvečajo temu vprašanju premalo skrbi. Oprema za gašenje požarov je marsikje v slabem stan ju. razmetana in založena, tako da je v nujnih primerih ni mogoče uporabiti. Ta ugotovitev seveda ne velja za vsa delovna okolja, kajti ponekod imajo primerno urejeno požarno varnost. V mesecu požarnega varstva so gasilska društva širom Pomurja izvedla številne po-žarnoprevenlivne preglede na najbolj izpostavljenih objek- dopisniki so zabeležili V oonedeljek, zadnji oktobrski dan, so mladi na UNZ Murska Sobota na sestanku osnovne organizacije pregledali program dela, obravnavali gradivo, ki so ga dobili iz OK ZSMS, dogovorili pa so se tudi o pripravah na proslavo ob dnevu republike. Po sestanku so se odpravili v Črnske meje in pri spomeniku padlih ob položitvi venca prižgali sveče. Darja Podlesek V kulturni dvorani na Tišini so DPO in krajevna skupnost pripravile prisrčno srečanje občanov, ki so stari nad sedemdeset let. Po slavnostnem nagovoru so za kulturni program poskrbeli mladinski pevski zbor, recitatorji, cicibani in sekstet frulic, nato pa so se starejši občani zadržali na družabnem srečanju. frku TIŠINA Občni zbor sekcije invalidov Sekcija društva invalidov Murska Sobota na Tišini je na občnem zboru ugodno ocenila delo v minulem obdobju. Zbrali so se na šestih srečanjih, pripravili so dva izleta, sodelovali pa so tudi na razstavi del invalidov. Sekcija tesno sodeluje tudi z drugimi organizacijami in društvi. frku TURNIŠČE m • «1 • 1 lurniski glas Te dni je izšla 5. š številka glasila Krajevne skupnosti Turnišče GLAS, ki ga pripravlja in izdaja posebna skupina za informiranje. Tokrat je glasilo izšlo v nakladi 900 izvodov, prejelo pa gaje sleherno gospodinjstvo v vseh štirih vaseh krajevne skupnosti. Pri razdeljevanj tiso sodelovali učenci tumiške osnovne šole V uvodu je podano poročilo o izidu referenduma, kije bil vkrajevni skupnosti v mesecu juniju in je zelo dobro uspel. Na treh straneh je podano poročilo o zbranih in porabljenih sredstvin Krajevnega samoprispevka v vaseh Gomilice. Nedelica in Renkovci, ki je potekel ob letošnjem polletju. Zadnji del glasila pa je namenjen KK SZDL, ki objavlja listo možnih kandidatov za vodilne funkcije v KK SZDL, predsedstvo SZDL, vaških odborih SZDL in raznih drugih komisijah krajevne konference SZDL. V teh dneh so bili v vseh vaseh zbori občanov, na katerih so razpravljali o predlaganih kandidatih. S. A. tih. Na teh vajah in pa na problemskih konferencah v krajevnih skupnostih so ponovno opozorili na ugotovljene pomanjkljivosti. Več predavanj in vaj je bilo po šolah, kjer so se otroci seznanili s protipožarnimi aktiv- nostmi. V pomurskem m^11 so preizkusili delovanje radijskih zvez in ugotovili, da e dobro delujejo in bi lahko _ primeru potrebe odig™e P°_ membno vlogo pri večji katastrofi. , . . Feri Maucec Več skrbi požarnemu varstvu, da se ne ponovu primeri LENDAVA Postaja za dan republik O gradnji avtobusne postaje v Lendavi smo veliko P*sak uyjke. ba lahko zapišemo tudi to. da bo postaja zgrajena do dneva rep j^gnernu je do gradnje sploh prišlo, pa gre zahvala izvajalcu del — g ; obj?^ podjetju, ki tudi samo prispeva delež sredstev za to P°rme[a, Kal b® Znano ie n am reče da. I .endava avtobusne postaje sploh ni in sredste" sedaj pridobila? Žal ne dosti več kot pokrito postajališče. za^0 zbrab-za celotno postajo je spet zmanjkalo in kdo ve, "kdaj j;P jn;enisre,č Največji optimisti pravijo, da bo postaja dograjena v prm ^rejno ra njeročnem obdobju. Gradbeno podjetje bo svoje delo,10 J ^ntejn^! milijonov dinarjev, opravilo, gostinsko podjetje pa bo kupi naja]jevaU da bo na postajališču lahko ponudilo pijačo. Kdaj boa nima: gradnjo, ta trenutek nihče ne ve. Znano je, da CERTUS sr srejstvi sal zato velja razmisliti, ali ne bi gradnje dokončali z združenim p. Franc Žižek iz Velike Polane se v prostem času štirijet® uMtos zr®8^ jz vanjem okrasnih ,,šejfov”. V njegovem vr Rumenozelene „šejfe” bo Franc posušil, iztrc njih izdelal nočne svetilke, lestence in okraske. MOST OPOZARJA — Na občinski cesti, ki pelje in d°^ila: je v smeri Gomilic most čez potok Črnec. Ta mos J -^rat m.J'/jjnP obremenitev le do 5 ton. Čez njega pa vozijo d2teg®J® slei Omenimo le naj avtobuse, ki tehtajo okoli 10 ton. Z. P prsa potrebno most obnoviti ali zgraditi novega. Vsako §te prej priklicalo nesrečo. Teks UPRAVA VESTIy,KA store čimprej. n P®” NAROČNIKOM VESTNIKA, KI RAVNALI NAROČNINE ZA LETOSNJ - ■ ki Naročnike Vestnika doma in v ds t0 niso poravnali naročnine, ProSI VESTNIK, 10- STRAN 8 K 450 let gradiščanskih Hrvatov ZAČ SE ZALAGATI ZA ŠAKICU NARODA? Tako, kot je zapisano v naslovu, mi je pred nekaj leti v Eisenstadtu (Železnem), središču Gradiščan-dopovedoval precej razborit sobesednik — v nemščini s^eda — pa sem to njegovo trditev, ki je hkrati vprašanje, prevedel v gradiščansko hrvaš-cino: zač — zakaj? Gradiščanski Hrvati so zelo privrženi avstrij-stvu. Je temu tako zaradi osamljenosti in občutka nemoči (slabši vedno iščejo zavetje pri močnejših)? ^mu tolikšen prepad med prvinskimi občutji in zahtevami hrvaške narodnostne skupnosti in av-stnjsko (samovšečno) narodnopravno zakonodajno toašineri jo? Zakaj samovšečno? Avstrija je sprejela I ž^^ermainska določila, kakor tudi državno po-Sodbo iz leta 1955 »prostovoljno in brez pritiska«, kot ■ w sam deklarira. Toda v izvajanju teh določil je še I Vedno nekaj maskimilijanovstva iz 16. stol, in tudi | Ve'jko premetenega meternihovstva in preteklega st<»letja: deliti in vladati, toda, kako — deliti? napredek. Nekdo bi dejal, da je to pravzaprav dovolj (Avstrijci zelo radi igrajo na to struno). Dialog in vztrajnost Člen 7 državne j pogodbe I štai/ ,Sarno za koroške in I tnJ; rske Slovence, temveč je Za gradiščanske Hrvate I P°sebnega pomena I D|ln,naPog°dba. ki so jo na I [gc/to Podpisali 15. maja Prei ?av^zn’ki in Avstrija; Iunr.,uPirana dežela (in to Duhn'Čeno)’ je Postala re-državn3' '° kaj pravi 7' člen /avne pogodbe? I liX- ^^trijski držav- ■ 1 slovenske in 5. Prepovedana je dejavnost organizacij, katerih cilj je onemogočati uveljavljanje pravic narodnosti. Vseh pet točk 7. člena je interpretiranih prosto in nekoliko skrajšano, vendar po smislu enako originalu. Takoj po uveljavitvi državne pogodbe julija 1955 seje pokazalo, da Avstrija ne namerava izpolnjevati 7. člena, tako kot je bil zapisan. Dunaj ni bil zastonj že vse od Marije Terezije (1740—80) središče uradniške filozofije — šole, ki je imela svoje kolesje in je po letu 1918 po zakonu o vztrajnosti delovala še naprej, neglede na to, da je bila novo nastala republika le še skromen okrnek nekdaj teritorialno mogočne državne tvorbe. deset tisoč Hrvatov manj. Računajo, da živi na Gradiščanskem in na Dunaju okoli 50 tisoč Hrvatov. Res jih ni nič več kot za dobro šako. kot se da to izraziti v prispodobi, toda to ne bi smel biti kriterij. po katerem bi delili pravice. Žal pa avstrijska praksa sloni na nekakšnih cenzusih: pri določanju prostovoljnega pouka hrvaščine v šolah po zloglasni sedmojulijski zakonodaji iz leta 1976 glede dvojezičnih krajevnih napisov. Preštevanje, preštevanje pa spet preštevanje, tako dolgo preštevanje, da na gradiščanskem ne bo več nobenega odrekajo vsakršno zahtevnejšo uporabnost. Vse to. kar je sicer spodbudno. pa se odvija mimo tistih avstrijskih činiteljev, ki so se obvezali ohranjati in razvijati tudi hrvatsko narodnost v svoji državi. Med vojno: ko so veljali Hitlerjevi rasistični zakoni. se je na gradiščanskem zmanjšalo število hrvatskega prebivalstva za 20 odstotkov. Podatek je zgovoren in kaže na obveznosti večine, kajti, »ki če to izdržati?« (kdo bo to vzdržal), kot mi je zadnjič dejal znanec Gregorič iz Zgornje Pulje. Juš Makovec Gradiščanskoje zdomarska dežela Gradiščansko (vBur^. land) ima ime po številnih gradovih, ki so gosto pose- Dunaj je postal nekakšen nesmisel, z velikim deležem nemško govorečega prebivalstva. še posebej slovanskega; ki seje s pridnostjo in najbrž tudi z določenimi drugimi kvalitetami nepokvarjenega provincialnega porekla dokopalo do meščanske veljave in blišča. Iz te. to PuW in še v---------- prav, toda ne izhaja iz nekaterih drugih krajih imajo dvojezične ulične napise, določil državne pogodbe manjšine na .m’ Gradiščan-"živa • 'n Štajerskem ehaMi? enake pravice ob ^tait Plojih. k®t vsi ?v?trijski držav-io u’^ključu joč pravico organizacij in ter tiska v jeziku. imajo Nto ? • Vz8oje vlas-to jeziku v osnovnih 3^Mh šolah. Mh A, uPravnih in sod-kjer na' ’toalet 0 mešano pre-Mi v°> bo slovenski jezik ena- n nemškemu. V Ni a? .okrajih bodo °Jez»čne oznake feni Atrijski drža v-Nat«!, s‘°venske ali I N« ha narodnosti I U^VaR05?1 območiih I Navn 1 v kulturnem, I a^^hn Z1yljenju ob I iJ’h kot ostali L ■ ki državljani. jani vse od Gossinga na jugu pa vse na sever dežele. Gradiščansko je najmanj razvita avstrijska zvezna dežela, ki ima svoje velike probleme v nekakšnem »zdomstvu«. Prebivalci gradiščanskega so zaposleni na Dunaju, v Dunajskem Novem mestu in v Gradcu. V sociološkem pogledu je to zdomstvo tudi »raznarodovanje«, ki pa sicer ni nobena avstrijska posebnost. Večina gradiščanskih Hrvatov se že od pam-tiveka ukvarja s kmetijstvom in vinogradništvom, za katerega dr. Augustin Blazovič pravi, da je preveč razdrobljeno glede na posest in sodobno mehanizacijo. Prizadevanja deželnih in zveznih oblasti gredo predvsem v to smer, da bi zdo-marstvo kar_.se da omilili in obdržali rentabilnost kmetijstva in vinogradništva. DRUŠTVA DR. IVO MULLER, PREDSEDNIK HRVATSKEGA KULTURNEGA Hrvata. Vendar, vsemu navkljub, gradiščanski Hrvati dihajo svoje narodno življenje. Orga-nizjrani so v številnih društvih, kot je na primer hrvatsko kulturno društvo, tiskarsko društvo, ki izdaja tednik Hrvatske novine, v številnih folklornih in literarnih skupinah ter v akademskem klubu na Dunaju. Prav slednji je izrednega pomena, saj prihajajo iz njega mladi, včasih tudi precej bojeviti izobraženci. Lani so izdali slovar. To je prvi primer normiranja gradiščanske hrvaščine, ki ji predvsem asimilanti narodnostno neizdiferenci- I rane in iz uradniške tradicije se je ustvarjal avstrijski odnos do narodnosti, ki so ostale v mejah novo nastale republike. Gradiščanski Hrvati I so Raj kmalu spoznali, da oblasti niso naklonjene duhu in črki člena sedem državne pogodbe. Pričel se je naporen, toda vztrajen dialog z dunajsko vlado, ki je izvajanje pogodbe videla v nekakšnem preštevanju manjšin. Statistike. tudi tiste, ki ugotavljajo število gradiščanskih Hrvatov, so prirejene posebnim interesom. V Jugoslaviji to ni načelo, zato pripadnikov narodnostnih . skupnosti ne »preštevamo.« Po pokrajini m po ljudeh, tudi x izključno ali pretežno UrvuJGh se vidi vsesplošen Leta 1963 je gradiščanska škofija naredila popis vernikov. Za Hrvate seje v tem popisu opredelilo 37.828 vernikov. Isti hip je državna statistika izkazovala skoraj - sms Avstrija naj izpolni svoje obveznosti Proslavljanja 450-letnice je konec, kakšen je rezultat? MULLER: »Ni tako, kot si želimo. Še vedno je ostalo veliko pomembnega za obstanek in za razvoj gradiščanskih Hrvatov. Še vedno je tako, da se v pretežno hrvatskih vaseh v otroških vrtcih vzgaja izključno v nemškem jeziku, kar je idealna podlaga za asimilacijo. Nič" ne pomeni. nekakšna zaščita našega jezika od L do 4. razreda osnovne šole, če se germanizacija prične že v predšolski vzgoji. Nimamo hrvaške gimnazije. zato' smo že leta 1955 zahtevali, da bibila hrvaščina kot obvezen predmet v vseh višjih šolah. vsaj za Hrvate. Povsod je hrvaščina »prostovoljni predmet«. Nerešeno vprašanje predšolske in šolske vzgoje je naj večja rana, ki jo trpimo gradiščanski Hrvati, vse to pa je povezano . z neizpolnjevanjem 7. člena državne po- hrvatska. doprinašajo h kulturnemu bogastvu in narodnostni pisanosti v Avstriji... da bi bila Avstrija brez Hrvatov veliko bolj revna ... lepe besede, vsekakor. Takšne in podobne izjave smo slišali pogosto. Toda, bilo bi lepše, če bi namesto teh godbe.« Ob jubileju je bilo izrečenih veliko spodbudnih besed. MULLER: »Da, bilo jih je veliko. Merodajni avstrijski in tudi gradiščanski politiki so pogostokrat poudarjali, kako pomembno je. da v tem panonskem prostoru govorijo ljudje več jezikov in kako je žalostno, da se ne uresničijo možnosti o dvo- ali tri-jezičnosti na Gradiščanskem (op. nemščina, hrvaščina in madžarščina). Rečeno je bilo, koliko j manjšine. posebej Se- I3KSH Ob jubileju smo izdali I več lokalnih in regionalnih | publikacij, pred izidom pa ! je posebna dvojezična dokumentacijsko-informa-tivna publikacija o aktualnih problemih gradiščanskih Hrvatov: »Sudbi-na gradiščanskih Hrvatov kroz 450 Ijet«. ki jo bo iz-.dalo HKD. Konec prireditev ob jubileju bo »Symposion Croaticon II.« na Dunaju, ki ga pripravlja Hrvatski akademski klub na Dunaju. Lepo so 450-letnico priselitve proslavili 21. avgusta tudi ' gradiščanski Hrvati na Madžarskem.« lepih besed naredili tisto, kar je pomembno za obstoj in razvoj Hrvatov v Avstriji.« S prireditvami ob obletnici Ste vendarle nekaj dosegli... MULLER: »Vsekakor — obogatilo se je splošno spoznanje naših ljudi o preteklosti in o sedanjosti. K temu je veliko pripomogla posebna razstava, ki je sedaj v Pinkovcu. pred tem je bila v Železnem, nato na Dunaju.' od 11. novembra naprej pa bo najprej v Zagrebu in nato še v nekaterih drugih krajih Hrvatske. Organizirali smo tudi nekatere lokalne razstave. Najužnem Gradiščanskem. v Čajti na primer, si je takšno razstavo ogledalo od 5 do 6 tisoč ljudi. Kako naprej? »Avstrija naj izpolni, kar se je obvezala. Prvi pogoj za naš normalen razvoj pa je hrvaščina v otroških vrtcih. Dokler ne bo hrvaške gimnazije in dokler ne bo pouk hrvaščine urejen v vseh šolah, tako dolgo ne moremo govoriti o nekakšnem panonskem duhu na tem območju. Hrvati in Madžari zahtevamo dvojezično gimnazijo. ki naj bi bila najužnem gradiščanskem, čeprav je največja koncentracija hrvatskega življa v širšem prostoru okrog Železne- ■ ga.« Avstrija slovi kot kulturna dežela ... MULLEER: »Da. to je res. prizadeva si.da pokaže ta svoj sloves navzven, pri tistem pa. kar karfktižira Avstrijo navznoter, ni tako, čeprav tudi Gradiš-čanci s svojimi tiavki in drugimi dajatvami prispevamo k t,emu.« s STRAN ? NOVEMBRA 1983 MURA - ABC POMURKA - RADENSKA - INA NAFTA LENDAVA - MURA - V LETU 1983: GOSPODARNI IN IZVOZNO USMERJEN Analiza ljubljanskega inštituta za ekonomska vprašanja je pokazala, da seje gospodarstvo v pomurski regiji od leta 1970 do 1980 razvijalo hitreje kot v Sloveniji. Družbeni proizvod je naraščal nominalno za 28,6 odstotka letno (v Sloveniji 25,6), število zaposlenih se je povečalo za 5,8 (v Sloveniji za 3,6), delež zaposlenega prebivalstva se je od 20 dvignil na 34 odstotkov (v Sloveniji od~38 na 50), osnovna sredstva družbenega sektorja pa so se ob vlaganjih domačega združenega dela in organizacij z drugih območij letno povečala po 34,7 odstotni stopnji (v Sloveniji 26, 7). Malo manj ugodna so ta gibanja za zadnji dve leti iz razumljivega razloga, kajti razmere in pogoji gospodarjenja so bili v vsej naši skupnosti bistveno slabši. In če bi hoteli iz teh podatkov potegniti oceno uspešnosti pomurskega gospodarstva, pa vseeno ne moremo biti zadovoljni, kajti poprečna produktivnost kljub pridnosti delavcev in dobremu odnosu do dela ni zadovoljiva. Razloga za to sta predvsem dva: nizka tehnološka opremljenost delovnih mest gospodarstva kot celote, seveda z nekaterimi izjemami kot so Mura, Radenska, ABC Pomurka, pa na primer kartonažna industrija, ki dosegajo produktivnost višjo od slovenskega poprečja. Drugi razlog pa je neugodna struktura našega gospodarstva. Odnos do kmetijstva je bil še do nedavna mačehovski in seje akumulacija v bistvu odlivala, po drugi strani pa je veliko breme tudi precejšnja zadolženost kot posledica bitke za hitrejši razvoj in napredek. To je groba ocena objektivnih razmer, s katerimi je pomursko gospodarstvo stopilo v stabilizacijsko leto 1983 in kar bo imelo določene posledice v prihodnjem in tudi še v naslednjih letih. Kakšen je znotraj tega položaj štirih nosilcev razvoja v naši pokrajini — Mure, SOZD ABC Pomurka, Radenske in INA Nafte Lendava v letošnjem letu in kaj obeta prihodnje prvo leto uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije pa je bila tema okrogle mize, ki smo jo minuli teden organizirali v našem uredništvu. V razgovoru sp sodelovali GEZA BAČIČ, sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov za Pomurje, BOŽO KUHARIC, generalni direktor Mure, GUSTI GROF, predsednik kolektivnega poslovodnega organa SOZD ABC Pomurka, FERI HOR VA T, generalni direktor Radenske in JOŽE HAJDINJAK, glavni direktor INA Nafte Lendava ter novinarja BRANKO ŽUNEC in IRMA BENKO, kije iz njega tudi povzela gradivo za objavo. MURA: 35 ODSTOTKOV IZVOZNEGA PRIHODKA Gospodarjenje Mure je tudi v letošnjih prvih devetih mesecih izredno uspešno. To posebej potrjujejo trije podatki, kijih ocenjujejo kot najpomembnejše dosežke. Prvič jim je uspelo v strukturi celotnega prihodka 35 odstotkov tega ustvariti na tujem, materialni stroški so za 8 odstotkov nižji kot so planirali, produktivnost pa je porasla za odstotek, kar je ob že itak visoki Murini produktivnosti prav tako izjemno pomemben uspeh. Izvoz je v tem obdobju dosegel milijardo 479 milijonov dinarjev, indeks je 188, vendar je pri tem potrebno upoštevati spremembe v tečaju dinarja. Kljub temu so izvozni rezultati izredno dobri, Mura pa z njimi na nek način demantira vse tiste, ki zatrjujejo, da so zaradi velikega izvoza prikrajšani pri dohodku. To preprosto ni res, ocenjujejo v Muri, saj prav z vedno večjim izvozom dosegajo tudi kvalitetne poslovne rezultate. Kljub dobremu poslovanju pa v Muri ocenjujejo situacijo, v kakršni je bilo treba gospodariti v prvih devetih mesecih, kot relativno težko. Na zunanjem trgu je bila ves čas stagnacija, kar je povezano z zapiranjem držav, z visokimi uvoznimi omejitvami, licencami in drugimi ukrepi predvsem v EGS, čeprav so tiile v lanskoletnih razgovorih in s sklenitvijo sporazuma dogovorjene količine precej povečane. Temu se je pridružil še problem izvoznih licenc v ZDA, kamor bi lahko sicer več izvozili. Na domačem tržišču pa so raz-, mere presenetile celo same kon-fekcionarje. Ob upadanju življenjskega standarda in občutnemu porastu cen tekstila in konfekcije namreč prodaja zelo dobro teče. Bolje kot so predvidevali in kot so sploh lahko pričakovali. Kaže omeniti še, da se je Muri letos še posebej obrestovalo povezovanje z domačimi tekstilci po 67. in 68. členu deviznega zako-* na. To so pred štirimi leti začeli., sami razvijati brez kakršnihkoli političnih pritiskov in deklaracij in so doslej v reproverigi metra-žerjem zagotovili 7 do 8 milijonov dolarjev. Zato niso imeli večjih težav v oskrbi. S 100 odstotnim priznavanjem uvozne surovine za tkanino partnerje tudi spodbujajo za skupen izvoz in vse prihajajo zdravilišče družbene stroške. Istočasno, kar in ki na nem zavarovanju, borcih skratka pri tistih gostih, it $ i več je tekstilcev, ki to sprejemajo kot ustrezno motivacijo. Posebej zdaj, ko se ti srečujejo s težavami pri zagotavljanju deviz, ki pa jih za nakup osnovnih surovin, to sta predvsem volna in bombaž, nujno potrebujejo. Tudi do konca leta v Muri dobro kaže. Kapacitete imajo polno zasedene in tudi prodane, zato ne vidijo nekega bistvenega problema, da ne bi doseženih rezultatov ob devetmesečju do konca leta zadržali vsaj na doseženi ravni. SOZD ABC POMURKA: MED VODILNIMI JUGOSLOVANSKIMI IZ VOZNIKI HRANE Povečanje izvoza — to je bila osnovna usmeritev tudi v SOZD ABC Pomurka. Tega sicer niso vsi ravno navdušeno sprejeli, ker gre za zelo raznoliko sestavljeno organizacijo. Dejstvo je tudi, da hrana šele zadnja leta postaja izvozno zanimiva. Temu navkljub je bil izvozni plan v ABC Pomurki ambiciozno zastavljen in gibanja po devetih mesecih kažejo, da bodo cilji doseženi. V tem času je na zunanjem trgu sicer velika konkurenčna borba, katere rezultat je že dvakratno znižanje cen proizvodom, posebno še konzervam na zahod-nonemškem in nekaterih drugih tržiščih. Zakaj pa le vztrajajo pri izvozu? V to jih silijo potrebe po devizah in letos so že uspeli zagotoviti devize za reprodukcijski material, kaj več pa ne, saj so v objektivno težjem položaju, ker morajo poskrbeti devize za tisto, kar doma prodajajo za dinarje in delež tega je bistveno večji od izvoza. Lani je bila ABC Pomurka med jugoslovanskimi izvozniki šele na 20. mestu, letos pa so v skupnem izvozu že sedmi, pri konzervah celo četrti. Poleg omenjenih učinkov je izvoz v sestavljeni organizaciji tudi pomemben integrativni faktor med primarno proizvodnjo in predelavo. Prav na ta način so uspeli uveljaviti del dohodkovnega povezovanja, kar jim prej ni uspelo z nobenim zakonom in dogovorom. Pomembno je tudi, da se pojavljajo nekateri novi izvozni artikli kot so hren, druga zelenjava in višnje. Prav na popestritvi izvozne ponudbe so v kmetijstvu velike možnosti. Druga letošnja naloga je bila maksimalno izkoristiti kapacitete na osnovi domače surovine. Uspeli so zaustaviti odliv na druga območja in zdaj je tega prodajanja na čmo le še 5 do 6 odstotkov. To je bistveno vplivalo na boljšo preskrbljenost predelovalne industrije z osnovno surovino. Tretja naloga, ki so jo sprejeli, je bila izpeljava setvenih planov. Prevzeli so velike obveze pri pšenici, sladkorni pesi in koruzi in jih v glavnem tudi izpolnili. Največ kritike je bilo na račun zaostajanja odkupa pšenice, vendar je bilo to objektivno pogojeno. Suša je pomurska polja letos najbolj prizadela in to se je na pridelku še kako poznalo. Pri JOŽE HAJDINJAK, glavni direktor INA Nafte Lendava: