IJBifp POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI r. in //. avgust -/MA HMELJARJEV . GLASILO DELAVCEV SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXVI. — AVGUST 1982 — ŠTEVILKA 8 Pred kongresom slovenskih sindikatov V dneh od 10. do 13. oktobra letos bo v domu Ivana' Cankarja v Ljubljani 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije, na katerem bo sodelovalo poleg gostov še 786 delegatov. Na kongresu bodo obravnavali naslednje teme po komisijah: — Zveza sindikatov Slovenije v boju za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije na podlagi socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov — Zveza sindikatov Slovenije v boju za odločilno vlogo delavcev v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja — Zveza . sindikatov Slovenije v boju za uresničevanje „politike združevanja dela in sredstev na socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih osnovah — Zveza sindikatov Slovenije v boju za uresničevanje socialističnih samoupravnih družbeno- ekonomskih načel pridobivanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela — Politično organizacijska ter kadrovska izgradnja in statut Zveze sindikatov Slovenije. Republiški svet' Zveze sindikatov Slovenije je že sprejel o-snutke kogresnih gradiv in sicer: osnutek poročila o delu Zveze Sindikatov Slovenije med 9. in 10. kongresom, osnutek sprememb in dopolnitev statuta Zveze sindikatov Slovenije ter osnutek resolucije. Naloge zveze sindikatov Slovenije v boju za na- daljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih. Vsi ti dokumenti so bili ob-notnosti, sedaj pa se naj bi pri-notnosti, sedaj pa senaj bi pričela javna razprava, ki bo trajala vse do 15. septembra? V resoluciji: Naloge Zveze sindikatov Slovenije v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih so • predvsem poudarjene naloge sindikata za u-trjevanje položaja delavcev v odnosih družbene reprodukcije, kot to opredeljujeta ustava in Zakon o združenem delu. V o-snutku smo zapisali, da bo sindikat spodbujal iskanje," oblikovanje in uveljavljanje bolj u-činkovitih samoupravnih načinov uresničevanja sistema in hkfati pospeševal razvoj političnega sistema socialističnega' samoupravljanja. Osnutek je dovolj konkreten za akcijo organizacij na vseh ravneh organiziranosti za spreminjanje razmer in utrjevanje samoupravnega načina odločanja ter za usmerjanje sindikalnega dela v žariščne probleme naše družbe. Javna razprava bo pokazala, ali je osnutek sklepnega dokumenta 10., kongresa dovolj mobilizacijski in ali se sindikalno delo dovolj usmerja v reševanje temeljnih problemov gospodarjenja in samoupravnih socialističnih osnovah. O vseh teh problemih bomo samoupravljalce v našem glasilu obveščali sproti, kar je' tudi ena od njegovih te-melnih nalog. Obiranje hmelja — čas enomesečnega neprekinjenega dela, pričakovanj in velikih upov se hitro približuje SOZD HMEZAD MW m • w • —JA Ahajski Na osnovi izhodišč dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, protiinflacijskega programa, sklepov in stališč CK ZKS in predsedstva SFRJ, resolucije 9. kongresa ZKS in 12. kongresa ZKJ, stabilizacijske u-smeritve SOZD Hmezad in zaključkov problemske konference ZK SOZD Hmezad z dne 24. 6. 1982, se komunisti skupaj z vsemi delavci in združenimi kmeti SOZD Hmezad obvezujemo, da bomo dosledno izvajali program ukrepov in aktivnosti za uresničevanje: STABILIZACIJSKIH USMERITEV SOZD HMEZAD V LETU 1982 RESOLUCIJE 12. KONGRESA ZKJ, 9. KONGRESA ZKS, PROGRAMA gospodarske Stabilizacije, prothnflaCij- SKEGA PROGRAMA SOZD Hmezad je v letu 1982 sprejel enotna stabilizacijska izhodišča, v katerih je postavil naslednje cilje: PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST ' — 100 */# realizacija planiranega finančnega obsega- proizvodnje — povečanje t produktivnosti, tako da za planirani obseg proizvodnje ne bomo porabili dodatnega delovnega časa IZVOZ — povečanje , izvoza globalno za 21,6 odstotka — zmanjšanje uvoza za 10 od-. stotkov EKONOMIČNOST — izboljšanje ekonomičnosti za l°/o AKUMULACIJA — povečanje deleža akumulacije v dohodku ža najmanj 20 %> DELITEV DOHODKA — rast OD v skladu z družbenim dogovorom in resolucijo KADRI — zaposlovanje planiranega števila delavcev — izboljšanje kvalifikacijske strukture delavcev — spremljanje uspešnosti dela Uresničevanje ciljev stabilizacije v SOZD Hmezad je osnovna naloga vseh delavcev in združenih kmetov. Vsak delavec si mora na svojem delovnem mestu prizadevati za maksimalno realizacijo postavljenih ciljev in je zato osebno odgovoren. Vsaka TOZD, TZO oz. TOK mora sprejeti svoj program u-krepov in aktivnosti, ki bo zagotavljal izvajanje skupno dogovorjenih usmeritev. Za sprejem programa so odgovorni poslovodni organi TOZD, TZO, TOK. Gospodarski plan Hmezada za leto 1982 zagotavlja izvajanje stabilizacijskih izhodišč ter ,u-smeritev in resolucij ZKS in ZKJ. Analiza kaže, da je kljub zaostrenim gospodarskim razmeram in zoženim materialnim o-kvirom možno gospodarski plan v celoti izvesti. Zato bomo komunisti vse aktivnosti naravnali tako, da bomo plan 100 % realizirali. OO ZKS morajo obravnavati sprejete programe stabilizacijske usmeritve v svojih delovnih sredinah ter sprotno preverjati njihovo uresničevanje. Odgovorni so sekretarji OO ZKS. Komunisti se zavezujemo, da se bomo s svojim delom in družbenopolitično aktivnostjo borili za dosledno uresničevanje stabilizacijskih izhodiš» SOZD Hmezad. Z akcijskim programom bomo komunisti na osnovi resolucije 12. kongresa ZKJ, 9. kongresa ZKS, dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in protiinflacijskega programa s ‘svojo aktivnostjo v TOZD, DO in SOZD Hmezad zagotovili: — stabilen in nepretrgan razvoj samoupravljanja — nadaljnji družbenoekonomski razvoj in dosledno uresničevanje politike gospodarske stabilizacije — večjo proizvodnjo hrane — odločno usmeritev v izvoz — večje vrednotenje in spodbujanje proizvodnega in ustvarjalnega dela — dosledno uresničevanje vloge m odgovornosti zveze komunistov Sprejete temeljne usmeritve bomo komunisti uresničevali z naslednjimi ukrepi in aktivnostmi: ' RAZVOJ KMETIJSTVA .Komunisti se bomo ■ borili za razvoj agroindustrijskega kompleksa s popolnejšo izrabo vseh proizvodnih potencialov z večjo storilnostjo, z dohodkovnim spodbujanjem proizvajalcev ter z združenjem dela, sredstev in zemljišč. Razvijali bomo sodobno kmetijstvo, ki edino omogoča bistveno povečanje proizvodnje hrane kot enega temeljnih ciljev gospodarske stabilizacije. Za povečanje kmetijske proizvodnje morajo združene- TOZD in TZO sprejeti konkretne programe za gospodarno izrabo zemlje, razširitev obdelovalne površine v družbenem sektorju in povečati 'investicijske naložbe. Za uresničitev te naloge moramo zagotoviti stabilne in dolgoročne vire financiranja na osnovi združenega dela in sredstev, temu prilagoditi kreditno politiko ban; ke. Komunisti se bomo borili za združevanje dela in sredstev in za dohodkovno proizvodnjo v a-groindustrijskem kompleksu posebno na področju proizvodnje mleka in mesa ter za združevanje dela in sredstev v druge republike (Vojvodino, nerazvita območja). Za hitrejši razvoj kmetijstva bomo stalno večali storilnost, količino pridelkov, razgotavljali domače surovine, s ceneno domačo krmo povečali prirejo živine, razvijali skupno proizvodnjo v družbenem sektorju ter vključevali kmete v družbeno organizirano proizvodnjo. TZO in TOK' morajo ustvariti pogoje, da se. bodo kmetje v večjem številu vključevali v raz- lične oblike združevanja, ki u-strezajo njihovim potrebam. Razviti morajo ustrezne strokovne službe in pospeševalce in poskrbeti za druge organizirane oblike družbene pomoči kmetom, da bi tako povečali proizvodnjo na zasebnih gospodarstvih in jih v kar največji meri vključili y sodobno družbeno organizirano proizvodnjo. TZO in TOK morajo pripraviti programe povezovanja individualnega- sektorja z družbenim in krepiti ekonomsko in socialno trdnost kmeta in na ta način zaustaviti odtok kmečkih otrok iz svojih posestev. Rdzvojne službe morajo pripraviti program razvoja kmetijstva, posebno živinoreje v hribovitih . in planinskih področjih z izkoriščanjem obstoječih potencialov in razvijanje novih. IZVOZ Komunisti se bomo borili za krepkejšo in dolgoročnejšo usmeritev k povečanju izvoza blaga in storitev zlasti na konvertibilno območje ter za zmanjšanje odvisnosti od uvoza. - Podpirali in razvijali bomo programe, ki bodo zagotavljali Spremembe v sestavi gospodarstva, zato da bi povečali proizvodnjo za izvoz ter hitreje razvijali pridelavo hrane. Izvoz kmetijskih proizvodov moramo planirati dolgoročno z uvajanjem novih programov interesantnih za tuja tržišča. V izvoz se morajo vključiti vse združene OZD. Znotraj SOZD razviti sistem, izvoznih stimulacij. Vse blagovne tokove za izvoz speljati prek.Hmezad Export-import. Vsi ukrepi na področju izvoza morajo zagotoviti popolno uravnovešenost devizne bilance. V neposredno proizvodnjo je potrebno vključiti izsledke znanstveno raziskovalnega dela. Znanstveno raziskovalne ustanove (Inštitut za hmeljarstvo) je potrebno bistveneje in učinkoviteje povezati s proizvodnimi organizacijami na vseh področ-. jih. V sovlaganje za večjo proizvodnjo hrane, je potrebno vklju-. čiti tudi SIS za preskrbo prebivalstva in SIS za pospeševanje kmetijstva. ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV Komunisti se * bomo najodločneje bojevali proti pojavom, da bi se TOZD zapirale v svoje ozke okvire, da bi se v njih krepile upravne službe, težnjam skupinskega lastniškega obnašanja ter s tem otežkočalo povezovanje gospodarstva na samoupravnih temeljih. čim bolj bomo uveljavili DO kot temeljno obliko združevanja TOZD in TZO. 'Razvijali bomo SOZD kot pomembno obliko samoupravnega organiziranja in združevanja na dohodkovnih osnovah, ki omogoča delitev dela ter gospodarnejše organiziranje skupnih funkcij razvoja, načrtovanja, trženja, financiranja in drugo. Na ta način, da bomo izpeljevali delovanje reprodukcijskih verig tako v proizvodnji kot dohodkovnem [ pogledu. Komuhisti bomo nosilci boja za I povezovanje in združevanje dela in sredstev TOZD v večje oblike organiziranja: DO, SOZD, poslovne skupnosti. Komunisti bomo nosilci boja za-razvijanje odgovornosti delavcev za gospodarno upravljanje in razpolaganje z družbenimi sredstvi v vseh . oblikah organiziranosti. Samoupravno združevanje in pretakanje sredstev mora prevladati v odnosih med proizvodnjo, poslovno, interesno in dohodkovno povezanimi TOZD. Združevanje dela in sredstev postaja čedalje pomembnejše za razvoj posamezne TOZD in SOZD kot celote. NAGRAJEVANJE PO DELU Komunisti se moramo zavzeti za večje družbeno, materialno in moralno vrednotenje dela kvalificiranih delavcev v neposredni proizvodnji in pod težkimi pogoji dela. Spodbujati in razvijati moramo ustvarjalno, inovatorsko in racio- ] nalizacijsko delo - vseh delavcev kot pomemben dejavnik uspešnega dela in poslovanja vsake organizacije združenega dela. Komunisti se bomo prizadevali za racionalno zaposlovanje v delovnih skupnostih predvsem z visoko strokovnimi kadri, ki naj bi omogočali uspešen razvoj združenih organizacij. KADROVSKA POLITIKA Z aktivno kadrovsko politiko moramo zagotoviti dotok visoko strokovnih kadrov, ki bodo zagotovili nadaljnji razvoj Hmezada. - Razviti moramo sistem materialnih, družbenih in moralnih stimulacij za dobro in ustvarjalno delo ter stalno preverjanje u-spešnosti dela ker le delo zagotavlja in določa položaj človeka v družbi. V vrste ZK -je potrebno vključiti vse borce za socialistične samoupravne odnose. Posebno pozornost je treba posvetiti sprejemu združenih kmetov in mladine. OO ZKS morajo stalno voditi politiko sprejemanja novih članov v ZK. Komunisti lahko svojo vlogo uresničimo le tesno povezani z delavci, kmeti in mladino v najširši fronti. Samo š svojim demokratičnim delovanjem med delavci se ZK potrjuje kot vodilna idejnopolitična sila SOZD Hmezad. ZAKLJUČKI: Akcijski program je osnova za .delovanje OO ZKS, organov u-pravljanja, poslovodnih organov, delavcev in združenih kmetov. Akcijski program obravnavajo in sprejemajo vse OO ZKS. OO ZKS sprejemajo delovne zadolžitve za realizacijo posameznih nalog iz programa. OO ZKS stalno preverjajo realizacijo akcijskega programa ŠOZD Hmezad. Odgovornost za realizacijo akcijskega programa nosijo — poslovodni organi TOZD, DO in SOZD —sekretarji OO ZKS. AH UMHM DELAVSKI SVET SOZD ^IMEZAD je na syoji 9. (18) redni seji, ki je bila 16) julija 1982, - — za svojo novo predsednico izvolil tovarišico Jožico PIRNATOVO iz DO Notranja trgovina, za namestnika pa tovariša Franca VAŠLA iz DO Strojna. Dosedanji predsednik tovariš Jože Brežnik,’ki je bil na prejšnji seji DS imenovan za pomočnika glavnega direktorja, .zaradi prevzema nove delovne dolžnosti ne, more več opravljati funkcije predsednika najvišjega organa upravljanja v SOZD. • Nadalje je sprejel IZHODIŠČA INVESTICIJSKE POLITIKE IN INVESTICIJSKI PLAN SOZD HMEZAD za leto 1982 v predračunski vrednosti 931,284.000 neizvršenih investicij iz prejšnjih let v vrednosti 89,691.000, torej v skupni vrednosti 1,020.975,000 din. V .celotni predračunski vrednosti odpade na izgradnjo nove. mlekarne 397,370.000 din in ostale'investicije 623,605.000 dinarjev. Prednostna naložba v letošnjem letu je izgradnja mlekarske industrije, sledijo ji druge naložbe za proizvodnjo hrane, sovlaganje za zagotavljanje surovin in naložbe,, ki povečujejo izvoz. Prednost pri realizaciji imajo nedokončane investicije iz prejšnjih let. ' ____J'_ IZHODIŠČA IN ROKOVNIK za dopolnitev SREDNJEROČNIH PLANOV V HMEZADU. Pri celotnem postopku dopolnitev se mora zagotoviti vsebinski pristop z upoštevanjem naslednjih ciljev: ' ‘ ’ x — povečati izvoz na konvertibilno področje, zagotoviti hitrejši razvoj osnovne kmetijske proizvodnje,' zagotoviti nadaljnji razvoj tudi ob zmanjšanih možnostih izvajanja investicij z. boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti ter čvrstejšo selekcijo investicijskih odločitev ter zagotoviti usklajeno rast osebnih dohodkov. Celoten postopek sprerhemb naj bi bil zaključen do 20. 