ANNALES 14/' 98 pregledno izvirno znanstveno delo UDK 78(450361 =863)" 1848/1927 PREGLED GLASBENEGA UDEJSTVOVANJA TRŽAŠKIH SLOVENCEV (1848-1927) Luka ANTONI ÎT-34147 Milje (TS), Ui. Noghore 27/B e-mail: liusa_ant@iol.it IZVLEČEK >., Prispevek predstavijo glavne smernice glasbenega življenja v Trstu od leta 184S, ki običajno označuje začetek nacionalnega prebujenja, do leta ¡927, ko je fašistični režim izdal odlok o dokončnem zaprtju slovenskih šol in '■;[ ■■ ustanov. Razdeljen je na dva dela, v prvem je nakazano glasbeno delovanje v čitalnicah, v drugem pa obravnava |f glasbeno profesionalizacijo, ki nastopi na začetku stoletja in se uresniči predvsem na dveh področjih ■ v glasbenem /', šolstvu in v glasbeno-gledališki dejavnosti. V ta zgodovinski okvir, ki omenja tudi najpomembnejša sočasna kulturna > j. dogajanja (postavitev Narodnega doma, ustanovitev Dramatičnega društva in Glasbene matice), so vključene H najvažnejše glasbene osebnosti, katerih delovanje je še danes dokaj neraziskano. Ste Ključne besede: glasba. Trst, Slovenci i.'-;.- '. '.',. ."..•. . . • " .... • • • 1. UVOD p£ čeprav glasbena zgodovina Slovencev, ki živijo na italijanskem ozemlju Primorske, polnopravno sodi v slo-• vensko glasbeno zgodovino, je ta 5e danes dokaj neraziskano področje. To sicer ne pomeni, da o njej ni H razprav, člankov in esejev, ampak da so ti t. i. "sekundarni" viri, razen redkih izjem, ali že nekoliko ča-jg spvrio označeni ali napisani brez pravega preverjanja podatkov. Primarni viri in izvirni dokumenti, to so zapuščine in zapisi samih skladateljev in tistih, ki so se v tem obdobju ukvarjali z glasbo, pa so razen izjem težko dosegljivi.1 Glavni ciij te raziskave je orisati smernice glasbenega delovanja v Trstu od leta 1848, k; običajno označuje 2ačetek nacionalnega prebujenja, do ieta 1927, ko je fašistični režim izdal odlok o dokončnem zaprtju slovenskih Soi in ustanov. Podrobna rekonstrukcija slovenske glasbene kulture in življenja v tem časovnem izseku bi seveda zahtevala večletno delo; ker tega zdaj ni mogoče opraviti, so tukaj navedeni le nekateri bistveni trenutki zgodovinskega razvoja, ki istočasno nakazujejo možnosti za bodoče raziskave in poglabljanja. Raziskava je nekoliko skrajšan in prirejen prevod italijanskega eseja, ki je nastal za tržaški Konservatorij G. Tartinija in bo predvidoma izšel v prvi polovici ieta 1999 v zborniku, posvečenem tržaški glasbeni stvarnosti ob koncu prejšnjega in na začetku našega stoletja. 2. ZAČETKI: GLASBA IN ČITALNIŠTVO V drugi polovici 60. let prejšnjega stoletja je tudi v Trstu, podobno kot v drugih mestih, prišlo do vidnega nacionalnega trenja, do "tekmovanje nacionalnih skupin, težečih predvsem k potrditvi svojega relativnega položaja v večnarodni državi" (Cattaruzza, 1989, 29). V tem obdobju je čitalniško gibanje sooblikovalo narodno ' Na Tržaškem so arhivi dejansko 'izgubljeni' oz. o nekaterih še ni bilo mogoče odkrili, kje se nahajajo, medtem ko je na Goriškem stanje bolj urejeno. Vsekakor se ta raziskava, v kateri je goriška stvarnost le bežno omenjena, osredotoča predvsem na tržaško območje. 