Oprema za rafinerijo, katere gradnja je odložena, je izdoba vi jena in leži pri nas, je pravzaprav naše največje breme. Posmu-šamo jo na vsak način prodati kot celoto. Nekaj možnosti se kaže. Trenutno se pogovarjamo s petimi potencialnimi kupci od Južne Amerike, Azije in Bližnjega vzhoda do Sredozemlja, vendar bi težko rekel, da se bo to lahko kaj kmalu zgodilo. Verjetno bomo šele marca prihodnje leto vedeli ali je to opremo možno prodati kot celoto ali pa te možnosti ni. Če bi to uspeli, bi lahko ob nekaterih drugih predpostavkah naše sanacije, katere predlog je izdelala mešana slovensko-hrvaška komisija že v juniju, pravzaprav lahko realno računali na dolgoročno sanacijo našega podjetja. V zV«zi z opremo za novo rafinerijo je predlog komisije, da se do eventuelna prodaje, ki bo seveda možna samo pod ceno, naši organizaciji zagotovijo potrebna finančna sredstva za pokrivanje obvez, ki so bile sprejete z nakupom opreme. Komisija predlaga, da bi naj v Sloveniji v naslednjih petih letih zagotovili dinarska sredstva za vrednost 32 in pol milijona dolarjev, ki bi jih potem INA Nafta Lendava vračala naslednjih petnajst let. Po odloku, ki je pripravljen in prediskutiran v strokovnih telesih izvršnega sveta in skupščine, ni pa še sprejet, bi naj letos dobili milijardo in pol dinarjev, kar bi bilo za poravnavo obveznosti do opreme dovolj. Od tega, ali bomo to opremo prodali ali ne, pa bo seveda odvisna višina naših obveznosti v prihodnjih letih. sladkorni pesi so kljub suši doseženi nadpoprečni rezultati pri sladkorni stopnji, ki se giblje med 16 in 17 odstotki, na območju Cankove pa je poprečje celo 18 odstotkov, kar je izreden tehnološki dosežek. Posledica vsega tega je boljši dohodkovni položaj kot prejšnja leta, čeprav še zdaleč ne takšen, da bi omogočal normalno reprodukcijo. Še vedno so prisotne ve-' like cenovne disparitete med primarno proizvodnjo in predelavo, vendar kronični izgubaš Mesna industrija pa tudi ostale mesne predelave le uspevajo zmanjševati izgubo. Ocenjujejo, da bo do konca leta ta znižana na 20 milijonov dinarjev (pred štirimi leti je bila stomilijonska) in jo bodo znotraj reproverige pokrili. Boljše gospodarjenje je rezultat večje izkoriščenosti kapacitet, borbe za izvoz in dohodkovnega povezovanja na osnovi le-tega, svoj pomen pa imajo tudi dogovori s preskrbovalnimi središči in velikimi porabniki. Letos so se v okviru sestavljene organizacije tudi prvič pokazali rezultati velikih vlaganj in naporov v primarno kmetijsko proizvodnjo od melioracij do izgradnje hlevov. Prašičerejska proizvodnja se je v petih letih od 120 dvignila na 190 tisoč komadov, na 5 tisoč meliori ranih hektarjih so bistveno izboljšani donosi, obrestujejo pa se tudi vlaganja v. zasebno kmetijstvo, kar se napri-mer odraža v povečani proizvodnji mleka in podobnem. V kmetijstvu so setvena dela in pospravilo jesenskih pridelkov v glavnem končani, kar že tudi pomeni uspešen zaključek poslovnega leta in obenem naložbo za prihodnje. Od setve je namreč v veliki meri odvisen pridelek prihodnjega leta in ta je bila v lepi jeseni pravočasno in dobro opravljena. V predelavi je surovin trenutno dovolj. Kapacitete mlekarske industrije so stoodstotno zasedene, s polno paro delajo tudi v mesnih predelavah, tako da nekih posebnih problemov do konca leta ne bi smelo biti. KUHARIČ, RADENSKA: USPEŠEN PRODOR STILA Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja so po devetmesečju v naši največji gostinsko turistični organizaciji zadovoljni. Glavna sezona je za njimi in zato tudi do konca leta ne pričakujejo kakšnih večjih pretresov. V turističnem prometu je bilo bolje kot v poprečju v Sloveniji, saj se je število nočitev tujih gostov povečalo za petnajst odstotkov, domačih pa za pet odstotkov. K porastu tujskega prometa je največ pripomogel nov hotel v Moravcih, ki je že prvo leto uspešno posloval, celo nad pričakovanji. Čeprav je tudi Radensko pestilo pomanjkanje repromaterialov — količinsko in kvalitetno — ter problemi skokovitega porasta cen nekaterih surovin, so na področju mineralne vode in brezalkoholnih pijač letos količinsko zabeležili rekordno leto. Mineralne vode so napolnili za 6 odstotkov več, brezalkoholnih pijač pa celo za 25 odstotkov več. Veliko so rešili z zalogami najbolj kritičnih surovin, kljub vsem problemom in težavam pa so se le uspeli sporazumeti tudi z nekaterimi najpomembnejšimi preskrbovale! surovin. Svoje je dodalo še vreme in nenazadnje pridni delavci, ki so poleg vseh sobot v letošnji sezoni delali tudi skoraj vse nedelje. Tržišče je izjemno dobro sprejelo pijačo z novo blagovno znamko Stil, čeprav so v Radenski računali celo s tem, da bi sprememba imena lahko povzročila padec prodaje. Dejansko pa se je zgodilo obratno. V tovarni polnilne opreme po devetih mesecih prav tako ne skrivajo zadovoljstva. Solidno je stekla prodaja na domačem trgu, tu pa so tudi prvi uspehi na tujem. Skupaj z jugoslovanskimi kooperanti že zagotavljajo 70 odstotkov potrebnega materiala za kompletno polnilne linije, prihodnje leto pa bi naj bil ta’ odstotek še znatno višji. Iz tovarne so letos na tuje prodali polnilne linije v vrednosti 200 milijonov . dinarjev. Zlasti na področju turizma so imeli veliko, akcij, da bi čim bolj kompletirali ponudbo. V tej dejavnosti se je namreč, to leto marsikaj spremenilo. Omejitve potovanj in prehodov čez mejo glavni direktor Mure: Da deviza iz dodelavnih ali kot jim pravimo lon-posli ni tako kvalitetna, to lahko govori samo laik. Deviza, ki jo zaslužiš na ta način pri nas, v turizmu ali kjerkoli že, je deviza, s katero je možno plačati kar koli in kjerkoli v tujini, zato jo rabimo. Dejstvo je tudi, da se je tekstilna oziroma konfekcijska industrija razvila na osnovi dodelavnih poslov. S temi posli nismo samo služili deviz, ampak smo se tudi naučili delati, dosegli racionalno poslovanje, bili stalno v stiku z novo tehnologijo, sledili modi in tako naprej. Ti posli so danes že marsikje prerasli v neke vrste kooperacijsko sodelovanje, ko mi že tudi vgrajujemo določene pomožne materiale. Če ocenjujem samo s stališča Mure, nam je vseeno ali proizvajamo iz domačega ali iz tujega blaga, jasno pa je, da je z narodnogospodarskega vidika to povsem drugače. Sicer pa se nam ob neracionalnem širjenju konfekcijskih kapacitet itak dogaja, da so blagovni fondi bistveno manjši oz proizvodnih zmogljivosti konfekcio-narjev. In dodelavni posli so tako konec koncev tudi ena od rešitev, da pokrivamo proizvodnjo in istočasno služimo devize. Moram pa reči, da je to izredno zahtevna proizvodnja, kjer je sta-no prisotno menjavanje mode, tkanin in tehnologije. Z leti smo veliko napredovali in so primeri, ko tuji partnerji glasno priznavajo, da se zdaj oni že skoraj toliko kot mi pri njih naučijo novega pri nas. Preko teh poslov prehajamo v klasični izvoz, seveda zaradi slabe kvalitete domačega blaga in visokih cen zelo težko. V povečanje klasičnega izvoza vlagamo ogromne napore in to bo ena najpomembnejšh nalog tudi v prihodnje. Dodelavni posli pa so v zadnjem času reševali še en naš problem — oskrbo s surovinami. Na žalost nas tudi dodatne zaostritve niso dovolj izučile in še naprej po Jugoslaviji odpiramo nove konfekcijske obrate in zaposlujemo nove ljudi. To je lahko velik udarec za perspektivo konfek-cionarjev, kajti v teh obratih ni proizvodne kvalitete, ni prodajnih poti ne doma in ne na tujem, še manj pa so zanje zagotovljene surovine, ki jih je za tekstilno industrijo v pretežni meri potrebno uvažati in zanje plačevati drage devize. BOŽO so povzročile stagnacijo obiska mestnih hotelov v Radgoni, Ljutomeru in tudi Murski Soboti. V zdravilišču v Radencih je počasnejša rast nočitev domačih gostov zaradi omejitev pri šocial- je razveseljivo, se povečuj? d tujih nočitev in tistih don® gostov, ki si bivanje samih13 ali pa jih na zdravljenje in o pošljejo organizacije, kjer zaposleni. Vsemu temu so z tos prilagajali svojo ponud . naj bi privabila čim več l na preventivno zdravljenje i tivno rekreacijo. Kljub oni?! ., sredstvom pa poskušajo S s mi propagandnimi aktiv?. biti stalno prisotni tudi na J ' čeprav v letu dveh ta vla^®! ne dajejo velikih rezultat® >. f pa že tu prvi usjiehi izraz porastu tujih nočitev. Veliko so in delajo dročju varčevanja z enc je mazut v njihovih stros bilancah izredno visoka P?' Niso šli v linearno ?®cl ■ ja-ker bi s tem kot pravijo, gali vejo, na kateri s6®-1 i gpa de iščejo v novih resitv takih je že ogrevanje s vodo v Moravcih, v Rao . t delajo na projektu og® , »j. odpadno toploto. Z do metjo in inovacijami, ki vseb le domovinsko pravi?®' dejavnostih, so samo v ^jiijo-letu prihranili več kot . -vaIijs nov. Ne grejo se °°^|Jliili smodnika, množica ^le izboljšav v skupnem s pomeni velik prihranek. INA NAFTA IZGUBA MANJŠA * NAČRTOVALI INA Nafta je nosilci razvoja v naj je nomskem položaju, • «n;e pt- vleče nekaj let. Tudi vo devetmesečje je bi j^jihov no z velikimi težf.Sn0St, glavni vzrok je nebk zadnjil‘ je šlo tako daleč, da je kinitve mesecih prihajalo d yj sp?; proizvodnje, ker m QSnoviU sobni plačati surovi • odpla-problem je bil in je, rejetev čati obveze, ki so bde »P preteklosti in °bstoj. ijhort0 dnjo spraviti na vsajl ko ki so ko trdne noge. celotn?"} ga ob desetmdjardn?® prihodku ustvarih> . jn tudi' za pokritje vseh po gtevilk leto se je pojavila djnarj* v višini 320 mihj ^t so To je bistveno ma^o dovo‘1 nirali, vendar še veliko breme. . tnžaju J. in pri tem ustvarje -eV šini 150 milijonov' podnje 't bil fizični obseg P ker J čji, bi bila rzgubajedobje J bila določeno ,erjvati. dražja kot njen i d tak? zaprav je rafine J s0 v zitivno P°f°VaH ledoma^" vit nem predelovali 1 gjavm liko cenejšo izgube pa je P° le sti do naftovoda. yj. bodo po zadnj’h ^ono^, Si—' »fc narjev. V ne r jrgni stotek preseg 1 P pred/^j? obseg pro’^^A ’ pr?”?v račun Povečlein ko / tnetanola, . izvodnja lepi kot 0«« W stajala. Nib*>^ surovine, zato je P ^izvod”! stih zastojev v P? ,h ostalih dveh plana problemov, s a dali v lendaVt^‘ ečje 1? O letošnje devetm« izjeItlno f0 prvi korak B . -e pr^W? situacije, v k’ za P^sp?11 stečaj. Izguba J jrali. manjša kot so P1^ so Prde|fi? je, pravijo wJdržati dnjo uspeh pos izboljšati fina«Jn 0.^ Na izvozu tud* js0Č '^<4 ^opro^as^ nola in za to P gaz? ih?" milijone dolar) ^os\ (ea> še podatek, začetka leta P . braza40maJ- Do konca le a ^og najpomembnej^ ijskeg riala, da ? vOdnj?; kinitev pro z ba d? pn še nekohko z* naj h' jnem °bse,^„secja- STRAN 10 VESTNIK, Mn mrk m MH mm hhm nm hm bhri mm hhb srhi rrr nm m« mm hkhbi n ABC POMURKA — RADENSKA — INA NAFTA LENDAVA — MURA — ABC POMURKA V LETU 1984: TUDI KORAJŽNI IN AMBICIOZNI ločenost ^onomska Politika se bo v prihodnjem letu Opirala na odlom, veti e a\cev’ delovnih ludi in občanov, da z učinkovitejšim de-in ‘cilje Zgovornostjo in po samoupravni poti uresničujejo naloge razvoja ^Zdarske stabilizacije ter družbenega in gospodarskega uvdjav’naU ufpiujejo temeljna socialistična samoupravna razmerja, vsem iuvn°i 'kz°mske zakonitosti in povezanost združenega dela z 'anje v ^ruženim delom ter pospešujejo njegovo odpi- ^edelitve 'učni cilji razvoja v naši republiki bodo izhajajoč iz te Struktur' V slovensk' resoluciji povečanje izvoza, pospešitev tujine lranjj' gospodarstva, pravočasno izpolnjevanje obveznosti toiaja in povec‘"'ie proizvodnje, sanacija dinarskega finančnega po-^kot vFVr-i6 akumulativnosti gospodarstva, umirjenejša rast Ivanja S °snjem 'e,u 'n uresničevanje politike produktivnega zapo- v p c'ljev je 23 ure>ničitev teh Mih«. .nekaterih dolgoro- meritev nekaj prednosti Predsed-^vnega poslo-W mv?rsana SOZD Manj P®MURKA: Pri leto za prihodnje »lo nerod-4«lainJJ ker Plane »ja osn™?.. P°znava-Ke vem0'?111 Postavk. jc še kje Vembfii a v mesecu no-Sih v kakš- koš drugo P°iHski . ta na§ eko-^iti stal«, moral »»onn" in drugič, da $ PosloJ?Ustiti Prostor ^itve in t^anie^ samostojno ?ke. Zrtaeposovne poli-aprimer pri Stok? z raznoteri-daUzJ1 gremo že * se človek Sokoli ®e za h • koiekiV00’’ Prestraši. kot je na-družba zau-®yiiie n° Proizvodnjo iZv Podelavo in u?rala »«’ Potem bi mu >o, vsaj h* Un/* tudi pri Skl inv?Vaj?et mili-^lavo^tudjl ne bo gorili D , za‘etaval. konkretnega za ° pro' &«ine \ Predelavo v tL ker je pač N^MiL^uSt^eni-toislimk/ri,gaeen je tako U Mraitekti- Sistem CtMo a .omogočati scMo ? delo znotraj S stau lrov-Mi pa g* a®0 krepimo w je ^'n’stracije. TA8a admini-C komr8”^* potr-vk?ten pri' M^ko šti^ienem letu sth<. sam« z uvozom Vk. aioraiiia stroja, pa kft skozi celo hekdt?’ na koncu & da W Ul nif^oeevap-CV*ah^kavice za C^a^^oNemči-\ lzpeh»*?a ne morč- — Ukori ’k1 Jlh kaže l’ Prav uosilci v naši pSJudi ostal sevcda vk’iu-k dei? e . urbanizacije M Predn na,,i poti’ da Sl ’ Po? arnO DHr'i *zkorist>mo I) ^k^irno^‘Usk riezaposle- , %. /°hiuru "a vsem t!' 0 Pa sr, Sam° od sebe so vse prirodne danosti. Na prvem mestu je zemlja, ki daje možnosti za proizvo-. dnjo hrane. Poleg pridelave mora biti cilj njena maksimalna fi-nalizacija doma ali pa na drugih območjih, kar terja vzpostavitev dohodkovnih odnosov. Drugo je to, kar je v zemlji, in sicer mineralne in termalne vode, plin, premog in neizkoriščena moč reke Mure. In tu so nenazadnje pridni delavci in lastni kadri, ki že so, vendar ne dovolj povezani in organizirani. Dosedanje izkušnje razvoja kažejo, da smo največ dosegli z lastnimi silami in sredstvi, v zdajšnjih gospodarsko zahtevnejših časih pa bi bila velika iluzija se samo primerjati in pričakovati, da bo nekdo drug reševal naš nadaljnji razvoj. Drugo dejstvo je, da v regiji gospodarjenje le ni tako slabo. Trendi pri ustvarjanju akumulacije so nad republiškim poprečjem. Se posebej pomembno pa je, da imamo v Pomurju zdrave nosilce razvoja in v kolikor bo uspela zastavljena sanacija v INA Nafti Lendava, bodo podane še realnejše možnosti, da z združenimi silami in sredstvi to gospodarstvo več vlaga za večji dohodek in izvoz ter tako ustvarja možnosti za nova delovna mesta. Seveda ne po starem. Predvsem bo potrebno učinkoviteje izkoristiti otožnosti, ki jih ponuja samoupravljanje kot naša edina alternativa. To je predvsem združevanje dela in sredstev za razširjeno reprodukcijo na osnovi skupnega dogovarjanja in sporazumevanja. Manjši pomurski kolektivi naprimer ustvarjajo nekaj akumulacije, vendar v teh časih s petimi miljoni hi mogoče praktično ničesar narediti. Dvajset takšnih in če se pri skupnem programu pojavi še eden izmed nosilcev razvoja, ki je ekonomsko močnejši, pa bi se že dalo veliko. Naslednja naloga pa je dolžnost, da izkoristimo dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Če s stališča Pomurja ocenjujemo njegovo vsebino izpostavlja štiri vprašanja, ki so izziv naši pokrajini in njenemu gospodarstvu. To je kmetijstvo in hrana, kar ni vezano le na preskrbo, temveč na dohodkovno donosno proizvodnjo, pri čemer se bo poleg kmetijcev morala angažirati tudi širša družbena skupnost z usmerjanjem dela dohodka in akumulacije v programe, ki bodo skupno dogovorjeni. Drugd prioriteta, ki jo ponuja dolgoročni program stabilizacije, so energetske možnosti in njihovo izkoriščanje. Tu imamo reko Muro, termalne vode, plin in kot kaže tudi precejšnje zaloge premoga. Naslednje področje je turizem in obmejna lega, kjer že zdaj dosegamo ugodnejše trende v primerjavi s poprečjem v Sloveniji. In tu so še delovne navade naših ljudi, pa zadaj že ne tako malo strokovnih kadrov, posebej / če bi njihov potencial znali združiti. BOŽO KUHARIC: POVEČANJE PRODUKTIVNOSTI OD 2 DO 5 ODSTOTKOV N Muri imajo planska izhodišča že pripravljena. Velik problem pa je, ker ni ustreznih zveznih in republiških dokumentov, da bi poznali pogoje gospodarjenja za prihodnje leto, še ta mesec plan v Muri mora dobiti končno vsebino, zato ga bodo ■ prisiljeni sestaviti bi;ez poznavanja pogojev gospodarjenja. Postavlja pa se jim še ena dilema. Ali bomo ob množici dokumentov od dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije na različnih ravneh, zvezne in republiške resolucije do različnih družbenih dogovorov, zakonov in tako naprej v Jugoslaviji uspeli zagotoviti neko enotno ekonomsko politiko v prihodnjem letu — skratka vprašanje, po katerem dokumentu načrtovati za prihodnje leto? — - ^U^NOVEMBRA 1983 FERI HORVAT, generalni direktor Radenske: Rezultati nosilcev razvoja, predvsem njihova stalna gospodarska stabilnost tudi v težkih ponovno razmerah potrjujejo, da je razvoj regije potrebno graditi predvsem na lastnih silah, in znanju in ustvarjalnem delu. Iluzija bi bila pričakovati, da nam bodo drugi že kar na krožniku prinesli najkvalitetnejše programe. Nočem reči, da tudi programi od drugod niso koristni, vendar če jih hočemo imeti, moramo spet sami delati, imeti iniciativo, predvsem pa sami veliko vedeti. To je dragocena izkušnja za prihodnje. Strinjam se tudi, da je potrebno več ambicioznosti in poslovne smelosti v vseh organizacijah. Mislim tudi, da nekateri ukrepi tekoče ekonomske politike, to velja za omejitvene, prinašajo tudi več nevarnosti. Preveč se bomo izolirali od napredka tehnologije in znanosti v svetu. Razumljivo je, da ni mogoče več uvažati toliko opreme, vendar bi morali ta uvoz selektivno obravnavati in ga omogočiti industriji, ki če hoče biti prisotna na svetovnem trgu, mora iti v korak s svetovno tehnologijo. Druga nevarnost pa je, da smo omejili pretok znanja iz tujine. Tudi tu bi morali biti selektivni, ker v organizacijah, kjer smo že zdaj nad poprečno jugoslovansko produktivnostjo, se ne moremo doma, pri domačih organizacijah in tudi mnogih ustanovah kaj dosti več naučiti. Stalno moramo spremljati, kaj se na našem področju dogaja v Evropi in svetu. Mi pa omejujemo nakup tuje literature, za kar sicer gre zelo malo deviz, omejujemo specializacije in dodatno šolanje zunaj, vse manj je strokovnih potovanj in ogledov, skratka vse manj kontaktov in v tem vidim veliko nevarnost, da bomo tudi mi začeli zaostajati. Eno je jasno — Murin plan za prihodnje leto bo kot že leta nazaj stabilizacijski. Še celo ostreje si ga zastavljajo, kajti cilji bodo zahtevnejši od dosedanjih. Prvo polovico prihodnjega leta praktično že imajo v rokah. Prodaja na domačem trgu je stekla relativno dobro, celo bolje kot v prejšnjem obdobju in kot so pričakovali. V svetu prihaja do oživljanja, kar zdaj niso več samo neke intelektualne špekulacije inštitutov, pač pa Murina komerciala to že čuti v življenju. Povečujejo se naročila in vseh celo ne morejo prevzeti. Prav to je osnovno vodilo pri postavljanju izredno zahtevnih planskih ciljev, ki so bili že 'tudi verificiram na centralnem delavskem svetu. Prioriteta bo spet izvoz s poudarkom na hitrejši rasti klasičnega izvoza. Načrtujejo od 2 do 5 odstotno povečanje produktivnosti Pred dvema tednoma so namreč zaposlili pettisočega delavca, indeks rasti zaposlovanja v letošnjem letu je 104 kar pomeni, da so letos zaposlili kar precej novih mladih ljudi, od ka terih v naslednjem letu že pričakujejo visoke delovne učinke. Mura pa v svet prodira tudi s prodajo svojega znanja. Še ta mesec se obeta podpis pogodbe s firmo v Sudanu, ki ji bodo prodali tehnologijo in licenco za uporabo znamke in njihovih kreacij. V drugi fazi naj bi v Sudanu Mura bila tudi nosilec izgradnje nove tovarne. Kar pa se investicij v prihodnjem letu tiče, bodo stekle priprave za izgradnjo vsaj ene faze centralnega skladišča surovin in avtomatske prikrojevalnice, kar je vezano na uvoz opreme. To pa je problem, ki Muro najbolj žuli tudi pri posodabljanju že obstoječe proizvodnje. Kot nosilec razvoja v pokrajini pa bo Mura nadaljevala z iskanjem novih programov skupaj z drugimi organizacijami združenega dela in izvršnimi sveti. Plod takega skupnega dogovora je obrat LTH v Ljutomeru, za katerega je Mura prispevala 8 milijonov dinarjev, preko SOZD ABC Pomurka potekajo razgovori z Lekom, z Železarno pa jih pb Murini vzpostavitvi prvih kontaktov nadaljuje regijska zbornica. GUSTI GROF: PRIHODNJE LETO V POMURSKO KMETIJSTVO DVE NOVI MILIJARDI Tako kot v letošnjem bo tudi prihodnje leto v SOZD ABC Pomurka prioritetna naloga izvoz. Podobno kot predvideva republiška resolucija tudi oni načrtujejo 20 odstotno povečanje. Zato pa jih zdaj toliko bolj skrbi, ker še vedno ni dogovorjen devizni režim, ki naj bi veljal v letu 1984. Skrbijo jih nekateri predlogi, ki se tu in tam pojavljajo, še najslabše pa bi bilo, pravijo, v kolikor bi bile ukinjene stimulacije, ker bi v kmetijskih organizacijah ne bilo več ekonomskega interesa za izvoz. Naslednja pomembna naloga je takšna organiziranost dela, ki bo omogočila maksimalno izkoriščenost kapacitet. Preračunali so, da morajo, in to so tudi sposobni, proizvesti 220 tisoč komadov prašičev, 35 milijonov litrov mleka, 30 tisoč govedi in vse to predelati ter izpolniti obveze setvenega plana pri pšenici, sladkorni pesi in koruzi. Na področju investicijske dejavnosti morajo v SOZD ABC Pomurka prihodnje leto najprej zaključiti tri zelo velike investicije, ki so že v izgradnji. To je rekonstrukcija klavnice brojler-jev kot izvozni objekt, izgradnja nove mešalnice močnatih krmil v Murski Soboti in to je rekonstrukcija kafilerije. Na novo pa so predvidena vlaganja v melio-riranje novih 2000 hektarjev zemljišč, gradili bodo goveje hleve za pitanje za izvoz, večjo perutninarsko farmo v Križevcih pri Ljutomeru. Prihodnje leto pa naj bi pomenilo tudi začetek uvajanja namakalnih sistemov, kar je sicer dolgoročna naloga, vendar za poljedelsko proizvodnjo v Pomurju, kjer ima na količino pridelkov vreme izredno velik vpliv, zelo pomembna. Prinesla bi lahko celo 100 odstotno višje donose. Pomembna in zahtevna naloga bo v prihodnjem letu tudi priprava elaboratov za sadjarsvo — to so predvsem hladilnice in predelava sadja. Do kraja morajo razčistiti, kako naprej s predelavo mleka in mlečnih proizvodov, kjer postajajo kapacitete pretesne, odprto pa je tudi vprašanje investicij v predelavo mesa za povečanje izvoza. Vse to bi v prihodnjem letu terjalo dve novi milijardi, letos pa so, naj dodamo za iluštracijo, investirali milijardo in pol dinar- ■,ev' Na nivoju sestavljene organizacije bodo z združevanjem zagotovili do 300 milijonov dinarjev. V skupnem investicijskem znesku imajo precejšnji delež melioracije, za katere se sredstva zagotavljajo na osnovi že dogovorjenega sistema. 