10. 1981 s sprejemom dopolnjenega samoupravnega sporazuma o temeljih plana in srednjeročnega plana Hmezada.' Kot osnovo za postopek dopolnitev je DS sprejel analizo izvajanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja Hmezada za obdobje 1981—1985, v kateri so vsebovani že nekateri konkretni predlogi za dopolnitev. DS JE SPREJEL OBVEZO FORMIRANJA SKUPNEGA SKLADIŠČA REZERVNIH DELOV za kmetijsko mehanizacijo, za kar je zadolžil poslovodne organe DO in SOZD. v UGOTOVITVENI SKLEP O VELJAVNOSTI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV SOLIDARNOSTI V SOZD. Večina DO Hmezada je navedeni SaS že sprejela, njegova določila pa se že izvajajo v praksi. POZITIVNO JE OCENIL POBUDO VKLJUČITVE DO PERUTNINA ZALOG V SOZD HMEZAD. Sodelovanje Perutnine Zalog s Hmezadom teče že 19.,leto in se je od klasičnih kupoprodajnih odnosov sčasoma razvilo v prave dohodkovne odnose pri vzreji brojlerjeV. Hmezadova proizvodnja predstavlja okrog 60 % celotnega izkoriščanja klavniških zmogljivosti^ Perutnine Zalog. Za Hmezad pomeni vključitev DO Perutnina Zalog vključitev perutninarskega, reprokroga znotraj SOZD, kar je tudi eden od ciljev, ki smo si jih zastavili s srednjeročnim planom. Za izdelavo programa vključitve je imenoval komisijo v sestavi: Polde Šlcrabar, Jože Cetina, Jože Brežnik, dr. Anton Vrabič in Ivan Glušič. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU DELA IN SREDSTEV S POLJOPRIVREDNIM INDUSTRIJSKI^ KOMBINATOM VIROVITICA. S, tem sporazumom si Hmezad na osnovi-združevanja dela in sredstev zagotavlja 1/5 (eno petino) potrebnih količin koruze do leta 1987. in DO Minerva plasma drenaž-nihcevi. za ureditev zemljiških površin PIK.Virovitica. SPREJEL JE POKROVITELJSTVO na srečanju mladih zadružnikov Slovenije na Vranskem, ki je bilo 25. julija 1982 in Dnevom hmeljarjev, ki bo 7. in 8. avgusta v Braslovčah. POSLOVNI ODBOR je na 10. redni seji 15. julija 1982 poleg predlogov sklepov, ki jih je predlagal delavskemu svetu.v sprejem, sprejfel še sklep o odobritvi štipendij za leto 1982-83 . in o višini nagrade učencem prvega letnika usmerjenega izobraževanja, ki opravljajo obvezno počitniško prakso kot štipendisti SOZD v poletnih mesecih, v znesku 2.400 din za 182 počitniške prakse. Odobril status izrednega študenta ob delu za'šolanje na — upravno administrativni šoli Jasnami Zec iz Celjske mesne industriie; . ? - — poslovodski šoli Ljubi Vidmar- iz Notranje trgovine; — srednji komercialni šoli Bredi Zalokar iz Notranje trgovine in Sonji Sorger iz Celjske mesne industrije/. — VEKŠ I. st. ZT Antonu Kavčiču iz Hmezad exp. impor-ta .— višji pravni šoli Antonu Ajdiču iz Skupnih služb SOZD. 'POZOR! Delavci, ki se želijo v šolskem letu 1982-83 šolati ob delu, morajo do 15, avgusta oddati vloge na komisijo za de--. lovna razmerja v DO, ker se na osnovi plana izobraževanja zaključi odobritev statusa izrednega študenta s 1. septembrom 1982. .-------- Na predlog sveta direktorjev in kolegija glavnega direktorja SOZD Hmezad je'odobril podpis pogodbe ž Unikal studiom iz' Ljubljane za snemanje dokumentarnega filma o Hmezadu. . Tudi poslovni odbor je moral, opraviti nadomestne volitve predsednika in namestnika predsednika, ker je bil lij egov dosedanji predsednik tovariš Jože Cetina na 8. seji delavskega sveta SOZD imenovan za pomočnika glavnega direktorja SOZD. Za novega predsednika je bil izvoljen tovariš Jože MEDVED iz Vrtnarstva Celje, za njegovega-namestnika pa tovariš Andrej NATEK iz Hmezad export-imporfa. J. Ojdanič Škoda po neurju s točo v občini Žalec Severni del občine Žalec je dne 29. junija 1982 od 17. do 18. ure prizadelo močno' neurje s točo. Prizadete so bile krajevne skupnosti Braslovče, Letuš, Andraž, Polzela, Šempeter, Gotovlje, Ponikva, Galicija, Vinska gora/ Petrovče. Površina prizadetega območja je tretjina celotne površine občinef kmetijski pridelki so bili uničeni, oziroma poškodovanima 2.433 ha v zasebnem in družbenem sektorju. Skupna ocenjena škoda je 2,10,940.000 din. V kmetijstvu zasebnem in družbenem je ocenjena škoda 206,091.000 din, od tega 112,341.000 din v zasebnem in 93,750.000 din v družbenem sektorju. Za pomoč in sanacijo škode so bili storjeni naslednji ukrepi: 1. Pospeševalna služba KZ Savinjska dolina Žalec in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec sta nudila prizadetim po toči strokovno pomoč in nasvete za izvedbo potrebnih agrotehničnih ukrepov (gnojenje, škropljenje, setev). • 2. KZ' Savinjska dolina je omogočila kmetom nakup gnojil, škropiv, semen, krmil ipd. 3. Zagotovljena so sredstva pri Izvršnem svetu občine Žalec v višini 1,200.000 din, za nakup semen za razne strniščne dosevke prizadetih kmetov in za nakup 1.500 ton koruze, ki bo razdeljena oškodovancem na osnovi kg oddanih pitancev in litrov , oddanega mleka. KZ Savinjska dolina Žalec Strokovna služba -> a nožno popoldne se je na hitro pooblačilo. Od žovneškega jezera proti^Polzeli «e je :razvil pravi tornado z dolgo trobljo. V Kamenčah je/povzročil razdejanje, polomil okoli 50 ha žičnic in odnašal perilo. Ko še s polno paro potekajo dela v računovodstvih delovnih organizacij, in ko je vsako postavljeno vprašanje analitikom odveč, nam je le uspelo dobiti nekaj pokazateljev rezultatov poslovanja-za obdobje prvih šestih mesecev tega leta. Uresničevanje planskih nalog poteka pod dokaj drugačnimi pogoji, kot' so bili takrat, • ko;\"sihp plan zastavljali. To se odraža tudi na rtzličnosti poslovanja pq posameznih delovnih organizacijah Hmezada. Fizični obseg poslovanja uresničujemo v Hmezadu v tistih vr- stah proizvodnje, ki so v tem času uresničene z 44 %. Delovni čas pa je za to proizvodnjo dosežen z 43r% planiranega. Čeravno proizvodnja zaostaja za letno dinamiko, zaostaja tudi poraba delovnega časa, kar nakazuje ugodno gibanje produktivnosti. Osebni dohodki v primerjavi s planom se gibljejo enako kot poraba delovnega* časa, saj znašajo tudi 43 v, o planirane mase. Ostanek čistega dohodka je dosežen v višini ene tretjine” planiranega. Po DO so gibanja naslednja: DO- o , ■s 1 o ° >ar {— - Tl ->u o - ^ ^ G) o'.S -a >u - D P O N gSf Dosežen ostanek čist. dohodka znesek % ; Kmetijstvo Žalec 50,0 43. 38 1-1.278 . 14 KK Šmarje 35,9 42 41 2.871 .. Kmetijstvo Ilirska Bistrica 47,0 43 49 270 4 1 K Z Drava 45,8 42 46 8.521 67 Sadjarstvo Mirosan 29 40 323 4 Vrtnarstvo 50,0 42 . 37 8.002 134 KZ Savinjska dolina '47,6 j 45 , 47 27.410 92 Čebelarska zadruga ' — IIIIIISI . ' 348 . 113 KZ Slov. Bistrica 52,8 48 l' 51 3.895 - 71 CMI 37,9 42 ' 44 1.393 . 20 CM 44,7 41 44 1.623 7 Export—import 45,0 -40 -38 11.205 73 Strojna Žalec 47,0 49 51 10.582 60 Minerva 32,0 49 . 48 20.536 49 Gostinstvo-turizem 43,0 - 42 . 42 591 7 ' Notranja trgovina 40 J) 42 41 9.796 29 • DSSS — 45 39 670 ,32 IB Ip v 45 43 ■ 763 • 88 SKUPAJ HMEZAD 44 * : 43 ^43' 114:335 36 Planske naloge po posameznih bistvenih proizvodih oziroma • dejavnosti smo uresničili v- naslednjem obsegu: Proizvodnja mleka je dosegla 14.349 tisoč litrov kar je 45 % plana. V celoti plan dosega Kmetijstvo. Žalec,‘zaostajajo pa za planskimi količinami 2 in 3%. KZ Slovenska Bistrica in KZ Savinjska dolina, 6 KZ -Ilirska Bistrica, 9 in 10'%-jia KZ Drava in KK Šmarje^ Velik zastoj v proizvodnji in odkupu mleka v KK : Šmarje, KZ, Drava in .Kmetijstvu Ilirska Bistrica bo v, drugem polletju težko uloviti, zato bo potrebno prav v .teh ' delovnih organizacijah temeljito proučiti organizacijo pfoiz-vodnjendg in. odkupa pa tudi' odnose med. proizvajalci in zadrugo. Predelava mleka v . Hmezadu ne zajema vsega proizvodnega oziroma odkupljenega mleka, tako je iz DO Hm’ezada le 11.685 tisoč litrov ali 45 % plana, od drugod pa. še 9.485 tisoč litrov mleka. . ' Ves odkup mleka v predelavo je dosežen 20.170 tisoč, litrov ali 45s’ Vi- -plana. Zaostajanje proizvodnje mleka je mlekarna ublažila z zmanjšanjem prodanih količin nepredelanega mleka, tako ,da je konzumnega .mleka bilo realiziranega 10.238 tisoč litrov ali- 50 % plana- — jogurtov in smetane 12.018 tiso čkozarčev ali 58% plana, — masla, skute in trdih sirov pa 548 ton ali 39 % plana. Pri proizvodnji mlečnih proizvodov .so se srečvali z težavami nabave repromateriala pa tudi opreme za sirarno, kar se je negativno odražalo na proizvodnji. Proizvodnja goveda znaša '2.585 ton žive teže ali 43 %~ planiranih letnih količin. Izpad proizvodnje-ima skoraj v celoti Šmarsko področje, kjer medrepubliški neurejeni odndši na področju odkupnih'cen. dejansko že. »izbijajo sodu dno«, saj je čez 400 ton goveje živine s tega področja .prešlo...'republiško mejo. Proizvodnja prašičev kljub bistvenemu porastu v tem letu še ne dosega, planiranih količin, saj obsega. 277 ton ali 35% plana. Na tem področju vodi KK Šmarje, ki tudi sicer ne dosega več kot 41 % plana, nikakor pa ta proizvodnja ne more zaživeti v KZ Ilirska Bistrica, KZ Drava in KZ Slovenska Bistrica ,ki dosegajo le 29, % 3% in 10% planiranih količin. Strokovne službe .bodo v teh DO morale posvetiti mnogo' vec pozornosti tej vrsti proizvodnje. Predelava mesa bistveno zaostat-' ja za planom. V tem obdobju so .realizirali le 37 %. plana ali 3636 ton izplena in nabave mesa.- Težave na trgu z mesom So negativno vplivale na odkup, negativno pa vpliva tudi prepočasno razvijanje reje živali v DO Hmezada. ' Neurejeni odnosi, ki so v letu 1981. na področju oskrbe z mesoni dosegli višek, .so se v prvem pol- • letju postopoma urejali, kljub temu pa so posledice še. dokaj občutne, saj ■ je /planirana prodaja svežega mesa dosegla le 1.933 ton ali 42 % plana in mesnih izdelkov 1.652 ton ali 40%, kar je bilo ob-, čutno tudi na tržišču. V proizvodnji piščancev je obseg dosežen 4.192 ton kar-pomeni 45%.' plana. Planirane koliličine uresničuje KZ »Savinjska dolina« (54% plana), najbolj -pa zaostaja KK Šmarje (29% plana). Izpad proizvodnje v Šmarju v takem obsegu je znak pomanjkljive organi-zacije-*te reje. Proizvodnja močnih krmil kljub velikim težavam pri nabavi surovin poteka po planirane dinamiki, saj je dosežena proivzodnja 15,013 ton ali 50%. Odprema hmelja je dosežena 1.805 ton ali 45% plana pri čemer ni odstopanj. Industrija kmetijskih strojev dosega plan 47-odstotno, kar je u-sklajeno z letno-dinamiko. Industrija plastičnih cevi ne dosega planirane dinamike, plan so izpolnili z 1.692 tonami cevi Je 42 odstotno. Gostinska dejavnost beleži le 43% realizacije ali 1.044 tisoč pripravljenih obrokov.. Nenehno upadanje števila pripravljenih obrokov je nujno začeti reševati z drugimi oblikami gostinsko-turistične ponudbe, kjer pride do izraza domiselnost • in iznajdljivost gostinskih strokovnjakov, v DO Gostinstvo in turizem. Trgovska dejavnost zaradi pomanjkanja posameznih vrst blaga, ne nazadnje pa tudi zaradi poostrene politike kreditiranja v tem času ne dosega planiranega obsega. 30. kongres HIB V Poperingu v Belgiji bo od 9. do 12. avgusta že trideseti mednarodni kongres hmeljarjev. Iz Slovenije se ga bo udeležilo 16 in iz Vojvodine 10 predstavnikov hmeljarjev. Desetodstotno zaostajanje za polletno dinamiko, bo nedvomno l nenadomestljiva izguba dohodka, J ki se bo odražala na celotno po- j slovanje Hmezada. Notranji ukrepi bodo v tej de- I javnosti morali dajati toliko večje j učinke, saj bodo zunanji gospodarski vplivi prav, tu puščali najvidnejše sledove. To je nekaj pokazateljev, ki so /■ odločilno/vplivali na rezultate, po- ' slovanja v tem obdobju./ V delovnih organizacijah bodo v tem obdobju potekale široke raz-, prave, ki bodo podrobno analizi-;-raie zlasti izkoristek zmogljivosti, ; razpoložljivega delovnega časa, stroške, zlasti stroške energije, in Izvozno' in /uvozno „usmerjenost. Ob tem bodo tudi dane. konkretne usmeritve nadaljnjega dela v smeli doseganja letošnjega plana. ■ ,EO EO, MD * .? 'TlarP ■ te* ■ ■ ■■■ Padli so zadnji klasi, bogata žetev je končana Julijska toča je opustošila nad 400 ha hmeljišč, veliko vinogradov, sadovnjakov in polj v pasu od Dobrovelj, čez Oljko (Pižorn, Jug, Sevč-nfk, Preloge do Smarjete pri Celju in naprej. Foto: Janez Hacin, dipl. inž.) Spremembe srednjeročnih planskih aktov Za nami je prvo leto izvajanja srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985. Zaključni računi za leto,61981> so pokazali, da smo v tem letu realizirali manjši družbeni proizvod od doslej postavljenega. Ocene pogojev nadaljnjega razvoja kažejo, da je potrebno računati z možnostjo še. nekoliko počasnejše rasti družbenega proizvoda. Zaradi premajhne usklajenosti srednjeročnih planskih. aktov organizacij in skupnosti z realnimi možnostmi jn zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja, je bila potreba po preverjanju planskih dokumentov in njihovi prilagoditvi zoženim materialnim okvirom opredeljena že v zvezni-in republiški resoluciji za leto 1982.' Sprejeti so bili odloki o spremembah in dopolnitvah družbenih planov 1981—1985. Sprejet pa je bil tudi program dela Izvršnega sveta Skupščine SRS. za pripravo sprememb in. dopolnitev družbenega plana SRS 1981—19&5. Ti akti pa neposredno zavezujejo tudi organizacije združenega dela, kjer naj samoupravni organi na pobudo poslovodnih teles najprej ocenijo, Če so nastali pogoji za dopolnjevanje njihovih, aktov. Pri tem naj se upoštevajo zoženi okviri v državi in republiki, zlasti glede omejitve v odnosih EOT, investicijah in spremembi amortizacije. Vzporedno je potrebno preveriti potrebe oz. možnosti-glede kadrov7, surovin, energije, reprodukcijskih materialov, financ, deviz, prostora in prodaje. V kolikor šo potrebe, je potrebno izpeljati samoupravni postopek za spreminjanje samoupravnih sporazumov o temeljih. planov. Delne spremembe v obsegu in dinamiki investicijske graditve' in podobnega je treba uresničevati prek delavskih svetov, bistvene spremembe v razvojni orientaciji in planskih ciljih pa tudi na zborih delavcev. • Nekateri pomembnejši razlogi, ki sp'pripeljali do aktivnosti za dopolnjevanje srednjeročnih planskih aktov, so naslednji: . Zaostren plačilno-bilančni položaj Jugoslavije je zaradi prispelih rokov za odplačila zadolženosti v tujini terjal bistveno znižanje plačilnega deficita. To pa je povzročilo občutne probleme v preskrbi z vložkom