109 : ANNALES l4/'98 Luisa ANTON : fP."c;i ED G( AS Bf MFC A UOE|S1VOVAN|A TRŽAŠKIH SLOVENCEV (I «48-1927», 109-11 6 zavest, in občutek narodne pripadnosti. Piva čitalnica rta iržaških Slovencev, saj so bili njegove pobude in celotnem slovenskem etničnem ozemlju je bila Slav- koncerti na višji kakovostni ravni kot prejšnji, obenem Ijanska narodna čitalnica v Trstu, v kateri so se zdru- pa je na skladateljskem področju zaznamovat razvoi sa- ¿evali in se srečevali Slovenci, Hrvati, Srbi, Čehi in Po- rnospeva na Slovenskem (Ukmar, 1949, 8).4 Ijaki (Čermelj, 1959, 97-102). Po prvi zagnanosti, ki je sledila revolucionarnemu Leta 1869 je imela več kot polovica čitalnic sedež fetu prebujenja narodov, so politične spremembe one- na Primorskem. Veliko ¡e bilo bolj ali manj odmevnih mogočile uspešno ritalniško delovanje. Šele ob koncu srečanj in manifestacij (besede), kjer je imela glavni 70. let in v 80. letih je slovensko združevanje na defeZ glasba, predvsem zborovska; iahko npr. omenimo Tržaškem spet oživelo (Sturman, 1996). Ob koncu 80. nastop svetoivanskega zbora, ki je pod vodstvom Ivana let sta se slovenska oz. slovanska prisotnost in delovanje Piana nastopil na koncertu maja 1862; škedenjski zbor. v mestu bistveno okrepila tako gospodarsko kot kulturno ki ga je vodi! jakob Čenčur, je januarja 1863 zapef pod- (Cattaruzza, 1989; Pahor, 1989).5 V svojih spominih oknico črnogorskemu knezu Mirku itd. V sporedih naj- odvetnik Henrik Tunia, ki je od leta 1887 do leta 1890 demo imena bolj ali manj znanih zborovskih dirigentov: živel v Trstu, tako opisuje življenje v tržaški čitalnici: Ivana Doiinarja (1840-1886), Ivana Piana (1830-1880}, V Čitalnici smo se redno zbirali samci, zlasti vele- Jakoba Čenčurja (1837-1888) itd. V teh letih se je mudil trgovec, z lesom Ivan Mankoč, profesor Macher, trgovski v Trstu tudi Čeh Jan Lego, pomembna narodno- uradnik Musič in finančni uradnik Ljudevit Furlani, buditeljska osebnost fako v zamejstvu kot tudi v Ljub- poznejši časnikar. Pozneje je pristopil še dr. Rvbaf. Leto Ijani,- V letih 1860-1862 je Lego vodil zbor, ki je so- dni je bil med nami tudi dr. Laginja, ki je bil tajnik deloval rta srečanjih v Slavljanski čitalnici. velike, kastavske občine in je prišel v Trst na enoletno Pri tem čitalniškem obdobju se podrobneje? za- sodno prakso. V našo družbo je zahajal leta 1889 tudi ustavlja Nataša Cigoj Krstulovič v eseju Uvod v glas- Spinčič, ki je bil takrat profesor na učiteljišču v Kopru in beno delo čitalnic, v katerem je temeljito obdelala okrajni šolski nadzornik. Ni manjkal tudi znani hrvaški časovni izsek od leta 1848 do leta 1872, tj. do agitator duhovnik Mandič, tudi Kastavec. Od časa do ustanovitve ljubljanske Glasbene matice, "društva, ki je časa so prihajali še drugi tržaški narodnjaki in je bilo po- ob Dramatičnem društvu in Orglarski šoli CeciJijinega sebno zvečer zelo živahno. Po večerji so prihajali tudi društva skrbelo za profesionalizacijo slovenskega glas- nekateri oženjeni možje, kakor trgovski uradnik Bartol benega dela ob nemškem v Deželnem gledališču in in učiteklj Bunc. Macher, Musič, Bartol in Rune so Filharmomčni družbi" (Cigoj Krstulovič, 1996, 62). sestavljali lep kvartet in so vsak večer peJi do desetih Krstulovičeva meni, da "se je na začetku 60. let začela (Turna, 1997, 178-179). oglašati druga skupina ustvarjalcev, lahko bi ji skoraj Poleg čitalnic, ki so bile v teh letih že uveljavljene, rekli druga generacija, ne toliko zaradi letnic rojstva - so se začela pojavljati kulturna društva, zbori so se Anton Nedved (1829), Gustav Ipavec (1331), Davorin ustanavljali tudi kot samostojna telesa, sledile >a je kvartet nastal po vzoru Hajtlrihovega tržaškega fcvaitela (Majovski, 1987). 