PRUO CJk
^ DOMOVINI
Leto IV.
V Ljubljani, dne 8. marca 1928
fO. štev
Gusiarjt in njih pesmi
Tekom dolgih stoletij ^odljarmUjeni in ločeni Južni Slovani smo se pod uplivom raznih tujih narodov vedno bolj in bolj oddaljevali drug od drugega. Spremenili smo pod tujim pritiskom svoje nekdanje običaje, kar je uplivalo celo na naš narodni značaj.
Dočim so zasužnili Slovene in del Hrvatov Nemci in Madžari, so Srbi in Bolgari ječali pod turškim jarmom. Le čudno, da smo obdržali jezik, ki se je v teku časa tudi oddaljeval od staroslo-venščine. — Po preteku dolgih stoletij smo zopet vsaj deloma združeni v eni državi, kjub temu pa je še vedno daleč do našega duševnega zbližanja, do časa, ko se otresemo čudnih predsodkov in nezaupljivosti drug napram drugemu.
Mnogo jih je med nami, ki se zavedajo kako zelo važno je za nas tako zbližanje in si prizadevajo, da to zadevo uredimo čira preje, mnogi pa, ali iz domišljavosti, iz zlob-nosti, največkrat pa pod uplivom narodu sovražnih ljudi, smešijo razne narodne navade, katerih največkrat niti ne razumejo. To opazovati smo imeli največkrat priliko pri naših vojakih. Mnogi mladeniči, vrnivši se iz srbskih pokrajin, so smešili tamošnje Stare slovanske običaje in tudi nošnje, ne da bi vse to razumeli. Največkrat je dalo povod takemu mnenju pripovedovanje starih, ne-" kdanjih avstrijskih vojakov, katerim se je dopadlo vse kar je bilo tujega, domače pa ničvredno. Zopet drugi naši fantje so se po-četkoma počutili neprijetno v tujini, konečno pa spoznali in jeli ceniti navade naših bratskih narodov. Slovenci se tako na primer le težko sprijaznijo s hrvaško, posebno pa še s srbsko in makedonsko pesmijo, ki se v svojih otožnih vižah zelo razločujejo od naših okroglih domačih. Ko pa naši vojaki služijo delj časa v tujini, ko razumejo ne le samo pesem in njen napev, nego tudi dušo naroda, takrat vzljubijo bratsko pesem ni jo zapojejo prav prijetno. Večkrat slišimo po-naših vasicah odmevati prav z občutkom zapeto srbsko ali hrvaško pesmico, katero so vaščane naučili od vojakov vrnivši se domačinu
Nekaj povsem tujega za nas Slovence so tudi srbski narodni pe?ri, nazvani guslarji katerih pesem zapeta in spremljana na čudno, navadno na eno ali dvostruno godalo tako zvane »gusli«, nam je skoraj nerazumljiva m se čudimo, da jo imenujejo lepo in da jo še dandanes goje med narodom.
Ce pa se utopimo v spev ter premislimo vse okoliščine, kako so nastali guslarji in kako da se je rodila njih pesem, pa jim moramo pripoznati, kar so jim pripoznali že mnogi svetovno visoko izobraženi ljudje, tako na primer veliki nemški pesnik Gothe in jih nekaj prestavil tudi v nemščino, kot zelo zanimive.
Kaj je pesem, kdo je pevec? — Človek dobi nekako uteho, kadar lahko zaupa svojemu prijatelju ali znancu kake občutke in je srečen šele takrat, kadar je izpraznil dušo. Nekateri ljudje občutijo eno in isto stvar bolj, drugi manj, kakor so že pač ustvarjeni in pod kakršnimi okoliščinami so bili vzgojeni in žive sedaj.
Večkrat se dogodi, da človek pripoveduje svoje veselje ali svojo tugo mrtvim predmetom, najrajše prirodi. Srečen pastir vrhu gore zavrtska, tako močno, da odmeva od planine na planino, kakor da bi hotel, da ves svet razume njegovosrečo. Prevarano
dekle odhiti k potoku in mu potoži ali pa zaupa svoje bolesti ljubljenkam, cveticami. Mnog bolj kakor samo pripovedovanje, pa učinkuje zapeta pesem, kjer se občutke mnogo bolj povdarja tudi z na-pevom kakor s prazno besedo. Vse to je oil prvotni povod pesmi. Prvotni pevci so si tudi sami skladali pesmi, katere m, potem prepevali. Take pevce najdemo že pri starih narodih. V srednjem veku so bili najbolj sloviti pevci nazvani trubadurji, ki so se preživljali s svojo lepo pesmijo. Pri vsaki večji slavnosti so nastopali, kakor d..nes nasto. jo go'> .niki, 1 i. to razliko, da so bili tisti pevci poklicni, govorniki pa so razni udeleženci prireditve.