za proizvodnjo, omejitev nabave tuje opreme, izsiljevanje deviznega združevanja tudi za obseg tekočih dobav itd. Spremembe kreditno-monetarne politike z bistvenim preobratom“ v_ kreditiranju enostavne in razširjene reprodukcije, visoka stopnja inflacije, revalorizacija osnovnih sredstev.in spremenjene stopnje amortizacije in drugo kar vpliva na bilanco oblikovanja in delitve dohodka. Nezadostna horizontalno-vertikalna usklajenost planov med reprodukcijsko povezanimi OZD z interesnimi skupnostmi materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, v občinah in. krajevnih skupnostih, zlasti glede na racionalno rabo prostora in zaščito okolja. Postopek sprejemanja sprememb in dopolnitev planskih aktov za obdobje 1981—1985 je naslednji: OZD TOZD Sklep o postopku za spremembe - ■ in dopolnitye planskih aktov | ' 1 osnutek sprememb in dopolnitev . temeljev planov ■osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnih Sporazumov o TP j—— , ,--------predlog sprememb in dopolnitev'. temeljev planov - predlog sprememb in dopolnitev samoupravnih sporazumov o TP ^ _ - - _ sklepanje samoupravnih sporazumov o TP (spremembe in dopolnitve)" temelji plana Iz že prej navedenih vzrokov, je potrebno tudi v Hmezadu naše planske akte preveriti in jih prilagoditi okvirom, ki jih dopuščajo zaostreni pogoji gospodarjenja v prihodnjih letih tega srednjeročnega obdobja. Gorazd Selišnik V slikovitem trgu Braslovče pod Dobrovljami bodo hmeljarji 7. in 8. avgusta že dvajsetič praznovali svoj praznik dan hmeljarjev Žalec sredi hmeljišč praznuje letos 800-letnico STRAN 5 AVGUST — ST., 8 20. dan hmeljarjev PROGRAM Petek, 6. avgusta V . ob 10. uri: sestanek hmeljarskih tehnologov Slovenije ob 13. uri: otvoritev razstave inovacij s področja kmetijstva ob 13. uri: otvoritev razstaVe novih strojev DO SIP Šempeter ob 14. uri: otvoritev razstave del domačih umetnikov in umetnikov iz Šmihela na Avstrijskem Koroškem Sobota, 7. avgusta ob 9. uri: tekmovanje traktoristov-v oranju ob 19. uri: zabavna-prireditev s plesom Nedelja, 8. avgusta ob 9. uri: tekmovanje aktivov Mladih Zadružnikov v hmeljarskih veščinah ob. 10. uri: demonstracija novih strojev DO SIP Šempeter ob 14. uri: predstavitev povorke s prikazom del . iz hmeljarstva in kmetijstva ob 15. uri: predstavitev hmeljarskega .starešine in spremljevalke — predaja starešinstva — nastopa folklorna skupina iz Šempetra — razglasitev rezultatov tekmovanja v oranju in v hmeljarskih veščinah Zabavna prireditev med savinjskimi hmeljarji z ansamblom ŠALEŠKI FANTJE * •' ' vabljeni' (D hmeljar / Organizacijske strukture Zoran Kriter, EOO VRSTE ORGANIZACIJSKIH STRUKTUR Nadaljevanje s 6. številke Hmeljarja SPLOŠNO Organziacljska teorija je doslej razvila različne organizacijske strukture, ki jih moremo razvrstiti v naslednje skupine: ' — linijske, — funkcionalne, — kombinirane, — interakcijske. Vsaka organizacijska struktura ustreza izvajanju določene poslovne strategije, vsaka ima določene prednosti in'tudi pomanjkljivosti. Tudi razmere poslovanja in vrste odločitev vplivajo na učinkovito rabo neke organizacijske strukture. Za uspešno uresničevanje različnih strategij, ciljev in odločitev v različnih razmerah poslovanja je potrebna hkratna raba več organizacijskih struktur v določenem obsegu. LINIJSKA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA Linijska organizacijska struktura se je razvila v drugem tisočletju pred n. š.- V organizacijski literaturi je znana pod različnimi imeni: linijska, hierarhična, piramidna, ipd. Znanstveno osnovo ■ za linijsko organizacijsko strukturo je dal Henry Fayol. Ko je delal na različnih vodilnih delovnih mestih, je namreč spoznal veliko pomanjkljivosti v organizaciji industrijskih podjetij in drugih dejavnosti. To ga je spodbudilo k proučevanju organizacije administracije oziroma vodenja. Določil je principe vodenja in razčlenil skupno poslovanje podjetja na šest poslovnih funkcij: tehnično, komercialno, finančno, varstveno, računovodsko in administrativno. Administrativno funkcijo je razčlenil na pet prvin, ki so pravzaprav osnovne naloge vsakega vodje: načrtovanje, organiziranje, ukazovanje, usklajevanje In kontroliranje. Osnovna značilnost za linijsko organizacijsko strukturo -je, da potujejo navodila oziroma ukazi z vrha navzdol prek vseh stopenj hierarhije. Tudi v sodobni organizaciji obstajajo pogoji in odločitve, za katere je glede na druge primernejša linijska organizacijska struktura, in sicer: — primeri, ko se morajo odločitve • hitro sprejeti, ker jih narekujejo izjemni pogoji; - ' — če so'odločitve rutinske in ne zahtevajo ustvarjalnega napora; — primeri nerutinskih odločitev, če z njimi ne prizadenemo ugleda podrejenih, njihove materialne koristi ali drugih prednosti; — kadar se odločitve nanašajo na skupino ljudi, katerih delo je med seboj tesno povezano v prostoru in času npr. tekoči trak; — linijska organizacijska struktura je učinkovitejša v primerjavi z drugimi v takšnih okoliščinah, 'če, podrejeni ne iščejo psihološkega zadovoljstva, če so brezbrižni do organizacije, če vsestransko nasprotujejo njenim ciljem. Vodja je polno odgovoren za pravilnost delovanja. Učinkovitost vodenja zahteva široko usposobljenost vodje,-le-to pa je možno doseči le’ v relativno enostavni proizvodnji. . Prvine linijske organizacijske-strukture so v določenem obsegu in v določenih razmerah zastopane v vsaki sodobni organizaciji, res pa je da dobiva drugačen pomen. Značilna pa je še danes za razne verske organizacije in vojsko. FUNKCIONALNA ORGANIZACIJSA STRUKTURA Na razvoj funkcionalne organizacijske strukture je vplival pospešeni razyoj industrijske proizvodnje. Linijske vodnje niso mogli opravljati vseh nalog. Nov sistem organizacije vodenja, ki je bolj ustrezal zahtevam modeme-proizvodnje, je razvil F. W. Taylor --- funkcionalni sistem vodenja. Bistvo tega sistema je, da je delo vodijo tako razdeljeno, da vsak človek, .od najvišje do najnižje organizacijske ravni opravlja čimmanjše število; funkcij oziroma le eno samo. Delo, ki ga je v linijskem sistemu vodenja opravljal en človek, v funkcionalnem sistem vodenja. Bistvo tega sistema je, da 'je delo vodij tako razde-ljanje mogoče izvesti v relativno kratkem času, nadrobna delitev dela pa omogoča doseganje visoke produktivnosti. Taylor je delavce osvobajal vseh poslov, ki niso bili v neposredni zvezi z njihovim delom, zato pa so se v organizaciji pojavili nekateri novi profili strokovnjakov — specialistov za posamezna področja. Osnovna značilnost funkcionalne organizacijske strukture je, da se odločitve in navodila ne prenašajo do izvrševalcev^ nalog po hierarhičnih stopnicah, temveč imajo vodilni strokovnjaki neposreden vpliv na izvrševalce nalog. Piramida vodenja se vidno zniža, pot odločanja pa skrajša. Specializirani strokovni kadri imajo v funkcionalni organizacijski strukturi znatno več pristojnosti, ker odločajo brez posrednika. Osnovne pomanjkljivosti funkcionalne organizacijske strukture so: — prepletanje vplivov .vodilnih strokovnjakov na izvršilnih delovnih mestih, — neracionalna izraba .strokovnih in vodstvenih kadrov, — enoličnost dela vodilnih in izvršilnih delavcev. <ß hmeljar V svoji čisti obliki se v praksi redko uporablja, najčešče v kombinaciji z drugimi organizacijskimi' strukturami. Najučinkovitejša je v naslednjih primerih: — pri visoki stopnji mehanizacije in avtomatizacije proizvodnih procesov, ; V i — na področju raziskovalnega In razvojnega dela, — pri izvajanju samostojnih projektov. Funkcionalna organizacijska struktura je v primerjavi z linijsko ustreznejša za organiziranje dela v socialističnih proizvodnih odnosih. Upravljanje in vodenje bi moralo biti v sistemu samoupravljanja zasnovano na načelu individualne strokovne odgovornosti. Takšne odgovornosti pa si ne moremo zamisliti brez natančno opredeljene delitve I dela, ki omogoča jasno opredeljevanje in razmejevanje» pristojnosti in I odgovornosti vsakega posameznika. Pri funkcionalnem sistemu vodenja je individualna odgovornost teoretično neomejena, medtem ko je strogo vezana na funkcijo, ki jo posameznik opravlja. LINIJSKO-ŠTABNA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA Teoretično zasnovo za linijsko-štabno organizacijsko strukturo je razvil ameriški organizacijski teoretik H. Emerson. Združil in uskladil je nekatere prvine linijske in funkcionalne organizacijske strukturi. Iz spoznanja, da vodilni delavci niso kos zahtevnim nalogam, je posameznim vodilnim delovnim mestom linijske organizacijske strukture pridal posebne službe ali delovna mesta, ki so jih zasedli strokovnjaki za posamezna področja. Nastali so tako imenovani štabni organi. Specializirana delovna mesta pri linijskih funkcijah so se v linijsko-štabni organizaciji razvila v nove štabne funkcije oziroma službe. Te funkcije soja imele strokovno posvetovalni značaj in položaj v organizacijskih odnosih. Odnosi med linijskimi in štabnimi funkcijami (ne mesta) ter njihove medsebojne povezanosti so bistvo linijsko-štabne organizacijske strukture. V razviti linijsko-štabni organizacijski strukturi ima’ vsaka funkcija ' ne glede na to, ali je linijska ali štabna, v svojem sestavu- štabna de- ■ lovna mesta za specialiste pri odgovornih voditeljih. V štabnih funkcijah so ti specialisti izvedenci za ustvarjanje rešitev, v linijskih pa za aplikacijo danih rešitev. Linijsko štabna organizacija je najpogosteje rabljena, organizacijska struktura.''To y el j a tudi za našo organizacijsko prakso. Linijsko-štabna’ organizacijska struktura zgublja svoj prvotni pomen; Razvoj organizacij in zapletenost poslovanja povzroča njeno neučinkovitost. Učinkovita je le v majhnih organizacijah z nizko dinamiko poslovanja oziroma z enostavno komunikacijsko mrežo. Komunikacijski sistemi v sodobnih organizacijah pa omogočajo linijskim vodjem, da. hitro in zanesljivo obravnavajo veliko število podatkov in na njihovi: podlagi sprejemajo pomembne odločitve. Hitre komunikacije: zamenjujejo štabne specialiste. Kljub številnim pomanjkljivostim pa linijsko štabno organizacijsko strukturo lahko uporabljamo: — v majhnih, organizacijah z nizko poslovno dinamiko, —- v organizacijah jz nerazvitim komuniciranjem in nizko stopnjo strokovne usposobljenosti - kadrov, — kadar uvajamo strokovne kadre v delo in jim zaradi premajhne izurjenosti ne moremo prepustiti samostojnega sprejemanja odločitev, — v fazi organizacijske izgradnje in določanja organizacijskih oblik v organizaciji. Naša organizacijska praksa uporablja različne tipe linifsko-štabnih organizacijskih struktur. Čistih oblik ne zasledimo. Gre za določeno dopolnjevanje z drugimi strukturami. Ena takšnih modifikacij je LINIJSKO ŠTABNA KONFERENČNA. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA — ki se v določenih razmerah poslovanja uporablja tudi v naših orga-' nizacijah. V linijsko štabni konferenčni organizacijski strukturi sestavljajo organizacijsko strukturo delovne skupine. Naloge delovnih skupin so predvsem operativne. Za uspešno poslovanje delovnih skupin z zaokroženim delovnim področjem je nujno, da delovne skupine razpolagajo z ustreznimi strokovnimi kadri, ki proučujejo in pripravljajo strokovne odločitve, da bi operatiVa mogla uspešno izvrševati postavljene naloge, kakor tildi da bi po izvršenih delih kontrolirali operativo in analizirali slabosti in pomanjkljivosti ter ugotovili rešitve za njihovo odpravljanje. Za izvrševanje takih nalog oblikujemo pri posameznih organizacijskih enotah posebne strokovne službe. T6 enote tvorijo most med teorijo in prakso. Vsaka organizacijska enota je sestavljena iz dveh delov: operativ-. nega in štabnega dela. Operativni in štabni del vsake organizacijske enote sta med seboj neodvisna, vendar na isti hierarhični ravni.. Naj-boljše rezultate-dosegata z medsebojnim sodelovanjem. -Naloga vodij višjih enot je 'predvsem usklajevanje dela med vodji operativnih in štabnih .enot ter njihovimi sodelavci. Organizacijska struktura temelji na temle ravnotežju sil: — med operativnimi in štabnimi- enotami celotne organizacije, —.med posameznimi področji poslovanja, — med operativo in strokovno službo v okviru vsake organizacijske enote. ' Usklajevanje po vertikalni in horizontalni povezanosti izvajamo prek posebne delovne konference, ki je posvetovalno telo, v katerem ■ sodelujejo strokovnjaki, naloga hierarhičnih vodij pa je le organizacijsko usklajevalnega pomena. f Hmeljarji Slovenije Še samo kratek čas nas loči od spravila letošnjega pridelka Hmelja. Prav ta zadnja faza v,proizvodnji hmelja je zelo pomemhna za zmanjšanje nepotrebnih izgub (rastep na njivi,in drobljenje) in očuvanje kvalitete hmelja, pa se zato kaže na njo kar najtemeljiteje pripraviti., Prosimo, ne prezrite zlasti naslednje: Pravočasno'zagotovite servise, obifalnih strojev in sušilnic. ~ > i '.' Zagotovite' zadostne količine goriva m zanesljivo delovno silo. 'Vse izgleda, da s slednjo ne ibo '..Večjih problemov,že zlasti, .