60 odstotkov so to nepovratna sredstva, 24 odstotkov zagotavljajo banke, del predstavljajo sredstva iz širšega združevanja ter tudi pritegnitev prehrambenih in potrošniških centrov. Že letos sovlagata v melioracije Merx Celje in Žito Ljubljana na osnovi dogovora, ki SOZD ABC Pomurka zavezuje, da bo obema organizacijama zagotavljala pšenico. V kmetijstvu zadnje čase ■M RM ■■■ nekaj sovlagajo tudi veliki potrošniški centri, največ Ljubljana in nekaj že tudi Maribor, preko svojih preskrbovalnih organizacij. Ni torej bojazni, da za vlaganja v kmetijstvo ne bi bilo denarja. HORVAT: BOLJ MORAMO IZKORISTITI NAŠE TURISTIČNE ZMOGLJIVOSTI V Radenski so prav tako čvrsto odločni, da plan za leto 1984 prihodnji mesec sprejmejo, čeprav so ukrepi ekonomske politike še vedno neznanka. Ocenjujejo, da ne bo tolikšen problem samo tržišče in prodaja, bolj jih skrbi skrb z GEZA BAČIČ, sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov za Pomurje: Do leta 1981 je bil investicijska dejavnost v Pomurju dokaj živahna, v tem času so bili zgrajeni tudi števil-številni manjši obrati, zdaj pa je naš problem, da so v zadnjem letu te aktivnosti zastale. Zato se mi zdi izredno pomemben posvet pred kratkim v Moravcih, kjer so nekatere ideje obelodanili in v marsičem prišli skupaj. Glede na to, da v naši regiji prevladuje delovno intenzivna industrijska proizvodnja z relativno nizko kvalifikacijsko strukturo in da nam vsaj številpo gledano še vedno primanjkujejo dobri strokovnjaki, poleg tega pa tudi ti, ki jih imamo, niso dobro organizirani in povezani, nam zdaj manjkajo neke večje razvojne spodbude. Prav tako smo premalo storili na področju združevanja dela in sredstev, čeprav nekaj dobrih primerov imamo. Imamo tudi pridne in delavoljne ljudi, (če izvzamemo lenuhe in tiste, ki jim je več popoldanski zaslužek, kot usoda njegovega kolektiva), pri katerih je dosežena dokajšnja stopnja enotnosti, solidarnosti in pripravljenosti za neke skupne napore. To je prav tako velika rezerva, iz katere je možno z dobrim političnim delom potegniti pomembne rezultate. Spomnimo se samo primera Mure, ki je bila pred dvema tremi desetletji v veliki krizi, pa smo z delavci v dolgotrajnih razpravah uspeli doseči, da so bili pripravljeni del zasluženega osebnega dohodka dati za razvoj svoje tovarne. Danes pa enega malega Bliska nismo sposobni prepričati, da so v tej družbi tudi pametne in ekonomsko opravičljive integracije ter da ni druge alternative. repromaterialom in pa nenormalno visoko naraščanje nabavnih cen. V proizvodnji mineralne vode in brezalkoholnih pijač ne predvidevajo večjega fizičnega porasta proizvodnje. Ocenjujejo, da je realno 3 odstotno povečanje. Vlaganja v tej dejavnosti bodo zato usmerili v izboljšanje proizvodnje za izvoz in pa v urejanje distribucijske mreže. Predvidena je izgradnja distribucijskega centra v Beogradu in razširitev še nekaterih. To je predpogoj za obvladovanje sezone, omogočilo pa bo tudi ■■■ RMB RRi MR preusmeritev prevozov na železnici. V tovarni polnilne opreme nameravajo razširiti kooperacijsko proizvodnjo od sedanjega zahodnonemškega partnerja še na vzhodnonemško firmo, dogovarjajo pa se tudi s Francozi in Spanci. Spomladi se bo pojavil na tržišču prvi polnilec, ki je plod lastnega razvoja. Potrebno pa bo razširiti proizvodno halo za okrog tri tisoč kvadratnih metrov, saj je sedanja zgrajena pred tremi leti, kljub temu da delajo v dveh izmenah, že pretesna. Se bolj mislijo uveljaviti kompleten tehnološki inženiring, kar pomeni, da ne bodo prodajali le opreme, temveč vse od priprave pijač do rešitev za polnumce. Na področju turizma bo glavna usmeritev, da bolje izkoristijo razpoložljive kapacitete in ne predvidevajo večjih milijardnih vlaganj. V Radencih bo dokončan novi prizidek pri zdraviliškem domu. Velika pozornost bo v obeh zdraviliških centrih — Radencih in Moravcih namenjena urejanju pogojev za rekreacijo gostov, v termalnem kopališču Banovci pa bodo izboljšali pogoje v naturističnem kampu. Do prihodnje jeseni bi radi uredili gostišče na Jeruzalemu, ker ocenjujejo, da lepoto naših goric vse premalo izkoriščamo v turistične namene. Prav tako prihaja iz Radenske pobuda o boljši povezanosti z zasebnimi gostinci in kmečkim turizmom, svojih možnosti pa na tem področju niso izkoristili tudi ne trgovci in obrtniki. V mislih imajo predvsem spominkarstvo. Ob vsem tem v Radenski pripravljajo tudi nekaj novih programov že za prihodnje leto, predvsem pa boljše čase, ker bi bilo najslabše, če bi te dočakali nepripravljeni. JOŽE HAJDINJAK: NAJPOMEMBNEJŠI JE IZHOD ■ IZ A GONI JE MINULIH D VEH IN POL LET Osnovni cilj Lendavske INA Nafte v prihodnjem letu je pripraviti in uresničiti kvaliteten sanacijski program, ki ne bo sprejet samo v kolektivu, temveč tudi pri vseh tistih, ki bi naj pri sanaciji sodelovali. Nujno morajo najti izhod iz agonije minulih dveh in pol let in doseči razmere, v katerih se bodo lahko obrnili k sebi. Imajo strokovne kadre, ki jih je moč bolje izkoristiti le v nekih normalnih razmerah, kajti v pogojih, ko je bilo govora celo o stečaju, ni bilo možno razmišljati o nekih dolgoročnejših ciljih. S sprejemom nekaterih predlogov na skupni komisiji sestavljeni iz najodgovornejših predstavnikov iz Slovenije in Hrvaške v mesecu juniju se zdaj lendavski INA Nafti le obetajo nekatere perspektive. Najprej so to neka skupna prizadevanja pri prodaji opreme za rafinerijo, ki ne bo grajena, oprema pa je že vskladiščena v Lendavi. Gre tudi za zagotavljanje sredstev za plačevanje obveznosti, dokler opreme ne bodo prodali oziroma če jo bodo, kolikšen bo iztržek zanjo. Drugi izredno pomemben predlog komisije je, da bi iz I I I I I I I I I I I I I I I I I I bližnjega zebanskega polja na Hrvaškem lendavska INA dobi vala plin za sintezo metanola. Računajo, da bo ta nekoliko cenejši od ruskega že zaradi tega, ker je nekoliko manj kvaliteten, manjši pa bodo tudi transportni stroški. Strokovnjaki INA Naftaplina te dni že dokončujejo ekonomsko študijo o izkoriščanju tega plina. Po prvih predlogih je kazalo, da bo v to po-tebno vložiti ogromna sredstva 19 milijonov dolarjev in še tri milijarde dinarjev), po najnovejših informacijah pa bi vse skupaj veljalo skoraj desetkrat manj — le okrog milijardo dinarjev. Tretji predlog komisije pa je, da bi obveznosti do naftovoda reševali znotraj INE, o čemer tam že tečejo razprave. Tako v INA Nafti Lendava ocenjujejo, da se postopno le ustvarjajo pogoji za dolgoročno sanacijo. To jim je tudi spodbuda, da razmišljajo o nekaterih novih programih. Osvojiti nameravajo proizvodnjo nekaterih novih lepil, ki bodo lahko ekonomsko bolje vrednotene od teh, ki jih delajo danes. Na področju izvoza pa načrtujejo povečanje izvoza metanola in tudi različnih tipov umetnih lepil. STRAN 11 ne zgodi se vsak dan Britanska tovarna ženskega perila je pred nedavnim vrgla na tržišče atraktiven črni komplet, ki ga priporočajo — hudobnim dekletom PREKLETA OBALA (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Točno ob treh so spustili v morje sredstva, kijih bo treba izkrcati; čez pol ure se pet tisoč mož tiho približuje obali: Vsaka komanda sledi »topni-čarko« — vodiča, ki jo mora pripeljati na kraj napada. Pet minut pozneje pride do prvega spotikljaja: sredstva, ki so jih imele na svoji palubi čete Royal Regiment of Canada, so sledila napačni topničarki; minilo je vsaj dvajset minut, da se je regiment usmeril na pravo pot, kar pomeni dvajset dragocenih minut zamude. Na palubi komandne ladje Calpe so s strahom spremljali po radarju ta manever, kajti majhna napaka bi lahko tako vse pokvarila. Royal Regiment of Canada je imel namreč najogo v Le Puyu uničiti baterije Rommel in oporišče Bismarck; zaradi te zamude ne bo za Nemce napad na Le Puy nobeno presenečenje. To je bila prva nesreča. Ob 3.47 so se možje na dvajsetih napravah za izkrcavanje usmerili proti Bemevalu in kraju Belleville-sur-Mer; tedaj so zagledali nenaden blesk: topničarka, kateri so REŠITEV — Človek božji, zakaj pa sedite v tem dežju v parku na kiopi? — Veste, doma mi streha zamaka . . . PETERICA OTROČIČEV „ Igrajmo se odrasle! Tonček, ti boš referent za pomanjkanje sestavnih delov. Ne boj se, nič se ti ne bo zgodilo . . ZDRAVNIKU ZAUPNO — No, kaj pa je vam, tovariš? — Notranjih rezerv ne morem ustaviti, gospod doktor. ra ■■■ sbhk mhsm am am Mn Kje je zgornja meja ? ■ IKje je zgornja meja toplote, ko je življenje še S možno? Za mnoge oblike je življenja konec že pri 50 | stopinjah, prenekatero uniči že toplota nekaj deset _ stopinj. Nedavno odkritje bakterij, ki žive pri 250 sto- _ ■ pinjah, je zgornjo toplotno mejo postavilo tako visoko, ■ ■ da se znanstveniki vprašuje jo, ali ni navsezadnje možno ■ ■ življenje tudi v vroči notranjosti Zemlje in na planetih, ■ kot je Venera, kjer vladajo peklenske razmere. I Bakterije so odkrili v pred leti odkritih globoko- ■ morskih toplih vrelcih, okoli katerih so nastale prave. I oaze eksotičnega življenja. Ti vulkanski vrelci, bogati z ■ žveplom, so spodbudili rast posebnih oblik življenja, I vendar pa se tudi ti toploljubi organizmi ne razvijajo na m previsokih temperaturah. Odkritje bakterij, ki se ■ razmnožujejo pri 250 stopinjah, pa je svet podvodnih S vrelcev postavil zares na izjemno mesto. ■ Raziskovalci menijo, da so te bakterije najverjet- Ineje arnebakterije, se pravi organizmi, ki so ostali na ■ posebni veji razvoja in katerih membrane so povsem 1 drugačne od običajnih, tako da tvorijo zelo obstojno | strukturo pred toplotnimi vplivi. I Odkrit je je zanimivo tudi s čisto praktične plati. Ker — vročinska bakterija proizvaja encime, ki so visoko ■ odporni na vročino, bi se jih dalo koristno uporabiti v ■ industrijskih postopkih, kjer je zdaj uporaba encimov ■ zaradi vročine nemogoča ali zelo omejena. Možno pa je Itudi, da bo nekoč nastala nova plinska industrija, saj te ■ bakterije med rastjo izločajo vodik, ogljikov monoksid I in metan. Za raziskovalce izvora življenja pa nenavadni H organizem ponuja tudi zanimive iztočnice za razmiš- ■ ■ Ijanje. SMEH — Si videla, ženkica, prodajalka se mi je trikrat nasmehnila. — Samo to? Ko sem te jaz prvič videla, sem se smejala vse do večera. Igralec hoče Texas Mehiški general Santa Ana je sredi prejšnjega stoletja zgubil triletno vojno z Ameriko, zato je leta 1848 prodal velikansko območje, na katerem so danes ameriške zvezne države Texas, Arizona, New Mexico in del Kalifornije. Cena je bila smešna — 25 milijonov dolarjev. Mehika je tako izgubila svojo žitnico in ozemlje z nafto, kar še danes ni pozabljeno. Mehikanci, navezani na to zemljo, so kasneje dali mnogim krajem imena, podobna onim, ki so ostali na drugi strani reke Rio Grande. Na to zgodovinsko tragedijo pa je na najbolj svojevrsten način opozoril mladi in zelo priljubljeni Fernando Valenzuela, igralec basketbala pri klubu »Dodges« v Los Anglesu. Kot protiuslugo za svoj pristanek, da bo igral pri omenjenem klubu je zahteval, da ZDA Mehiki vrnejo Texas! Dvignil seje prah in vse skupaj so ugladili s trditvijo, daje Valenzuela »nezrela osebnost.« General Santa Ana seje ob tem verjetno obračal v grobu: Valenzuela je dobil za enoletno pogodbo milijon dolarjev, on pa je prodal kvadratni meter za borih deset centov. Vrtnar John Edwards iz Wrexhama v Severnem Walesu ima svojevrstne probleme s svojimi, meter dolgimi brki. Kadar jih hoče pokazati, mu morata njegovi prodajalki pomagati, kot to vidite na sliki SK Drugje smo prebrali Neki Douglas Crabbe (34), voznik velikega tovornjaka s prikolico, je vozil tovore iz enega konca Avstralije'na drugega. Ker je takšna vožnja zelo dolgočasna se je nekoč odločil, da bo spremenil način vožnje. Ustavil se je skoraj pri vsakem motelu in nekaj popil. Ko je bil že proti koncu vožnje in samo še en motel je bil pred njim, si ni mogel kaj, da se ne bi ustavil tudi v tem. Gostilničar je opazil, da je voznik, že precej okajen, zato mu ni hotel dati pijače. Užaljen Crabbe je sedel v avto in se nekajkrat s polnim plinom zaletel v kantino. Rezultat: šest mrtvih in 13 težko ranjenih. XXX V newyorskem živalskem vrtu imajo tudi.krave, konje in ovce. XXX Prva tovarna vžigalic na Balkanu je pričela delati leta 1856 v Osijeku. XXX Američanka Ruth Drown sodi med največje šarlatane v medicini. Preko malih oglasov je vabila bolnike, naj ji pošljejo vzorec svoje krvi, ozdravila pa jih bo preko radijskih valov. Preko 30 tisoč naivnežev je na Ruthin žiro račun plačalo 560 tisoč dolarjev. sledili, se je znašla prav sredi petih nemških ribiških ladij, popolnoma oboroženih. Bila je res prava nesreča, ko je ena od ladij vrgla v zrak bengalično raketo, ki je razsvetlila prav tisti del morja; na dese- Trupla kanadskih vojakov in uničeni tanki na obali pri Dieppu za svoje mornarje. Dvajset ladij za izkrcavanje se. hitro razkropi; v morju vlada nepopisna zmešnjava. V Londonu delajo veliko reklamo za kolesa, kijih lahko poganjajo z nogami. lahko pa voznik vključi tudi 12-voltno baterijo, ki zmore 77 kilometrov brez dodatnega polnjenja Samo majhen čoln se še prebije k svojemu cilju. Naloži sedemnajst vojakov in tri oficirje, kar je res siromašna sila za uničenje Goebbelsove baterije, njeni topovi bi lahko onemogočili vso akcijo. Sku morejo poslati niti enega strela na ladje, tako so zaposleni s soočenjem tiste dvajseterice, ki so se odločili, da bodo drago prodali svojo kožo. Čez nekaj časa najde svoj cilj še drugihceplje% polovica s sperm lineSe^ Je podgan je po jalovin parjenju. post< posebno je.Sih,ki^d plodnost pn z jan P gj-dajali sperma Jovi ovulacijo. V nj a5h I kl nalnih izločkih^teR^-cejšnje .kol*enčice' f0& uničujejo se p(>' oti ,dyce domneva- tejesa PoSt. imunska rea^and P*° k^ spermi zma ^ajaSfl°7prt; Ni še P°Poln“ deluJe'bi ta mehanizem ja h ebi S«* K'»K *•£> ženske lahko c prep^ sperme. kar meto^ih kontracepijska n dar ugotovitve- n z pr-li i Ki h*1 lahko le deim’ veka. STRAN 12 VESTNIK, 10. za vsakogar nekaj nasvet za vas JEJMO PREUDARNO Za vsako prehrano, če smo zdravi ali bolni, je pomembno, da je uravnotežena. Organizmu mora zagotoviti ustrezno količino in kako-'rost hrane. Poleg tega pa mora biti prilagojena človekovemu življenju ,n delu (režim prehrane). Neustrezna lahko zavre fizični in duševni razvoj, poslabša delovno storilnost in dobro počutje ter odpornost or-lanizma. Le dobro hranjen organizem lahko pripomore k hitrejšemu ozdravljenju in dobri kondiciji Zdravju. organizma oziroma pozitivnemu Uravnotežena prehrana se I nanaša na posameznika, zato ne I Pozna šablone. Priporočila za | oskrbo s hranljivimi snovmi — normativi — so le nepogrešljivo I okostje uravnotežene prehrane. " Ne moremo se jih slepo držati. Upoštevati je treba še druge (dejavnike, ki vplivajo na izkori-ščanje hranljivih snovi. Priporoči3 navajajo pravzaprav mini-malne količine, povečane z (varnostnim faktorjem, za posamezne hranljive snovi, ki jih morn človek dobiti s hrano, da ne Pride do znakov pomanjkanja. Pri odraslem človeku je prvi ■ Wak utrujenost; le-ta je pogosto I vzrok slabega počutja, manjše | storilnosti, nezgod in padca kon-®dje ter odpornosti organizma. I Človeški pa tudi živalski orga-mzem nimata potreb po določe-™h živilih, temveč le potrebe po kemični energiji hrane in po I Socialnih hranljivih snoveh. To Pomeni, da je mogoče potrebe-vsakega človeka po hrani zado-st>ti z naštetimi možnimi kombi- I Mijami živil in da je živila mogoče tudi dopolnjevati s Pmrebnimi organskimi in anorganskimi snovmi. Obroki hrane (hranila, živila, jedi) pa morajo I "i tudi primerno časovno I ^razdeljeni, prilagojeni člove-I °vemu delu in življenju. . uravnotežene prehrane, 1 lahko še od primera do I mlniera Prilagodimo človekove-1 mu načinu življenja, delu, rekre-L lvno-športni dejavnosti oziro-aUU(h vrsti in stopnji obolenja bolezenskega stanjrf, nam ra- bijo kot osnovno vodilo pri stavljanju zdrave prehrane. se- Priporočena merila uravnotežene prehrane. Žita in žitni izdelki: Štiri ali več porcij na dan. Vsak dnevni obrok lahko vsebuje jedilo iz žitnih izdelkov. Sadje in zelenjava: Vsaj trije glavni dnevni obroki hrane naj vsebujejo sadje ali zelenjavo ali oboje. Uživajmo čim več surovega sadja in zelenjave. Meso, jajca, ribe, drobovina, stročnice itd. (beljakovinska živila): Vsaj enkrat na dan uživamo živila beljakovinskega izvora. Dovolj je, če zaužijemo dnevno od 90 do 120 gramov masla ali 180 gramov rib. Jajca zamenjamo z okoli 40 gramov mesa. Mleko in mlečni izdelki: Okoli četrt do pol litra mleka ali več na dan za odraslega človeka. Okoli 30 gramov polmastnega sira zamenjamo s četrt litra navadnega mleka. Maščobe (olje, mast, margarina, maslo itd): Najmanj eno žlico dobrega olja ali dietne margarine na dan. Fizični delavci, nekateri športniki in sploh vsi, ki so vsak dan aktivni, lahko dnevno zaužijejo tudi več žlic maščob. Sladkor, med, marmelada, želeji itd.: Dnevno lahko zaužijemo okoli 50 gramov sladkorja za sladkanje kave, čaja ali v obliki sladic. Večje količine sladkorja lahko priporočamo fizičnim delavcem, športnikom in vsem tistim, ki so vsak dan telesno aktivni. Poleg omenjenih živil lahko naša prehrana vsebuje tudi poljubno količino domačih začimb (glede na okus hraneiin tudi zmerno količino prave kave (npr. eno do dve skodelici na dan). Izjemoma lahko pijemo tudi zmerne količine alkoholnih pijač (vino, pivo) od 2 do 3 decilitre na dan, priporočamo pa sadne sokove in druge brezalkoholne pijače. Žganih pijač pa se izogibamo. Število in čas dnevnih obrokov hrane: Dnevno jih zaužijemo od 3 do 5; razmak med'obroki naj bo od 3 do 5 ur. Vrsta in obseg dnevnih obrokov hrane: (zajtrk + malica; ko- povečerek): Vsaj dva dnevna obroka hrane naj vsebujeta sadje ali zelenjavo ali oboje skupaj (bolje pa vsak obrok hrane), meso ali ustrezne zamenjave in mleko ali mlečne izdelke. Priporočljivo je, da imamo na teden od 4 do 5 mesnih dnevnih jedilnikov, enega ribjega in 1 do 2 brezmesna dnevna jedilnika (fižol, leča, grah itd). - Uporaba soli: Praviloma ne uživamo preveč soljenih jedi oziroma le poredkoma. Hrane tudi ne dosolimo. Le težji fizični delavci, športniki ali vsi tisti, ki se ob telesnih dejavnostih zelo znojijo, lahko zaužijejo dnevno tudi več krožnikov slane juhe. Konzistenca hrane: Uživamo zlasti trdo hrano, meso v kosu; predvsem čim več surove zelenjave in sadja. Ce hrana odstopa od okvirno priporočenih normativov, skušamo popraviti napake v dnevnem prehranjevanju. Uživaj mo primerno ,,razredčeno” hrano: Sodobno življenje v civilizirani družbi, z veliko čistih živil, zlasti sladkorjev, maščob in alkohola, je energetsko zgostilo našo vsakdanjo prehrano ter s tem preseglo mehanizme praznjenja želod- ca in preobremenilo našo presnovo. Posledica tega so civilizacijske bolezni in povečana telesna teža z vsemi posledicami. Angleški strokovnjaki so ugotovili, da debeli ljudje, na splošno, zaužijejo volumensko manj hrane kot suhi, toda njihova hrana je v poprečju energetsko gostejša. Hitrejša izpraznitev želodca zelo koncentrirane zaužite hrane naj bi poleg povečane obremenitve presnove povzročila tudi hitrejši občutek lakote. Ugotovili so tudi, da ima pretežno balastna prehrana (hrana z veliko sadja, zelenjave in črnega kruha ter stročnic) v prehrani človeka pravzaprav le ta pomen, da energetsko in hranilno razredčuje dnevne obroke in s tem upočasni vsrkavanje hranil ter razbremeni presnovo. Taka prehrana je varovalna za presnovo in vzdržuje normalno telesno težo. Zelo težko fizično delo in šport pa narekujeta bolj koncentrirano hrano oziroma hitrejše praznjenje želodca ter s tem tudi hitrejšo in obilnejšo ponudbo hrane presnovj. Zdravi ljudje, ki uživajo energetsko zelo gosto hrano, pa niso debeli, so gotovo vsak dan telesno aktivni. Prav zaradi tega so nekatera mnenja, da sta poleg energetskega dejavnika za vzdrževanje telesne teže odločilna predvsem redna prehrana z ustrezno energetsko gostoto in redna telesna dejavnost. Energetsko razredčene jedilnike lahko sestavimo zelo preprosto: vsak dnevni obrok mora . vsebovati zelo redke jedi (jušna-te) ali pa obrokom dodajamo sadje in zelenjavo. Iz energetsko zelo gostih živil (mastne jedi, sladice) pripravljamo jedi tako, da jim dodajamo energetsko redkejša živila (sadje ali zelenjavo), npr. sir in sadje. Dr. D. vsak petek od 16.30 do 17.00 na Radiu Murska Sopota Lestvica tega tedna: 1. PRIZNALIN . . . (PRIZNAJ . . .) — Inspiracija 2. ŽENSKE NAVADE — Kri 3. GLAVNOM ULICOM — Parni valjak 4. OSTANI Z NAMI — Andrej Šifrer 5. NE MI DIHAT ZA OVRATNIK — Lačni Franc Nagrado Elektrotehne iz Murske Sobote ta teden prejmeta: MARIJA PODLESEK, Sebeborci 4, 69221 Martjanci PALFI SIMON, Tomšičeva 41, 69220 Lendava Nagrado lahko dvignete na uredništvu Radia Murska Sobota Naša nova predloga 1. SUBI-DUBI-DU — (Alen Slavica) 2. TI ZRA01S ZRAKE KROŽ ZRAK — Film Vaše glasovnice (dopisnice) pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: Za pet najpopularnejših. varstvo pri delu Elektrika je nevarna r8ovinP S tehničnimi in gos-a" Pr*Pom°čki so v -'žene k nekoliko bolj kot pred meseci. s. Hile kratkim spet Sjrterimi HkuZa'ne strojčke, s 5 blatne ko režemo kpuh. •• meso (brez kosti ha-^bno a k živila na /jbeč is Jelino rezine — e, del,,; te'Hmetrdv. Strojih. p°b pritisku na ga 220-voltni Kl0v. RpN1 teregamočje 120 pomi-Ha?rinier š ?a katere daste. ^'■^18 nJ”0' ^Prej 'n sir-ai ni '-P3 seveda proti te. D>. DkL ahko emelJIto očis-Strrjpamete rezalno k^Oo Pteek stane okrog Labk0 N. uza darilo. _ Zakaj je elektrika nevarna? Če gre električni tok skozi naše telo, nam lahko poškoduje kožno tkivo ali nam kožo opeče. V hudih primerih nam koža celo zogleni. Poškodo: vana koža ima poseben lečast znak, ki ga zdravniki imenujejo električna značka. Če teče elektrika skozi mišice, v njih nastane krč in zaradi njega dostikrat predmeta ne moremo izpustiti. Če teče elektrika skozi prsni koš. nas lahko trzanje prsnih mišic zaduši. Hujše je. kadar teče elektrika skozi srce. Zaklopke pri srčnih prekatih začno trepetati.' srce ne deluje pravilno. Organom ne pošilja dovolj krvi. Če imajo možgani premalo krvi — premalo hrane — pademo v nezavest. Električni tok po žilah nam začne razkrajati kri in snovi v celicah organizma, ki so bistvenega pomena za življenje. Posebno nevarna sta enosmerni in nizkofrekvenčni tok. Visokofrekvenčni toki pa pri določenih pogojih niso ne- Z dobro voljo na vami in jih uporabljamo celo za zdravljenje. Kdaj pride do električnega toka skozi naše telo? Kadar smo nepazljivi, kadar imamo opravka s pokvarjenimi električnimi napravami ali če z njimi ravnamo zelo nespametno, se prav lahko zgodi, da steče elektrika skozi naše telo. Vsaka električna naprava se lahko pokvari, ne da bi mi za to vedeli. Najbolj pogosto se pokvari izolacija in tako naprava trese, kot pravimo. Posebno nevarno je. če se pokvarjene električne naprave dotaknemo z eno roko, z drugo pa držimo za vodovodno ali pa plinsko instalacijo ali pa Za grelec centralne kurjave. Posebno nevarno je. kadar.steče elektrikaskozi obe roki in skozi srce. To se dogodi tedaj, ko se z eno roko dotikamo pokvarjene naprave, z drugo pa kakšne druge kovinske napeljave. Nevarnost je večja, če stojimo na mokrem kamnitem podu, in manjša, če stojimo na suhih lesenih tleh ali pa tekaču iz plastične snovi. V vseh pri- merih pa je manj nevarno, če se naprav dotikamo le z eno roko. Ali je vsaka elektrika nevarna? Ni! Vsakdo ve, da navadna žepna baterija ni prav nič nevarna. Celo zjezikom se lahko dotaknemo obeh polov, pa nas le malo »zaščemi«. Žepna baterija ima majhno napetost, samo 4.5 voltov. )Tudi galvanski člen in avtomobilski akumulator še nista nevarna, ker imata majhno napetost. Višje napetosti pa že postajajo nevarne. Dognali so. da otrokom škoduje že napetost 25 voltov, odraslim pa šele 50 voltov. Če je pri tem električni tok večji kot 25 tisočink ampera, to je 250 miliamperov. in če teče dalj časa kot 2 desetinki sekunde skozi naše telo, je ..smrtno nevarno. Kdor ima vlažne roke ali noge, bo elektriko bolj občutil, kot tisti, ki ima suhe. Suha koža je za -elektriko mnogo manj prevodna kot vlažna. Varnostni ukrepi: izoliranje električnih delov, uporaba male napetosti. zaščitna ozemljitev, ničenje itd.' sestavil Marko Napast bolezensko nagnjenje h kraji orientalska sladica jezero v sev. Italiji razbitost glas, zvok sporo-č ilo, oznanilo frankovski vladar fino brušeno steklo otok v Jadranu zmes azbesta in cementa ograja okrog vrta predlog urad, pisarna tupoljev ograja za živino prebiva- lec Istre oksidi razvaline gradu Pri Ribnici izraz pri igrah z ž ogo meter A del sobe posoda za ž ga-njekuho uradni spis makedon sko kolo albanska reka departma v severni Franciji Thomas Dvlan Velika-novič filmska igralka Ida Kravanja i I sibirski veletok I aluminij važ no ž ivilo REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: oktober, toaleta, opravek, ne, kri, žreb, NT, u, način, pinceta, AD, hi, NEP, Aka, čarodej, ilegala, čik, Ras. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LJUTOMER RAZPISUJE za šolsko leto 1983/1984 — eno štipendijo za študij na PA — glasbeni pouk — eno štipendijo za študij na PA — matematika — fizika Kandidati morajo za štipendiranje na obrazcu DZS 8,40 — ,,Vloga za uveljavljanje socialno varstvenih pravic" priložiti: — fotokopijo dokazil o učnem uspehu — potrdilo o premoženjskem stanju. Prijave bo sprejemala OIS do 15. 11. 1983. . delo budilko, da nas bo zbudila vsaj deset ™™gaPsoka ali ki EV ,am Popijrno takoj kozarec mineralne vode, sadneg pripravljenega v termos steklenim. Kozar p 8a tudi k dobremu odvajanju. se ^e^'^Drh si dobro Pretegnim° PrS,ee»uioča8je mlačna prha. šUJh Vse tp.h°> če nam ne godi. Prav tako osvežuj z osvežujočim ’’’C ’ zdr®“ z grobo rokavico in ga namažimo z M m otionom. ’dkar'tn° it?i « °m stoPimo k odprtemu oknu m ^^prebujanjem ‘Mthmmo ter medtem hodimo po prstih. Med prei Lahi lrn° na l0’ da nas čaka dolgočasno delo. 7°temo tudi dve jajci ali košček šunkehrano Pr Žv^10 Pomembno e da zajtrk v miru zaužijemo PKi erimo. Tak0 pripravljeni bomo delovno sposobni ---------—-----------" 1983 ----- PTIČJE MLEKO Sestavine: pol litra mleka, 3 jajca, 5 žlic sladkorne moke, košček vanilije, 2 žlici kristalnega sladkorja, rum. Tri rumenjake zmešamo s tremi žlicami .sladkorne moke. Mleko prevremo z dvema žlicama kristalnega sladkorja in z vanilijo. Medtem stepemo zelo trd sneg iz beljakov z dvema žlicama sladkorne moke. Z žlico, namočeno v mleko, režemo žličnike iz trdega snega in jih polagamo v mleko, ki vre. Le nekaj trenutkov jih pustimo v vrelem mleku, z žico previdno obrnemo in po nekaj trenutkih poberemo iz mleka. Hkrati kuhamo samo 2 do 3 žličnike. Iz mleka pobrane žličnike zložimo v skledo, v kateri bomo servirali. Ko smo vse žličnike skuhali, mleko malo ohladimo. Medtem zmešajmo rumenjake, jih počasi vlijmo v mleko, stalno mešajmo in prevrimo, dodajmo rum in vlijmo ' na žličnike. Ohladimo in servirajmo. Lahko okrasimo z olupljenimi in narezanimi mandeljni in s presladkorjenimi višnjami. Poskusite! STRAN 13 VEČER MRTVIH Čez pokopališče tiho veter veje, visoke smreke glasno vrše. Zabevska pes med hišami nekje, spomin boleč na dan privre. Na zemljo lega mrak. Ko izgine belina dneva, ko v vejah veter več ne šelesti, takrat v srcu je tesnoba — tesnoba turobne noči. V noč brlijo drobne lučke in v gomile črne svojci strmijo. Jesenski mraz zajeda se v obraze, plamenčki drobni gorijo, zbledijo. Spomini nepozabni polnijo srce ... Zakaj nihanje vrb več ne blesti? Čemu osamljene ptice krik v noči ljudi srhljivo spreleti? Spokojnost, črne sence ... Molče, med vrvežem usihajo v temi, kot plamenčki ugašajo v tišini nemi. Srečala sem I srno ekega dne. ko je bili sončen jesenski dan,« sem šla v gozd. Med potjo" sem opazovala drevesa. _ živali in rastline. Naenkrat! sem zagledala smo. ki jel bila lepa in vitka. Ustavila« sem se. Opazovala sem srno. Bila sem neprevidna! in stopila sem na suho vejo. I Takrat je srna ž ušesi zas-! trigla in zbežala. Veselo sem se vrnila domov in I pripovedovala o srni. Valerija Koltaj, 4. raz.! OŠ Bratstvo in enotnost Prosenjakovci I Gabrijela Vučak, 7. a OŠ Cankova Srečanje z vrtnarjem Tisti, ki ne pozna balade Knezov zet, naj jo hitro prebere. Vrtnar iz pesmi se želi poročiti s knezovo hčerjo, kar ga stane življenje. Sprehajam se po poti, ki vodi skozi gozd stoletnih hrastov. Ti velikani naslanjajo svoje trudne veje na ramena mlajših bratov in tako uveljavljajo svojo moč in veličino. Naenkrat se pojavi sredi teh hrastov mladenič, ki stopa proti meni. V roki nosi šopek rdečih vrtnic, ki se svetijo v rosi kot biseri. Nenadoma me prešine. ,,Spoznala sem mladeniča; bil je vrtnar, knezov zet. Ustavil se je pred mano in mi pomolil vrtnice. Bila sem neznansko začudena. Ko je to opazil, mi je rekel: ,,Vsako leto zapustim svoj grad na vrhu hrasta, da darujem svoje najlepše rože obiskovalcu tega gozda." Zanimalo me je, kako živi kot knezov zet. Odgovoril mi je, da je zdaj kralj, pa se vseeno ne more odpovedati vrtnarjenju. Radovednost mi ni dala miru. Z zapletajočim jezikom sem izmomljala: ,,V šoli smo se učili, da si mrtev, ker te je knez ubil. Ali to ni res?" ,,0h, deklič! Knez me je res povabil na lov, ker se me je hotel znebiti. Ko sva odjezdila v gozd, se je že temnilo. Bil sem zelo srečen, da me je doletela čast spremljati svojega gospodarja na lov. Mirno sva jezdila in oprezovala za volkom. Nenadoma je knez vzkliknil in mi rekel, naj skočim za grm, češ da tam volk trga jagnje. Radovednost me je gnala naprej. V trenutku, ko sem stopil h grmu, sem v glavi začutil neznansko bolečino: pekočo in topo, kot zaveso sem videl knezov mašče- ^Prišel je k meni, me zgrabil # roko in me vrgel v Kolpo Ledenomrzla voda mi ja toliko moči, da sernpovaDU sabo še svojo ljubico." . Nenadoma se je vrtnar stre . kot da se je zbudil iz težkih ' pa vzkliknil: ,,Joj, ram. Žena me pravkar K •. Nenadoma je, tako kot sej P pojavil, zdaj izginil. je Slišala sem le se šele e l. listja in zdelo se mi je, da pt vzklikajo: ,,Hu-uh, knezo hu-uh, knezov zet."|renaškaper Osnovna šola Grad 1-b BOGATA JESEN N „„ Jeseni pospravljamo sadje in poljske pridelke* N® na sadimo motovilec in solato. Na poljih sejemo rž in pse®1 spet travnikih pa kosimo travo in gnojimo, da bo drugo let bujno zrasla. V sadovnjaku bomo kmalu čistili dreve , presajevali in sadili nove sadike. Jesen je zares bogata. , a PRISLUHNITE NAM! Smo srečni in svobodni otroci tega stoletja. Hodimo v šolo, smo siti, zdravi in smo vsi enakopravni. Toda povsod ni tako. Mnogokje po svetu umirajo otroci od lakote, umirajo od bolezni, so nepismeni, prepuščeni sami sebi, opravljajo deta, ki škodujejo njihovemu zdravju, so predmet trgovine. Zato je Generalna skupščina Združenih narodov 20. novembra 1959 soglasno sprejela in razlasila Deklaracijo o pravicah otroka. V deklaraciji so zapisane pravice in svoboščine, ki jih morajo uživati vsi otroci brez izjeme in brez vsakršnega razločevanja glede na raso, barvo, spol, jezik, vero, politično ali drugačno prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okoliščino, bodisi otroka samega ali njegove družine. Otroku sta potrebna ljubezen in razumevanje, zato mora uživati posebno varstvo ter se mu mora omogočiti, da se bo v svobodi in dostojanstvu . razvijal fizično, psihično, moralno zdravo in normalno. Mora imeti pravico do državljanstva, ustrezne prehrane, razvedrila in zdravniške nege. Ce je otrok fizično, mentalno in socialno prizadet, mu je treba nuditi posebno nego in vzgojo. Imeti mora pravico do šolanja, kajti le tako bo postal koristen član človeške družbe. Otrok je izpostavljen vsem nevarnostim in okrutnostim, ker se ne more braniti. Zato ga je treba obvarovati. Nikakor ne sme biti predmet trgovine: Nam se mogoče zdi to čudno, ampak v drugih deželah so se ohranili običaji iz sužnjelastništva, ko so ženske, otroke in tudi moške prodajali. Otrka je treba vzgajati v duhu razumevanja strpnosti, prijateljstva med narodi, miru in občega bratstva ter v zavesti, da naj bodo vse njegove sile in njegova nadarjenost v službi človeka. Le pod takšnimi pogoji bo ves svet živel v miru, bratstvu in sreči. Vsem otrokom sveta želim, da bi živeli v miru, sreči in enakopravnosti. OŠ Tanja Šimonka, 7 c Drago Lugarič Lendava BESEDA DVE O.-: NARAVOSLOVNI DAN - V sredo smo se s avtobusom odpeljali v Šalovce. Tam smo se kmalu ^pefl sprijateljili z učenci matične šole. Pred nami je bil pej naravoslovni dan. Razdelili smo se v štiri skupine m odpravili v gozd, kije ves žarel v lepih jesenskih barva ■ vj skupina je imela določene naloge in kmalu smo pos a raziskovalci. Zbirali smo gozdne sadeže, plodove, v^Jlce’ jela Vse to smo v šoli razstavili in poročali o opravljen e bi Spoznali smo, daje gozd naš velik prijatelj, brez katerg mogli živeti. (SUZANA LAINŠČEK, 3. raz. OŠ Dolencvpfed O NAŠEM VELIKEM JEZIKOSLOVCU po. kratkim smo imeli pravi kulturni dan v tem šolsk■r,rejsm° svetili smo ga Franu Miklošiču doma iz Radomerja. N ®J P ' nje-si v galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru ogledali raz ,. govih del in spoznali, daje bil velik jezikoslovec, z11®”5 vrata Ž®* Obiskali smo tudi njegovo domačijo, vendar so m la zaklenjena. (Člani literamo-novinarskega krožka O Ribič Cezanjevci) ^jjžnico^ NAŠA KNJIŽNICA - Obiskali smo šolsko knj njej je veliko debelih in tankih knjig. Na stenah so P^jmivo slike in knjižni ovitki. Knjižničarka nam je prebrala zgodbo. (MONIKA ŠALAMUN, 2. raz. OŠ Stročja va j Paul Busson —-----—.........— T"-. PORNIK MELHI0R.=—: Vse, kar so v skupnem zaporu počele, je imelo samo namen, da bi čim bolj vedro in neprizadeto prebili mračne in obupne dni pred žalostnim koncem. Nekateri možje so prevzeli nalogo družabnikov in skušali razvedriti vsakogar, ki je umolknil in začel razmišljati. Plesali so menuet in gavote, vadili domala opuščeno pavano, peli, igrali za stavo ali pa navajali spolzke dogodivščine in šale. Čeprav takšno vedenje ni prijalo moji resnobi, sem se mu prilagodil, da si skrajšam čas. Še manj ugodno pa mi je bilo vzneseno spominjanje mladega grofa na čas, ko mu je eden izmed uglednih sorodnikov iz Normandije za zabavo ustrelil krovca, ki je delal na grajskem stoplu. Nek drugi veljak se je baha! zaradi privilegija, ki mu ga je užival eden izmed članov rodbine po odloku Ludvika XIII, po katerem je sme/ vsakokrat po lovu, če ga je zeblo v noge, na licu mesta razparati dva kmeta in si v njunem drobovju segreti hladne noge. Pri takšnih govoricah nisem vedel, čemu naj se bolj čudim: zasljepljenosti ljudi, ki so dopuščali takšne privilegije ali nepopisni potrpežljivosti ljudstva, ki je do skrajnosti, za ceno zadnjega kosa kruha bilo ostalo zvesto takšnim oblastnikom. Čeprav nisem odobrava! pouličnih zverinstev, sem zopet ugotovil, da se je v Franciji silno krčevito in po naravnih zakonih uveljavljala nujnost samo kot učinek vzrokov, ki so te brezbrižnike celo užalostili. Pomiloval sem žene, zaprte v tej ječi, in starce, med katerimi sem odkril tudi splošno znanega dobrotnika grofa Merigneta. Toda med zaporniki so bile tudi osebe, ki so razen plemstva domišljavo prezirale in predrzno podcenjevale vse nižje stanove, odklanjajoč tudi znanost in umetnost, če nista služili njihovim razvratnim in zaupnim potrebam. Zato jim usoda ni bila krivična. Značilno slovesno razpoloženje so mi vzbudile besede, napisane na steni z rdečilom: „ Preštet, pretehtan in za prelahkega spoznan." V poznih popoldanskih urah je zastri ječo čedalje temnejši mrak. Obrisi vseh predmetov so se ublažili, le v enem izmed kotov je gore! košček sveče. Polagoma sta izumrla smeh in govorica. Nekateri so se zbrali v skupine in se zaupno šepetaje razgovarjati. Hitro so použili bedno hrano, ki sta jo prinesla ključarja na deski v umazanih posodah. Prazne posode sta ključarja zopet odnesla. Potem so se priporniki zvečine zleknili po pogradih ali pa po. opečnih tleh, da bi se zatekli v svobodni svet sanj. Ostali so šepetaje molili in prebirali jagode rožnih vencev. Poiskal sem si mesto na drugem koncu ječe in sčdel. Z otiranjem sem skušal zmanjšati otekline, ki mi jo je bi! povzročil siloviti udarec. V polmraku sem opazil, kako se mi je bližal mož s pručko in naglo prisedel. „Čeprav vam morebiti netim razmišljanje, bi rad z vašim dobrohotnim privoljenjem obravnaval z vami nekaj vprašanj, ki so zame sila pomembna." Lahno nejevoljen sem skušal razločiti nadlegovalčeve poteze. Ugotoviti pa sem mogel le to, da ni več mlad, in da je s svojima belima suhima rokama oklepal kolena. „Rad vam pomagam", sem pritajeno rekel, da ne bi zmotil počitka sotrpinov. Neznanec mi je še bliže primakni! pručko k sedežu in mi razburjeno šepeta!: „ Kolikor je mogoče predvidevati nam je vsem usojeno v nekaj dneh umreti. Zame ni nič strašnega, če bomo usmrčeni preje, nego zahteva narava. Vznemirja me pa drugo vprašanje, gospod. Kaj pa se bo zgodilo, potem ko bo sekira presekala naravni tok med možgani in najmanjšimi deli telesa?" ,,Vsak zdravnik vam lahko pove". Sem mu odgovoril, ,,da nastopi potem ono, kar se imenuje smrt." „Kar se imenuje smrt!", ie zasika! tujec poleg mene. „AH niste še nikoli opazili, da so odrezane glave še žive? Mar veste, da sukajo oči, naježe lase, da lahko grizejo stene košare? Mar veste, da pogledajo tistega, ki jih kliče po imenu, in da oblikujejo z ustnicami razločne besede, če jih vprašamo? Kako? Ne govorite mi, spoštovani gospod o Ga/va-nijevih žabah! V tem primeru gre za sposobnost mišljenja, za zavest —--------" „Pravzaprav gre za prazne marnje", sem reke!. „Ceprav dopuščam, da odrezana glava še misli in skuša delovati, je takšno stanje mogoče zaradi prekinjenega dotoka krvi le nekaj minut. Potem pa nastopi mirovanje." Mož se mi je s pručko še bolj primaknil. „Prav, prav", je razburjeno povzel. „Ne baviva se več s pripombo, ki ni pomembna. Kaj pa je smrt? AH umre telo in se duša osvobodi, ali pa sta duša in telo eno, tako da hkrati umreta? AH mi lahko date zadovoljiv odgovor?" Izpraševalčeve zadnje besede so zvenele moledujoče. V ječi je zavladala tišina. Slišati je 'bilo samo korake straž in lahno dihanje spečih pripornikov. ,,Ker bi vsekakor radi izvedeli za tuje mnenje, vam bom odgovoril. Spoštovani gospod, mislim, da je duša po telesni smrti prosta, in da se vrne v sklad življenja, iz katerega je izšla", sem obzirno povedal. Silovito je zmaja! z glavo: „ Tako govorijo duhovniki vseh veroizpovedi. Nihče si ne more predstavljati tega, kar omenjate. Kaj pomeni povratek v večnost? Brez čudovitega ustroja možgan se duša ne more izražati. V kaj pa se spremeni? Mar postane zračni vrtinec? Mar se pretvori v oblak dima ali v prozorni eter? Kam pa gre?" Zdelo se mi je, kakor da govori nekdo v meni. Nikdar nisem bil mislil kaj takega, akoravno sem ime! občutek, da sem to misel stalno nosi! s seboj. Tujec se je prisiljeno zasmeia!. „Pravite, da preide v novo posodo, torej v novo ^ng je vendar nesmisel. Število umrlih je tolikšno, da niti izmed njih ne more dobiti novega bivališča." ^0 Prisluhnil sem notranjenemu odgovoru. „Kd° ta ohrani zavest o svojem zemeljskem bivanju preko s > se bo v človeškem telesu ponovno rodil. V to mozn rujem." a/ po „!n če bi bilo temu tako, kolikokrat bi se m vašem mnenju vrniti?" „ Dokler si ni očisti/ duše", sem prevzet odvrnil- „ Kaj pa potem?" g Je/ „ Potem počiva duša zavestno v izvoru, tudi je." ‘ ./ 'h Sogovornik je zamahni! s pestjo po svojih ^°en'\tvo^. „ Stare zgodbe! Očiščen, čist. Kaj pa je s sov, Kaj je z žgočim poželenjem po maščevanju, z °jjo!^" preživi konec; z upanjem, da bi se mogel tisočkrat o ^0 „ Te madeže je treba izbrisati", sem govori! na P notranjega glasu. „ Očistite se v vicah!" ^uho^ „ V vicah?" je vzrojil. „ Govorite kot katoliški Kje pa so te.slavne vice?" u ali „ Tu. Predstavlja jih življenje v človeškem tee pa----------" „AH pa ?!" „AH pa v živalskem telesu", sem rekel in vid^ solzi, ki sta kanili iz grdih, okroglih papagajevih „ Vi samo zatrjujete, jaz pa hočem gotovosti, 1 trdo- vratno zahteval poznejši družabnik. n0. . namreč H „ Gospod, nahajamo eno samo gotovost, tovost izkustva ali pa vere. " Tako sem pripovedoval. „ Pravljice, gospod, same pravljice. P°ve^Ladj. ^^gi kaj je po smrti: nič. Prav ta ugaslost mes ?g ne vam videz, kakor da bi vas nikoli ne bilo. 1 J groznega. Tega mi ni treba verjeti. To vem! /z „ Zal mi je, da vam nisem mogel nuditi ve ^jud^ povzel, močno ganjen. „ Sam sem kriv!" me / Gaud^^g govarja/. „Pred nekaj dnevi sem govoril z očeto ^^g-ki so ga že usmrtili. BH je visokorasel, sivi ^gStega. častitljiv duhovnik. Prizadeval si je potolažiti 9 qovo!" ai zača, ki je bi! obsojen zaradi prostaških zločino j^gp p9^ je o neskončni, večni božji dobroti. Grbast/ ^^1; a hote! o tem ničesar slišati. Neprestano je , Konec! Konec je! Ni nesmrtnosti. 0, bog, no9 arg-mnč?"ser" „ Cernu pa je potem klicaj boga na pom šal. STRAN 14 VESTNIK, sport STABILIZACIJ a v telesni kulturi HOKEJ NA TRAVI Obnašajo se varčno Mulo'nerska občina sodi med tiste v Sloveniji, ki zelo malo f^t^ daje za telesno kulturo. To je mogoče sklepati po sprejeti od ^ntstoPnik ki je najnižja v Sloveniji. Poleg tega pa morajo še anutlete za izgradnjo športnih igrišč pri osnovni šoli una Cankarja v Ljutomeru, kar še osiromaši že tako pičla fi-cii k sree^,va- Zato v ljutomerski občini niso sprejeli stabiliza-Pr°grama, ker menijo, da se že vrsto let obnašajo stabi-aci/sko,. celotna telesnokultuma dejavnost pa poteka na ama-‘erski osnovi. tgL ^iub takšnemu stanju pa si prizadevajo, da bi v športno in ttjeacijsko dejavnost pritegnili čimveč delovnih ljudi in občanov. Lato prirejajo razne trimske akcije kot so kolesarjenje, hoja, Pralne tečaje, dobro pa imajo razvite sindikalne športne igre, ki ^l.