Baš v istem času pa so se že pojavili tudi med slovanskimi nairodi, posebno med Jugoslovani pevci guslarji. Ker je bilo življenje Slovenov navadno polno trpljenja in tudi pokrajina. kjer so bivali, otožna, je bila tudi njih pesem taka. V pesmi so pripovedovali bolesti in trpljenje naroda ter ga zajedno navduševali. Pri mnogih zmagah nad krut n sovražnikom, imajo baš pevci, ki so narod navduševali, velike zasluge. Srbski guslarji' so peli med narodom kakor tudi nadVorili,. -\j za časa slavnih srbskih vladarjev....^ajlepj^-. pesmi so peli guslarji in jih deloma še danes pojo o kraljeviču Marku in o vilah, kakor tudi o raznih drugih srbskih junakih. Ko so zago-spodarild nad narodom Turki, se je guslarstvo še bolj razširilo, v vsakem selu, vasi, so imeli po več takih pevcev. Seveda vsi niso bili pri-poznani, ali prepevali so vendar. Zanimivo je, da je guslar v času, ko ni bilo še časopisov in knjig, raznašal Važne dogodke v oddaljene kraje, prepevajoč jih, kakor si jih je pač pred-s stavljal in tako obveščal radovedno ljudstvo.
Z napredkom časa se je mnogo spremenilo jn tako tudi glede pevcev. Iz posameznih pevcev so nastali zbori in tudi enostavne eno-strune gusli so se razvile v moderno godalo na več strun. Ostali so še posamezni guslarji, katere pa je treba čim bolj očuvati, kajti zgodovina našega naroda, odnosno naših braov Srbov, je zvezana ž njimi.
Takega guslarja, katerega vidimo na naši današnji naslovni sliki, smo imeli priliko videti m slišati pretečeni teden v Ljubljani, kjer ga pa žal premnogi niso razumeli. Vračajoč se iz Berlina v Nemčiji, kjer je guslar prepeval za gramofonske plošče, tako da ga bodo poslušali lahko po vsem svetu, se je ustavil v Ljubljani in zapel nekaj pesmi. Med potjo je bil gost češkega predsednika Masa-ryka v Pragi, pel pa je še v drugih krajih. — Za ohranitev guslar-stva priredi vsako leto žensko umetniško društvo v Beogradu »Cveta Zuzorič« tekmo, kjer dobe najboljši guslarji lepe nagrade.
Gusli izdeljujejo i z javorovega lesa posebni domači rokodelci še vedno take, kakor pred stoletji, le okraski na novejših guslih so izdelani umetnejše, kakor v nekdanjih časih. Mnogo guslarjev ima prav dragocene gusle. Vse gusle pa seveda niso enako doneče. To je odvisno od izdelovalca, kako jih izdela.
Srbska narodna pesem se je rodila v suženjstvu, ko je ves srbski narod junaško trgal okove. Zato je ta pesem težka in žalostna, pa tudi polna ponosa in slave narodnih junakov, ki so se borili za svobodo vsega naroda. Brez junaških pesmi, ki so jih prepevali narodni propovednlki guslarji, bi srbski narod težko uspel v svoji veliki borbL
Jakob Lumbar, uslužbenec Mestne klavnice v Ljubljani, |e bil eden izmed naših najboljših tenoristov in najbolj požrtvovalnih pevcev pri pevskih društvih v Ljubljani in tudi na deželi
Fran S. Vffliar-
KalsLi, sJri-Jateij a.!e.!ih slovenskih hi hrvatskih
pe^c ', ki :o med njimi najbolj znane »Slovenec, Srb, Hrvat», »Mornar« «Ncz«!iwasi— ma-je ::l rojen leta 1852 v Senožečah kot sin pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja. Vse svoje življenje je posvetil glasbi in je minulo nedeljo umrl v Zagrebu.