če bomo pri zagotavljanju pravočasnih Lahko .pa bi nastopile težave pri zagotavljanju goriv za sušilnice, zato pohitite. Premija za Savinjski Golding je za letošnji letnik povečana na 30,00 din po kg,v seveda , v breme prihodka ostalih sort. V primeru tudi najmanjših primesi ostalih sort ta premija odpade. Tudi sicer mešanje različnih sort hmelja ni do-. voljeno. ' Spremenjeno je tudi obračunavanje vlage v hmelju in Ssicer tako, da se priznava in prišteje iteži .le vlaga iped 10 do 11 odstotkov, odbija pa le tista nad 12 odstotkov. Torej, ne sušite hmelj pretirano in ga pravilno obvoglite! Tudi Zdrobljenega hmelja bo tako manj, vemo pa, da pleve niso trgovinsko blago in zaradi njih mnogo 'hmelja pade v nižji kakovdstni razred. Zelo pomembno j.e, .da so čim prej na razpolago podatki, o pridelku hmelja. Zato ste po sklepu skupščine in izvršil-nega-odbora poslovne skupnosti dolžni: — sodelovati pri predcenitvi pridelka, ki bo sredi avgusta, da bo čini realnejša — s tehtanjem sproti ugotavljajte dejafisfei pridelek hrnglja, na osnovi česar bo možno šd tekom obiranja korigirati predcenitve. Zaključno poročilo o dejanskem pridelku pošljite. Hmezad export-importu najpozneje do 20. septembra. • želimo vam količinsko in-kakovostno' dober pridelek, čim manj nevšečnosti ob spravilu in vas lepo pozdravljamo! v" POSLOVNA SKUPNOST ZA HMELJARSTVO • SLOVENIJE ŽALEČ v. d; glavnega tajnika: Vinko MolanHng. agr. Strojna Žalec, TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije je poslala V Romunijo 1.2 obiralnih strojev za hmelj . V akcijo za več hmelja Povečan izvoz ob' zadostitvi domačim potrebam Vsi vemo, da- v trenutnih raz- ' merah celotna družba želi kar najbolj povečati izvoz; §ftj devizni priliv še vedno ne zadošča '■ za pokrivanje znatno večjega u-voza in do sedaj nastalih dolgov. . Tako: Kmetijska zadruga. Sar v vinjska dolina kot -celoten .SOZD Hmezad potrebujeta devize za/ nemoteno poslovanje. Z izvozom pridobivamo devize za gnojila, zaščitna sredstva, rezervne dele, beljakovinske komponente ža krmo goveje živine in perutnine in druge potrebe iz uvoza. In če se vprašamo, kateri proizvod z našega področja najlažje prodamo v tujini, potem si moramo odgovoriti, da je to hmelj: Zato je -razumljivo, da se v želji po povečanem obsegu izvoza zopet- na-1 slonimo na možnost večje pro--daje hmelja na -tujem. Prav gotovo nas lahko spodbuja dosežena proizvodna certa, ki je blizu svetovne in nam izkazuje „gko-nomsko uspešen rezultat. Prav tako so izgledi na svetovnem tržišču še dovolj ugodni, da lahko ta hmelj tudi prodamo. Ob vpra-, .. šanju, kje naj najdemo mc/ne površine, se moramo1 nehote dotakniti tradicije Savinjske doline v pridelovanju hmelja in utečene, tehnologije, ki dosega svetovno raven, na kar smo 'lahko, ponosni. . Na področju Savinjske doline je možno povečanje ha površin v KZ Savinjska dolina' ali pa v Kmetijstvu Žalec. Ker pa slednji glede na obseg svoje proizvodnje v tem srednjeročnem obdobju ne more povečati površin, bi akcijo izpeljali v zasebnem sektorju. Gotovo se starejši hmeljarji spominjajo akcij pred dobrimi dvajsetimi leti, ki so. uspele prav zaradi zavzetosti ekonomskega interesa in odnosa hmeljarja do t.e svoje želene rože. Ce hočemo j uspeti v kakršnikoli akciji, je v današnjem, času potrebna hitra izvedba, da je tudi učinek večji in tudi bolj zanesljiv.-Zato bi v jeseni 1982 in na pomlad 1983 postavili in omogočili še ■■ .proizvodnjo na dodatnih 120 do 150 ha hmelja poleg redne obnove. Tako -veliko dela pa zahteva akcijo v pravem pomenu besede. To pomeni organiziran pristop in že v naprej-dodelana izpeljava. Vsak si ob gospodarsko ^pomembnih -odločitvah najprej po-" stavi računico in dosežene u-godnosti, ki jih bo ob angažira-' nju dobil. Ob odločitvi za dodatno povečane površine hmelja, bi kmet imel prednostno pravico pri'nakupu, zemlje;: prav tako bi j se mu omogočil prednostni najem površin v zakup, da sc mu ne bi zmanjšala krmna' baza za živino.-* Pri- izpeljavi, tega bi-, .sodelovala tako Zemljiška skupnost kot Hmezad. Zaradi ekonomsko slabše.. učinkovite ..proizvodnje v pr-voletnih nasadih bodo stimula- cije in povečanje cene dodatno proizvedenih kg pridelka. Drago izgradnjo žičnic in precej visoke obresti bo kreditiral Hmezad. Da bi bile povečane površine čim prej znane, bodo v mesecu avgustu pospeševalic obiskali- vse hmeljarje in skupaj s njimi poiskali možne površine. Hmeljarji dobro poznajo svoje površine in lahko 'že pred prihodom pospeševalca ocenijo svoja zemljišča glede nb primernost za gojenje hmelja in možnost povečanja. Izgradnja žičnic na /tolikih površinah bo možna le z organiziranim in enotnim pristopom, to je ekipami, ki bi to jesen in pomlad pravočasno dvignile žičnice in jih pripravile za sajenje. Ta izgradnjo bo tekla enotno s polnočjo KZ Savinjska dolina in Hmezadom. Nedvomno je to velika naloga, ki nam ne bo predstavljala o-vir, če še je bomo lotili zagnano in s ciljem, ki ob resnem pristopu ne bi bil nedosegljiv. Hmelj je v. Savinjski dolini daleč vodilna kultura. Njega pridelovanje je tradicija savinjskih hmeljarjev, katerih ime je tudi pomemben element pri prodaji.-S skupnimi nyfčmi bomo ob uspeli akciji 'že v naslednjih letih izvozili več hmelja. . Strokovna služba KZ Savinjska dolina Žalec ODLOK O PREPOVEDI UPORABE PŠENICE ZA PROIZVODNJO KRME IN KRMLJENJE ŽIVINE 1. Organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo krme in z živinorejo, se prepoveduje uporabljati pšenico oziroma pšenično moko za proizvodnjo krme in krmljenje živine. 2. Kmetom, ki pridelujejo pšenico in drugim fizičnim osebam, se prepoveduje uporabljati pšenico ' oziroma pšenično moko za krmljenje živine. 3. Ne glede na 1. točko tega odloka lahko Zvezni sekretariat za trg in splošne gospodarske zadeve v sporazumu z Zveznim komitejem za kmetijstvo dovoli, da •se pšenica uporablja za hranjenje rib v ribnikih, pšenica, ki ni primerna za brano ljudi, ker znatno odstopa vod predpisane kakovosti, in za proizvodnjo krme. 4. Z denarno: kazni jo od 5.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek kmet, ki prideluje' pšenico' ter druga’ fizična oseba, če uporabljata pšenico oziroma pšenično moko za krmljenje živine. 5.. Ta odlok' začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SFRJ. E. p. št/ 284 : Beograd,-1. julija. 1982. Zvezni -izvršni svet Med vsakoletne obveze o urejanju prometa med obiranjem hmelja spada tudi dogovor s pristojnimi organi, odgovornimi za promet in DO Kmetijstvo Žalec ter KZ »Savinjska dolina«. Naše področje je prepleteno z železnico in cestami ter kolovozi tako na gosto, da je silno težko zagotoviti varen promet pri- obiranju in sušenju hmelja. Takrat napolni naše prometno •omrežje nešteto traktorjev in prikolic, ki so zaposleni s prevozi trt na obiralnik, prevozi zelenega in suhega hmelja in drugim transportom. V tem času je tudi povečan turistični promet, pride pa tudi na tisoče sezonskih delavcev, ki pomagajo spravljati pridelek. Nemalokrat so žrtve prometa tudi sezonci, ki niso navajeni tiste previdnosti, ki je potrebna pri tako povečanem prometu. Zato želimo vse uporabnike cest seznaniti, kako naj poteka promet v tem času, da zagotovimo potrebno prometno varnost vseh udeležencev. ŽELIMO, DA SE S TEMI NAVODILI SEZNANIJO VSI ZAPOSLENI V OZD IN SEVEDA VSI KOOPERANTI. Na našem področju poteka magistralna cesta 'Šentilj—__ Trst, ki ima oznako M-10 in regionalni cesti Arja vas—Titovo Velenje ter' Šentrupert—Mozirje. Na hitri cesti je promet traktorjev itak prepovedan. Ostalo so lokalne ceste in kolovozi. SPLOŠNO Prehodi na magistralnih in regibnalnih cestah morajo biti zavarovani s čuvajem, ki voznika opozori, kdaj lahko varno prečka cesto. Čuvaj mora biti polnoleten in poznati mora cestno-prometne predpise. Vozniku je čuvaj samo v pomoč, odgovornost za morebitno nesrečo ali prekršek nosi voznik sam. V času obiranja je hoja po magistralni cesti, žalski obvoznici in regionalnih cesta prepovedana. Za prečkanje teh. cest se uporabljajo isti prehodi, kot za traktorje in veljajo enaka -navodila kot za traktorje. «• OMEJITVE PROMETA S TRAKTORJI Prečkanje cest je omejiti od prvega somraka do popolne zdanitve in se izogibati prometnih konic. Prepoved prevozov velja v času zapore tovornega prometa, in sicer v petkih od 14.—19. ure, ob sobotah od 5.—17. ure ' in nedeljah od 16.—22. ure. Poleg tega velja omejitev na relaciji Latkova vas—Doberteša vas, prečkanje obvoznice Žalec ter prevoz trt na relaciji Ceplje—Kaplja (Pihlbirt) do ponedeljka od 7. ure zjutraj. Prepoved ob petkih, sobotah in nedeljah velja na relaciji ZAJASOVNIK—ŽALEC (v dnevnem času). Te omejitve ni na relaciji Žalec—Vojnik. Ob petkih, sobotah in nedeljah se dovoli le prečkanje magistralne in regionalnih cest, prevozi niso dovoljeni. Za prevoze na nepredvidenih relacijah se dodatno dogovorite s pristojno postajo milice. m ONESNAŽENE CESTE MORATE TAKOJ * TEMELJITO OČISTITI! DOVOLJENI PREHODI PREK MAGISTRALNE CESTE M-10 OD VRANSKEGA DO VOJNIKA red). 1. Prečkanje ceste pri pokopališču na Vranskem (drevo- odcep stara 2. Prečkanje ceste v Brodeh pri mostu cesta na Vransko.; 37 Dovoljen prevoz hmeljskih trt s prikolicami na relaciji Brode—Prekopa—Kapla (Pihlbirt), po možnosti preusmeriti na vzporedni kolovoz, po M-10. O času prevoza obvestite enoto milice Vransko. 4. Prečkanje ceste v Prekopi pri gasilskem domu. Ta prehod je zelo nevaren, posebno za udeležence v prometu v smeri Ljubljana. Postaviti čuvaja. 5. Prečkanje ceste pri odcepu za Tabor (Pihlbirt) se vrši na preglednem delu ceste nad avtobusno postajo — je tako za traktorje kot za pešce. Pri Pihlbirtu se postavi ograja in prepove vsak prehod. 6. Prehod prek mostu čez Boljsko pri Žirovniku v dnevnem času ca. 200 m do odcepa za Grajsko vas. JT. Prevoz hmeljskih trt iz .hmeljišč v Šentrupertu' (Žer-javke) do črpalke Petrol ča. 500 m. Postaviti znake za omejitev hitrosti 60 km/h in opozorilne table: Pozor, obiranje hmelja — v več jezikih. 8. Prečkanje ceste M-10 med Latkovo vasjo in odcepom za Logarsko dolino se dovoli za odvoz trt na bbiralni stroj pri Plevčaku in križišču Jančič;—Gmajner na ca. 100 m^ po asfaltu. ' ’ : ' ' - \— 9. Prečkanje M-10 ,v Šempetru pri zadružnem domu na lokalno- cesto Podlog—Grušovlje in prevoz trt iz Roj (3—4 dni). 10. Prečkanje ceste pri Rizmalu. Čuvaj ni potreben, vendar se naroča voznikom previdnost pri 'prečkanju. 11. Prečkanje obvoznice pri Gotovljah (Jošt). .Najnevarnejše križišče. Obvezen čuvaj, ki opozarja 'prevoznike tirt in stopiti v stik s SKIS Žalec, da se postavi začasna rumena utripajoča luč. Omejitev hitrosti na 60 km/h. Prečkanje obvoznice predvideno ca. 3 ha trt in prevoz bal suhega hmelja ca. 3 X na dan v Hmezad. Pri prevozu trt postaviti čuvaja. 12. Prečkanje na križišču Arja vas—Petrovče, prepoved med 13,30 in 14.30. V času prometnih konic ob delavnikih velja enaka prepoved. 13. Prehod prek M-10 v Drešinji vasi. 14. Prevoz zelenega hmelja po cesti M-10 ni dovoljeno. Uporabljati obvezno cesto mimo Ingrada na Ljubljansko cesto do Mlekarne. : ' • i 15. Prečkanje in prevoz po M-10: žičnica Arclin (Joštova kapela) — in od trgovine do kapele. Obvestiti enoto milice Vojnik. 16. Prevoz hmelja v balah po M-10' iz Vojnika in Šmar-jete v Levec se' lahko vršiale ob delavnikih in ne v časU kopic. Dovoz po novi obvoznici. V Levcu je' odmik na vzporedno cesto. 17. Prevoz hmelja v balah Latkova vas—Doberteša vas (odcep za vzporednico) je dovoljen v okviru omejitev. 18. Izhod iz gospodarskega' dvorišča v Šempetru na cesto M-10 postaviti znake za prepoved in pešce usmerjati na cesto Podlog—Šempeter. * 19. Prevoz zelenega hmelja iz Lok prek M-10 v Drešinjo vas—-Zalog—-Dečkova cesta—Opekarniška cesta—Ulica Frankolovskih žrtev—Šmarjeta in nazaj. DOVOLJENI PREHODI IN PREVOZI PO REGIONALNIH CESTAH a) Arja vas—Velenje Dovoli se prevoz iz Petrovč do gospodarskega dvorišča Arja vas in prečkanje iz tega dvorišča na kolovoz Drešinja vas. Postaviti opozorila! b) Šentrupert—Mozirje Prečkanje ceste v Trnavi pri zadružnem domu. Prevozi Letuš—Male Braslovče—Braslovče. Za prevoz na nepredvidenih lokacijh se dogovoriti s pristojno enoto milice. ZA VSE VOZNIKE VELJA DOLOČILO, DA MORAJO NASTANEK KOLON PREPREČEVATI Z UMIKOM Z VOZIŠČA, DA LAHKO HITREJŠA VOZILA NEOVIRANO PREHITEVAJO. 20. V Celju je dovoljeno opravljati le najnujnejše prevoze. Vozniki se morajo izogibati prometnih konic med 5.30 do 7. ure in od 13. do 15. ure. PREVOZI PO LOKALNIH CESTAH 21. Prečkanje in prevoz po cesti Ločica—Ločica gasilski dom 300 m. 22. Prečkanje in prevoz . Latkova vas—most—Gorenja vas —Dolenja vas—Prebold. > 23. Prevoz skozi Petrovče. 24. Prevoz trt Dobrna—Vojnik—Socka, razen med 13. in T5. uro. 25. Žalec—Vrbje—Griže, prevoz trt. 26. Podlog—Šempeter—Gotovlje—Grušovlje. 27. Šempeter—Vrbje. , 28. Petrovče—Novo Celje—Žalec. Priporoča s^ uporaba cest nižjega reda, kot so kolovozi in poljske poti. Predvsem pa se izogibati lokalnih cest ob prometnih konicah, ponoči, ob sobotah in nedeljah. Na splošno v prometu na lokalnih cestah ni posebnih omejitev. Vse obiralce je treba opozoriti, kako se morajo ponašati pri prehodu čez pesto in na cesti. Za ceste velja pravilo, da se pešci poslužujejo skrajne leve strani vozišča v smeri vožnje. Priporočamo hojo po vzporednicah. Pošiljanje otrok nakupovati je zaradi nevarnosti prepovedano. (Nadaljevanje na 9. strani) Napotki za varno delo pri obiralnih strojih Med pogoste nesreče pri delu in požare spada tudi delo z obi-ralnhni stroji. Zato naj v nadaljevanju opozorimo na nekaj najbolj bistvenih napak, ki nastajajo pri delu predvsem s stroji Alleys in Wolf. 1. Pred pričetkom del moramo opraviti temeljit pregled in preizkus stroja, če se nahajia v brezhibnem tehničnem in varnostnem stanju. Za vsak stroj morajo biti izdane tudi ustrezne varnostne listine (vsi doma izdelani stroji jih imajo!). Tem listinam mora tudi ustrezati tehnično in varnostno stanje stroja. Ce povemo z drugimi besedami: stroj mora biti pred zagonom tehnično brezhiben, opremljen s predpisano zaščito pred možnimi dotiki vtrljivih delov, imeti brezhibno električno napeljavo in brezhibne električne naprave itd. Imeti moramo nameščene opozorilne napise, ki opozarjajo delavce pred nevarnostmi pri delu s. strojem in požarno nevarnostjo. Urejanje prometa med obiranjem hmelja (Nadaljevanje z 8. strani) Pri premikih obiralcev s parcele na parcelo ali iz obrata na obrat je obvezno spremstvo. Pri odhodu obiralcev po končanem obiranju veljajo ista navodila kot za prihod. 29. Na cesti pri obiralneih stroju v Novem Celju se hitrost omeji na 20-km na uro in doda znak delo na cesti. IV. Za prevoz hmeljskih trt k obiralnemu stroju se lahko uporabljajo neregistrirane prikolice, opremljene kot vozilo z vsemi odbojnimi stekli, lučmi, smernimi kazalci, in sicer za relacije: — Žalec—Vrbje—Griže — Podlog—Šempeter — Loke—Drešinja vas—Arja vas — Šempeter—Lojzova kapela—Podlog 200 m po asfaltu— Gotovi je—Grušovlje ' / — Latkova vas—Šentrupert—100 m po asfaltu — Lapurje—Žaga Žgank—Latkova vas 50 m po asfaltu — Braslovče—parkirni prostor od Pretnerja—300 m po asfaltu — Letuš—Male Braslovče—Braslovče — Roje—obiralni ..stroj Hmezad (opozoriti traktoriste na obvoz okrog kapele v Vrbju — je znak) — Dobriša vas—obiralna hala Novo Celje — Roje—Šempeter. ‘ Na vhodih v dolino (Vransko, Vojnik, Arja vas, Letuš, Levec), postavite opozorilne table. Odgovornost za morebitne nezgode zaradi odstopanja od prometnih predpisov nosi povzročitelj nezgode. KZ Savinjska dolina in Kmetijstvo bosta v času od 17. 