-t0 privabljajo več zaposlenih. Na področju kvalitete so ^taj največ dosegli v kasaškem športu in odbojki. Kot je znano Ntomerski kasači sodijo med najboljše v državi, odbojkarji pa v sezon‘ nastopata v drugi slovenski ligi — vzhod. Zal pa so P deležni minimalne finančne podpore od Telesnokulturne (L, ^njSH Ljutomer, ker pač ta nima denarja in dobivajo le toliko, zadošča le za prevoze. j. . ^^utomerski občini v prihodnosti ne načrtujejo večjih vlaganj v^sn°Lultume objekte. Sofinancirali bodo le izgradnjo telo-igri^6 v Križevcih pri Ljutomeru in pa izgradnjo dveh teniških g \ v Ljutomeru, za kar je veliko zanimanje med ljubitelji tenisa. skutVa poskušali dobiti od delovnih organizacij in krajevne Murska Sobota četrta v Avstriji Ob 30. letnici HK Wiener Neudorf v Avstriji je bil hokejski turnir v dvorani, na katerem je sodelovalo šest ekip iz ZR Nemčije, Italije, Avstrije in Jugoslavije. Našo državo je predstavljala ekipa Murske Sobote in dosegla lep uspeh. Osvojila je solidno četrto mesto. Treba je povedati, da je bil turnir zelo kvaliteten. Ekipa iz Murske Sobote je premagala Brescio (Italija) s 6:4 (Zelko 2, Mesarič 2, Casar in Črnko), igrala 4:4 z ekipo ESV Mtinchen (Črnko 2, Kerman, Fujs) ter izgubila z zmagovalcem turnirja — ekipo W. Neudorfa 2:6 (Kerman 2), drugouvrščeno ekipo TUS Obermenzinga (ZRN) 3:4 (Kerman 2, Mesarič), in tretjeuvrščeno ekipo Jahn Mtinchen 5:10 (Kerman 3, Casar 2). Četrto mesto je največji možen dosežek Murske Sobote v dvoranskem hokeju, ki ga gojijo šele od letošnjega leta, nimajo pa tudi primerne dvorane za vadbo. Sredstva za sodelovanje na turnirju so zagotovili teiesnokulturni delavci in hokejski delavci SD Cepinci z organizacijo zabavne prireditve. To je lep primer sodelovanja med vaško in mestno telesnokuiturno organizacijo — vredno posnemanja. NAMIZNI TENIS Simonič drugi v Evropi F. Maučec ^ški maraton treh src v kranju STRELSTVO Drugi pokal Turnišču V Turnišču je bilo tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško za memorial Štefana Kovača. Tekmovanja se je udeležilo osem ekin iz lendavske občine. Naiveč usneha so imeli tekmovalci SD Štefan Kovač Turnišče, ki so drugič osvojili prehodni pokal. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzela KS Turnišče. Rezultati — ekipno: 1. SD Stefan Kovač Turnišče 635 krogov, 2. PlanikaTurnišče 634,3. Lendava 629 in 4. IN A Nafta 609 krogov. Posamično: 1. Jožef Zver (Planika) 164, 2. Franc Kosi (Lendava) 161 in 3. Jožef Maučec (Planika) 161 krogov. S. A. V Ingolstadtu v ZR Nemčiji je bilo evropsko prvenstvo invalidov v namiznem tenisu, na ka- NAMIZNI TENIS Uspeh pomurskih tekačev zadnjem tekaš-^ktovhMtOnu TREH SRC pod Kraniu JStVom Radenske v «ev in tek “j^opiio Čez 800 teka-Melov-iacic- Na tekmovanju je ®Urcev k- tud' nekaj čez 30 Po--so se *eP° odrezali. Edita &eJf' med njimi so bili -b1” Zasiti kije v trim teku na 10 “alek c- ,a Prvo mesto, Milan Me] Up. v na 21 km zalije bil m n?65’0 (člani), Lahner, mi jn mladinci na 21 km ^la ^ll1 Kolmanko, ki je ^.0,..? . mesto med člani-'a so se potrudili rit v k , Or?anizirali prireditev ^ieJenn le8°r'jah, tako da so i^ion ^ovoljni zapuščali to^j-Med”^ Mlakada’ kjer je se at Pomurskimi tekači je t:Ct|aJni,!.Prednjačila zdravja Rade ^Urska Sobota. Par-x. net, ki je organizator tekaških maratonov TREH SRC se zahvaljuje vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji, hkrati pa vabi k sodelovanju pri- Dani Mauko hodnje leto. SRL — MOŠKI Zmaga in poraz Roleta V nadaljevanju prvenstva v slovenski moški rokometni ligi je Polet v Murski Soboti med tednom v zaostali tekmi premagal Minervo 30:25. Najboljši strelci pri Poletu Benko in Varga po 8, Katona 6 in Horvat 5. V soboto pa je Velika Nedelja premagala Polet 25:23. Strelci za Polet Horvat 10, Titan 4, Bransberger, Katona in Merčnik po 3. V naslednjem kolu igra Polet doma z Branikom. SRL — ŽENSKE — VZHOD Beltinka zamudila V nadaljevanju prvenstva v slovenski ženski rokometni ligi vzhodna skupina je Beltinka gostovala v Radečah in zamudila lepo priložnost, da osvoji prve točke. Beltinčanke so namreč večji del tekme vodile. Gole za Beltinko so dosegle: Zakojč 6, Puklavec 5, Hozjan 4, Filip in Rous po enega. Tekma Polana : Velenje bo 20. tega meseca. V naslednjem kolu igrajo: Zagorje : Polana, Beltinka : Drava in Radgona : Lisca. PNL Rezultati — zadnje kolo Ljutomer:Bakovci 5:3 Hotiza:Mostje 1:0 Carda:Turnišče 2:1 Petišovci:Črenšovci 1:1 Dobrovnik:Lipa 1:1 Veržej:Beltinka 2:2 Beltinka Carda Hotiza • Turnišče Bakovci Crenšovci Veržej Dobrovnik Petišovci Ljutomer Mostje Lipa 11 11 11 11 11 11 11 11 8 6 4 4 4 3 3 3 113 11 3 11 3 11 2 3 0 36:16 2 3 5 3 3 5 5 4 3 2 2 3 2 4 4 3 3 4 5 6 6 6 24:20 12:12 23:16 21:17 20:20 17:17 21:24 15:23 18:23 16:21 11:25 19 14 13 11 11 11 11 10 9 8 8 7 I. MNL Murska Sobota REZULTATI — ZADNJE KOLO Salovci:Rakičan 0:0 Tišina:Tešanovci 4:0 Bogojina: Dokležovje 4:3 Radgona:Puconci 1:2 Mura, tišina ii. in , PANONIJA II. skupinah občinske strelske lige Murska Sobota so n ko‘o- V A ligi vodi SD Mura (3214) pred SD vrlino 81)’ Panonijo (3156), Tišino (3113), Kovinarjem pWvu\$rafičaijem (3079), vsi imajo po 6 točk. V B ligi। je v pkovo nga ek>pa Tišine (3058) pred Muro II, Noršmci II. m .^onii" ‘C vsi imajo po 6 točk. V C ligi je na prvem mestu Pred Noršinci III, Tišino 111. in Cankovo III. vsi , Med 6 točk- je v vodstvu Janez Horvat (Mura) s 1093 T ^ra) lir? Bukovcem (Tiš) 1089, Andrejem Šiftarjem Verjem $tefanom Balaškom (Noršinci) 1074 in Karelom 01 or9a.nizaciJe, ki nalogo predlaga, . . in ra-pnimek in ime prosilca raziskovalnega projekta ziskovalmh nalog, . ba: d) utemeljitev usposobljenosti izvajalca, v kateri je teamZatl str°kovno usposobljenost raziskova — prikazati obstoječo opremo, potrebno za raziskav0 3' VSEB,NO RAZISKAVE TER °ELA, KJER BO PRIKAZANO. ,a in tul3 obrazložitev, do kod so segala dosedanja vaša raziskovanja tega problema,' . obstoječe rešitve, ki izhajajo iz dosedanjih razltravnaV3, . - podatke o najnovejši literaturi, ki ta ProblemS?,\,no hl' ob tem zavzeti stališče in nanj navezati de potezo, — splošen potek raziskovanja, — časovni razpored dela in potrošnje meznih fazah (enoletni ali večletni), — podroben program z metodo dela trolnimi točkami. 4. UPORABNOST REZULTATOV V sredstev P° P° in v.^ TEJ točki jE ■dn° up°' TREBA PRIKAZATI PREDVSEM: ’ sre0i — predvidene akcije, ki naj bi omogočile nep rabo rezultatov raziskave, . , koristlle — navesti organizacije ali skupnosti-, ki b°° zultatom raziskave, I kave z3 s - predložiti pogodbo o sofinanciranju raz b tva OH^g, del sredstev, ki presegajo razpoložljiva sr jdobitev — pomembnost raziskave za razvoj kadrov, P vih spoznanj in možnosti za prenos znanj te-tisti VESTNIK, 10 STRAN 16 Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Št. 9 Leto III 10. november 1983 VSEBINA 9. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA — Predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo seje zborov, dne 16. in 17. novembra 1983 — Osnutek resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Murska Sobota v letu 1984 — Stališča in pripombe na osnutek resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1984 — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Murska Sobota — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve občine Murska Sobota PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA SKLICUJEJO 20. sejo Zbora združenega dela 20. sejo Zbora krajevnih skupnost’ 20. sejo Družbenopolitičnega zbora Seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti bosta v četrtek, cine /7, novembra 1983 ob 8. uri v prostorih Skupnosti za požarno varnost (Gasilski doni) M. Sobota ' Predsednik Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti pre-dlagata naslednji dnevni red: 1. .Izvolitev in poročilo verifikacijskih komisij; 2. Potrditev zapisa skupnega zasedanja Zbora združenega dela, /bora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, z dne 27. oktobra 1983; 3. Osnutek resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1984; 4. Osnutek resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Murska Sobota v letu 1984; 5. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984; 6. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Murska Sobota; 7. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve občine Murska Sobota; 8. Uskladitev sredstev SIS d-užbenihdejavnosti do konca leta 1983; (To točko obravnava samo Zbor združenega dela) 9. Poročilo začasnega poslovodnega organa o izvajanju ukrepa družbenega varstva v TOZD Opekarna Puconci; (To točko obravnava samo Zbor združenega dela). 10. Volitve in imenovanja: — imenovanje odbora udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini M. Sobota. — razrešitev dolžnosti komandirja Postaje milice M. Sobota. — imenovanje komandirja Postaje.milice M. Sobota. 11. Delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja;' 12. Predlogi, sklepi, mnenjg in obvestila; SEJ 1 DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA BO r o odo, dne 16. novembra 1983 ob 8. uri v sejni sobi Službe družbenega knjigovodstva • Delegati Družbenopolitičnega zbora bodo obravnavali vprašanja, ki jih bosta.ostala dva zbora obravnavala pod točkami 2, 3, 4, 10, 11 in 12 Gradivo za obravnavo 4., 6. in 7. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo J. točke dnevnega reda je objavljeno v POROČEVALCU — Priloga XI, z dne 18. 10. 1983. Stališča in pripombe izvršnega sveta občinske skupščine k Osnutku republiške resolucije so objavljena v tej številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 2. 5. in 10. točke dnevnega reda je posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, ter delegatom družbenopolitičnega zbora. Gradvo za obravnavo 8. in 9. točke dnevnega reda je posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, ter delovnim skupnostim, ki vršijo funkcijo delegacije za Zbor združenega dela. Informacija kil. točki dnevnega reda bo podana na seji. OSNUTEK RESOLUCIJE 0 POLITIKI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE MURSKA SOBOTA V LETU 1984 1. OSNOVNE USMERITVE IN NALOGE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1984 V skladu s temeljnimi razvojnimi cilji Opredeljenimi v spremenjenem in dopolnjenem dogovoru o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985, osnovnimi usmeritvami družbenega in ekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 1984 ter izhodišči dolgoročnega programa stabilizacije bomo v občini Murska Sobota uresničili naslednje ključne naloge in cilje: — večja odgovornost delavcev, delovnih ljudi in občanov pri izvajanju nalog v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih ter odločnost delavcev, da z učinkovitejšim delom in s krepitvijo samoupravnih odnosov izvajajo.sprejete ukrepe gospodarske stabilizacije; ■ — povečanje izvoza blaga in storitev, zlasti na konvertibilno tržišče z večjim vključevanjem v- mednarodno delitev dela in razvijanjem višjih oblik gospodarskega sodelovanja s sosednjima državama; — doseganje večjega obsega proizvodnje z boljšim izkoriščanjem proizvodnih in kadrovskih zmogljivosti ter naravnih danosti. Velik poudarek bo dan proizvodnji hrane s težiščem na primarni kmetijski proizvodnji in predelavi kmetijskih proizvodov; — izboljšanje rezultatov gospodarjenja, zlasti finančnega položaja organizacij združenega dela in dvig akumulativne sposobnosti gospodarstva. Za realizacijo večjih investicij, pomembnih za razvoj občine in spremembo strukture gospodarstva bo potrebno združevati sredstva OZD. 2. MATERIALNI OKVIRI R \ZVOJA V LETU 1984 Ob vsestranskem uresničevanju in izvajanju temeljnih ciljev ekonomske politike zastavljenih z resolucijo občine M. Sobota ter upoštevanju usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije bo v letu 1984 - možno povečati družbeni proizvod za 3 %. Inčlusrijska proizvodnja se bo predvidoma povečala za 3—4 %. Tako rast bomo dosegli z boljšim izkoriščanjem obstoječih' kapacitet, 2 — DELEGATSKI VESTNIK posodobitvijo proizvodne opreme ter uvedbo večizmenskega dela v OZD, kjer so dani pogoji. V kmetijstvu občine se proizvodnja v letu 1984 poveča za okoli 4 °7o. V KG Rakičan bo na območju občine Murska Sobota predvidoma dosežena proizvodnja 4360 ton pšenice, od tega 3500 ton merkantilne in 860 ton semenske, 8.807 ton koruze in 17.600 ton sladkorne pese. Od poljščin je tržni proizvodnji namenjena sladkorna pesa in pretežni del pšenice. Zasebni kmetijski proizvajalci bodo proizvedli 28.000 ton pšenice, 32.760 ton koruze in 28.000 ton sladkorne pese. Od proizvedenih količin bo predvidoma odkupljen celotni pridelek sladkorne pese, 8.500 ton pšenice in 1.000 ton koruze. Živalska tržna proizvodnja v družbenem sektorju bo dosegla v KG Rakičan 1.317 ton govedi žive teže, 8.598 ton prašičev in 360.000 litrov mleka. Agromerkur bo dosegel proizvodnjo 3.517 ton piščancev. Zasebni kmetijski proizvajalci bodo proizvedli 6.438 ton govedi, od tega za trg 5.150 ton, 5.200 ton prašičev, od tega za trg 3.261 ton in 48 milijonov litrov mleka, od tega za trg 28 milijonov litrov. Povečanje izvoza blaga in storitev predvsem na konvertibilno tržišče mora postati v letu 1984 težišče prizadevanj vseh organizacij združenega dela v občini. Izvoz se bo predvidoma v globalu realno povečal za 15 %. Višina in porast izvoza v posameznih OZD bo različna, odvisno od njihove dosedanje vključenosti v mednarodno delitev dela ter bo podrobneje opredeljena s plani OZD, usklajenimi v okviru SISEOT. Izvoz bodo morale bolj povečevati tiste organizacije v občini, ki se doslej še niso dovolj uspešno vključevale v mednarodno delitev dela. Organizacije združenega dela bodo kvalitetneje nastopale na tujih trgih z boljšim in neposrednejšim medsebojnim povezovanjem na dohodkovnih osnovah ter plasmajem blaga in storitev višje stopnje predelave. Pri teh prizadevanjih bo pomembna tudi tesnejša povezava in sodelovanje OZD z drobnim gospodarstvom. Prednost pri uvozu bo dana surovinam in reprodukcijskemu materialu za potrebe proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje ter opremi. Prioriteto bodo imele OZD, ki bodo modernizirale proizvodnjo za izvoz ter prispevale k prestrukturiranju gospodarstva občine. Ob počasnejši gospodarski rasti v letu 1984 ter zahtevah po povečevanju družbene produktivnosti dela s pomočjo prerazporejanja delavcev in proizvodnih sredstev ter z uvajanjem dodatnih izmen, se bo število zaposlenih v občini povečalo za okoli 1,5 %, oz. predvidoma za 275 delavcev. V gospodarstvu bo zaposlenost povečana za 1,6 % ali 235 delavcev in v negospodarstvu za 1,2 % oz. 40 delavcev. OZD bodo omejevale določene vrste dopolnilnih in pogodbenih del. Pri nadomeščanju delavcev na izpraznjenih delih in nalogah in pri noVcm zaposlovanju bodo imeli prednost mladi iskalci zaposlitve z ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe. Posebno skrb bo potrebno posvetiti tudi zaposlovanju delavcev, ki se bodo vrnili z začasnega dela v tujini. Z uveljavljanjem vseh kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja, boljšo organizacijo, racionalizacijo proizvodnje, večjim izkoriščanjem obstoječega kadrovskega potenciala ter izboljšanjem odnosa do dela in sredstev ter stimulativnejšega nagrajevanja bo produktivnost predvidoma porasla za 1,5 %. Sredstva za bruto osebne dohodke v občini bodo v globalu naraščala za okrog 20 % počasneje od dohodka. Raven in rast sredstev za OD bo odvisna od dosežene rasti proizvodnje, produktivnosti dela, boljše ekonomičnosti, izvoznih rezultatov na konvertibilnem področju in drugih kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja. Razporejanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v OZD bo podrob..o opredeljeval Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984. Sredstva za skupno porabo bodo v letu 1984 v globalu naraščala za okrog 20 % počasneje od rasti dohodka. V okviru družbenih dejavnosti bo namenjena prednost tistim programom, ki bodo najbolj pospeševali družbenoekonomski razvoj občine. Sredstva za splošno porabo bodo naraščala za 33 % počasneje od dohodka. Zato bo potrebna racionalnejša poraba sredstev in povečanje učinkovitosti uprave s strokovnim usposabljanjem delavcev, smotrnejšo organizacijo in metodami dela ter boljšo rabo tehnične opreme. V letu 1984 bo rast splošne porabe v občini še v večji meri odvisna od doslednega izvajanja davčne politike predvsem z ustreznejšo odmero davkov ter hitrejšo in učinkovitejšo izterjavo, ki jo bo izvajala Uprava za družbene prihodke občine. Na podlagi predvidenih delitvenih razmerij, boljšega dela, večje delovne odgovornosti in ustvarjalnosti, smotrnejše organiziranosti ter vzpodbujanjem inovacij, bo omogočena tudi nadaljnja krepitev materialne osnove združenega dela. Politika cen bo naravnana k odpravljanju nesorazmerij med cenami. Organizacije združenega dela in skupnosti morajo povečanje stroškov poslovanja pokrivati z uveljavljanjem kvalitetnih kazalcev gospodarjenja, varčevanjem na vseh področjih, smotrno porabo energije, surovin in re-promaterialov ipd., ne pa s povečevanjem cen. 3. MATERIALNE NALOŽBE V letu 1984 bomo usmerjali investicije v boljše izkoriščanje in povečanje proizvodnih zmogljivosti s ciljem, da se poveča produktivnost dela. Prednost bodo imele naložbe, ki bodo bistveno povečale izvoz in prispevale k izboljševanju neto deviznega priliva, povečanju proizvodnje in odpiranju novih delovnih mest. Za leto 1984 gospodarstvo občine načrtuje investicije v predračunski vrednosti 2.448.500.000 din. Predvidene investicije bodo financirane 35°7o iz lastnih virov, 25% s sovlaganjem in združevanjem in 40% iz kreditnih sredstev. Organizacije združenega dela gospodarstva načrtujejo za leto 1984 naslednje naložbe: DO Panonija in PMI Maribor TOZD Blisk bosta pristopili h gradnji skupne livarne in lakirnice. Rašica TOZD Beltinka bo izvedla I. fazo izgradnje novih proizvodnih prostorov za pletenje, konfekcioniranje in trgovino. ZGEP Pomurski tisk TOZD Tiskarna bo nadaljevala z izgradnjo pro-izvodno-skladiščnih prostorov. Mesna industrija bo izvršila rekonstrukcijo kafilerije in prekajevalnice. DO Agromerkur bo pristopila h gradnji dveh objektov za rejo brojler-jev, adaptirala hladilnico ter dokončala rekonstrukcijo klavnice. KZ Panonka bo meliorirala 1610 ha. zemljišč in komasirala 2155 ha zemljišč, pričela s komasacijo 1805 ha površin ter pristopila k pripravljalnim delom za gradnjo hladilnice v Puconcih. KG Rakičan bo končal gradnjo mešalnice, zgradil hleve za pitano govejo živino, opravil rekonstrukcijo obstoječih hlevov in nakupil zemljo ter izvajal melioracije na 415 ha in namakanje na 1576 ha zemljišč. Radenska TOZD Zvezda bo uredila gostišče v gradu v Murski Soboti ter pričela z gradnjo gostišča na Lendavski ulici. Radenska TOZD Diana bo vlagala v sistem ogrevanja s sončno energijo. Radenska TOZD Moravske toplice bo pristopila h gradnji olimpijskega in otroškega bazena ter k izkoriščanju termalne energije za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Poleg navedenih investicij načrtujejo organizacije združenega dela še številn^nanjše, usmerjene v nadomeščanje zastarele strojne opreme, posodobitev tehnoloških postopkov ter obnovitev in posodobitev voznega parka. Na področju gospodarske infrastrukture bodo tudi v letu 1984 omejene materialne možnosti za izvedbo investicij. Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje bodo poleg rednega vzdrževanja infrastrukturnih objektov izvajale le najnujnejše investicije. Cestno-komunalna skupnost bo nadaljevala s polaganjem asfaltne prevleke na cesti šalovci—Cepinci. Mladinske delovne brigade bodo v okviru MDA Goričko 84 urejevale cestišče na odseku Sebeborci—Panovci—Križevci. V komunalni dejavnosti se bo nadaljevalo z gradnjo severnega kanalskega kolektorja proti Černelavcem. Stekla bodo pripravljalna dela za razširitev čistilne naprave. V Krogu bo dograjen raziskovalni vodnjak za vodooskrbo mesta Murska Sobota z okolico. Za uresničevanje načrtovane blokovne stanovanjske izgradnje se bo nadaljevalo s pridobivanjem in urejanjem stavbnih zemljišč. Pristopilo se bo tudi k pripravam za ustanovitev stanovanjske zadruge. Območna vodna skupnost bo nadaljevala z regulacijo Kučnice v odseku Gerlinci—Fikšinci in regulacijo Ledave v odseku Pertoča—Veče-slavci. Sofinancirala bo tudi regulacijo Črnčiča v Domajincih in Titanovega potoka v Moravcih. DO za PTT promet bo pristopila k ureditvi poštno-prometnega centra na Bakovski cesti v Murski Soboti in v okviru tega zgradila tudi garaže. Pristopila bo tudi h gradnji prenosnih sistemov na relaciji Ljutomer—M. Sobota in G. Radgona—M. Sobota ter sofinancirala izgradnjo pošte v Ro-gašovcih. Elektro Maribor TOZD Elektro Murska Sobota bo v skladu s programom elektrogospodarstva SRS za leto 1984, nadaljevala z izgradnjo elektroenergetskega omrežja s pomočjo katerega bo zagotovljena boljša oskrba z električno energijo. V naslednjem letu se bo pristopilo k izdelavi projektne dokumentacije za izgradnjo plinovoda na relaciji Križevci—Murska Sobota. V letu 1984 bo dokončana izgradnja 103 stanovanj v izmeri 5.502 kvadratnih metrov, od tega 50 stanovanj na Mojstrski ulici v Murski Soboti, 8 stanovanj v G. Petrovcih in 45 stanovanj ob Ledavi v Murski Soboti lamele A, B in C. Pričele pa se bodo tudi izgradnje stanovanjskih blokov s 115 stanovanji v izmeri 6.280 kv. m, od tega 93 stanovanj ob Ledavi v Murski Soboti lamele D, E, F, G in H, 8 stanovanj v Rogašovcih in 14 stanovanj v Beltincih. Na področju družbenih dejavnosti se bo nadaljevala izgradnja kirurškega bloka bolnišnice v Rakičanu, v okviru katere bodo v letu 1984 opravljena zaključna obrtniška dela in inštalacije. Pričela pa se bo gradnja 4 razredne osnovne šole v Mačkovcih in v sklopu te investicije tudi dveh oddelkov za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. 