Pogled na Krekov trg v Ljubljani ob tržnih dnevih, ko
pripeljejo kmetje £z okolice poljske pridelke.
Prodajalka klep-lanih čipk na ljuo-tjanskem tn,j. Čipke z največjim okusom in sipret-notsjo izdelujejo dekleta na deželi.
Levo:
Nova cerkev v Bogojin) v Prekmurju, ki je zgrajena po načrtih prof. Jožeta Plečnika, mojstra sve-, tovne sla^e. ,
Krst malega Aleksandra, ki sta mu bila za botra V.. V. kralj Aleksander ln županja mesta Ljubljane ga. Olga dr. Pucova. Dete je 10. sin Martina Tavčarja, vratarja na Gorenjskem kolodvoru v Ljubljani. Od leve na desno: mati Pucova, podipofk. F. Dolir.šek kot nameet-iu~ botra NJ V. kralja, zadaj oč'. Martin, fc-.jtrateč -Tščenca S. Grin.i ki babic. M. Grims, teta krščenca.
Prodajabc sladkarij na ljubljanskem trgu.
Desno:
Zgoraj naslikana dijaka plavata čez Savo ob toplem februarskem solncu. Še pred nekaj leti so ljudje mislili, da mora biti vsaikega konec, ki gre po zhni slabo oblečen iz hiše — danes pa tudi kmetje po planinah, kamor zahajajo smučarji, že vedo, da se Človek tudi po zimi lahko na solncu giblje brez obleke, se poti in ogori kakor o sv. Jakobu. Pri tem se pa utrdi, da mu nobena bolezen ne more blizu. Tako utrjeni se lahko tudi kopljejo, kaor naša dva fanta, v ledeni vodi. Seveda se moramo utrjevati počasi in — po pameti Desno:
Johana z Dobrove, ki na trgu v Ljubljani prodaja vsa semena, pa tudi vse suhe jagode in rože, ki so dobre za zdravje
Brusač na ljubljanskem trgu, ki s svojim prihodom naznani, da je konec zime Desno:
Prodajalec korenin na ljubljanskem trgu, ki so zoper vse bolezni, škodovale niso nikomur, če jih je jemal po pameniti, poenagajo pa njemu najbolj
Dolie Jazbinšek, ki je s svojo ljubico Štefko Prepeluhovo pri Hrastniku skočil pod brzo-vlak, ki ju je popolnoma raztrgal. V poslovilnih pismih sta izrazila željo, da bi ju pokopali v skupnem grobu
Štefka Prepetahova, ki si je dogovorno s svojim ljubckom JazJbinškom končala živ« ljenje pod brzovlakom zaradi nesrečne ljubezni Splošno nevoljo je vzbudilo dejstvo* da je bil Dolle cerkveno pokopan, ona pa ne
Trgovska akademika Mirko Vrhovnik in Čuš dne 18. februarja pri kopanju v Savi ob To-mačevem pri Ljubljani
Na levi: Janko Klemenčič, bivši gostilničar in lesni trgovec na Bledu, zadnja leta pa najemnik hotela »Trst« v Kočevju, je osumljen, avgusta oropal iz kočevskega vlaka 183.000 Din. — V sredini: Roparska morilca Jože Slapšak in Anton Skomina, ki sta obsojena na ainrt, ker sta umorila in oropala Terezijo in Franceta Puclja v Skovcu na Dolenjskem. — Na desni: Orožniški kaplar
Kavše iz Trbovelj, ki se je sami usmrtil
Tele z dvema glavama, ki se je
storilo na Francoskem
Tekmovalci, kdo zna
najlepše plesati v Sloveniji Na sredi sedi zmagovalka, za njo pa stoji njen par, ki sta si pripiesala naslov »plesna prvaka Slovenije«. K tekmi se je upak> le 9 naslikanih parov. Na sredi stoji prireditelj tekme, znani plesni mojster Jenko iz Ljubljane
Levo;
Kako so ohfečene žensfl&e, Jd vodijo letala. Taka obleka iz kože je potrebna, ker v zračnih višinah in zaradi hitrosti letala vlada silen mraz.
Desno:
Podzemeljska železnica. Na zgornji sliki vidimo vlak, na spodnji pa progo podze-meiiske žetenice, ki vaaŠo že po vseh velikih mestih, ker po cestah za reje ni več prostora.