8. do 20. 8. oddajala obvestila prek radia Ljubljana o opozorilih voznikom skozi Savinjsko dolino in nevarnostih zaradi povečanega prometa traktorjev in prikolic. Vse voznike traktorjev in prikolic, ki prevažajo trte, zelen hmelj v koših ali vrečah, ali prevažajo bale hmelja, opozarjamo, da strogo upoštevajo omenjena določila in uporab-, ljajo le zgoraj navedene prehode. Posebej opozarjamo na pravilno opremljenost vozil in tehnično brezhibnost. Bolčila novih prometnih zakonov (zvezni od maja 1981, republiški' od februarja 1982), prometni režim in kaznovalno politiko /ZELO zaostrujeta. Zato v pogledu opreme traktorjev in prikolic ne podcenjujte predpisov. Prometni organi imajo nalog, da pregledajo vozila in kršilce predpisov usterzno kaznujejo. Nova zakona izredno zaostrujeta tudi uživanje alkohola. Vozniki traktorjev, ki jim je delo s traktorjem poklic, spadajo v skupino, ki NE SME IMETI V KRVI NOBENEGA ALKOHOLA (0,00) na kar vas. še posebej opozarjamo. Iz podatkov o poteku prometa med obiranjem v letu 1981 zasledimo tudi, da se je kooperant pri obravnavi prometne nesreče izgovarjal na sezono obiranja hmelja (pri tem pa mn je bil v krvi ugotovljen alkohol nad 0,5 promila). Zato želimo, da do nesreče ne bi prihajalo. To pa bomo dosegli z ustrezno disciplino in s seznanjanjem navedenih zaključkov. Torej VOZNIKI TRAKTORJEV POZOR! $ Pomagamjo k večji prometni varnosti in s tem k uspešnemu spravilu hmelja., SVD in požarno varnost 2. Oseba, ki vodi obiranje, mora imeti ustrezno strokovno izobrazbo, ' (ustrezno znanje) o stroju in se zavedati, da odgovarja za vse delavce, ki delajo pri stroju. Torej odgovarja za zdravje in življenje teh delavcev (ne glede na to, če so svojci ali sosedje ali člani strojne skupnosti) ali pa so sezonski delavci. Prek KZ »Savinjska dolina« bodo ti delavci sicer zavarovani za smrt in invalidnost, zato opozarjamo posamezne STROJNE SKUPNOSTI, ki zaposlujejo tujo delovno silo, da zato poskrbijo sami. 3. Vodja obiranja je odgovoren tudi za varno delo in je v primeru, da? pride do poškodbe delavca ali celo smrti tudi KAZENSKO odgovoren za posledice. Zato vas. posebej opozarjamo, da1 se ppgovorite na TZO, ali pa pokličete pristojno službo varstva pri delu, ki vam bo svetovala, kaj storiti. Naravno' je, da ima poškodovan delavec pravico do odškodnine. V kolikor-nimate delavcev zavarovanih ali pa prenizko zavarovane, lahko takšen poškodovan delavec zahteva odškodnino od strojne skupnosti ali posameznika-kooperanta. • 4. Zato mora vodja obiranja paziti, kam in kako dodeli posameznega delavca, seznaniti ga mora 'z navodili o varnem delu in požarni varnosti ter mu dati PODPISATI IZJAVO, DA JE SEZNANJEN Z VARNIM DELOM. Delavec ne sme zamenjati svojega mesta brez odobritve vodje. 5. Obiralnik in posamezne agregate sme popravljati in spuščati v pogon samo za to določena in strokovno usposobljena oseba — strojnik — ki ima ustrezno kvalifikacijo. Strojnik je podrejen vodju obiranja. V kolikor je to ena in ista oseba, so naloge obeh združene. 6. Vodja obiranja in strojnik morata imeti PREIZKUS IZ SNOVI VARSTVA PRI DELU, kar pomeni, da sta NAJPREJ SAMA seznanjena z_ nevarnostmi pri delu in požarni varnosti in šele nato lahko poučujeta druge. 7., Strojnik sme spuščati stroj v pogon le, če predhodno opozori delavce na zagon ali ustavitev stroja. Znaki morajo biti dogovorjeni. Tako uporabljamo naslednje znake pri zagonu obiralnika: 2 x dolgi signal — priprava na zagon 1 X kratek signal — zagon x 1 X dolgi signal —. ustavitev Ddlgit*signal daje stroj tudi, ko vključimo varnostno* tipko »STOP«. Torej mora biti stroj opremljen z zvočno napravo. 8. Stroj mora imeti najmanj DVE varnostni tipki »STOP«, in sicer: — pri vlaganju hmeljskih trt — na sami stikalni plošči (Velja ža stroje Alleys in Wolf. Za JUGOBRUFF mora biti več tipk. Za stroje JUGOBRUFF dobite potrebna navodila pri SVD V KZ »Savinjska dolina«). - Varnostna tipka STOP je za trenuten izklop stroja v primeru nevarnosti. Biti mora pobarvana z 1 varovalno barvo in imeti opozorilno nalepko’. 9. Delavec pri vlaganju trt mora imeti na razpolago nepremočljivo obleko in petprstne usnjene rokavice Delavec na prebiralnem traku NE SME IMETI ROKAVIC (razen tanke gumijaste). Obleka delavcev in vodij ter strojnika mora biti pritisnjena ob telo (farmer kroj). Ne smejo nositi delovnih plaščev ali podobno, ker je nevarnost navitja na vrteče dele stroja. 10. Med obratovanjem stroja je strogo prepovedano:: — segati v stroj ali odstranjevati zaščitne naprave (mreže itd.) - —; popravljati ali mazati' stroj med obratovanjem, — stopati na stroj, na pokrov ali ga celo dvigati, — čistiti ali pometati pod strojem ali v bližini vrtečih delov stroja — strojnik mora biti toliko strokovno podkovan, da presodi, kdaj se, popravilo i res ne more drugače opraviti, kot da se stroj-vrti! 11. Pri čiščenju bobna s čistilnimi sredstvi je prepovedano uporabljati odprt ogenj zaradi požarne nevarnosti, ker so čistila, SILNO VNETLJIVA. Zato upošteva stroge požarnovarnostne predpise! . V obiralni hali morata biti nameščena vsaj dva gasilna aparata in sicer na prah ali C02, ki sta primerna za gašenje električnih naprav pod napetostjo. 12. Nalepiti opozorilne napise o' prepovedi seganja v stroj ■ med obratovanjem, odstranjevanja' varnostnih naprav, prepovedi kajenja itd. 13. KRPANJE VAROVALK JE PREPOVEDANO. V omarici morajo biti rezervne varovalke. Stroj mora biti ozemljen. Električno napeljavo moramo pred pričetkom obiranja pregledati. - 14. Vodja izmene mora biti vešč nudenja prve pomhči in^po potrebi p,oškrbeti za prevoz ponesrečenca do zdravniške pomoči. Njegova dolžnost je poučiti vse delavce za varno delo in požarno varnost. SVD Obiranje hmelja Je pred nami Poleg spravila krme in setve krmnih dosevkov čaka najvažnejše delo v tem mesecu hmeljarje; Obiranje in sušenje hmelja zahteva precejšnje napore od vsakega hmeljarja, da pridelek najbolje pospravi in mu ohrani kvaliteto. ge. Vlaga se v teku sušenja ne zmanjšuje enakomerno v vseh delih hmeljnega . storžka. Vlaga v listih pade mnogo hitreje, kot pa vlaga v vretencu, ki je že po sami strukturi bolj grob in voluminozen.'Vretence naj vsebuje pri sušenju več vlage kot lističi.- jah do 25. avgusta 1982 skupno s kmeti opraviti predcenitev pri-' delka in podpisati cenilni zapisnik. V kolikor se sporazum o cenitvi pridelka ne doseže, se ustanovi tričlanska komisija, dva združena kmeta, in predstavnik TZO, ki skupno opravijo cenitev hmelja in podpišejo cenilni zapisnik. Med obiranjem naj se s tehtanjem sproti ugotavlja de- janski pridelek in korigira dejanske predcenitve. Cenitev hmelja je osnova za izplačilo akontacije pri obiranju hmelja. Uspehi ne bodo izostali, če bomo še nadalje izpopolnjevali našo organiziranost, uvajali izsledke znanosti in tako uspešno o-pravili naloge, ki so pred nami. STROKOVNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA Kontrolirajmo žičnice, posebno ob nalivih, ko se teža rastlin zaradi vlage včasih celo podvoji Skoraj večino hmelja oberemo 'strojno. Skoraj vsi po čiščenju strojev ob koncu obiranja nanje pozabimo. Sedaj je zadnji čas, da začnemo z intenzivnim pripravljanjem, saj bo le dobro pripravljen stroj lahko kvalitetno in brez zastojev opravil svoje delo. Tudi • nepravilno.- naravnani stroji, preveliki, obrati strojev, so posledica, da se hmelj že na strojih drobi, zato dajemo tudi vzdrževanju strojev, predvsem pa čiščenju večjo pozornost. (Po ing. J. Petričku 4—6 % več). Mnogi se pri sušenju držijo Marega' pravila, da morajo sušiti hmelj do skrajne meje sušenja, t,'-j-.-'2—4-“/o-vlage. Za-tako posušen hmelj je značilnpj-^da se bo drobili posebno, če ii%nhmo na sušilnicah primernih, prostorov Za-manipulacijo, kajti celice v storžkih niso sposobne sprejemati, niti oddajati -vlage. V letošnjem letu je spremenjeno obračunavanje vlage v hmelju. Teži hmelja se prizna in pri- Gasilni aparat ni tako drag, da si ga ne bi mogli nabaviti! Sodobne sušilnice z ^večjo zmogljivostjo so postavile hmeljarju zahtevnejše pogoje. Vse bolj moramo ekonomično in učinkovito izkoristiti čas,’ energijo, 'hmelja; Naš; ■-glavni cilj naj bo čim manj zdrobljenega hmelja, pri tem pa ohraniti kvaliteto ■2drobljenbstr je- posledica krhkosti hmelja in nepravilnih manipulaciji s, hmeljem, ki nastanejo-tucli zaradi prekomernega, zmanj-. Sevanja vode v celicah in to tem bolj, čim. dalj časa traja sušenje. To se odraža zlasti pri sorti Golding, ki je krhka že po naravnih- sortnih lastnostih. • Pričakujemo, da bomo pridelali dobro kvaliteto hmelja, zato je potrebno, da jo tudi ohranimo. Hr ielj bomo sušili na 8-—9°/o vla- šteje le vlaga med 10—11 °/o, odbija pa le tista nad 12 °/o. Zdrobljenega hmelja bo tako manj, saj vemo, da pleve niso trgovsko blago in zaradi njih mnogo hmelja lahko pade v nižji kakovostni razred. Vsaka sodobna tehnologija zahteva sodobno organizacijo, če želimo doseči napredek. Zato bomo v prihodnjih dneh pregledali in odpravili pomanjkljivosti, ki jih do sedaj še nismo uspeli. Posebno skrb bomo namenili varstvu pri delu, požarnemu varstvu ter zaščiti vseh, ki v času obiranja sodelujejo. Zelo pomembpo je, da so čim prej na razpolago podatki o pridelku hmelja. Zato morajo odgovorni v zadružnih organizaci- V primeru požara kličimo postajo milice tel. 92, ki bo obvestila gasilske enote. Potega tega obvestimo tudi najbližje gasilce. Številko 93 kličemo le v nujnem primeru! 53. redna seja IO PS za hmeljarstvo Prisotni so zelo pozorno proučili priprave, ki jih kaže pravočasno končati za uspešno spravilo letošnjega pridelka, še zlasti: — zagotovitev delovne sile in enotno nagrajevanje. Soglašali so s predlogom cenika del DO Kmetijstvo Žalec, — Zagotovitev potrebnega goriva za sušenje hmelja, zmanjšanje izgub an očuvanje kvalitete hmelja ob spravilu in končno — pravočasno ugotavljanje pridelka, kar 'je velikega pomena za trgovino. Po razpravi so soglasno sprejeli sklepe: / Zaradi enotnosti nagrajevanja delovne sile pri spravilu letnika 1982, se določijo za področje Slovenije za posamezna dela naslednje najvišje postavke osebnih dohodkov. din Obiranje ročno (I. letnik) škaf ■ Organizacija obiralcev DELAVCI NA NJIVI: rezanje trt na tleh trganje in poravnavanje trt pobiranje panog in čiščenje omrežja DELAVCI PRI OBIRALNIH STROJIH: obešanje trt predobiranje ravnanje trt pred glavnim obiralnikom odpenjanje trt prebiranje dolgih panog — I. valjčna prebiranje neobranih panog delo pri avtomatskem obiralcu prebiranje hmelja na traku ~ rezanje trt s trtoreznico prevoz hmelja in? odpadkov — ročno prenašanje 25,00 150,00 55.00 po normi 62.50 po normi 55.00 po normi 62.50 po normi 52.50 po normi 50.00 po normi 53.50 po normi 52.50 po normi 50.00 _ „ 50.00 50.00 55.00 po normi 52.50 DELAVCI PRI SUŠENJU HMELJA PECI S PODPIHOM glavni sušači 7—9- komor 63,¡50 S—7 komor 62,50 3—5-komor 61,59 do 2 komori 60,00 KURJAČI Kurje»je; peči Pekalo po kom 27,50 OSTALI DELAVCI PRI SUŠENJU 56,50 transport svežega hmelja 52,50 basanje in navlaževanje Jimelja 52,56 skupinovodje na 200 obiralcev 680,00 do 610,00 kuharice . 60,00 najeti traktoristi 62,50 mehaniki 125,00 hrana 3 škafe 75,00 Biro poslovne skupnosti napravi vlogi na — Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije in SOZD Petrol Ljubljana da se za sušenje hmelja zagotovijo zadostne količine tekočih goriv (1.700 do 1.900 ton). Da se pravočasno zagotove podatki’ o letošnjem pridelku hmelja, naj -- IHP Žalec izvrši ob kar najtesnejšem sodelovanju proizvajalcev ocenitev pridelka in o tem poroča do 15. 8. 1982, — proizvajalne organizacije pa s tehtanjem sproti ugotavljajo količina nabranega hmelja, a Zaključno poročilo (po šortOh) pa so dolžne poslati Hmezadu export-import najpozneje do 20. septembra. (Nadaljevanje na 11. strani)’ STROJNA ŽALEC objavlja prosta déla in naloge vodje ekonomsko organizacijskega oddelka (ni reelekcija). Pogoji: Visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušanj pri navedenih delih. Prijave sprejema DO Strojna Žalec DSŠS 15 dni po razpisu. (Nadaljevanje z 10. strani) Biro poslovne skupnosti naj proizvajalne organizacije še posebej opozori na pomembnost očuvanja kvalitete hmelja ob spravilu in s tem v zvezi na nov način obračunavanja vlage v hmelju, kar naj bi zmanjšalo pretirano sušenje in basanje presuhega hmelja. Sprejet je predlog okvirnih programov proslave »Dneva hmeljarjev« v Žalcu in Braslovčah. Imenuje se organizacijski odbor v sestavi: Vlado Kralj Rjg KZ Savinjska ^dolina, predsednik '• Milan Dolinar — IHP Žalec, član Martina Krajnc i— KZ Savinjska dolina, član Franc Cilenšek — Kmetijstvo Žalec, Braslovče, član Tone Sedovšek — IHP Žalec, član X ki naj poskrbi za priprave in kvalitetno izvedbo proslave »Dan hme-. Ijarjev« 7. avgusta zvečer v Žalcu in po potrebi tudi sodeluje pri izvršitvi turističnega dela . proslave naslednjega dne v Braslovčah, katerega nosileG je TB Braslovče... Za hmeljarskega starešino za 1. 1982-83 imenuje izvršni odbor PS za hmeljarstvo tovariša Franca Mahorja, hmeljarja-kooperanta iz Braslovč. Ob proslavi. Dneva hmeljarjev 7. avgusta v Žalcu se razglasijo zmagovalci tekmovanja za visoke pridelke hmelja v ¡1, 1981 in podelijo nagrade kakor sledi: L SKUPINSKA' NAGRADA 1. nagrada 10.000 din in zlata plaketa 2. nagrada 8.000 din in srebrna plaketa 3. nagrada 5.000 din in bronasta plaketa 2. POSAMIČNE NAGRADE (PO SORTAH) „ ZA SAVINJSKI GOLDING 1. nagrada 3.000 din in zlata plaketa 2. nagrada 2.000 din in srebrna plaketa 3. nagrada 1.000 din in bronasta plaketa ZA AURORO 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada ZA ATLAS 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada ZA APOLON 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada Skupni nagradni fond znaša 47.000 din. IHP Žalec je dolžan nemudoma poslati organizacijskemu odboru proizvodne rezultate iz tekmovanja za visoke pridelke hmelja za L 1981. ' Financiranje prireditve »Dan hmeljarjev« v Žalcu, vključno z nagradami tekmovalcem bo teklo preko KZ »Savinjska dolina«, turističnega dela v Braslovčah pa preko Turističnega društva Braslovče. Računoyodstvo PS za hmeljarstvo naj zato takoj nakaže iz v ta namen predvidenih sredstev: — Kmetijski zadrugi Savinjska dolina 152,000 din 1— Turističnemu društvu Braslovče za soinanciranje prireditve 8. 