4. NALOGE IN UKREPI ZA URESNIČEVANJE RESOLUCIJE Naloge iz resolucije bodo organizacije združenega dela konkretizirale v svojih letnih planih, ob tem pa bodo sprejele tudi ukrepe za zmanjševanje materialnih stroškov, zlasti varčevanje z energijo, povečanje produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja ter za izboljšanje finančne likvidnosti. Povečanje kmetijske proizvodnje bomo dosegli s pospeševanjem po- Ijedelske proizvodnje, vključitvijo neobdelanih kmetijskih površin v družbeno organizirano tržno pridelavo, povečanjem staleža živine ter pravočasno oskrbo z reprodukcijskimi sredstvi in gorivom; Nadalje bomo kakovostno krepili pospeševalno službo in razvijali kooperantske odnose. Z vlaganji v gostinsko-turistične objekte in infrastrukturo bomo nadaljevali s povečanjem zmogljivosti in dvigom kvalitete turistične ponudbe v občini, kar bo vplivalo na povečanje tujskega prometa in s tem večji devizni priliv. Organizacije združenega dela bodo s prenosom maloserijske in individualne proizvodnje na nosilce samostojnega osebnega dela prispevale k hitrejšemu razvoju drobnega gospodarstva. Pri tem bomo v večji meri angažirali sredstva občanov in vzpodbujali delavce, ki se vračajo z dela v tujini za odpiranje obratovalnic, predvsem storitvenih in deficitarnih dejavnosti. V letu 1984'bomo nadaljevali z aktivnostmi za povezovanje in reorganizacijo OZD s področja gradbeništva, cestno-komunalne dejavnosti in kovinsko-predelovalne industrije. V vseh sredinah bomo dajali večji poudarek razvojno-raziskovalne-mti ter kreativnemu delu ter vzpodbujali izumiteljstvo, inovatorstvo in drugo ustvarjalno delo. Na področju družbenih dejavnosti bo prioritetna naloga uresničevanje zagotovljenega-programa osnovne šole, prilagajanje programov usmerjenega izobraževanja potrebam združenega dela ter materialna in kadrovska krepitev osnovnega zdravstvenega varstva. V samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti ter njihovih strokovnih službah bomo preverili samoupravno organiziranost z vidika smotrnosti, povečanja učinkovitosti dela ter izboljšanja organizacije dela. V upravnih organih bomo na podlagi preverbe veljavnih predpisov sprožili pobude za njihove spremembe ter na ta način ustvarjali poboje /a zmanjševanje obsega administrativnih del. V skladu z nalogami iz dogovora o temeljih plana občine bomo v letu 1984 nadaljevali s krepitvijo samozaščite ter varnostne in obrambne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov. Vse OZD in skupnosti morajo do konca leta 1983 pripraviti svoje planske dokumente za leto 1984 in pri tem upoštevati usmeritve in naloge iz te resolucije, resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije ter načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Sprejete naloge je potrebno v vseh sredinah dosledno in odgovorno izvajati. 5. OSTALI DOKUMENTI Naloge iz resolucije bodo podrobno opredeljene v naslednjih dokumentih: — Usklajeni plani OZD, SIS in KS za leto 1984; — Usklajeni plani OZD v Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino; — Načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Murska Sobota; — Akcijski setveni programi; — Bilanca zaposlovanja za leto 1984; — Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984; — Dogovor o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin; — Dogovor o usklajevanju davčne politike občin v SR Sloveniji; — Odlok o proračunu občine Murska Sobota za leto 1984; — Program izvajanja politike cen v občini Murska Sobota za leto 1984. STALIŠČA IN PRIPOMBE NA OSNUTEK RESOLUCIJE 0 POLITIKI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA SR SLOVENIJE V LETU 1984 Izvršni svet-Skupščine občine Mtyska Sobota je na seji dne 2/11-1983 razpravljal o osnutku resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije in sprejel naslednje stališče: Osnutek resolucije upošteva naloge iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ter daje osnovne usmeritve družbenoekonomskega razvoja za prihodnje leto s poudarkom na povečanju izvoza in proizvodnje, krepitvi materialne osnove OZD gospodarstva, racionalnem in smotrnem gospodarjenju ter usklajevanju vseh oblik porabe v okvire ustvarjenega dohodka in ga kot takega izvršni svet podpira. Na osnutek resolucije daje izvršni svet naslednje pripombe: — glede na dosežena gospodarska gibanja v letošnjem letu je načrtovana gospodarska rast za leto 1984 dokaj visoka in jo ob trenutnih pogojih gospodarjenja v celoti ne bo mogoče doseči; — v gradivu je potrebno dati večji poudarek krepitvi samoupravnih odnosov in odpravljanju številnih administrativnih ukrepov, ki usmerjajo družbenoekonomske tokove in povzročajo negativne pojave; — v resoluciji bi bilo treba izpostaviti konkretne ukrepe za vzpodbujanje hitrejše rasti fizičnega obsega proizvodnje; — rast dohodka moramo pospešiti z večjim uveljavljanjem kvalitetnih faktorjev gospodarjenja in ne s povečevanjem cen. V večji meri je potrebno uveljaviti tudi zakon ponudbe in povpraševanja ter odpraviti disparitete cen na določenih področjih. Družbeno kontrolo cen je potrebno zaostriti nad artikli, ki so osnovnega življenjskega pomena; — rast izvoza je treba opredeliti selektivno po posameznih panogah ter v skladu z možnostmi in doseženimi rezultati OZD v letošnjem letu pripraviti plane SISEOT, ki bodo zagotovili povečanje izvoza na konvertibilno območje v globalu za 20 %; — potrebno bi bilo uskladiti rast bruto in neto osebnih dohodkov oz. konkretno opredeliti zmanjšanje prispevnih stopenj iz BOD, kar bi omogočilo nekoliko hitrejšo rast NOD; — na področju skupne in splošne porabe je treba zagotoviti enak položaj delavcev kot v OZD gospodarstva, ker bo vsako nadaljnje večje omejevanje kot na ostalih področjih lahko povzročilo poslabšanje materialne osnove, težave pri izvajanju zastavljenih ciljev in nalog in poslabšalo že itak ne posebno ugodno kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. ODLOK 0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA 0 DAVKIH OBČANOV OBČINE MURSKA SOBOTA STRAN 18 VESTNIK, 10. NOVEMBRA 1983 V odloku o davkih občanov občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 9/83) v 5. členu se dohodkovne skupine in stopnje davkov spremenijo, tako da se glasijo: ostanek čistega dohodka din stopnja v % do 60.000 18 od 60.000 do 90.000 23 od 90.000 do 140.000 28 od 140.000 do 200.000 33 od 200.000 do 270.000 38 od 270.000 do 350.000 43 od 350.000 do 450.000 48 od 450.000 do 800.000 53 nad 800.000 56 2. člen Na koncu 9. člena se dodajo štirje novi odstavki, ki se glasijo: ,,Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 % celotnega prihodka s hrano, se prizna davčna olajšava v višini 20 % odmerjenega davka. Zavezancem, ki dodatno zaposlijo nove delavce v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se priznava olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj 9 mesecev. Ce je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlovanje novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.” 3. člen V 16. členu se doda novi drugi odstavek, ki se glasi: ,,Olajšava iz 4. odstavka 9. člena se ne všteva v omejitev iz prejšnjega odstavka.” 4. člen V prvi točki prvega odstavka 18. člena se črta besedilo: ,,ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 % invalidi-paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela”. V zadnji vrsti drugega odstavka istega člena za besedo ,.skupnostim” se črta vejica in vstavi besedilo ,,in od dohodkov, ki jih dosežejo 100 % invalidi-paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela,” 5. člen Za tretjim odstavkom 38. člena se doda novi, četrti odstavek, ki se glasi: ,,V tretjem odstavku 10. člena odloka o davkih občanov občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/74, 4/75, 15/74, 6/76, 26/77, 9/78, i 4 — DELEGATSKI VESTN/K 8'79, 14/81 in 8/82) se stopnja ,,25 Vo" nadomesti s stopnjo ,,20 Vo", stopnja ,,40 % " pa-s stopnjo ,,30 Vo". 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporabija/pa se od 1. januarja 1984. Obrazložitev: Zakonska podlaga za izdajo tega odloka je v določbah 1. in 6. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 44/82), 7. člena citiranega zakona pa obvezuje občine, da z medsebojnim dogovorom uskladijo davčne obveznosti občanov. Tako je osnutek odloka usklajen z besedilom osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984. Predlagane spremembe v osmijku odloka so glede na sedanjo ureditev naslednje: 1. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH — POKLICNIH DEJAVNOSTI Predlagana sprememba (1. člena odloka) pomeni prilagoditev učinkov progresivne lestvice spremembam, ki so nastale zaradi inflacijskih gibanj. Ocenjuje se, da bo znižanje začetnih razponov davčnih stopenj prispevalo k realnejšemu izkazovanju poslovnih rezultatov. Predlaga se uvedba nove olajšave za zavezance, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosegajo več kot 40 % celotnega dohodka s strežbo hrane in s prenočišči. Zaradi še ne dovolj izkoriščenih možnosti zaposlovanja v zasebnem sektorju se predlaga uvedba olajšave za zaposlovanje novih delavcev, hkrati pa je ta olajšava izvzeta iz omejitve, da lahko skupne olajšave dosegajo do 80 Vo odmerjenega davka. Pri davku po odbitku, iz gospodarskih dejavnosti se predlaga davčna oprostitev dohodkov, ki jih dosegajo 100 % invalidi-paraplegiki (4. člen odloka). 2. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI Predlagana sprememba pri tej vrsti davka pomeni glede na sedanjo ureditev znižanje davčnih obveznosti (5, čl. osnutka odloka) zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje (t. j. kompenzacijski davek) in sicer bi se stopnja 25 % nadomestila s stopnjo 15 Vo — stopnja 40 % s stopnjo 25 %. Znižanje davka za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje je predlagano iz razloga, ker predpisi, ki se pripravljajo na podlagi novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predvidevajo za te zavezance obveznost plačevanja prispevka za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini 20 %. Tako se glede na predvideno novo obveznost plačevanja prispevka davčne stopnje znižujejo, ker se ocenjuje, da prekomerno zvišanje skupnih obveznosti te kategorije zavezancev ne bi bilo primerno. Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v 3. odstavku 6. člena predvideva tudi olajšavo za vlaganje sredstev v preusmeritev gospodarstva in določa, da so te olajšave višje za zavezance, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo ter sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občin. Ker bomo na nivoju pomurske regije predlagali pripombo na besedilo 3. odst. 6. člena dogovora, te olajšave zaenkrat nismo vključili v osnutek odloka. ODLOK 0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA 0 POSEBNEM OBČINSKEM DAVKU OD PROMETA PROIZVODOV IN PLAČIL ZA STORITVE OBČINE MURSKA SOBOTA l .člen V tarifi posebnega občinskega prometnega davka, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve občine Murska Sobota’ (Ur. objava št. 10/77, 25/77, 15/81, 8/82 in 5/83) se spremeni tarifna številka 1 tako, da se glasi: ,,Od prodaje rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm se plačuje davek po stopnji 15 '%, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave in po stopnji 10 %, če je vozilo prodano po poteku 1 do 2 let nabave”. 2 . člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objayi v Uradnih objavah Pomurskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. Obrazložitev: Zakonska osnova .za sprejem odloka je 1. člen zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 43/83) Predlagana sprememba temelji na osnutku dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984. PO sedaj veljavni določbi občinskega odloka se plačuje davek od prodaje motornih vozil po stopnji 4 Vo od prometne vrednosti vozila, če se prodaja opravi v roku 2 let od nakupa. Po predlagani rešitvi pa bi se preprodaja motornih vozil obdavčila po stopnji 15 Vo od vrednosti, v kolikor bi se prodaja opravila v 1 letu od nakupa oz. po stopnji 10 Vo v kolikor bi se prodaja opravila po poteku 1—2 let od nakupa. Predlagano spremembo bi ostreje posegli na špekulativno preprodajo motornih vozil. STRAN 17 VESTNIK, 10. NOVEMBRA 1983 Diana jim je bila naklonjena družina Bogojina je nr« eJ°Pred dnevom mrtvih m?oIZlr^a l°v na d'vje svi-L Kaznti travniki so pričali jem številu ščetinarjev, ki DARKO REPIČ jeseni in spomladi povzročajo tamkajšnjim kmetovalcem precejšnjo škodo, zato so se tudi tokrat odločili za skupinski lov. V pogonu je sode- lovalo veliko gonjačev in 45 lovcev. Boginja lova Diana jim je bila naklonjena, manj pa seveda prašičem; kar dvanajst jih je obležalo. Organizirano lovstvo divjih prašičev dandanes ne šteje med škodljivo divjad, saj jih s povečanim odstrelom lahko zelo razredčijo, preostale pa krmijo tako, da je škoda na poljih minimalna. Lovske družine odstreljujejo po letnem načrtu, ki je narejen na osnovi lovsko-gojitvenih smernic in dejanske številčnosti v lovišču. Prepričani smo. da so tudi bogojinski lovci ravnali tako. In če pogledamo še konkretno gospodarsko korist, potem je treba zapisati, da so prispevali za izvoz okrog 800 kg v zahodnem svetu zelo iskane divjačine. v še vedno prazno blagajno našega gospodarstva pa ustrezno količino konvertibilnega cvenka. J. Šabjan IUpleriitelji z nedeljskega pogona so se ponosno nastavili očesu fotoaparata, foto: J. Šavel 8°fis Horvat Po letu v ^Pomem šolskem študij., reni sva se ob Mi L?ba trudila, prihraniti za ^nario8 0 Pokukava v svet, dovoli, sva imela ravno Mo, ia v B,nt®r-raii« vozov-M in 2a mesec M« vn'lotarienja«. »Inter-MinomnVbl?a stane 13-340 let,ua /’O9.°camladimdo26 Mgen/®560 dni potujejo v Mh ?. razredu vlakov "iških dn°evropskih tu-Že dn^aroških železnic, "kvirni sva si naredila M oha i Potovanja. Ker * Škot^!'ela videti Anglijo a bova?' sva se odločila, l liki BrsPotnvanje začela v Mi nas?anii* in ji namenila JM rji*®0 Šasa. Od tam bi n 9iio iu”a* Poijala skozi S§J!i2o«msko, Dan-eMiio n?,0’ Norveško in h ' ^'očila sva se, da ^"hisn;09 edala !e nekaj >9a krajev, saj kratkem času °9oce videti. ker sem začel ^esna že tri tedne SnQlei Jaa na 'zPopolnjeva-v London. Ura je odhoda vlaka za smo z nestrp-h^rnJ?-' na Pr'hod vlaka, hudoval*1,86 raz°oara! glas /e Zna ^Stai'V L'ub' Nzma, zam,ulal pol ure, za k” s' kraif 'i'b ne ?reveč' Cas &i*Xal pranjem Dela, d Ure. na peron čez ^iali Prat^Pl1'- smo 'n se d m,eK “inter-raih naP'sati prvo So1,8 f° On? ?em od razburje-^bdln mi jo je vpisal hit, Se formalnosti na On/ °PraVili’ SeVeda S ^ipotovanianem depozitu. k,- 'n se Pogavarj^ KdPortm, * Fe le vračal na kkJ'N »Oto nd' Boli globoko v vse več v dTu3610 'e bll° n , Privlax ’a ik^ Britanijo, Dramn^° tunstov. o?' ^Spa i' vendar sem ^d^nikaim ,,e' da m'ne bi račun°' Obriti zlikovci d^rjid^10 s lom, da SO ^to'j/ea,od P°twa' % >?asP'/bX pogosto J*ars'komu se je če ,e ostal braz ^ filmi. 16.25 k^Sm9!’ an§Ieški film. N5® An Ul meteorologije, b’ Studio Je- 18 (v, avzkrižno vpra- Sonhl9'3°%Kdledar’ maga‘ sidles- c'fduevntk. 20.00 ^?8edi]a ^'P v Kolono-h?’ miJ Sre^anJe v Variete'Mk'■ SpOred’ ■j^tevnil^1 Maxim. 23.15 ŠrJj 00 Šolska TV? I ?^OPER So. bu^i!^’ oddaja v N^oC11 ~ Videote-ltks I7^ni je?itmeja. oddaja v °°T(Dku ' Videote-H Nekaj 7 n0vŠ“' '7 05 Murije M i l7-3O Ri-Sn?0|ma ser-1! Lulu- 18 00 >es- ”9 J9-30 Tvn rilm’ 19 00 ^lita’ 20 nov‘ce in X/ 20.3017? Temi D’ At-- fif^OJ' bodo prvi. rT Max,’’fajo: Ulla Sti^udo|fa^milian Shell. J%j aUas 21-55 ^^■IS V d2°5 TVD - iLj^EMBRA 1983 RADIO MURSKA sobota murska sobota 16.30 — Glasbena paleta po vašem izboru, 17.00 — Aktualno v soboto 12. novembra (sobotna reportaža, naš nasvet), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednje- ga slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 17.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA do 8.00 Poročila. 8.05 Ciciban, dober dan: Pri urarju. 8.20 Zbis: Stojan in Liljana. 8.30 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad. 9.00 L Otrin: Pesem giba — Daljni vzhod, baletna serija. 9.25 Zemljepisne posebnosti: Nevidni svet, ameriška poljudnoznanstvena serija. 10.20 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Bratje, nabrusimo kose, dokumentarna serija. 11.00 Ljudje in zemlja — ponovitev. 12.05 Poročila (do 12.10). 14.00 Skopje: Boks za ,,Zlati gong”, prenos Skopje. 15.55 Zagreb: Nogomet (prijateljska tekma) — Jugoslavi-ja:Francija, prenos (do 17.40/45); v odmoru propagandna oddaja. 18.15 Poročila. 18.20 Planet opic, ameriška nadaljevanka. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Iz preteklosti, ameriški film j (ČB). 21.30 Propagandna oddaja. 21.35 Zrcalo tedna. 21.55 Zlata vrtnica — Portorož ’83, ponovitev zabavno el. oddaje. 23.40 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 18.00 J. Konjovič: Ve-lebitske sani, ponovitev drame. 19.00 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Dnevi JRT, uvodna oddaja. TV ZAGREB L program: 8.50 TV v šoli: TV koledar, Reka Krka, M. A. Reljkovič, Ptice selivke. Poročila (do 10.35). 15.25 Sedem TV dni. 17.35 Nogomet Jugoslavi-ja:Francija. 17.50 Risanka. 18.00 Poročila. 18.05 TV koledar. 18.15 Mali koncert. 18.30 Prisrčno vaši. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Premiera: Steza slonov, ameriški film. 21.45 TV dnevnik. 22.00 Pred polnočjo. 23.30 Poročila. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Opoldanska redakcija, 14.35 Mi-Ijoni iščejo dediča (film), 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Abeceda športa, 17.30 Flipper, 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Škandal v Lobodauu (TV film). 22.00 Šport. 22.20 Prvenstvo v latinsko-ameri-ških plesih TV MADŽARSKA 8.05 Risanka. 8.30 Ponovitve, do 11.55. 13.40 Ritmična športna gimnastika. 14.20 Risanka. 14.45 Po sledeh Aleksandra Velikega. 15.55 Rehabilitacija. 16.20 Peščena ura. 17.00 Kuhajmo. 17.20 Okrožje; Lagymanyos. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Prvi moški, šaljivka. 21.20 Pišem se Ž. Karsai. 21.30 Nekaj dni iz življenja Oblomova, sovj. film. 23.50 TV dnevnik. TV KOPER 16.00 Zagreb: Nogomet: Jugoslavija—Francija 17.45 človek in pes — dokumentarna oddaja 18.25 Festival Gorskih filmov 19.00 risanke 19.30 TVD — vse danes 19.50 sobota doma — nasveti za vsak žep 20.30 Lucy in njeni — serijski film 21.00 Rally Cham-pion-ov 21.30 Komike 22.00 TVD — nocoj 22.10 Nočni film 16.00 Zagreb: Jugoslavija—Francija RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humoristična priloga), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA 9.25 Porčila, 9.30 Živ žav, otroška matineja, 10.20 Modro poletje, ponovitev španske otroške nanizanke, 10.50 Fantje s hill Streeeta, ameriška nanizanka, 11.40 625, oddaja za stik z gledalci, 12.00 Kmetijska oddaja (Znanje-Imanje), 14.00 Poročila ( do 14.05). 15.00 James Last in drugi nemški pevci, zabavno glasbena oddaja, 15.35 Propagandna oddaja, 15.40 Prisrčni pozdrav z zemlje, češkoslovaški film, 17.20 Poročila. 17.25 Naš kraj: Dolič, 17.40 Športna poročila, 17.55 Olimpijska kronika (za JRT 2), 18.40 Slovenci v zamejstvu, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.23 Tv in radio nocoj. 19.25 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik (za JRT 2), 19.55 Vreme (za JRT 2), 19.57 Propagandna oddaja (za JRT 2), 20.00 13. Julij, nadaljevanje in konec, 20.50 Propagandna oddaja, 20.55 Športni pregled. 21.25 Živeti z naravo, dokumentarna serija TV Sarajevo, 22.10 Poročila. TV ZAGREB Prvi program 10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne za otroke, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Narodna glasba, 14.30 Moja domovina, 15.30 Dobrodošli (film), 16.40 Včasih v nedeljo, 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 13. julij (nadaljevanka), 20.55 Športni pregled, 21.55 Karavana, 21.55 Dnevnik. /o ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 11.00 Tiskovna ura, 12.00 Vzgojna oddaja. 14.25 Oliver (film), 16.45 Lutke, 17.15 Tehnika za otroke, 17.40 Čeladek. 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Gosposka leta, 22.20 Šport. TV MADŽARSKA 8.05 Spored za otroke, do 11.00. 11.05 Za ljubitelje glasbe. 15.25 Promenadni koncert. 15.50 Filmski program. 16.35 Kdo plača brodarja, 2. del. 17.30 Napoved sporeda. 18.00 Delta. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Derrick, nemška serijska kriminalka. 21.10 Družabna igra. 21.50 Ljubosumnost, norost; opera. 22.30 Poročila. TV KOPER 15.15 Skopje: BOX - Medi narodni meeting >>Zlati Gong« 17.05, Zadnji bodo prvi — film — Igrajo: Ulla Jacobsson. Maximilian Shell — Režija: Rudolf Hansen 18.30 Lucy in njeni — serijski film 19.00 Risanke 19.30 Stičišče — tednik TV dnevnika 19.45 Visoki pritisk — glasbena oddaja 20.30 Vesela tolpa — celovečerni film — Igrajo: Burt Reynolds. Conny Van Dyke — Režija: John J. Avildsen 21.50 Sedem dni — Pregled najpomembnejših dogodkov tedna 22.05 Španske operne zvezde: Pilar Lorengat 16.30 Po domače, 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 14. novembra, (šport, Najbolj iskane plošče preteklega tedna), 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.50 TV v šoli: TV koledar. N. Ivelič: PIPO. Slovenščina. Prijateljstvo, Arhitektura v kamnu in lesu. Poročila (do 10.35), 17.20 Poročila, 17.25 Modro kot pisano, otroška nanizanka Tv Novi Sad. 17.55 Higiena molže, izobraževalna oddaja. 18.15 Po onkološkem inštitutu. 2. oddaja. 18.25 Podravski obzornik, 18.45 Zdravo, mladi, 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio Nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A. P. Cehov: TRI LETA, 1. del sovjetske drame, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 Glasbeni magazin: Nocoj... o rocku, 22.05 Tv dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 19.00 Športni grafikon. DNEVI JRT TV TITOGRAD, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Pisani avtobus, otroška oddaja, 20.25 Mali koncert resne glasbe, 20.30 Iz Črnogorske kulturne zakladnice: Samostan Piva, 21.00 Kako naj ozdravimo, zabavno glasbena oddaja, 22.00 Dve življenji istih ljudi, dokumentarna oddaja, 22.30 P. P. Njegoš: Jaz, Rade Tomov, -monodrama (do 23.30) TV ZAGREB Prvi program 8.50 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Lutke, 18.00 Otroški skladatelji, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika bjelovarskih občin, 18.45 Zdravo mladi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Beg (drama), 21.15 Izbrani trenutek, 21.20 Zunanjepolitična oddaja, 21.50 En avtor, en film, 22.10 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli, 10.30 Milijo-j ni iščejo dediča (film), 11.55 Risanka. 