4 Ne vemo, če je Hajdrihov npus naiisrtjc:i v celoti; znano je, da je deset skladb zgorelo v Narodnem domu, imamo pa tudi pričevanja o obstoju skladb, ki so ohranjene v rokopisu pri raznih cerkvenih zborih (Siesfa, 1937. 25-26). 5 Leta 1901 in 1905 sta bili ustanovljeni Ljubljanska banka, na osnovi kapitala praske Žyvnostenske banke, in Jadranska banka s hrvaškim kapitalom. 6 Viri: članek Kehar-Sandn (1970), te omenjeni Sturman (10%), Kurel in Žitko (1997}, Krišcak 0970) in se lelerčič (1930). ANN ALES 14/'98 ti,.-.. ANTONI. PRfCI.ed CEAS8ENEGA UDEISTVOVANIA TRŽAŠKIH SLOVENCEV <1848-19271, 109-116 skrbele dalje za svojo knjižnic o in za branje (Mirk, ustanovitev glasbene šole, ki jp postala podružnica Ijub- 1953,16)- Ijanske Glasbene matice. Vsi trije dogodki so nepo- Glasba zahteva torej ljudi, ki imajo strokovno pri- sredno vezani na glasbeno življenje Slovencev v Trstu, pravo, in glasbeniki so največkrat visoko izobraženi. Narodni dom je postal namreč sedež glasbene šole in ne- Pojavljali so se mlajši zborovodje, med katerimi lahko katerih mestnih društev, Dramatično društvo je upri- omenimo Valentina Pižona (i 867-1945), Hrabroslava zorilo številne igre, pri katerih je bila glasba sestavni del, Ražma (1863-1908), Ivana Mercino (1851-1940), Josipa poleg teh pa opere in operete. Temeljnega pomena je bil Valentiča (1863-1919), Antona Grbca {1878-1906)7 in seveda Narodni dom, za postavitev katerega je bil raz- med vsemi najmarkantnejšo osebnost, Hrabroslava pisan ožji natečaj. Delo so poverili Maksu Fabianiju.11 Vpiariča (1863-1895;. Danes je Volarič poznan pred- Fabiariijeva poli funkcionalna stavba je bila dograjena v vsem kot skladatelj, po mnenju slovenskih muzikofogov petih letih. Iz političnih razlogov Narodni dom ni doživel sodi namreč v skupino tistih skladateljev, ki so iz- slavnostne otvoritve, uporabniki so se v posamezne dele kristalizirali slogovni profil slovenskega 'zgodnjega ro- vselili postopoma: 21. avgusta 1904 Delavsko in pori- mantizma'. O njegovi vlogi v slovenski glasbi priča porno društvo, tri dni pozneje Tržaška hranilnica in po- pismo, ki ga je ljubljanska Glasbena matica poslala sojilnica, 12. oktobra sta začela delovati hotel z res- njegovi ženi: v njem ji izraža sožalje za prezgodnjo tavracijo in kavarna, 10. decembra Slavjanska čitalnica, izgubo tri ji tudi predlaga odkup može:vih še rokopisnih 1.5. decembra Velika dvorana (Narodni dom, 1995, 43). skladb.8 Za to raziskavo je pomembna otvoritev čitalnice, pri V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja so se kul- kateri so sodelovali čitalnični zbor z izvedbo Rukoveta turna društva in zbori začenjali pojavljati in nastopati srbskih narodnih pjesama in solisti (Volk, 1995, 83). Med zunaj ozkih čitalniških meja. Sledile so si številne mani- temi izstopa ime Josipa Mandiča, člana znane hrvaške festacije v velikih mestnih dvoranah, kot so bile npr. narodnobuditeljske družine. Odvetnik Josip Mandič gledališče Rossetti in gledališče Fenice. V člankih lahko (1883-1959), ki se je po prvi svetovni vojni preseli! v najdemo številna pričevanja o teh bolj ali manj