8. v Braslovčah 40.000 din SKUPAJ: 192.000 din 3.000 din in zlata plaketa 2.000 din in srebrna plaketa 1.000 din in bronasta plaketa 3.000 din in srebrna plaketa 2.000 din in srebrna plaketa. 1.000 din in bronasta plaketa 3.000 din in srebrna plaketa 2.000 din in srebrna plaketa 1.000 din in bronasta plaketa Oba koristnika sredstev sta dolžna po končanih prireditvah predložiti poslovni skupnosti obračun porabljenih sredstev. Izvršni odbor smatra, da Samoupravni sporazum o trajnem sodelovanju pri organiziranju dneva kmeljarjev, katerega iniciator je Turistično društvo Braslovče, še ni zrel za podpis. STROKOVNI TAJNIK: Vinko Molan ing. agr. PREDSEDNIK IO: Edi Omladič dipl. oec., Tekmovanje traktoristov REGIJSKO TEKMOVANJE MLADIH KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV AMZ KZ Savinjska dolina prireja tudi letos regijsko tekmovanje s traktorji v oranju, spretnostni vožnji in teoriji, v četrtek, 5. 8. od 10. ure na njivah ŽERJAVKE pri Šentrupertu. Prijavijo se lahko: Tričlanske ekipe mladih zadružnikov, 16 do 26 let.. Ekipa mora imeti vodjo. Tričlanske ženske ekipe, ki morajo imeti vodjo. Prijave za tekmovanje pošljite čimprej. S prijavo naj vsaka ekipa nakaže 800,00 din Startnine na žiro račun OK ZSMS KMK Hmezad 50750-678-52716. Organizator bo podelil najboljše uvrščenim tekmovalcem oz. ekipam pokale in priznanja. Način tekmovanja: Oranje na določeno globino' Si traktorjem moči do 60 KM ih z dvoreznim lemežem na parceli 20 m X 50 m na strnišču. Spretnostna vožnja s traktorjem Krmljenje V spomladanskem obdobju imamo-na razpolago največ kakovostne krme. Mlada zelena krma, -je bolj prebavljiva, ker vsebuje več beljakovin, rudnin in vitaminov kot konzervirana krma. Posebno-pomembno: je še, da je govedo veliko poje. Tako pojedo krave tudi 50 do 80 kg dobre želene krme na dan,- kar zadošča za več kot 14 litrOv mleka, po vsebnosti beljakovin pa tudi za več' kot 25 litrov . mleka. Ob sedanjem pomanjkanju beljakovinske krme je še prav Posebno važno, da v let- , nem obdobju čimbolj izkoristimo visoko beljakovinsko vrednost mlade želene krme. Pri paši ati pri pokladanju ze-lene krme v hlevu pa lahko nar'e- ■ dimo vrsto napak, ki imajo za posledico slab izkoristek zelene krme. Predvsem moramo upoštevati, da se kakovost, 'zelene krme zelo hitro spreminja. S staranjem se zmanjšuje prebavljivost, vsebnost beljakovin in okusnost krme. Dokler prevladuje listni del rastline, se vrednost krme zelo počasi spreminja. Kasneje, ko trave lati-joj posebno pa še, ko rastline prič-no cveteti, se hitro zmanjšuje prebavljivost krme, vsebnost beljakovin in količina krme, ki jo živali-pojedo. Obstaja precejšnja razlika v tem, kako hitro se posamezne detelje in trave starajo in koliko časa jih lahko uporabljamo za zeleno krmo. Na^ splošno se visoke trape Starajo hitreje kot nizke trave in detelje. Tako na, primer pasjo travo pri prvi košnji lahko kosimo za želeno krmo samo 8 do 15 dnii travniško bilnico okoli 20 dni, mnogo-cpetno' ljulko pa 30 dni. Tudi lucerno pri' prvi košnji lahko izkoriščamo za zeleno krmo zelo dolgo, ker gre pozno v cvet. Otava ne izgublja tako hitro. na vrednosti, posebno še na naravnih trav-i ■ nikih ih mešanicah s pomembnih . , deležem detel jZ lzjema je mnogo-cvetnf, ljuljka, ki pri drugi in ih tretji košnji gre hitro v lat je in .cvet. Jeseni: trava počasi stari, vendar'v deževnih obdob jih zelo. bujna gosta trava rada gnije in jo . zato živali nerade jedo. * in dvoosno prikolico na določeni progi. .V tej disciplini ženske tekmujejo z enoosno. prikolico na krajši progi. Teorija: Vprašanja bodo povze» ta iz naslednjih virov literature: Novak Škropilna tehnika, Jenčič — Kmetijski stroj, Zakon o združevanju kmetov. Zakon o kmetijskih zemljiščih (priloga Kmečki glas, št. 15. z dne 12. 4. 1978), Jelka Hočevar — pleveli in hejrbicidi in Mrhar — traktor, vožnja. Trije najbolje uvrščeni tekmovalci in tri tekmovalke in vodji e-kip bodo -sestavljali 2 ekipi za 10. republiško. .tekmovanje ; traktoristov mladih zadružnikov, ki bo letos v Novi Gorici , od 3. do 5. septembra 1982. Razdelitev priznanj in pokalov bo v nedeljo 8. avgusta 1*982 na dnevu kmeljarjev v Žalcu. Aktiv mladih zadružnikov . Za fvripr.avlj.alni odbor: Tilka Cestnik, kmet. ing. govedi Obstajajo - razlike v . tem, kako T rade živali jedo posamezno vrsto krme. Sejane trave, detelje'in me-. Sanice-živalv raje jedo kot travo z-naravnega travinja. Posebno, nerado je govedo travo z zamočvir-jenih in tistih travnikov, kjer raste preslica; žlatičnica in druge strupene -rastline pa1 tudi razne poltrave, bički in pirnica. Trava s takih travnikov prav gotovo ni primerna za krave, ki dajejo veliko mleka,0ali mlado govedo, ki ‘Hitro raste. Škodljive rastline v suhi krmi manj motijo kot v sve-. ži krmi, ker. se strupenost s sušenjem zmanjša, pa tudi slaba okusnost ne pride tako do veljave v suhi krmi. , Zelo- mlada zelena trava vsebuje Večinoma zelo• veliko beljakovin in Vode ter malo vlaknin. Če -pokladamo tako krmo preveč, posebno še ob prehodu z zimskega obroka, dobijo živali- driske, V takem stanju živali slabo izkoristijo-hranilne snovi in rudnine iz krme. Ob pomanjkanju življenjsko važnih snovi so krave bolj dovzetne za plodnostne motnje. Po sprva povečani količni mleka pa živali močno shujšajo in končno pridejo tudi ob mleko. Da bi preprečili pojav drisk, je' potrebno pred pašo ih ob pokladanju' zelene krme pokladati suho seno; Kravam; ki imajo Veliko mleka in pitanim mladim govedom, ki hitro . rastejo, pokladamo tudi zdrobljeno koruzo ali drugo žito. oziroma drugo. škrobnato krmo. Tudi na rudnine v letnem obdobju ne pozabimo. Zelena krma vsebuje precej fosfor ja in kalcija, primanjkuje pa natrija in magne-' zija. Zato je potrebno da rudninski krmi dodamo eno tretjino kuhinjske šoli, , • Dobra zelena krma ali.paša od spomladi pa do pozne jeseni je odločilnega' pomena za dobro mlečnost, zdravje in plodnost, črede mlečnih krav ter za dobro rast .in uspevanje mladih pitanih in, plemenskih govedi. Od pravilne prehrane govedi v letnem obdobju je v veliki meri odvisna gospodarnost v prireji mleka in mesa. . Jože Kovačič, ing; agr,. I ■ a 4^. I hwra' ^•x mmm Na Jadranu se peče meso. Straško pri Novalji na Pagu GOLTE VABIJO Nekaj prostora je še v Crikveniei in Barbatu Vse delavfce, kooperante in upokojence ponovno obveščanj, da je možno letovati tudi v naši brunarici na Golteh. Cena dnevnega bivanja skupaj z nočnino ‘za člane kolektiva in ožje družinske člane je 60 din po osebi in za otroke od 3 do 12 let 30 din po osebi. Hrano si v brunarici lahko pripravite sami ali pa koristite gostinske’usluge Mozirske koče. Brunarica je dosegljiva po cesti skozi Šmihel ali pa kar peš iz Mozirja po planinskih poteh. Prav tako obveščamo bralce, da imamo še nekaj prostih postelj v Barbatu na Rabu od 20. 8. 1982 dalje in v Crikveniei od 23. 8. 1982 dalje. Vse v zvezi z letovanjem lahko izveste in uredite v DSSS SOZD HMEZAD Žalec pri referentu za družbeni standard. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST ŽALEC VALORIZACIJA NADOMESTIL OD, POVEČANJE VIŠINE STROŠKOV PREHRANE IN NASTANITVE, POGREBNIN IN POSMRTNIN Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Žalec je’ na seji 23. 6. 1982 -sprejela sklep o’valorizaciji nadomestil osebnega dohodka od 1. 1. 1982 dalje. Po tem sklepu se delavcem, pri katerih je nastopila začasna zadržanost'z dela.v obdobju od 1. 7. do 31. 12. 81 in so v letu 1982 še 'zadržani od dela po izpolnitvi pogoja (zadržanost od dela več. kot 6 mesecev), valorizira nadomestilo osebnega dohodka za 42,6 %. Delavcem, ki so zadržani od dela že pred 1. 7. 1981 in jim je bilo nadomestilo OD že povečano za 16j6 % se po preteku 6.mesecev od tega povečanja, nadomestilo OD poveča Še za 26-s/o, ki se obračuna na osnovo, ki še ni bila povečana za 16,6 % in prišteje že‘povečani osnovi. Pri obračunu se upošteva tudi višina minimalnega OD, nadomestilo pa ne sme znašati več, kot bi znašal osebni dohodek, če bi delavec delal. Nadalje je sprejela sklep o .povečanju višine stroškov prehrane in nastanitve, pogrebnin in posmrtnin, ki znašajo od 1/6. 1982 dalje: — znesek povračila stroškov /prehrane m nastanitve v drugem kraju —- za čas odsotnosti od 8 do 12 ur 228,10 din " — ža čas Odsotnosti nad 12 ur (če upravičenec tudi prenočuje v druge mkraju) 342,10 din — pogrebnina 9.123,20 din — posmrtnina 9.123,00 din Iz okrožnice OZS Žalec DK1T Celje prireja oktobra 4-DNEVNI IZLET V GRČIJO - letalo - avtobus Prijavite se v uredništvu Hmeljarja čimprej zaradi nadaljnjih priprav. Urednik Vransko 6. srečanje mladih zadružnikov V soboto in nedeljo, 24. in 25. julija še je na Vranskem srečalo skoraj 400 mladih zadružnikov iz Slovenije in zamejstva. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom SOZD Hmezad. Sobotni večerje, kot je že v navadi, bil v gradu Podgrad v znamenju izbranih jedi iz kmečke kuhinje. Odprli so tudi razstave in prodajne paviljone SIP, Hmezada in drugih. V nedeljo pa so se v Kulturnem domu udeležili pogovora z mladimi. Pogovora so se udeležili tudi predsednik SRS Viktor Avbelj, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Veliki srpan tega Kar avgust ne skuha, september ne speče. Mesecu vršnju je rose potreba, kakor človeku vsakdanjega hleba. Kakor je zadnji dan avgusta, taka jesen bo — lepa ali pusta. Sužnji zakonov smo zato, da smo svobodni. Za neke je ves svet komedija, za nekatere pa tragedija. Lažje je iz kmeta postati delavec kot pa obratno. BENCIN je; DRAŽJI . Sredi julija je ZIS podražil derivate nafte. Sedaj stane super bencin 37,50 din (prej 30,50 navaden 35,50 din (prej 28,30), dizelska goriva so se podražila skoraj za 20 odstotkov, kurilno olje pa,- za 10,8 odstotka. Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec — Ureja uredniški odbor: predsednik Tone Gubenšek, dipl. inž. kmet.; čl-ani: Jože Brežnik, dipl. .inž. kmet., Meta Vočko, Jože Šabjan, Milan Lešnik, Miljeva Kač, dipl.' inž. kmet. — urednica strokovne priloge zammeljarstvo, Vili Vybihal, kmet. inž. — glavni in odgovorni urednik — Uredništvo je v SOZD Hmezad v Žalcu, Ulica Žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih —Mesečna naročnina 22 din — Tisk AERO Celje — tozd grafika Kneževič, predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri republiški konferenci SZDL Franc Simonič, predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih in člani sekcije kmetijskih novinarjev in razpravljali na temo »Kako ustvariti pogoje, da se bodo mladi odločali ostati doma na kmetijah«. Popoldne so bile kmečke igre. Škoda, da je srečanje mladih, ki ga spremljajo številni domačini in gostje, ki iz leta v leto privablja več mladih, ki se med seboj spoznavajo, sklepajo prijateljstva, izmenjujejo izkušnje in tekmujejo, motil dež. Vy GRAMES TOZD- Storitve Strojne Žalec- se je preimenovala v tozd GRAMES — gradnja, melioracije in servis. Višja odkupna cena mleka Podražitve se odražajo tudi v višji odkupni ceni mleka, ki bo obračunana s 1. julijem in bo višja za 1,5 din po litru. Kje je razlika Ob obali Jadrana lahko kupujemo paradižnik tudi po 80 din, v Sloveniji pa po 50 dinarjev in še dražje. Iz Makedonije poročajo, da se zadruge nočejo držati dogovorjene cene 12 dinarjev, ampak kmetom plačujejo le še 4 dinarje za kilogram. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj vse se skriva v do 2.000-odstotni razliki. Stroški? Že, že.., Urejen jugoslovanski trg pa prav gotovo ne. OGLASA Prodam peč. Wolf 3 na trdo gorivo za sušilnico. Ivan Jošt Goto vi j e Poceni prodamo več dobro ohranjenih radiatorjev. PD Polzela ! /Milan Veronelt, kmet. inž. O kultiviranju in osipanju hmeljišč S kultiviranjem in bsipanjem hmeljišč oziroma s poletno ali dopolnilno obdelavo, zemlje, kakor ta opravila včasih imenujemo, želimo podobno kot z drugimi agrotehničnimi . ukrepi izboljšati rastlinam rastne razmere | in povečati pridelek. 