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci. peci, pec, 17.25 Spoznaj nevarnost, 17.30 Medvedi prihajajo, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Zapuščina dvojnega orla, 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek, 21.05 Čarovnik. 21.50 Večerni šport. /© ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA Ni sporeda, TV KOPER 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku/Videote-leks 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku/Videoleleks 17.00 TVD novice 17.05 TV šola: 9. mednarodni turistični in športni festival Kranj 82 17.30 Vesela Tolpa — film — Igrajo: Burt Reynolds. Conny Van Dyke Režija: John J. Avildsen 18.50 Risanke 19.00 Spo’rtni pregled 19.30 TVD — vse danes 19.50 Prednočje — novice in zanimivosti 20.00 Aerobika dokumentarna oddaja 20.30 Veliki detektiv — serijski film 21.30 Turistični vodič — V sodelovanju s KOMPAS-om Jugoslavija 21.40 TVD - NOCOJ 21.50 ob skodelici kave — glasbena oddaja 22.15 Nočni film 16.30 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 17.00 — Aktualno v torek, 15. novembra (gospodarska tema), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega i sporeda. TV LJUBLJANA 8.50 Tv v šoli: Tv koledar. Šolsko območje. Za učitelje. Otroci ustvarjajo. Sedmi kontinent. Baranja, Poročila (do 10.35). 16.05 Šolska Tv: Nekatere je strah. Poklici v živilski tehnologiji. 17.05 Poročila. 17.10 Z besedo in sliko: Kapa nevidnica, 17.30 Otvoritev 6. Slovenskega knjižnega sejma, prenos, 18.25 Posavski obzornik, 18.40 Mali svet: Pes, moj i prijatelj, otroška oddaja TV I Zagreb, 19.10 Risanka. ' 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propa-’ gandna oddaja, 20.00 E. J. Neuman: V tretjem rajhu, nadaljevanje in konec, 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 Dokumentarec ' meseca: Brat — ali kako nehati, 21.35 I. Otrin: Pesem giba — Amerika in Balanchine, 21.00 Tv dnevnik II Odajniki II. Tv mreže: J 7.25 Tv dnevnik, 17.45 Mali svet, otroška oddaja, 18.15 Knjige in misli, 18.45 Glasba za mlade. DNEVI JRT TV SARAJEVO, 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Hasagi-nica. Tv drama. TV ZAGREB Prvi program 8.50 TV v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Mali svet, 18.45 TV koledar, 18.55 Kronika osijeških občin, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Skupno, 20.50 Glasbena scena, 21.15 Brez vsakega dvoma (film), 22.35 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Tudi mali hočejo navzgor (film), 11.50 Orseg (dokumentarni film), 12.15 Šport v ponedeljek. 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Tudi hec mora biti, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Zgodovina TV, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19:30 Čas v sliki. 20.15 Argumenti, 21.30 Panorama, 22.20 Filmi Filmske akademije. TV MADŽARSKA 8.05 in 15.00 Šolska TV. 10.00 Pobeg, film. 16.30 Poštni predal 250. 16.50 Šansoni. 17.30 Kaj naj postanem, 1. del. 18.00 Športni muzej. 18.20 Studio Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Mesto prekletih, 3. del. 20.50 Studio 83, kulturni tednik. 21.55 Tveganje. 22.25 M. Barsony. 22.35 TV dnevnik. — Reportaža Madžari v Prekmurju ob 20.00 na II. programu. TV KOPER I4.00 ODPRTA MEJA — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoleleks 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoleleks 17.00 TVD novice 17.05 TV šola: zgodovina letalstva 17.30 Popi — Mladinski tv film 18.00 Veliki Detektiv — serijski film 19.00 Risanke 19.30 TVQ vse danes 19.50 Prednočje — novice in zanimivosti 20.00 Obzorja 20.30 Bil sem Montyiev Dvojnik — celovečerni film — Igrajo: John Mills. Cecil Parker — Režija: John Guillermin 22.05 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija 22.15 — TVD nocoj 22.25 Henrik IV. — Tv nadaljevanka: Igrajo: Jean Barney Režija: Marcel Camus 16.30 Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktualno v sredo, 16. novembra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.50 Tv v šoli: Tv koledar. Poštni nabiralnik. Pogozdovanje in zaščita gozdov. Odmor. Vstaja jugoslovanskih narodov. Narodni park Risnjak. Poročila (do 10.35), 17.20 Poročila. 17.25 Pe-denjžep. 17.55 Glasba za kitaro, glasbena serija, 18.25 Celjski obzornik, 18.40 Mozaik kratkega filma: let k odrešitvi, ameriški film, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 35 mm — Filmska delavnica, 22.15 Tv dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.25 Nogomet kvalifikacije za EP — Bolgarija:Wales, prenos (slov, kom) v odmoru propagandna oddaja, DNEVI JRT TV ZAGREB, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Glasba iz ateljeja: P. I. Čajkovski —- zabavno glasbena oddaja, 20.50 V prvem planu, aktualno politična oddaja, 21.10 I. Vojnovič —I. Brkanovič: Ekvinokcij, Tv opera. 22.35 Dan pisanih oblakov, rojenih iz morja, feljton (do 23.10). TV ZAGREB Prvi program 8.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Grom, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika varaždinskih občin, 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Meri Cetinič, 21.50 Resna glasba, 21.40 Poročila. /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Srebrna maska, 11.30 Argumenti, 12.45 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Robinovo gnezdo, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Tolpa strahu (film). 21.45 Šport. TV MADŽARSKA 16.30 Glasba skozi stoletja, 17.00 — Aktualno v četrtek, 17. novembra (kultura, tematski prispevek s področja SLO in DS), 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.50 Tv v šoli: Tv koledar. Rišemo hribe in doline. Sadni izdelki. Odmor, Zapuščena gnezda. Misli s svojo glavo, Poročila (do 10.35),- 16.25 Šolska TV: Nekatere je strah. Poklici v živilski tehnologiji. 17.25 Poročila. 17.30 Zemljepisne posebnosti: Poslednja bitka v raju, ameriška poljudnoznanstvena serija. 18.25 Severno primorski obzornik, 18.40 Obramba in samozaščita, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Tednik, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 Tarče Mikea Androsa, ameriška nanizanka, 21.55 Propagandna oddaja, 22.00 Tv dnevnik II ■ Oddajniki II. Tv mreže: 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Mali program poučna oddaja, 20.05 David Filip: Marija, kje si. Tv drama, 21.00 Hit meseca, zabavno glasbena oddaja, 21.45 M. Miloje-vič—V. Logunov: Sobarjeva metla, balet, 23.15 Romantika v Srbski književnosti: Vuk Karadžič, izobraževalna oddaja (do 23.45) TV ZAGREB Prvi program 8.50 TV v šoli, 16.55 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45' Tri v- j letniki, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika splitskih občin, 18.45 Zabavna oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.05 Halo, dober večer, 22.05 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 1’9.05 9.00 Jutranja poročila, 35 TV v šoli. 10.30 Tolpa strahu (film), 12.00 Pelikani, 12.15 Klub senioriev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Spoznaj nevarnost, 17.30 Dogodivščine v Novi Zelandiji, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Družinski svet, 21.15 Dediščina Jalte, 22.00 Večerni šport. 8.05 in 15.00 Šolska TV. 16.40 Kratek film. 16.00 Nogomet: ČSSR—Italija, kvalifikacije za EP, prenos iz Pra-‘ge. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kratek film. 20.15 Koncert simf. orkestra Bavarskega radia. 22.10 TV univerza; staro-veški Orient, 7. del. 22.55 TV dnevnik. — Reportaža Madžari v Prekmurju, 2. del, ob 22.00 na II. programu. TV MADŽARSKA TV KOPER 14.00 ODPRTA MEJA — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoleleks 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoleleks 17.00 TVD novice 17.05 TV šola: Jcderska revolucija 17.30 Bil sem Mon-tyiev dvojnik — film — Igrajo: John Mills. Cecil Parker — režija: John Guillermin 19.05 Risanke 19.30 TVD vse danes 19.50 Prednočje — novice in zanimivosti 20.00 Julturna panorama »Slovenski film« 20.30 Športna sreda: Zagreb: Umetnostna drsanje »Zlata pirueta« Sofija: Nogomet: Bulgarija — Vel.s 22.00 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija 22.10 TVD nocoj 22.20 Koprska srečanja 8.10 in 15.00 Šolska TV. 9.25 Krompirišče, franc, film. 11.00 Nizozemski Antili. 16.40 Filmi za otroke. 17.00 Dva milijona, spoštovanje starejših. 17.50 TV borza. 17.55 Telešport. 18.20 Pedagoški forum. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Poslednja skušnjava, angl. TV film. 20.55 Panorama, svetovnopolitični magazin. 21.55 Zopet . . . 23.00 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 Odprta meja — Udaaja v slovenskem jeziku — Videoleleks 16.30 Odprta meja Oddaja v slovenskem jeziku — Videoleleks 17.00 TV D novice 17.05 TV šola 17.30 Pesmi in plesi sveta — Kuba — II. del 18.00 Velika dolina — serijski film 19.00 Risanke 19.30 TVD vse danes 19.50 ^Prednočje — novice in zanimivosti 20.00 T nami pred kamero ... 20.30 Velika dolina — serijski film 21:30 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija 21.40 TVD .nocoj 21.50 Video Mix — Glasbena oddaja v živo z glasbenimi. željami in nagradnimi igrami — Vodi Dario Diviacchi STRAN 21 .tedenski koledar PETEK, 11. november — Martin SOBOTA, T2. november Emil NEDELJA, 13. november — Stanislav PONEDELJEK, 14. november — Lovrenc TOREK, 15. november — Leopold SREDA, 16. november — Otmar ČETRTEK, 17. november — Elizabeta prodam. GRAMOFON TOSCA 21, z grancijo, malo rabljen, prodam. Puconci 95 M-4193 FIAT 125 (ITALIJANSKI) prodam po delih. Naslov v upravi h-sta. M-4196 MALE PUJSKE PRODAM. Gornji Petrovci 52. M-4199 KRAVO S TELETOM ali brez, kontrola A, prodam. Domanj-ševci 50. M-4200 MOTORNO KOLO CZ 175 ccm in DIANO, v dobrem stanju, ugodno prodam. Vili Cipot, Križevci 97 v Prekmurju. M-4201 RENAULT 12 TL, letnik 1974, registriran do septembra 1984, prodam. Stanislav Wolf, Krašci 12 n. Cankova. M-4203 pse ______ Čistokrvne VOLJCJAKE - prodam Mlajtmci 36, p. Martjanci. M-4204 KRAVO, brejo sedem mesecev s tretjim teletom, prodam. Stefan Horvat, Bogojina 140. M—4208 TRAKTOR URSUS, 35 KM, s priključki (kosa, plug, brana), prodam. Predanovci 50. M-4209 KRAVO ALI TELICO, breji sedem mesecev, kontrola A, prodam. Naslov v upravi lista. M- ŠTANOVANJSKO HIŠO z manjšim gospodarskim poslopjem prodam. Ivan Gerič, Hotiza 95/A. M-4211 FIAT 850, karamboliran (tudi po delih) in dele za NSU 1000 po ugodni ceni prodam. Frčko, Serdica 63. M-4212 TRAKTOR ZETOR, 47 KM, letnik 1977, prodam. Albert Matis, Kuzma 78. M-4213 TkACNO MIZARSKO BRUSIL-KO, kapacitete 2500 x 1200 prodam. Mizarstvo Šavel, Cvetkova 2, M. Sobota. M-4298 MALE PUJSKE PRODAM. Lon-čarovci 27, p. Križevci v Prekmurju. M-4299 KOMBAJN ZMAJ 630 prodam. Telefon 21-534 do 15. ure. M-4300 ŠKODA 120 LS, letnik 1979,- prodam. Ogled na AMD M. Sobota. M-4301 WARTBURG LIMUZINA, prevoženih 16.000 km, prodam. Peter Jaušovec, Mele 20, p. Radenci. M- MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Partizanska 12. M-4303 BUKOVA DRVA PRODAM. Sa-lamenci 45, p. Puconci. M-4305 SUHA DRVA PRODAM. Šala-menci 59, p. Puconci. M-4306 FIAT 127 PRODAM. Štefana Kovača 132, p. Turnišče. M-4307 FORD TAUNUS 16 M, letnik 1971, prodam. Naslov v upravi lista. M-4308 MALE PUJSKE prodam. KROG 135. M-4317 LESENO GARAŽO PRODAM. Lendavska 19/B, stanovanje 43, telefon 21-663. M-4313 PEC ZA CENTRALNO KURJAVO FEROTHERM, 40.000 kalorij, novo, z bojlerjem, prodam. Naslov v upravi lista. M-MM GORENJE GLASBENI CENTER z manjšo okvaro naprodaj za 30.000 din. Silvo Pugelj, Jurij 12/C, p. Rogašovci. M-4286 avtoklepar^ vo hi vluličarst vo ravnal na mizakomora zaščita vozil-vleč na služba VESTNIK •Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod 'začasopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 —Ureja uredniški odbor: Stefan Dravec (direktor in glavni urednik). Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač. Dušan Loparnik. Feri Maučec (šport), Vlado Paveo. Stefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec. Gonter En^re (tehnični uredniK), Nevenka Emn (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.-— Celoletna naročnina 470.00 din. polletna 235.00 din. letna naročnina za inozemstvo 1.100.00 din. celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112 25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VELIKI IN MALI ZOBNIK ZA DIFERENCIAL TRAKTORJA IMT 533 prodam. Vlado Kisilak, Poznanovci 53, p. Mačkovci. M-4258 OTROŠKO POSTELJO z jogijem prodam. Oglasite se v četrtek ali petek. Nada Lanšček, St. Rozmana 21, Murska Sobota. M-4282 LADO 1600, letnik 1980, prevoženih 20.000 km in spačka, letnik 1967, obnovljenega, prodam. Telefon 24-188 po 15. uri ali Krpič, Staneta Rozmana 2, M. Sobota. M-4284 SPACEK, letnik 1975, registriran do novembra 1984, naprodaj. Flegar, Daneta Šumenjaka 10, M. Sobota — po 15. uri, telefon 22-469. M-4285 MALE PUJSKE PRODAM. Cankarjeva 7, Murska Sobota. M-4291 TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Gradišče 70, p. Tišina. M-4294 RENAULT TLS 4, letnik 1979 in ferguson 35, letnik 1977, prodam. Bakovci, Prečna 18. M-4295 ZASTAVO 750 NUJNO PRODAM ZA 60.000din. Telefon 24-094 — popoldne. M-4296 TRAKTOR DEUTZ, 18 KS, s kabino, koso in plugi prodam. Verona Markoja, Odranci 242. M-4297 PREPROGO 3,30 x 2,50 m prodam. Podgrad 22, p. G. Radgona. M-4173 ZASTAVO 750, ugodno prodam. Ogled možen po 15. uri. Drvarič, n. n. Veščica (pri transformatorju), Murska Sobota. M-4262 MALE PUJSKE PRODAM. Bo-rejci 29, p. Tišina. M-4263 GS 1,3, star štiri leta, prevoženih 38.000 km, prodam. Mira Korošec, Panonska 15, Gornja Radgona, telefon popoldne: 74-876. M-4264 HIŠO V MURSKI SOBOTI Z DODATNO PARCELO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4276 VOZNO KRAVO, staro 7 let, brejo osem mesecev, težko nad 600 kg, prodam. Krog 113. M-4266 MALE PUJSKE PRODAM. Krog 71. M-4267 KRAVO, staro šest let, visoko brejo, prodam. Vitez, Moravci št. 103. M-4271 TRAKTOR URSUS, 25 KS s koso prodam. Naslov v upravi lista. M-4275 TRAKTOR FERGUSON DE LUX, 35 KS s plugi, v odličnem stanju, prodam. Gančani 41. M-4276 BOBNE IN GRAMOFON TOSCA PRODAM. Milan Puhan, Kobilje 29. M-4277 ŠKODA 100, neregistrirana, vozna, naprodaj. Lipovci 154. M-4278 LADA 1300 NAPRODAJ. Jože Hari, Sodišinci 27, p. Tišina. M-4279 KRAVO in male pujske prodam. Ivanovci 36, p. Fokovci. M-4280 MALE PUJSKE PRODAM. Sodišinci 47, p. Tišina. M-4281 TELEVIZOR GORENJE ELEKTRONIK, barvni, prodam. B. Ziherla 22, telefon 23-021. M-4314 KRAVO, staro štiri leta, visoko brejo z drugim teletom, prodam. D. Bistrica 174. M-4245 VSE REZERVNE ’ DELE ZA WARTBURG, motor prevoženih 60.000 km, prodam. Križevci 104 v Prekmurju. M-4246 PEUGEOT 304 in 30 k v. m talnih keramičnih ploščic prodam. Kličite zvečer: 23-239. M-4247 VAUXHALL VIVA STD, registriran do aprila 1984, prodam. Pužev-ci 13. M-4249 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan. Panonska 66. M-4250 POSESTVO s 4 ha obdelovalne zemlje, gospodarskim poslopjem, novim in staro hišo, prodam. Ciril Tašner, Zagorci 67/A, p. Juršinci — Ptuj, ali telefon ZRN 0711-712206. M-4312 Komisija za delovna razmerja pri TOZD OŠ Odranci razpisuje dela in naloge učitelja razrednega pouka za določen čas do 30. junija 1984. Pogoj: PU razrednega pouka (lahko tudi absolvent PA smer razredni pouk). Rok prijav: 8 dni po razpisu. MLADICE — NEMŠKE OVČARJE, prodam. Tišina 56. M-4288 DVE NOVI GUMI 145 x 13 in dve platišči za zastavo 101 ter električni štedilnik, malo rabljeni, prodam. Bogojina 56. M-4289 ZASTAVO 101, staro dve leti, ugodno prodam. Dokležovje 178, telefon 71-341. M-4252 BARVNI TELEVIZOR GORENJE SELEKTROMATIC PRODAM. Novak, Bakovci, Mladinska 64. M-4254 MALE PUJSKE PRODAM. Krog 27. M-4255 RENAULT 12, letnik 1974, poceni prodam. Jože Jerebic, Crenšovci 217. M-4256 BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Kikec, Kopitarjeva 3, Murska Sobota, telefon 21-380. M-4257 ZASTAVO 101 PRODAM. Kraščt 42, p. Cankova. M-4259 STUDIO MIX 130-6 TESLA in 4 zvočnike, nizkotonci, 75 W 4 Q in bas ojačevalec URAGAN, 100 W, prodam. Cojhter, Lendava, Tomšičeva 3. M-4260 SPACEK, letnik 1974, brezhiben, registriran do julija 1984 in FORD ESCORT, letnik 1969, neregistriran, v voznem stanju, ugodno prodam. Telefon 069 78-011. N1-4261 TRAKTOR STEYR 30 PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4213 PEC ZA CENTRALNO KURJAVO Stadler, 35.000 kaionj, novo, ugodno prodam. Kovač, Kajuhova 9, Murska Sobota, telefon 23-032. M-4217 MEŠANI GOZD, 34 arov, prodam. Informacije v nedeljo dopoldne: Rakičan, Zvezna 21. M-4218 POHIŠTVO, peči in zastekleno okno prodam. Ogled vsak dan od 14.—16. ure: Hari, Cvetkova 11. M-4219 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO (kompletno ali kosovno), staro šest mesecev, električni radiator in čr-no-beli televizor prodam. Naslov v upravi lista. M-4221 PUHALNIK ALFA 350 PRODAM. Večeslavci 4. M-4222 PUJSKE PRODAM. Krajna 27, p. Tišina. M-4224 SOBNO LIPO PRODAM. Stanjevci 39/A, telefon 78-001. M-4225 BETONSKA OKNA IN GARAŽNA VRATA PO UGODNI CENI PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4226 KOMBI PEC ZA KOPALNICO PRODAM. Čemi, Renk ovci 4/B. M-4227 RENAULT-4, letnik 1976, registriran do avgusta 1984, po ugodni ceni prodam. Karel Bokan, Lastomerci 1. M-4229 BARVNI TELEVIZOR GORENJE SELEKTRONIC, v odličnem stanju, prodam. Ogled v popoldanskih urah. Vrazova 6. M-4230 VELIKO OMARO ZA DNEVNO SOBO, kavč in dva fotelja ter peč na olje prodam. Stanko Zavec, 14. divizije 61, Murska Sobota. M- AVTO OPEL ASCONA, dobro , ohranjan, sadilec za krompir, nov in peč na olje ALFA prodam. Mursko Središče, Martinska 53 (buffet). Le-418 AUDI 80, letnik 1975, prodam. Alojz Škafar, Tropovci 16/C. M-4232 DVE KRAVI (ena stara šest let, osem mesecev breja), prodam. Domjan, Beltinci, Gubčeva 8. M-4233 OPEL REKORD CARAVAN, D izvedba, prodam. Kuzmič, Titova 1 Murska Sobota. M-4234 B KLARINET, NEMŠKI KOHLERT, prodam. Kuzma 58, telefon 78-224. M-4237 ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČ št. 40, nov rdeče barve, ugodno prodam. Erjavec, Kidričeva 2, M. Sobota. M-4238 FERGUSONOVE PLUGE (SI. AVON AC), prodam. Lukačev-ci 2, p. Martjanci. M-4239 HARMONIKO WELTME1STER, 60-basno, 5 registrov, še z garancijo, prodam. Noršinci 18, p. Martjanci. M-4240 VINOGRAD, mladi nasad kvalitetne sorte, v Banfiju, prodam. Jožef Mužinčič, Šafarsko 29, p. Ljutomer. M-4241. OSEBNI AVTO DIANA, star dve leti, registriran do oktobra 1984, naprodaj.Telefon 23-798 ah Potrošnik, gradbeni material. M-4243 PEC ZA CENTRALNO KURJAVO, starejši tip, 25.000 kalorij in male psičke prodam. Informacije pri Jožetu Goru, Kapca 4/B, p. Lendava. M-4244 RENAULT-4 FLS, letnik 1977, ohranjen, prodam. Telefon 78-408 — od 7. do 14. ure. M-4242 kupim MOTOR ZA KOMBI IMV KUPIM. Benko, Puconci 52. M-4191 LUŠCILEC ZA KORUZO KUPIM. Mihael Obal, Vaneča 7, p. Puconci. M-4198 TRAKTOR ZETOR SUPER 50 (tudi nevoznega), kupim. Telefon 82-001. M-4207 HRASTOVE, borove in smrekove plohe kupim. Mizarstvo Šavel, Cvetkova 2, Murska Sobota. M-4298 sobe SOBO V LJUTOMERU ali bližnji okolici iščem. Naslov v upravi lista, ln-522 SOSTANOVALCA IŠČEM. Daneta Šumenjaka 3. Murska Sobota. M-4235 DIJAK IN JI oddam sobo v najem. Naslov v upravi lista. M-4253 ZDOMCA z enim otrokom iščeta stanovanje ali sobo s kuhinjo. Informacije od 7. — 15. ure po telefonu 22-047 ali naslov v upravi lista. M-4283 SOBO in kuhinjo oddam v najem. Lendavska 13. M. Sobota. Informacije po 16. uri. M-MM OPREMLJENO SOBO ODDAM ZAPOSLENEMU DEKLETU. Telefon 22-969. M-4293 SOBO in hrano nudimo brezplačno za manjšo pomoč v gospodinjstvu. Oglasite se popoldne. Naslov v upravi lista. M-4309 SOBO s posebnim vhodom v M. Soboti ali bližnji okolici iščem. Naslov v upravi lista. M-4320 zaposlitve PK ali NK DELAVCA zaposlim. Benko, Puconci 52. M-4192 V SPOMIN 1. novembra je minilo leto, odkar me je za vedno zapustil dragi m°z Vinko Domonkoš iz Strehovec 59 mevanjuin^jJbezni Bre^teb^ Preživela v medsebojnem razu- živiš^^ z-ivib m nos živel do konca mojih dni. Žalujoča žena Julijana ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Ivana Brumna trgovca v pokoju iz Beltinec . se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi za darovali cvetje in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se tudi družini družini Šafarič za vsestransko pomoč. Najlepša zahvala predstavni odP616 poslovilne besede, g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem žalostinke. Vsem — iskrena hvala! ~ . . .. . Beltinci, 2. novembra 1983 in Ivanta Zdaj si tam od koder vrnitveni, . a tvoji vnuki te čakajo za ZAHVALA r V 77. letu starosti nas je po dolgi in težki bolčzn zapustil dragi oče, dedek in pradedek Karel Rudolf izKrapja ali^ra Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih P^^rova^pi zdravniškemu osebju bolnišnice v Rakičanu, vsem sorodnikom, pogfe vencev in cvetja, delovnim organizacijam, g. duhovnikoma . obred, godbi na pihala in govornikom. dza^^ Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegov Vsem še enkrat — najlepša zahvala! Krap je, 31. oktobra 1983 Žalujoči: žena, sinovi z družinami in ostalo sorodstvo PEVKO išče VIS ansambel iz Murske Sobote. Telefon 22-132. M-4195 GRADBENEGA DELAVCA s šoferskim izpitom C kategorije, po možnosti z znanjem elektro varjenja ali brez, sprejmem v redno delovno razmerje. Samsko stanovanje zagotovljeno. Plača dobra, možno delo v nadurah. Ponudbe po telefonu 06! 