od- Prago in se tam še dalje zanimal za slovensko glasbo nievnlh prir&ditvall.9 (Cvetko, 1938, 2.38-240), je bil pravi outsider v tržaškem glasbenem življenju. Ob odvetniškem deiu se je ukvarjal 3. PROFESIONALIZACIJA GLASBENEGA ŽIVLJENJA z glasbenim izvajanjem12 in s skladateljevanjem. Leta 1898 je kot petnajstletnik napisal Hrvatsko miso, ki je Na začetku našega stoletja je bila slovenska javnost v izšla leto pozneje v Cerkvenem glasbeniku, leto pozneje Trstu že pripravljena na večjo strokovnost in na pro- v Cerkvenem glasbeniku (Cerkveni glasbenik, 1899). fesionaltzacijo glasbenega delovanja., podobno kot se je Njegova kantata Slaven i pjesma je leta 1902 doživela dogajalo v Ljubljani v 70. letih prejšnjega stoletja. Tiije krstno izvedbo v Trstu, v priredbi Slovenskega pevskega pomembni dogodki so zaznamovali prvo desetletje na- društva; istega leta je v gledališču Rossetti Dalmatinska ižegn stoletja: postavitev Narodnega doma v samem osrč- skupina predstavila de! njegove opere Petar Svačič. ju mrsia, uradna ustanovitev Dramatičnega društva'0 in Opera je bila izvedena v celoti leto pozneje v Ljub- 7 V prispevkih in člankih je mogoče tu pa lam naleteti na podatke o nekaterih od njih: Hrabroslav Raiem, doma i z Bazovice, se je preselil v Darkov!je, kjer je delal kot krojač, organist in zborovski dirigent. Marija Domicelj piše, da je nekaj časa vodil zbor Zastava, iz Lonjerja (Domicelj, ¡950). Po mnenju Rika Pertota je Ražem moral pustili glasbo zaradi psihičnih motenj; nasledil ga Je Anton Crbec "mlad in nadarjen glasbenik, ki je bil vpisan na tržaškem konservaforiju, kjer se je pod spretnim vodstvom profesorja Perinella učil harmonije, kontrapunkta in orkestracije* (Perlot, 1968). Omenjeni prof Perinello je skladatelj Carlo Perinello (Raclole, 1992, 9899). <5 Pismo je v glasbeni zbirki NUK-a (Mapa Volani- 5 januarja 1830: SMjamko delavsko ni podporno društvo je priredilo besedo z uprizoritvijo igre V Ljubljano jo dajmo. Samo Pahor meni, da lahko štejento to prireditev "za mejnik v kulturnih prizadevanjih tržaških Slovencev" (Pahor, \970, 31); Robi Sturman pa piSe, da "tu il primo spettucoio teatrale presentaio fuori dal rassšcurante ambiente delle čitalnice" (Starman, ¡996, 68). Igri je sledil ples, katerega se je udeležilo kar 3000 ljudi {Rusija, 199?, 66-72!. januarja 1832: "Novice" so pisale o besedi s plesom, ki da se bo odvijala tri dni zatem v Rossettijii. 18. januarja 1890: Škedenjski zbor "Velesila" ¡e pel v gledališču Fenice. 1. februarja 1893: zbor "Slava"ie pel v gledališču Fenice. Leta 1894 so v Rossetti ju uprizorili delo Stari llija Ignacija Sorttn-ka. s sodelovanjem Slovanskega pevskega društva, ki ga je vodil Srečko Bartelj, in svetoivanske godbe 20. decembra 1898 je zbor Kolo priredil "slavnostni" koncert v gledališču Rossetti. 10 7. ustanovitvijo Dramatičnega društva in z gledališko dejavnostjo nasploh so se ¡>oclrobneje ukvarjali Nakrst (¡970), Benedetič (1971) in Kravo* ¡1995). 1' Naj omenim, da je Tabiani načrtoval tudi goriiki Trgovski dom, ki je nastal v istih letih. 12 V Edinosti z dne 31. marca 1907 lahko beremo poročilo o koncertu, ki je bil izveden v Slovanski čitalnici Mandič je bil pri njem organizator in tudi izvajalec, saj jo spremljal soliste pri klavirju in se tudi sam predstavil kot pianist. ANN ALES 14/'98 luisa ANTONI; TO'ÜLED GLASBENEGA UDE|STVOVAN¡A TRŽAŠKIH SLOVENCEV 11840-1927). 