2e dolgo je znano, da skrbna obdelava zemlje lahko bistveno pripomore k povečanju pridelka. Z razvojem tehnike, ki je omogočila temeljiteje poseči v tla, obdelavi zemlje pripisujejo še večji pomen. Danes so nova spoznanja odnos do obdelave zemlje še nekoliko spremenila. Njen pomen se je zaradi večjih zahtev gojenih rastlin in negativnih posledic težkih-strojev na tla še povečal. Da bi dosegli pridelke, je morala postati obdelava zemlje še bolj skrbna in bolj precizna kot poprej. Kako je z obdelavo zemlje v hmeljiščih? Od približno pred tremi desetletji, ko so v hmeljiščih zabrneli traktorji pa do danes, se-vsaj poletna obdelava zemlje ni bistveno spremenila. Morda je tudi prav tako. Kajti dragocenih izkušenj, ki so. se desetletja nabirale, ne gre kar zavreči. Ugotavljamo pa, da bi jih bilo koristno dopolniti z novimi spoznanji in novimi orodji, da bi se učinek obdelave tal še povečal. Žal nova spoznanja premalo upoštevamo. Medtem ko so'bila hmeljišča v času pomanjkanja vlečne sile obdelana precizno in je bil vsak ukrep vezan na določen namen, saj je bilo zaradi skromnih moči obdelavo tal težje obvladati, 'se nam danes ob številnih strojih, ko obdelavo tal z. lahkoto zmoremo, zazdi, da vlačimo stroje po njivah sem in tja brezbrižno brez pravega, oziroma tehtnega razloga in ločeno od drugih agrotehničnih ukrepov. S takšno I , obdelavo škodimo zemlji in rastlini. Razlogi, zaradi katerih hmeljišča poleti obdelujemo, so številni: Z dopolnilno obde- lavo skušamo tla dobro zrahljati, zmešati gnojila z zemljo, zatreti plevel, varovati vlago v tleh, ohranjati rahlo površino, da omogočimo zračenje (dihanje) tal in vpijanje tudi manjših količin dežja. Vsaka obdelava pospeši razkroj rastlinskih in živalskih ostankov v tleh in poveča sproščanje hranil, s čimer omogočimo živahno rast koreninskega sistema in rastline.. Z obdajan jem rastlin s sipko zemljo zbudimo pri hmelju rast rosnih koreninic, ki imajo posebno ob neugodnih rastnih razmerah pomembno vlogo pri prehrani rastline. Uspeh obdelave ni odvisen samo od uspešnega kombiniranja z drugimi agrotehničnimi ukrepi, ampak tudi od ustrezne izbire orodja, oziroma traktorskih priključkov. Neprimerno izbran priključek nas pogosto prisili, da moramo zemljo večkrat obdelovati (zaraščanje s trajnimi pleveli) včasih ob nepravem času in neusklajeno z drugimi agrotehničnimi ukrepi, kar je seveda škodljivo. / Boljše ali slabše osnove za dopolnilno obdelavo hmeljišč si ustvarimo že z obdelovanjem tal v jeseni. Ce hmeljišče jeseni redno gnojimo s hlevskim gnojem ali drugimi organskimi ostanki, zapravamo podorine, oziroma jih odorjemo ob primerni vlažnosti zemlje, se že jesenska brazda razdrobi in z dopolnilno obdelavo v novi sezoni običajno nimamo težav. Za kvalitetno jesensko brazdo je velikega pomena tudi predhodno kultiviranje, takoj po obiranju- hmelja. Nasprotno če se jesenska brazda do spomladi ne razdrobi, ali pa smo jo s prevozi po premokri zemlji (popravila žičnic, rez, odvoz obrezlin, napeljava vrvice itd.) ponovno stisnili, se pokažejo težave 'že pri prvem kultiviranju. Globoko zajedanje kultivatorskih nogač v brazdo privleče na površino velike grude, ki še dolgo ovirajo nadaljnja opravila, oziroma oskrbo nasada. Dogaja se, da z napačnim ravnanjem z zemljo strukturo,., namesto da bi jo izboljšali,' pokvarimo. To nas včasih prisili; da iščemo optimalne roke za obdelavo, predvsem zgodaj - spomladi, ko je zemlja le navidezno primerna za obdelavo. Zgornja, plast zemlje se Spomladi hitro osuši, nekoliko nižja, kamor z obdelavo še šežemo, pa je običajno za obdelavo še prevlažna. Pomembno pravilo, ki ga pri obdelavi hmeljišč spomladi cesto spregledamo, je, da smemo zemljo obdelovat? le do globine, do katere je primerno osušena. Dopolnilna obdelava v hmeljiščih se začenja že zgodaj spomladi. Največkrat v marcu in sicer z brananjem vse površine. S široko klinasto brano drobimo in luščimo površino posušene jesenske brazde in očistimo grebene suhih ostankov plevelov in hmeljnih trt. Z brananjem uničujemo že prve, predvsem'jesenske plevele, ustvarimo pa tudi ugodnejše pogoje za precizno in fino odora-vanje oziroma rez hmelja. Medvrstni prostor hmeljišča pričnemo kultivirati po napeljavi vodil. Cilj prvega kultiviranja je, da zrahljam0 zvoženo in stisnjeno površino, uničimo plevele, v zemljo pa zadelamo raztrošena umetna gnojila. Z obdelavo ohranjamo tildi zimsko vlago. Ker za prvo kultiviranje običajno ni večje nuje, lahko z njim odlašamo in ga opravimo v najprimernejšem času. Ce hmeljišče ni za-pleveljeno s trajnimi pleveli - kot so osat, ščavje, slak, pirnica, regačica, zlatica ipd., opravimo pred kultiviranjem še, škropljenje štorov, proti peronospori-, in druga manjša opravila. Vsekakor je to na mestu, posebno v deževnem vremenu. Ce je hmeljišče za- (Nadaljevanje na 2. strani) Kultivatorji z bolj strmimi gosjimi nogačami tudi ob manjši hitrosti dobro mešajo zemljo in zadovoljivo uničujejo plevele. Nogače se ne prekrivajo Kultivatorji z bolj ploskimi lastovkami obdelujejo bolj površinsko ,in dobro zmešajo gnojilo, uničujejo plevele, pri stalni uporabi, če niso pravilno naravnani, pa tudi strukturo zemlje. Spodrezane plevele izvleče kultivatorju priklenjena brana Prerahljane zemlje ni treba rahljati, a je tudi škodljivo SfRAN'2 -JStPRILOGA ' - ' ■ / ' . (Nadaljevanje s 1.'strani) plevljemo ga spomladi kultiviramo bplj pogosto. Za uspešno zatiranje plevelov je priporočljivo hmeljišče prekultivirati takoj po napeljavi vodil in še enkrat tik pred napeljavo hmelja, da se pleveli do naslednjega kultiviranja po končani napeljavi hmelja preveč ne razrastejo. Z rahlim spravljanjem zemlje v vrsto, .uničujemo tudi plevele v vrsti. Razporeditev obdelave medvrstnega prostora mora biti časovno, kolikor se da razdeljena, kajti tudi tlem je po obdelavi potreben čas za regeneracijo, oziroma aktivnost mikrobiološkega življenja v tleh. V hmeljiščih smo svojčas večinoma, uporabljali toge ali pol toge kultivatorje z gosjimi ali z lastovičarskimi motičicami, manj pa kultivatorje z dletastimi motičicami. V zadnjem času se ti kultivatorji zaradi slabše strukture in večje zbitosti tal pogosteje uporabljajo. Iz istega razloga se niso mogli uve-< 1 javiti kultivatorji s -- prožnimi motičicami, ki so za vlečno moč manj zahtevni, površino dovolj rahljajo, za drobljenje grud in grudic in iztresanje predvsem koreninskih plevelov pa so celo učinkovitejši. Za prva kultiviranja spomladi imajo kultivatorji z lastovičastimi nogačami prednost preči dletastimi. Lastovičaste nogače se ne zajedajo tako globoko v tla in je z njimi možno enakomerno obdelovati le zgornjo osušeno plast zemlje po vsej širini medvrste. Ne posegajo globlje v še prevlažne plasti zemlje. Z njimi globino obdelave povečujemo postopoma in sicer le z vsakokratnim prehodom. Torej obdelujemo nekako tako, da Iučimo osušene tanjše plasti zemlje, kar N ima tudi prednost, da v zemlji ležeče grude prerežejo, bolje razdrobimo in jih ne iz-. vlečemo na površje. Lastovičaste nogače tudi zemljo boljše mešajo (zakrivanje gnojil) in če jim sledi še brana, ustvarijo tanko plast po-zemljinč, ki preprečuje pretirano evaporacijo. Za manjše delovne hitrosti so primerne bolj strme lastovice (gosje nogače) za močnejšo vleko-in večje hitrosti pa bolj ploske lastovice, da zemlje preveč ne razmetavajo. Vsekakor pa so- prva kultiviranja z lastovkami nujna, če so hmeljišča zaplevljena. Za učinkovito zatiranje plevela se morajo lastovke prekrivati vsaj za dva centimetra, da se jim pleveli ne izmuznejo. Znano je, da obdelava z lastovkami bolj drobi. strukturne agregate (plazira), torej kvari - strukturo, posebno še, če so le-te pritrjene tako, da drsijo po celi ploskvi in ne le po sprednjem delu oziroma konici roba. Nogače z dletastimi 'motičicami morajo za prerahljanje zgornje plasti zaorati globlje v tla, vsaj še enkrat tako globoko, kot naj bi znašala debelina prerahljane plasti. Ti kultivatorji tudi zemljo manj mešajo. Na njivah, ki nagibajo k grudasti strukturi, privlečejo z bolj globoko obdelavo na površje lovali le, Če so tla zaskorjena in globoko, razpokana. Ob upoštevanju prednosti enih in drugih priključkov, in osnovnih pravil o obdelavi zemlje bi za prva pomladanska kultiviranja 'dajali prednost kultivatorjem z lastovicami in obdelovali bolj plitko. Po napeljavi hmelja do osipanja pa kultivatorjem z dletastimi motičicami in obdelovali bolj globoko. Po osipanju bi nam prišli prav ža plitko obdelovanje kultivatorji s prožnimi, bolj na gosto razporejenimi dletastimi rezili, ki v primerjavi z lastovicami ne uničujejo strukturnih agregatov v tolikšni mer in zemljo manj obračajo. Ker teh nimamo, po osipanju hmeljišča kultiviramo 'in branamo plitvo, lahko le z lastovičastimi kultivatorji in pripeto brano. V juliju so aktivne koreninice v medvrstnem prostoru že blizu površine in bi jih z globljo obdelavo uničevali. Tudi osipanje hmelja je ukrep dopolnilne obdelave. Običajno osipamo dvakrat, Uspeh je ¡večji, če osipamo le z prerahljano zemljo.-Za prvo osipanje uporabljamo. krožno brano, ki z nagrinjanjem rahle zemlje prizanaša krhkim in še ne dovolj vraščenim poganjkom- Seveda tudi ni pomembno, da s prekrivanjem oziroma ustvarjanjem 'grebena v vrsti uspešno uničimo ali zadržimo v rasti že kar bujno razraščene plevele. Dvakratno osipanje š krožno brano pa zgrne v vrsto preveč zemlje. Posledica tega je, da aktivne korenine v medvrstnem prostoru ostanejo odprte in izpostavljene pri naslednji obdelavi. Za kultivarje, (ki jih tiskarski škrat pogosto spremeni v kultivatorje), kot so npr. atlas, bobek in buket, ki tvorijo malo rosnih koreninic, je lahko takšno osipanje zelo škodljivo. Zato namesto krožne brane za drugo osipanje raje uporabimo klasični osi-palnik s plužnimi glavami ali diski. V zadnjem času so si nekateri hmeljarji priredili dokaj uspešne priključke za osipanje, bodisi kombinirano s kultivatorji ali različno, postavljenimi plužnimi glavami, s katerimi ob ugodnih talnih razmerah ta agrotehnični ukrep prav dobro opravijo. Zavedajo se, da je osipanje zahtevno, za pridelek pomembno in da zasluži posebno pozornost in tudi posebne priključke. Ponekod imajo za osipanje tudi diskaste osipalnike, z gnanimi diski, ki to delo zadovoljivo opravijo tudi v marnj ugodnih (suhih) talnih razmerah. Preizkuse-teh priključkov načrtujemo tudi pri nas. Osipanje moramo zaključiti do konca junija, vsekakor pred cvetenjem, da preveč ne poškodujemo razraščajočih sc korenin. Pri obdelavi zemlje v hmeljiščih nasploh ugotavljamo, da se ukrepi navezujejo in v veliki meri zavise od prejšnjega. Poletno obdelavo * običajno zaključimo z nekoliko bolj globokim rahljanjem — kultiviranjem po obiranju hmelja. S tem, ko odpremo stisnjena tla, omogočimo pronicanje padavin v globino, zračenje zemlje in povečano mi- Pregloboko kultiviranje izvleče hlevski gnoj na površino, kjer se njegova moč izgublja nerazdrobljene grude, -hlevski gnoj iri podobno, kar seveda ni zaželeno. Za dletastimi nogačami ostajajo večje odprtine oziroma votline, skozi katere se zemlja izsušuje tudi v globino, če bi se hoteli temu izogniti, bi morali za zadostno prekrivanje ob zmanjšani globini obdelave uporabljati kultivatorje z bolj na gosto razporejenimi nogačami na več prečkah. Kajti za zadostno pokrivanje oziroma enakomerno rahljanje vse površine mora biti razdalja med motičicami enaka ali manjša od maksimalne globine obdelave. Obstoječi kultivatorji imajo npr. razdaljo med motičicami 2(1—23 cm. Za dobro prerahljanje 10—12 cm debele plasti, bi morali obdelovati ca. 25 cm globoko. S tem bi pa seveda že prekoračili meje dopolnilne obde^ lave, ki bi naj ne bila globlja od 15 cm. Zaradi globokih br.azd, ki jih ustvarjajo dletaste nogače, bi morali ti kultivatorji imeti vedno priključeno tudi klinasto brano. Za uničevanje plevelov kultivatorji z velikim razmikom dletastih motičic niso primerni. Sicer pa plevele uspešneje uničujemo, ne glede na vrsto priključka, če je zemlja nekoliko bolj osušena. V suhem se kultiviranja hmeljišč izogibamo, kajti z vsakim spravljanjem vlažnejše zemlje na površino, še tla bolj osušimo. Izjemoma bi v suši površinsko obde- krobiološko aktivnost, s tem pa tudi že izboljšujemo razmere za jesensko temeljno obdelavo. Za vsako hmeljišče in za vsake razmere ni mogoče pisati recepta za obdelavo zemlje. Lahko pa trdimo, da bomo poletno obdelavo opravljali zadovoljivo, če bomo upoštevali Znana dejstva in osnovna pravila ' o obdelovanju zemlje, in sicer da bomo izbirali za obdelavo primerna orodja, da ne bomo obdelovali ne v premokrem, ne v suhem, da ne bomo obdelovali prepogosto ali obdelovali na mrtvo, da bomo pri obdelavi mislili na cilje in naslednje agrotehnične ukrepe; da bomo spremljali ■ dogajanja v zemlji in nanje j in Zemlji v vseh ozirih, kar ge da prizanašali. Ob upoštevanju teh nekaj okvirnih navodil se bomo izognili v večji meri napakam in negativnim posledicam pri obdelavi. Problemu primernih priključkov za obdelavo hmeljišč v poletnem času smo doslej posvečali premalo skrbi. Prav gotovo bi z izbiro ustreznejših orodij lahko hmeljišča obdelovali bolj precizno, bolj racionalno in fizikalne lastnosti zemlje z manjšim številom prehodov celo izboljšali. Ce bomo pri obdelavi usklajevali Stanje rastlin, zemlje in orodja z drugimi agrotehničnimi ukrepi, bo imela poletna obdelava zemlje v hmeljiščih pozitiven učinek na pridelek. O tem žal danes pri marsikaterem hmeljišču ostaja ife pri upanju, da je tako. Milan Veronek, inž. kmet. Kako smo vrteli obiralnike v letu !981 in kako naj bi Jih letos ? Kadar govorimo o strojnem obiranju hmelja in o tem koliko pridelka bomo obrali, • nehote pomislimo tudi na tiste storžke, ki nam jih ni ali ne bo uspelo spraviti v. vreče. Pomislimo torej na izgube, ki nastajajo med strojnim obiranjem. Le-te pogosto niso majhne in, če bi jih namesto v odstotkih ali kg izražali v denarju, bi bile številke najbrž še bolj srhljive. Z dobro pripravo obiranja in reguliranjem obiralnih strojev pa izgubo pridelka pri strojnem obiranju bistveno zmanjšamo; / • Izgube pri obiranju nastajajo'v .manjši meri žfe na njivi. Pri strojnem obiranju so večje kot pri ročnem. Nakladanje rastlin ni vselej organizirano tako, da bi dosledno pobirali tudi i ostanke. Tako ostane na tleh raztreseno precej storžkov, posamezno ali v -vejicah, včasih pa tudi na žičnici. Včasih ostane nekaj storžkov tudi na spodnjem neodrezanem delu rastline. S sprotnim pobiranjem po tleh, čiščenjem žične mreže in trganjem spodnjih • rodnih panog, lahko občutno zmanjšamo izgube na' nji-j vi. Pobiranje ostankov na njivi mora potekati I sproti, da se ohrani kvaliteta pridelka. Ponekod imajo pobiranje hmelja na njivi organizirano tako, da delavci nakladajo prikolice vedno v eno smer, nazaj grede pa očistijo žičnico : in poberejo ostanke, ki jih potem naložijo pri naslednji vožnji. Če delajo malomarno, ostaja l na njivi precej pridelka. Vsak storžek je vreden že nekaj par, torej tudi s hmeljem na njivi ne kaže razmetavati; Vendar jm so rezultati i testiranja obiralnih strojev pokazali, da je največji vir poškodb in_ izgub jmdelka obiralnik. Pogosto slišimo, da izgube pridelka pri ,ob-| čutljivejših kultivarjih presežejo 20, v slabih j razmerah pa dosežejo tudi 30%. Tako velik raztep pridelka je verjetno zelo redek ali pa vsaj kratkotrajen ni pa nemogoč. Pogosto ugotavljamo, da se s hmeljem od njive do sušilnice .ponekod zelo slabo ravna. Vzrok za slabše delovanje obiralnih strojev so že nepravilno, slabo in prekomerno naložene prikolice. Vlaganje tako naloženega hmelja v obiraini stroj je običajno pomanjkljivo. Na trtah ostaja več ne-obranih storžkov, več pa se jih tudi zaradi slabe razporeditve poškoduje ali popolnoma zdrobi. Naj po gos tej i vir Velikih izgub in zdroblje-I nosti pridelka pa je pretrdo obiranje oziroma obiranje s preveliko silo, bodisi, da se obiraini bobni obiralnika