447-155 ali pismeno. Košar, Avsečeva 21, Nove Jarše Ljubljana. M-4202 DVE DEKLETI ZA POMOČ V KUHINJI in NK NATAKARJA išče gostišče pri Rezki, Nova Gorica. Hrana in stanovanje v hiši. OD po dogovoru. Telefon 065/21-369. M-4223 SKUPINA IŠČE BASISTA Z LASTNO OPREMO (starega do 20 let), iz okolice M. Sobote. Oglasite •se osebno pri B. Š., Bretonci 105, p. Beltinci. M-OP OTROKE vseh starosti sprejmem v varstvo. L Szabo, Murska Sobota, Vrtna 8. M-4287 STAREJŠO, bolehnejšo osebo, osamljeno, sprejmemo v celotno oskrbo. Zagotavljamo zdravniško kontrolo. Oglasimo se na vsako ponudbo. Naslov v upravi nsta. M-4287 a VARSTVO za trimesečnega otroka na domu iščem. Oglasite se 12. ali 13. novembra. Mirjana Huber, Lendavska 23/B. M-4304 NETU DEŠMKU iz Murske Sobote, ob praznovanju 60. rojstnega dne iskreno čestita ter želi, da bi te mnogo let zdrav, zadovoljen in srečen preživel v krogu svoje družine -mama. PROSTOR (60 kv. m), primerenza kakršnokoli obrt, v okolici Ljutomera, oddam v najem. Naslov v upravi lista. M-4270 OBVESTILO! Cenjene stranke obveščam, čnem s L decembrom na željo strank s HIŠNIM OBISKOM ZA PEDIKURO. Prijavite se. I-bo. Murska Sobota, Vrtna »• M-4287 GOSTILNA SIJARTO - PLI' CONCI, vabi 11., 12. in 13. vembra na domače koline z M10 repo in dobro, domačo kapljic0, M-4310 razno HREN - VEČJO MANJŠO KOUČJJ PRODAM. TROPO Ci 51. PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 712448, izdano pri HKS Lendava, TZO Crenšovci. Štefan Kelenc, Gornja Bistrica 85. M-4194 NAJLEPŠE se je pozimi greti pri kaminu ali ob peči. Za to vam poskrbi PEČARSTVO Gjerek, Dolnja Bistrica 5, p. Crenšovci. M-4268 POSOJILO 200.000 tisoč dinarjev za dc%o 18 mesecev, nujno potrebujem. Obresti višje od bančnih. Nasldv v upravi lista. M-4269 SERVIS TRAJN0G0RT ČIH, OLJNIH IN ELEKTRO PEČI EMO SE S SVOJIMI uslugami toplo PRIPOROČA. MILAN BOGATAJ ULICA 17. oktobra 23 Murska Sobota, telefon 23-530 STRAN 22 VESTNIK, 10 ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in babica Veronika Gibičar roj. Kerčmar iz Tešanovec iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam Otekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. iskrena zahvala zdravnikom in ostalemu osebju internega oddelka bol-bisnice v Rakičanu, g. duhovniku za pogrebni obred, predstavnici KS za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Najlepša hvala sodelavcem Do MURA in članom kolektiva TOZD Zenska oblačila ter del. organizaciji v G. Petrovcih. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Karel, Franc in Geza z družinami ter ostalo sorodstvo Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mimo spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš V SPOMIN 13. novembra mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat Bela Banko _ tesar iz Šalamenec Skor “^nje 3e za vedno ugasnilo, ostala je praznina in spoznanje, da te ne bo globnUVec med nami- Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih veliko žalost in kise°/°.rano- Dom je prazen, a v naših srcih in mislih boš ostal do konca dni. Vsem, ga se spominjate, se ustavite ob njegovem preranem grobu, prinašate cvetje in na njem prižigate sveče, prisrčna hvala! Žalujoči in neutolažljivi vsi, ki smo te imeli radi Po livadi se ozremo, hiša prazna tam stoji, vrata nemo so priprta ker tebe dragi mož in oče več tam notri ni... V SPOMIN 10. novembra mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Stefan Tratnjek iz Filovec 115 cv tebe v naših srcih ne bo ugasnil. Hvala vsem, ki se ga spominjate, s etiem krasite njegov mnogo prerani grob in na njem prižigate sveče. Zlobko žalujoči: žena Terezija ter sinova Janez in Franc z družinama Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je nepričakovano, tiho in brez slovesa v 61. letu starosti zapustila naša draga žena, mama in babica Ana Vučko iskretl roj. Sobočan iz Trnja ki s° zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znan-ehkein izrekb sožalje, darovali vence in cvetje ter drago mamo v tako vilu pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala g. dekanu in kaplanu za leP pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! Trnje, 3. oktobra 1983 žalujoč; mož Martin, sin Ignac in hčerka Marija z družino Marija Vučko iz Srednje Bistrice ZAHVALA 27. oktobra 1983 nas je v 80. letu starosti po težki bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in tašča z v čaSyV®ja dr-Čaru in patronažnim sestram za zdravniško pomoč in nego na hg ter nas J^n?.bolezni, botrini in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob Jehi zadnij laz.. ’ znancem in prijateljem, ki so našo drago pokojnico pospremili PosloviLh ter ^.Poklonili vence in šopke. Lepa zahvala g. kaplanu za lepe ne besede in pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinke. %oči; VnUk,^n^ej, hčerka Olga z možem Joštom, vnuk Andrej z ženo Vero, nJa Liljana ter vnuk Stefan z ženo Štefko in sinom Bojanom Žarek sonca je ugasnil, zatemnili zemljo temni so oblaki, toda dragi, zlati sinko, spomin nate ni ugasnil, ostal z nami boš ob misli vsaki. V SPOMIN 10. novembra mineva eno leto globoke in tihe žalosti, odkar je tragično izgubil mlado življenje sin, brat in vnuk Dani Mavrič iz Stročje vasi pri Ljutomeru Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce. Težko je življenje brez tebe in ob vsakem kor aku smo z mislijo s teboj. N aš dom, ki si ga imel tako rad, je ostal prazen, odet v žalost in samoto. Ostali so sledovi in spoznanje, da se nikoli več ne vrneš, toda v naših srcih boš vedno živel. Prisrčna hvala vsem, ki prinašate cvet je na njegov prerani grob in na njem prižigate svečke. Žalujoči: mama, atek, sestra in babica Prezgodaj čas prišel jeza oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe ljubi oče ni, da bi skupaj še bili. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je hitro in brez slovesa v 66. letu starosti zapustil naš dragi oče, dedek in brat Stefan Meolic iz Bakovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala del. kolektivom Potrošnik Železotehna, < TMI TOZD Predelava-klobasičama, 421. brigadi OZD Mura, društvu upokojencev iz M. Sobote, nogometnima kluboma Bakovci in predstavniku KS za poslovilne besede. Posebna zahvala tudi zdravnikom in zdravniškemu osebju ušesnega oddelka bolnišnice v M, Soboti. Iskreno se zahvaljujemo tudi g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Bakovci, 27. oktobra 1983 Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI ZAHVALA 29. oktobra nas je v 18. letu starosti tragično zapustil naš dragi sin, brat-in vnuk Andrej Pintarič iz Hrastje-Mote Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam izrekli sožalje in s tem pokazali, da ste cenili našega dragega sina. Posebna zahvala darovalcem vencev in cvet ja g. župniku za obred, pevcem, tov. Nacetu za poslovilne besede in nogometnemu klubu Pionir iz Hrastje-Mote. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: mama, ata, brat, sestra, babica, dedek, stric Milan z družino ter vse ostalo sorodstvo Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe dragi mož, oče in brat ni, da bi skupaj še bili. ZAHVALA V 57. letu starosti nas je prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Franc Lang zidar iz Nuskove Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, dragega pokojnika v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Prisrčna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat — prisrčna zahvala! Nuskova, 27. oktobra 1983 Žalujoči: žena Marija, sin Jože in hčerka Vika z družinama, hčerka Rezka, brata Ludvik in Karel z družinama ter sestri Terezija in Marija z družinama STRAN 23 ^novembra 1983 v besedi in sliki po pomurju Na prvem mestu strokovna pomoč MURSKA SOBOTA Tako kot so že bili v Cankarjevem domu v Ljubljani kulturni dnevi Slovencev, ki živijo na Koroškem v Avstriji in Furlaniji-Julijski krajini v Italiji, naj bi se čez nekaj mesecev tamkaj predstavili tudi porabski Slovenci iz Železne županije v Ljudski republiki Madžarski. Dogovor o tem, kot smo že poročali, so sprejeli na nedavnem srečanju predstavnikov Zveze kulturnih organizacij Slovenije in predstavnikov kulturnih ustanov v okraju KOrmend, h kateremu spada tudi Porabje. Obseg prireditev seveda ne bo mogel biti takšen, kot je bila to navada doslej, doseči pa bi morali čim višjo kakovostno raven nastopov kulturnih skupin in posameznikov iz Porabja. In tako je naposled res že čas, da v večji meri začnemo uresničevati strokovno pomoč vsem tistim v Porabju, ki vodijo ali usmerjajo kulturno dejavnost. Prav to si je Zveza kulturnih organizacij Slovenije zadala kot eno najpomembnejših nalog v programu sodelovanja s Slovenci na Madžarskem v letu 1984. Tajnik za stike s tujino in mednarodno sodelovanje pri ZKO Slovenije Martin Zakonjšek, ki je bil naš sogovornik, je ugotavljal, da smo razne oblike strokovne pomoči načrtovali sicer že več let nazaj, pa v večini primerov žal ni prišlo do uresničitve. Ali so bili vzroki v zamejstvu ali pa smo se pri nas preslabo organizirali, da bi naše strokovnjake za kulturno dejavnost redno pošiljali v Porabje. In katere konkretne oblike strokovne pomoči naj bi tokrat vendarle zaživele? Staro lokomotivo, ki so jo kot spomenik namestili na zelenici pri soboški železniški postaji, je začela krepko načenjati rja. To je najbolj bodlo v oči železničarje, zato so zagotovili lake, obnovitve pa so se lotili delavci »Sobote«. Foto: J. Stolnik ,,Najprej načrtujemo seminar za folklorno dejavnost, ki bi ga izvedli v narodnostnem klubu v Monoštru. Gre zato, da bi že razvito tovrstno dejavnost med porabskimi Slovenci (Sakalovci, Slovenska ves, OŠ Gornji Senik, op. p.) strokovno obdelali in jo dvignili na višji nivo. Nadalje imamo predviden seminar za lutkarja, na katerem bi se predvsem učitelji slovenskega jezika na porabskih osnovnih šolah istočasno usposobili tudi za uprizoritev kakšne igrice. Lutka bi lahko namreč postala dober pripomoček pri pouku materinščine v šolah in otroških vrtcih. Poleg gostovanj lutkovnih skupin iz Slovenije naj bi ’orej tudi v Porabju imeli lastno lutkovno dejavnost. Le-ta pa bi pomenila tudi zametek razvoja dramske aktivnosti. Možnosti za začetek gledališke vzgoje se ponujajo v okviru slovenskega krožka na gimnaziji v Monoštru in morda še kje. Strokovne pomoči pa so še kako potrebni tudi dosedanji vodje posameznih ljubiteljskih skupin na vaseh in šolah, kot so mešani pevski zbor Avgust Pavel na Gornjem Seniku, -folklorna skupina iz Sakalovec in narodnozabavni ansambli. Načrtujemo tudi tritedensko prakso v Sloveniji za vodje kulturnih domov v Porabju ter seminar za slovenske učitelje in vodje ter člane ljubiteljskih skupin.” — Kaj pa gostovanja — ali se tudi na tem področju kaj spreminja? ,,Rekel bi, da bomo morda manj širili gostovanja in nastope kulturnih skupin na raznih prireditvah, še naprej bomo seveda razvijali še tradicionalne oblike sodelovanja, vendar želimo tudi to področje nekoliko popestriti oziroma dopolniti. Med drugim smo v naš program zapisali, da bomo v Porabju predvajali filmske predstave v slovenskem jeziku za otroke in odrasle. To naj bi bili v nekem smislu dnevi slovenskega filma, ko naj bi se domačini po predstavi tudi pogovarjali s kakšnim našim režiserjem, igralcem ali avtorjem filma.” Program sodelovanja Zveze kulturnih organizacij Slovenije s Porabjem in Demokratično zvezo južnih Slovanov na Madžarskem je vsekakor obetaven. Ce ga bodo uspeli uresničili — si zares lahko obetamo kvaliteten premik v kulturni ustvarjalnosti in življenju porabskih Slovencev. JOŽE GRAJ V upravnih organih zopet ob sedmih Upravni organi skupščine občine v Murski Soboti so od srede. 2. novembra, prešli na nov delovni čas. in sicer vsak dan od 7. do 15. ure. ob sredah pa od 7. do 17. ure. S tem so premaknili začetek delovnega časa za pol ure nazaj, kar pomeni, da so poslej delovni časi upravnih organov pomurskih občin usklajeni. Hkrati pa so uradne ure za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih. V soboških upravnih organih pa so spremembo odredbe o delovnem času sprejeli tudi zato. V Murski Soboti se je prejšnji teden mudila tričlanska delegacija vodstva letošnje zvezne mladinske delovne akcije »Avtocesta Bratstvo in enotnost 83«, ki je imela sedež naselja v pobrateni občini Paračin v SR Srbiji. V poletnih mesecih je tam sodelovalo tudi 25 brigadirjev iz soboške občine, večinoma mladih Romov, ki so se izkazali pri urejanju ceste. Delegacija je obiskala vodstvo ker so imeli delavci njihove uprave ob prihodu na delo ogromne težave pri prevozih z javnimi prevoznimi sredstvi, saj avtobusi niso imeli prilagojenih voznih redov. Poleg tega pa so se pojavljale težave glede otroškega varstva, ker so morali nekateri zaposleni predčasno odhajati po svoje otroke v vz-gojno-varstvene ustanove. Ker so nekatere delovne organizacije oziroma skupnosti -n soboški občini po 25. septembru spremenile delovni čas, je izvršni svet skupščine občine Socialna politika v luči stabilizacije prek komiteja za družbeno pb niranje in družbenoekonomski razvoj zaprosil vse TOZD občini, da sporočijo natančne? podatke. Zal pa se je od skup nega števila 200 naslovni odzvalo le. 68 organizacij ženega dela, kar kaže na ločeno neodgovorno obna’J do tega pomembnega VP«SW nja. Zato je izvršni svet opozoril te?eiovneorga« ki v bodoče ne bi sme1 spreminjati delovnega časa soglasja izvršnega sveta.^ BELTINCI RAZSTAVA PTIC Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček iz Beltince org ^staVo času od 11. do 13. tega meseca v stari osnovni šoli v Beltinci $ure. raznovrstnih ptic. Razstava bo odprta vsak dan od 8.30 do ^|eZelo Istočasno bo tudi društveno tekmovanje in srečelov. Društvo, aktivno, si je s prostovoljnm delom uredilo društvene pros ^vnih osnovni šoli, pri čemer so člani opravili okrog 90 prostovoljni ^rao ur. Pred nedavnim je društvo tudi organiziralo prijateljsko n p M-tekmo z našimi delavci, ki so delali v Iraku. MORAVCI Kdaj asfalt v Gornje Moravce-, Na programski konferenci KO SZDL v t*^’ osrednjo pozornost posvetili uresničevanju 86 .“Sel PH" rendumskega programa. Samoprispevek se b° *« Go™e hodnje leto, vendar še vedno ni asfaltirana cesta .0 Moravce. Sredstva za to investicijo namensko z® zagot°vJ toliko bolj spodbujajo SIS za cestno dejavnost, o svoj delež. Telef°nS^ Pri telefoniji se stvari obračajo na bolje. P” centrala s 500 priključki je že pripravljena jela f napeljavi pa bo treba opraviti precej prostovoljn s ,js-zagotoviti drogove. LENDAVA PEKARNA SE LETOS^, „ Po desetih letih sodelovanja lendavske pekarne z^. nemog<^ dočakali novogradnjo, saj so bili delovni pogoji v stan pe larela ^a „ in zaradi tega tudi kruh ni bil dober. Daje bila Pe^,ar,nar0/no 'n 'e st tudi podatek, da so v njej opravili 80 odstotkov dela zn)oglj1V® odstotkov s stroji. Nova sodobna pekarna bo imela zace potre . 600 kg kruha na uro pozneje pa še več, kakor bodo pac pa izvaj. Vrednost naložbe je nekaj nad 60 milijonov dinarje v, rajii0 osn° |a lendavsko gradbeno podjetje, kije v rekordnem čas „ Lj-panaj^1 D objekt, kmalu pa bodo začeli montirati tudi operemo, r dograjena do konca letošnjega leta. Jan Posebna delovna skupina, ki je pripravila obsežno in kvalitetno gradivo za 12. sejo občinskega komiteja zveze komunistov, ki bo 23. novembra in na kateri bodo razpravljali o socialni politiki v razmerah uresničevanja stabilizacijskih ciljev v soooški občini, je opravila zares obsežno delo, roseči so namreč morali na številna področja izvajanja socialne politike: zaposlovanje, štipendiranje. stanovanjska problematika, otroško varstvo, vzgoja in izobraževanje, zdravstveno varstvo in socialno skrbstvo. In prav na teh področjih družbenih dejavnosti so v zadnjih letih v soboški občini dosegli precejšen napredek, čeprav omejene materialne možnosti onemogočajo vsaj povprečen nivo razvoja v naši republiki. Vemo pa, da je medsebojna povezanost socialne in ekonomske politike v zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerah še kako pogojena. To je eden izmed poudarkov s seje predsedstva občinskega komiteja zveze komunistov v Murski Soboti, na kateri so zlasti izpostavili naloge organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Tako je bilo med drugim rečeno, da morajo samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v združenem delu ob strokovni pomoči kadrovsko-socialnih služb preveriti socialni položaj delavcev, da bi dejansko pomagali tistim, katerih socialna varnost je ogrožena. Podatek, da-je ob letošnjem polletju kar 1240 delavcev ali 6.8 odstotka zaposlenih v soboški občini prejemalo neto osebni dohodek mesečno nižji od 10.000 dinarjev in da je bilo 11 organizacij, kjer so delavci prejemali osebni dohodek nižji od 12.000 dinarjev, mora zagotovo zaskrbeti. V vsaki organizaciji je zato treba preveriti, kateri delavci dobivajo nizke osebne dohodke in zakaj. Podobno je tudi pri dodeljevanju štipendij in upravičenosti raznih socialnih pomoči, ker v praksi še vedno marsikdaj ne prikažejo realnega finančnega stanja članov družin, kar je še posebej aktualno v krajevnih skupnostih. Uveljavljanje stabilizacijskega načrta pa pomeni predvsem preglednejši in doslednejši način'uveljavljanja družbe- SPODNJA ŠČAVNICA Telefoni še letos Dva dni je 70 mladincev radgonske občinske delovne brigade Janko Jurkovič-Jovo in enako število krajanov Spodnje Ščavnice. Lomanoš in Podgrada vihtelo krampe in lopate. Toliko so potrebovali za dva kilometra dolg jarek iz Gornje Radgone do Podgrada, v katerega so delavci soboškega ptt prometa položili telefonski kabel. Tako so storili korak, na katerega so se v krajevni skupnosti Spodnja Ščavnica že dolgo pripravljali in ga tudi težko pričakovali. Že lani so z lastnim delom postavili potrebne drogove, zataknilo pa se je prav pri glavnem telefonskem ožilju do Podgrada, ki pomeni tudi potrebno telefonsko povezavo za Apaško dolino. Ob občinskem prazniku so sicer v ščavniški nih pomoči. Gre torej za večji pregled nad sredstvi, ki se za te namene porabijo, in s tem tudi za večjo možnost, da bodo delavci, ki omenjena sredstva združujejo, lahko neposredno vplivali na njihovo porabo. Zato je pri doslednem uresničevanju socialne politike velikega pomena navzočnost vseh subjektivnih sil na čelu z zvezo komunistov, da bi uveljavili zares pravičen in diferenciran pristop pri reševanju najbolj perečih socialnih problemov v občini. Kot so sklenili na seji predsedstva OK ZK v Murski Soboti, bodo omenjeno gra krajevni skupnosti dobili prve štiri telefonske priključke in javno telefonsko govorilnico, položeni kabel do Podgrada pa bo v kraju zagotovil še dodatnih dvajset telefonskih priključkov. Zato bodo uredili centralo v vaško gasilskem domu, telefoni pa bodo zaz Gradnja dobro napreduje Vse kaže, da bo vaški dom v Trimlinih pod streho še letos, s tem pa seveda gradnja še ne bo končana. Doslej so vaščani izkopali temelje in na njih zgradili novi dom, del opeke so kupili del pa uporabili iz porušenega starega doma. Trenutno zbirajo sredstva za strešno konstrukcijo. Upajo, da bodo vaški dom kmalu pokrili. Zanimivo je. da so dom pozidali domači zidarji, teh je v vasi kar šest, vsi drugi vaščani pa so jim pridno pomagali, da so lahko v kratkem času postavili zidove. V novem vaškem domu bodo imeli svoj prostor gasilci in mladina ter družbenopolitične organizacije. V vasi bi radi čim prej dobili tudi telefon, predvsem pa da bi se dokončno rešilo vprašanje asfaltiranja odcepa ceste v industrijski coni. janj d divo poslali vsem OO ZK v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, kar bo dobra osnova za angažiranje komunistov v lastnih okoljih. Hkrati so predlagali, da se v razpravo vključijo tudi organizacije socialistične zveze, zveze sindikatov in aktivi ZK na posameznih področjih, kjer je socialna problematika najizrazitejša. Pritegniti pa nameravajo tudi podpisnike družbenega dogovora o štipendijski politiki, da bi dejansko prišli do celovitega prikaza stanja na področju socialne politike v soboški občini. Milan Jerše vonili še letos. Sicer pa bo celotna naložba, s katero bodo prebivalci v teh predelih radgonske občine in ob meji s sosednjo Avstrijo pridobili skupno sto telefonskih priključkov. veljala okrog 8 milijonov dinarjev. vp CERTUS TOZD Avtobusni promet Murska Sobota Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge voznika avtobusa Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje. — KV voznik ,,D" kategorije . enakih ' — 6 mesecev strokovne prakse na opravljanj — kraj bivanja M. Sobota ali neposredna okolica ^urSk® Prijave sprejema tajništvo TOZD Avtobusni Pr° Sobota, Bakovska 29, osem dni od dneva obj ______— INA NAFTA LENDAVA RAZPISNA KOMISIJA PRI DELAVSKEM SVETU TOZD RAFINERIJA razpisuje v skladu s splošnimi samoupravnimi pom dela in delovne naloge delavcev in odgovornostmi: akti in s posebnimi P tehničnega vodje Rudarskega obrata • v Kandidati morajo poleg izpolnjenih 'n ter visokošolsko izobrazbo naftno-geološke ega ob strokovni izpit za tehnično vodenje Ruo ^go- najmanj 3 leta delovnih izkušenj. Družben®^ Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz -jp- vora o temeljih kadrovske politike. :a in Od kandidatov se pričakuje sposobnost '^)dpravljan^ ranja ter aktivno zavzemanje za razvoj sam Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pismene ponudbe s potrebnimi dokazili sPraZnako služba INA Nafta Lendava, Rudarska c. pisno komisijo", 15 dni od dneva objave- pp P KandidaK tkMfr obveščeni o izbiri v 3 objave. VESTNIK, 10 STRAN 24