109-116 Ijani.13 15. aprila 1905 je vojaški orkester 97. pešpolka pod taktirko Petra Teplyja predstavil Mandičevo suito Čemulpo v Veliki dvorani Narodnega doma (Narodni dom, 1995, 120). 3.1 Pedagoško delo: Glasbena matica in druge glasbeno vzgojne pobude Zametki glasbene šole v Trstu so tesno povezani z delovanjem Slavjanske čitalnice. D tem imamo zapis Vasilija Mirka, ki je bil v tistih letih priča dogajanju: V onih letih je bito na čelu vsem nebrojnim tržaškim pevskim društvom Slovansko pevsko društvo, ki je dolgo let pod vodstvom pokojnega Srečka Bartla prirejalo tudi za tedanje razmere prav ugledne koncerte. V zadnjem času je Še poslednji zborovodja H. O. Vogrič utegnit napraviti večji koncert: bilo je pozimi, leta 1907., toda društvo je že bilo v razpadu, ker že mnogo let prej so se bili dobri pevci in pevke odtrgali od njega in se priključili drugim društvom ali so ustanovili nova ali pa so spoh izostali. Vladalo je mrtvilo, ki ga je prekinila le kakšna manjša skupina pevcev. Nima pomena razpravljati o vzrokih. Pojav akcije in reakcije, osebnosti, nezadovoljnosti itd. kakor vedno in povsod. Vesti o pevskih uspehih in napredovanju Glasbene Matice v Ljubljani in Pevskega in glasbenega društva v Gorici (vodja J. Michl),14 novi duh, ki so ga tiho, a učinkovito širili "Novi akordi",1 r' ter narodna samozavest, ki se je bila medtem ukoreninila pri tržaških Slovencih, so vzdramiii nekatere bivše pevce Slovanskega pevskega društva, ki so bili tudi člani Tržaškega Sokola. Zbudila se jim je želja po petju in skupno z nekaterimi novimi Sokofi-pevci so sklenili ustanoviti pevski odsek v okviru Sokola. Bilo je ravno koncem poletja 1908., ko so me naprosili, naj jih naučim par moških zborov za neko sokolovsko prireditev. [...] Slučajno pa je bil tedaj imenovan za učitelja v Trstu Karel Mahkota, ki je prevzel vodstvo sokolovskega pevskega zbora in ga tekom prvega leta razširil v mešani zbor. [...) jeseni leta 1909. je Mahkota zainteresiral važnejše predstavnike slovenske javnosti v Trstu za ustanovitev glasbenega društva po zgledu ljubljanskega in goriškega. [...] Načrt Mahkote so tržaški intelektualni krogi sprejeli z velikim veseljem. Ustanovi naj se "Pevsko in glasbeno društvo v Trstu, podružnica Glasbene Matice v Ljubljani"; društvo naj otvori redno glasbeno šolo in naj goji zborovsko petje in naj mu v to svrho pristopi kot samostojen corpus sokolski pevski zbor. Tako se je tudi zgodilo. V novembru leta 1909. se je vršil občni zbor novega društva ob splošnem navdušenju vseh ljubiteljev glasbe, katere je tedaj navzoči ravnatelj M. Mubad s posebnim krepkim nagovorom bodril k resnobnem;: in vztrajnemu delovanju. Za predsednika novega društva je bil soglasno izvoljen dr. Edvard Slavifc,16 navdušen pevec, ki mu je ostal na čelu do zadnjega trenutka. Šolske prostore je dalo na razpolago vodstvo Ciril-Metodove šole na ulici Acquedotto, pevski zbor pa je kot sokolski pevski zbor imel svoje vaje običajno v prostorih Sokola (v Narodnem domu) (Mirk, 1929, 4). Tako je bilo torej dokončno ustanovljeno glasbeno šolstvo, ki je zagotavljalo kakovostno rast celotnega glasbenega življenja. Viktor Sonc (1877-1964), ki je študiral na praškem konservatoriju pri A. Dvofaku in V. Novaku, je