vrtijo prehitro, da so pre-| več stisnjeni ali prezapolnjeni z rastlinsko ma-| so. Do pretrdega obiranja prihaja največkrat zaradi tega, ker želimo, da so rastline' obrane čisto .in do zadnjega storžka. Takšno obiranje ima za posledico, da obiraini k zdrobi veliko več hmelja kot bi ga pri mehkejšem obiranju ostalo na trtah. Ker so čistilniki' prenapolnjeni, izvrže več hmelja med odpadke, kot bi ga sicer. V naših pridelo valnih razmerah pred-" stavlja vsak storžek, ki ostane na obrani rastlini izgubo približno enega kilograma suhega hmelja na hektar. Zaradi mehkejšega obiranja, pri katerem se hmelj manj drobi, dovoljujemo, da ostane na obranih rastlinah poleg listja in zalistkov še nekaj storžkov, vendar ne več kot 20 maksimalno 25 na rastlino. Ce začne ostajati več, je potrebno obiralnik ponovno prilagoditi novim razmerami oziroma popraviti. Velika napaka- je, če hočemo doseči Čisto obiranje rastlin s tehnično pomanjkljivimi obiralni-ki s tem, da jim povečujemo število vrtljajev. Napake pri obiralnih bobnih jfe potrebno takoj in sproti odpravljati, pa naj si gre za manjka--joče obiralne prste ali nečistočo na njih (čepki), ali pa, da se je na bobnu navila; vrvica ali kakšna odtrgana trta. S tem, ko tehnično pomanjkljivemu obiralniku povečamo število vrtljajev, običajno ne dosežemo čistega obiranja, bistveno pa povečamo drobljenje in izgubo pridelka. Večino hmelja oberemo pri nas z obiralni-mi stroji Bruff in Wolf. Pri obeh vrstah strojev lahko obiralniku reguliramo število vrtljajev obiralnih bobnov. Pri obiralnih strojih Wolf lahko s pomočjo vzvoda— ročice obi-ralne bobne, tudi približujemo ali razmikamo. Za pravilno.In kar se da uspešno oziroma kvalitetno obiranje je potrebno obiralne stroje razmeram obiranja sproti prilagajati. Pri tem moramo prvenstveno upoštevati sortne lastnosti-storžkov, stopnjo zrelosti, vremenske -razmere in tudi dnevni čas, saj še razmere'obiranja pogosto spreminjajo tudi iz ure v uro. "Od naših kultivarjev je za strojno obiranje najbolj občutljiv savinjski golding. Vendar ima vsaka sorta običajno kar se tiče strojnega obiranja kaj specifičnega. Tako se na primer neradi .odtrgajo storžki apolona. Ker ima čvrste peclje, se jih ponavadi drži po več skupaj in jih čistilnik izvrže med listje. Atlas ima storžke razporejene posamezno na dolgih panogah, ki se-rade navijajo na vrtljive dele posebno pri strojih Bruff. Vsem kultivarjem je bolj ali manj skupno, da so storžki ob hladnem in mokrem - vremenu bolj krhki in se raje trgajo. Težje jih je očistiti primesi; če je hmelj vlažen. Tako se tudi-hmelj ponoči in zjutraj bolj drobi kot popoldne, ko je ovel. Poškodbe se zaradi večje občutljivosti lahko povečajo tudi Za Več kot četrtino. Zato ni vseeno kako vrtimo ali kako bomo vrteli' in naravnavali obiralnike v prihodnje. V lanskem letu smo problemu strojnega obi-; ranja namenili nekaj več časa. Da bi izboljšali delovanje strojev in povečali preciznost obiranja irt kakovost nabranega hmelja, smo opravili na obiralnih strojih Bruff in Wolf nekaj opazovanj in meritev. Ugotovili smo, da je spremljanje delovanja in reguliranja pri obiralnih 'strojih Bruff dokaj dobro) pri strojih .Wolf pa nezadovoljivo. Pri vsakem obiralnem stroju Bruff je namreč zaposlen mehanik, ki nadzoruje, poplavlja in prilagaja delovanje stroja razmeram obiranja. Poleg tega so regulacijske naprave pri teh strojih lahko dostopne. Če stroj ne deluje pravilno, so napake tudi bolj vidne, opozorila za nepravilnosti pa bolj očitna. Obiraini stroji Wolf so sicer tehnično dokaj zanesljivi zaradi svoje kompaktne zasnove, pa obiranje ni tako pregledno. Priprave za reguliranje obiralnika niso tako priročne zato. se jih tudi manj poslužujemo, in strojev ne prilagajamo razmeram obiranja -v zadostni meri—To je seveda velika pomanjkljivost, saj je bilo pri preizkusih obiralnika Wolf, ugotovljeno, da lahko z ustreznim reguliranjem obiralnika (število vrtljajev in razmik bobnov) poškodbe storžkov in izgube pridelka bistveno zmanjšamo. Čeprav pri pregledi!} delovanja obiralnih strojev ni šlo za primerjavo1 enih in drugih, saj bi le to zaradi različnih principov obiranja in konstrukcije zahtevalo natančnejše obravnavanje, ampak je bil cilj izboljšati delovanje in učinkovitost vseh obiralnih strojev, se moramo v grobem poslužiti osnovnih značilnosti, ki se- jih da spreminjati pri obeh vrstah obi-ralnikov. Glavne karakteristike , obiralnikov Bruff in Wolf pa tudi nekaj rezultatov o mehaničnih analizah,, vzorcev nabranega hmelja je prikazano v razpredelnicah. ' V razpredelnici 1 so zbrane meritve vrtljajev obiralnih bobnov. Pri strojih Wolf je zabeležen še položaj ročice za premikanje obiralnih bobnov (1- —i— maksimalno razmaknjeni, 7 — maksimalno približani obiraini.bobni). Me- (Nadaljevanje na 4. strani) RAZPREDELNICA 1 - RAZPREDELNICA 3 IŽMERJENO ŠTEVILO VRTLJAJEV OBIRALNIH' BOBNOV (Vrt/min) V ČASU OBIRANJA V LETU 1981 Meritve Wolf 280 Bruff B Bruff BB , Ifijl.. . m Položaj ročice ■ • ’S' /3 /■ 3. |—H O | II. ' i obiralnik ¡'-v V-1.. ■ ; g *3 HM O IU | . 1 obiralnik K ■:< /‘ 1 Min. vrt/min .114 3 - 90 110 '• 105 141 ¡. Maks. vrt/min 160 8 124 145 155 170 X vrt/min ' .142 4 107 124 133 158 j Območje večine 130—154 3—5 97—117 112—136 117—149 149—167 POVPREČNE OBODNE HITROSTI OBIRALNIH BOBNOV, UGOTOVLJENE V DNEVNEM ČASU OBIRANJA V LETU 1981 Vrsta stroja i Premer bobna cm Vrt;/min. (povprečno) Obodna M/ihin. hitrosf prstov relativno Wolf 280 50 142 223,04 147 Bruff B I. 45 107 151,26 100 Bruff B II. 45 . 124 175,29 116 Bruff BB I. 45 133 188,02, 124 Bruff BB II. • 45 158 ■ 223,36 148 RAZPREDELNICA 4 (Nadaljevanje s 3. strani) RAZPREDELNICA 2 . ŠTEVILO VRTLJAJEV OBIR&LNIH BOBNOV (23.-26. 8. 1981) Z OZIROM NA DEL DNEVA PRI OBIRALNIH STROJIH WOLF Cas obiranja Število meritev Vrtljaji/min. Položaj ročice • i 6—14 7 140 (100) 3,71 (100) .14—20 8 144 (103) 4,75 (128) PRIMERJAVA ŠTEVILA VRTLJAJEV OBIRALNIH BOBNOV OBIRALNIH STROJEV BRUFF B IN BB UGOTOVLJENO V LETU 1981 Obiralnik Povpr. štev. vrtljajev/min. Relativno stroj B BB BB:B I. ' 107,36 133,33 124 H. 123,54 157,55 128 Relativno II :I 115 118 ritve vrtljajev smo izvedli v dneh Trd 23. do 26. 8. 1981, ko smo obirali večinoma savinjski golding, posamezno pa že tudi auroro. Na strojih Brufi B in Wolf je bilo narejeno po petnajst, na strojih Brufi BB pa dvanajst meritev. Nekaj obiralnikov Bruff B in BB je bilo naravnanih tako^ da je imel prvi obiralnik več vrtljajev kot drugi. Teh primerov pri izračunavanju srednjih vrednosti, ki so prikazane v razpredelnicah 1 nismo upoštevali. Pri opazovanju suro ugotovili, da vrtljajev pri obiralnih strojih Wolf niso spreminjali in, da je bila regulacija obiralnika le z ročico za približevanje oziroma odmikanje obiralnih bobnov (razpredelnica 1). Obiralnike Bruff so v glavnem sproti prilagajali razmeram obiranja,- čziroma stanju rastlin. Iz razpredelnice 1 je razvidno, da je z najmanj vrtljaji obiral obiralni stroj Bruff B z največ pa drugi obiralnik stroja Bruff BB. Primerjava obodnih hitrosti obiralnih prstov (razpredelnica 3) je pokazala, da so obirali obiralniki Wolf s približno enako silo, kot drugi obiralnik velikega Bruffa, torej z neprimerno večjo kot se zdi na prvi pogled. Verjetno je sorazmerno veliko število vrtljajev obiralnikov Wolf (povprečno 142 vrt/min) vzrok za povečano zdrobljenost in večje poškodbe hmelja. Obiranje kultivarjev, ki se sicer radi trgajo (oljirajo) s tolikšno silo najbrž ni po-trebnp, če tudi gre za' drugačno zasnovo obiralnika. Vzrok je, najbrž pomanjkljivo reguliranje obiralnika. Pri obiralnem stroju Bruff BB je večje število vrtljajev obiralnika pogojeno z veliko zmogljivostjo tega stroja (.1050 rastlin na uro). Razlike v vrtljajih med obiralnikoma Bruff B in Bruff BB se ujemajo in so razmeme zmogljivosti stroja. Pri obeh strojih je imel drugi obiralnik več vrtljajev, pri' strojih B 16, pri strojih BB pa 24 vrtljajev na minuto več, oziroma za 16 oziroma 18 % več kot prvi. Vzporedno z opazovanjem delovanja obiralnih strojev in merjenjem števila vrtljajev obiralnikov smo za orientacijo skušali ugoto- viti kakovost oziroma mehanične lastnosti nabranega hmelja. Čeprav so bili vzorci za mehanične analize nabrani slučajno in od različnih strojev in v različnem dnevnem času, kažejo na nekatere pomanjkljivosti pri strojnem obiranju. Pri tem je občutljivost storžkov posameznih sort na mehanične poškodbe ena od pomembnejših lastnosti. V primerih, ko gre samo za eno meritev (4 ponovitve) rezultatov ne moremo jemati kot pravilo ampak le kot odraz nekega stanja oziroma trenutnih -razmer obiranja- v določenem času. Iz primerjave obiralnih strojev Bruff B in Bruff BB pri katerih je iz podatkov v razpredelnici 5 razvidno, da se pri obiranju aurore in apolona zelo razlikujejo sklepamo, da tudi stroji Bruff niso bili vedno najbolje - naravnani. Nekoliko laže in bolj opravičeno primerjamo delovanje različnih obiralnih strojev,- če le ti stoje na isti lokaciji oziroma obirajo hmelj z iste njive ali vsaj istega kompleksa. Z ozirom na veliko heterogenost tal bi morali za natančnejšo 'primerjavo tudi v takih primerih opraviti več meritev. Vendar pa podatki o kakovosti obiranja, ki so prikazani v razpredelnici 6, v grobem kažejo, da so razlike v kakovosti nabranega hmelja med sortami pa tudi med stróji precejšnje. . > Če bi poskušali odgovoriti na vprašanja kako naj bi vrteli obiralnike letos, da bi pri obiranju pospravili kakšen cent pridelka jjd hektarju več, moramo vzeti v obzir celoten potek obiranja. Dobra organizacija obfranja se zrcali že pri nakladanju rastlin na njivi. Rastline je treba, nakladati ob počasni vožnji enakomerno in nepomešano, ker le nemoteno in pravilno vlaganje rastlin v stroj omogoča ob večji storilnosti stroja doslednejše in bolj čisto obiranje. Nadalje ne smemo opuščati pobiranja storžkov po tleh, vrhov na žičnicah pa tudi ne fazoniranja — prirezovanja predolgih vrhov, ki se vlečejo za prikolico po tleh in iz katerih se izgublja pridelek. Obiralni stroji morajo biti brezhibni. Posebno strogo naj to velja za obiralnik, katerega delovanje je potrebno vedno sproti prilagajati, spreminjajočim se razmeram obiranja oziroma stanju rastlin. .Obiralniki naj obirajo s tistim minimalnim potrebnim številom vrtljajev, ko na trtah poleg nekaj listja in zalistnikov o-staja še tudi nekaj težje dosegljivih storžkov. S takšnim obiranjem izboljšamo tudi delovanje čistilnikov. Strojev ni priporočljivo preobremenjevati s tem, da vlagamo po več rastlin hkrati in neenakomerno, ker se s tem več hmelja poškoduje in zdrobi, več ga pa izvržejo tudi čistilniki, Ser jih zaradi prevelikega nihanja pretoka rastlinske mase ni mogoče- ustrezno naravnati. Pri obiralhikih W°d ko treba Število obiralnih bobnov zmanjšati (pod 130 vrt/min) vsaj za občutljivejše sorte. Pri teh oblralni-kih dosežemo večjo čistost obiranja rastlin, oziroma zmanjšamo ostanek neobranih storžkov na trtah z manj- škode, če bolj približamo obiralne bobne. Proti koncu obiranja se rado dogaja, da je veliko obiralnikov že tehnično zelo pomanjkljivih (manjkajoči prsti, čepki na prstih, navita vrvica in trte na obiralnih bobnih) kar povzroča, da se občutljiv in prezrel hmelj ‘ še bolj drobi. V takih primerih lahko izgube zelo narastejo. Zato od rednega vzdrževanja strojev, po potrebi pa tudi izrednega, če se pokaže za potrebno, ne smemo odstopati. Za obiranje brez večjih izgub je potrebno obi-ralne stroje posebno obiralnike, avtomatski obiralnik in čistilnike stalno 'nadzorovati in z reguliranjem prilago j e vati stanju rastlin oziroma razmeram obiranja, to -je sorti, zrelosti, vremenu, dnevnemu času, kajti le na ta način bo mogoče pridelek obrati v čimkrajšem času in kar se da z majhnimi izgubami. Rezultati meritev preteklega leta so pokazali, da je mogoče. pri strojnem .obiranju hmelja z več natančnosti in prizadevnosti še kaj pridobiti. Rezerve niti niso preveč skrite in jih ne bo težko najti. RAZPREDELNICA 5 MEHANIČNA ANALIZA VZORCEV NABRANEGA ■ HMELJA IN ODPADKOV Zap. št. Štev. lokacij Datum obiranja P f« H \ Tip obi- ralnega stroja Število vzorcev Odstotek •mase v nabr. hmelju Sestava odpadkov listja celi storžki poško- dovani storžki pleve primesi Štev. vzore % hmelj a v odpadkih ev storžki pleve skupaj 1. 3 21.—28. 8. sav. golding Bruff B 15 51,29 39,49 4,33 4,89 7 1,29 1,71 3,00 2. 2 24.—28. 8. sav. golding Bruff BB 8 52,63 42,38 1,75 3,24 4 1,68 1,78 3,46 3. 4 21.—23. 8. sav. golding Wolf 280 S 16 37,57 47,45 11,93 3,05 4 0,80 3,58 4,38 4. 1 26. 8.—4. 9. aurora Bruff B 4 62,70 32,05 ' 2,25 3,00 4 5,90 3,95 9,85 5. 1 26. 8.—4. 9. aurora Bruff BB 4 77,05 16,53 3,53 2,89 4 2,43 1,35 3,78 6. 1 26. 8.—4. 9. aurora Wolf 280 S 4 44,30 46,55 6,50 2,65 — \ — . '7. 1 4. 9. apalon Bruff B 4 73,00 21,20 0,77 5,93 4 4,25 0,53 . 4,78 8. 1 4. 9. apolon Bruff BB 4 60,18 31,45 4,67 3,70 4 7,75 1,58 9,33 9. 1 4. 9. atlas Bruff B 4 73,38 19,58 1,88 5,16 4 5,70 0,85 6,55 10. 1 4. 9. atlas Wolf 280 S 4 62,85 34,25 , 1,28 1,62 — — RAZPREDELNICA 6 PRIMERJAVA OBIRALNIH STROJEV ISTE LOKACIJE MEHANIČNA ANALIZA VZORCEV NABRANEGA HMELJA IN ODPADKOV Tip . \ obiral. Odstotek mase v nabr.- hmelju Sestava o dpadkov listja Lokacija § S - Kultivar Število I vzorcev celi poško- dovani storžki pleve primesi vzorcev % hmelja v odpadkih (3 • N-*» ■fÍ3 <*3 O o stroja storžki štev. storžki pleve skupaj i. Prekopa 21 .8. Sav. golding Bruff B 3 51,67 35,67 5,00 7',66 3 1,57 2,76 4,33 2. Prekbpa 21. 8. Sav. goldinq Wolf 280 S 4 44,00 40,25 7,50 8,25 — •— 3. Roje 24. 8. Sáv. golding Bruff B 4 50,85 42,18 3,55 3,42 4 1,08 0,93 2,00 4. Roje, 24. 8. Sav. golding Bruff BB 4 53,53 40,20 2,33 3,84 4 . 1,68 1,78 3,46 5. Tabor 28. 8. Sav. golding Bruff B 4 47,13 45,30 4,57 3,00 — ' p| - | 6. Tabor 28. 8. Sav. golding Bruff BB 4 51,63 44,55 1,18 2,64 — ' . .—7 —T' —; 7. Prekopa 26.' 8. Aúrora Sniff B 4 62,70 32,05 2,25 3,00 —7-' ' I—T— f 8. Prekopa 26. 8. Aurora Wolf 280 S 4 44,30 46,55 6,50 2,65 — ‘ . ' — 9. Prekopa 4. 9. Aatlas Bruff B 4 73,38 19,58 1,88 5,16 4 5,70 0,85 6,55 10. Prekopa 4. 9. Aatlas Wolf 280 S 4 62,85 34,25 1,28 1,62 - — - — — —■