postal ravnatelj Glasbene Matice;17 ob njem najdemo Vasilija Mirka (1884-1962) in Ljubljančana Emila Adamiča (1877-1936), oba sta delovala kot dirigenta, skladatelja in pedagoga. Naj omenim še, da je Adamič veliko poročal o tržaški glasbeni stvarnosti bodisi v domačem bodisi v ljubljanskem časopisju.,a Tako Adamič kot Milk, ki sta se sicer preživljala s poučevanjem (Adamič je bil osnovnošolski učitelj, Mirk pa profesor zgodovine in zemljepisa), sta izpopolnjevala svoje znanje kompozicije na tržaškem konservatoriju, prvi v razredu Anfonia Zampierija, drugi prt Antoniu lllersbergu. Radole trdi, da je Adamič v tem študijskem obdobju napisal štiri sonate za violino in klavir, ki so jih izvajali na javni produkciji, in orkestrski preiudij za komedijo (Radole, 1988. 150). Ko je Viktor Sonc leta 1927 nepričakovano zapustil Trst, je Mirk prevzel mesto ravnatelja Glasbene matice, vse dokler se ni šolski odbor 30. septembra 1927 odločil t i Kritike izvedbe Mandičevega Petra Svačiča izšle v Ljubljanskem Zvonu (XXIV 1904) in v Slovenskem narodu (11. januarja 1904). 14 Naj omenim, da je na pobudo dr. Henrika Turne ieUi 1900 v Gorici nastalo Pevsko in glasbeno društvo, leto kasneje glasbena šola. Na njej so poučevali Emil Komel, Lovro Kubišta, doma iz Češke, Ernest. Siica. ravnateii pa je bil Čeh (osip Michl. Kol poroča Tatjana Gregorič. je 13. marca 1908 Pevsko in glasbeno društvo uradno postalo podružnica ljubljanske Glasbene matice (Gregorič, 1997, 127; Budkovič. 1992, 290-291). 15 Ljubljansko revijo Novi akordi je ureja! Cojmir (Gregor) Krek (1875-1942); v slovenskem glasbenem obzorju je ta revija spodbujala razvoj in se skušala izviti iz spon nazadnjaštva ter doseči sočasno evropsko raven. 1 b Naj omenim, da ,.e tudi dr Stavik bil med šestimi podpisniki prošnje ,:;< ustanovitev Društva Narodni dom. tj. društvo, ki je skrbelo za dograd.tev stavbe. 17 Sonc je ob ravnale! jeskem delu vodil tudi zbor srbske pravoslavne cerkve (Naši zbori,. 1905; Peric, 1985). Na; omenim, da so za Soncem ta zbor vodili izključno Slovenci: naslediti so ga Vasilij Mirk, Stane Malič. Vladimir Svara in Zorko Harej, ki vodi zbor se danes. "Duhovno muziko" srbske pravoslavne cerkve v Trstu osvetljuje članek Danice Petrovič (Petrovič', 1989), v katerem se avtorica osredotoča predvsem na glasbeno delovanje ceikve v 19. stol. 18 Njegove članke, ki so za razumevanje takratnega glasbenega dogajanja temeljnega pomena, lahko najdemo v različnih revijah in dnevnikih, kot so Edinost Novi akord- :n Ljubljanski Zvon. ANN ALES 14/'98 ..u.>,> ANTONI PREGU.> GLASBENEGA lIDEISTVOVANIA TRŽAŠKIII SLOVENCEV 11848--92?», 109-1 H, za prekinitev delovanja (Mirk, 1929, 4). Mirkov glasbeni in karol Pahor; včasih sta se iz Tomaja mednje pri- opus zajema zborovska dela, vokalne skladbe, kom- peljala književnik Stano Kosovel in njegova sestra pia- pozicije za solo klavir in tudi dela za orkester.19 Ko ga nistka Karmela" (Merku, 1980, 11), med njimi pa je igral je leta 1927 intervjuval Albert Širok, mu je o svojih levji delež Marij Kogoj.20 skladbah povedal: Kogoj, Kumar in Crbec so posvečali posebno pozor- Clejte, - in prinesel je velikanski zavoj, da g?, je nosi otroškim zborom, za katere so napisali Številne komaj nesel - to so moje ohranjene stvari. Vsega skupaj skladbe in otroške igrice. Že med vojno se je ta skupina je skoro 200 skladb. Od teh jih je izšlo nekaj v mojih prijateljev zavzela za uprizarjanje otroških igric. Naj- dveh zbirkah, v "Klavirskih skladbah" in v "Mladinskem vidnejši uspeli je "otroška igra s petjem v treh dejanjih" V albumu"; nekaj zborov je 'iskanih v "Novih akordih", kraljestvu palčkov, ki so jo (verjetno prvič) izvedli otroci dalje v zbirki Glasbene matice, v "Prvih plamenih", v Cirilmetodijskega društva 4. aprila 1916 na velikem odru "Pevcu", v "Zborih" in - nič več. Vse ostale stvari še Narodnega doma (Narodni dom, 199S, 122).21 Po vedno čakajo belega dne (Širok, 1927,41). Merkujevem mnenju lahko zasnovo igre izpod peresa Ob skladateljskem delu se je Mirk ukvarjal s pe- josipa Ribičiča in Ivana Grbca postavimo v leta, ko sta dagoškim (poučeval je na Glasbeni matici in na oba obiskovala koprsko učiteljišče.22 Osem let pozneje Vramovi italijanski glasbeni šoli) in tudi z glasbeno je nastalo še eno podobno delo, in sicer Kraljica palčkov publicistiko. Zapustil nam je več kritik in dva eseja, ki (Hočevar, 1969, 98; Soklič, 1928, 26-29). sta temeljnega pomena za glasbeno zgodovino Trsta. Kumarjeva glasbena šola se je leta 1924 spojila z Prvi ¡e pravzaprav 'nekrolog' Glasbene matice, v kate- Glasbeno matico (Ajlec, 1959, 3>,23 njegov Pevski zbor rem predstavlja delovanje glasbene ustanove od začet- Učiteljske zveze Julijske krajine, "ki je prerasel v naj- kov do prisilnega razpusta; še zlasti zanimiv, ker ga ;e močnejši steber glasbene piosvete Slovenskega primorja napisal leta 1<>29, tj. dve leti po zaprtju šole (Mirk, in je bil dejansko Kumarjevo življenjsko delo" (Jelerčič, 1929) Drugi pa, ki nosi naslov Glasbena kultura pri- 1980, 130), pa je po številnih uspešnih koncertih, med morskih Slovencev skozi desetletja, opisuje celotno temi tudi v Benetkah in Bologni, polagoma razpadel, glasbeno delovanje Slovencev v Trstu (Mirk, 1953). čeprav je bil uradno razpuščen šele leta 1927 {Grbec. Glasbena matica ni bila edina glasbenopedagoška 1928,69-70). ustanova, saj so v tem obdobju nastale vsaj tri druge |o!e, in sicer poleg Pevskega in glasbenega društva Trst, 3.2 Glasba v gledališču: igre, opere in operete ki je imela svoj sedež v centru mesta, še v Skednju in pri Sv: Jakobu. Niso pa imele dolgega življenja, saj so Že v 80. letih prejšnjega stoletja so bile glasbene ko- kmalu propadle ali se združile z Glasbeno matico Med medije in operete pri Slovencih v Trstu zelo priljubljene, pivo svetovno vojno, ko so bili mnogi pedagogi Glas- Med prvimi, ki so se ukvarjali z glasbeno opremo gle- bene matice vpoklicani v vojsko, je na njej nekaj časa daliških iger, je že omenjeni Hrabroslav Otmar Vogrič poučeval Srečko Kumar, absolvent klavirja na tržaškem (1873-1932) iz Materije pri Podgradu, ki je sicer nekaj Kmservatoriju, dokler ni bil na začetku leta 1915 tudi časa preživel v Trstu.24 Ustanovil in vodil je številne sam vpoklican (Ajlec, 1959, 3). jeseni 1919. leta, ob zbore, med katerimi je bil najboljši Kolo, in tamburaško povratku domov, je ustanovil svejo glasbeno šolo v skupino, izdajal je tudi tamburaški glasbeni list Slav- Skednju in Pevski zbor Učiteljske zveze julijske krajine ijanska lira. Leta 1907 je ustanovil Pevsko in glasbeno (jelerčič, 1980, 126-129). Pri vsem tem delu seveda ni društvo Trst, v sklopu katerega je začela delovati tudi bil sam: okoli njega oz. predvsem na domu Ivana Grbca glasbena šola. Vogrič je znan ludi kot skladatelj, napisal (1889-1966) v Skednju pri Trstu so se shajali "knji- je glasbene vložke za dve burki, Prvi maj in Moč uni- ževniki Josip Ribičič, Albert in Karlo Širok, pianistka forme - slednjo je uprizoril Jaka Stoka (Roje, 1978, 59; Gita Bortolotti, violinista Mirko Logar in Karlo Sancin, Roje, 1985, 50), Marta Filli pa piše o nedokončani operi pevka Avrelija Sancinova in skladatelja Breda Ščekova Serafina z italijanskim libretom (Filli, 1995,588). NUK hrani Mirkov lasinoročni katafop vseh skladb (Mapa Mirki. 20 Ta raziskava ne obravnava posebej Marija Kogoja, ki je sicer najmarkantnejSa glasbena osebnost na Tržaškem, saj obstajajo o ni-jgovem življenju, osebnosti in delu številni eseji in zapisi. 21 Igra je doživela še Številne odrske postavitve vse do rtajili dni. 22 Na koprskem učiteljišču je diplomiralo veliko osebnosti, ki so zelo pomembne za slovensko kulturno in glasbeno življenje. Omenimo lahko npr. Janka Lebana 0885-1932), Ivana TroMa (1865-1937), Karla Široka (1889-1942), josipa Ribičiča (i886-1969), Pran-ceta Bevka (1890-1970), Hrabroslava VolariČa (1862-1895), Franca Vcnturinija (1882-1952), Srečka Kumarja (1838-1969), Adolfa Groebmiga (1891-1969), Sašo Šantla (1883-1945) in Ivana Grbca i Kramar, 199!, 299-323). 2 i Po Mirkovem mnenju je Kumar združil obe šoli že pre;, tj. ko je začel s pedagoškim delom pri Glasbeni matici (Mirk/ 195% 5). 24 Vogričevo življenje še ni docela raziskano, nimamo npr. Je točnih podatkov o obdobjih, ki jih je preživel v Trstu. Iz pisem in druge korespondence, ki so shranjeni v glasbeni zbirki NUK-a, lahko sicer razberemo, da je bil gotovo v Trstu leta 1898 in leta 1902. ANNALES 14/' 98 Lui«! ANTONI: PREGLED GIA5BFNEC.A UI.5E)STVOVANJA TRŽAŠKIH SLOVENCEV {ifUS-îWi,105-11t. Na začetku našega stoletja je bila "zelo agilna šentjakobska čitalnica, ki je imela svoj pevski zbor, orkester in glasbeno šolo [ta je prenehala delovati že po dveh letih] [...] Z velikim zaletom so dajali razne tedaj znane spevoigre, posebno Rokovnjače in Legionarije" (Mirk, 1953, 18). Glasbo za obe uprizoritvi je oskrbel Viktor Parma (1858-1924), skladatelj, ki se je rodil v Trstu, študiral na Dunaju kompozicijo (pri A. Bruck-nerju) in pravo in se nato zaposlil kot državni uradnik.25 Govekarjevi Rokovnjačiso bili postavljeni na oder leta 1897, njegovi Legionariji istega avtorja pa leta 1903 (Kravos, 1994, 27). Tržaško občinstvo je lahko pozneje, 23. januarja 1912, sledilo uprizoritvi: operete Caričine amaconke26 in 9. februarja 1913 opere Ksenija (Freiih, 1993). Obe deli sta bili izvedeni v Narodnem domu, za odrsko postavitev pa sta poskrbela režiser Leon Dra-gutinovic in dirigent Mirko Polič (1890-1951). Po večletni uspešni glasbeno-gledališki dejavnosti se je vodstvo Narodnega doma odločilo, da povabi v Trst poklicnega režiserja Dragutinoviča (1874-1917), ki je tu ostal do leta 1914 (Kravos, 1994, 28). Dragutinovid se je sicer ukvarjal z odrskimi postavitvami, medtem ko je bi! glasbeni de) prepuščen domačemu dirigentu, mlademu in nadarjenemu Mirku Poliču (Polič). Njegov oče, Hrvat Frane Polič, je prišel v Trst kot tiskar revije Naša sloga (Naša sloga, 1986, 27): Mirko se je rodi! in zrasel v Trstu, kjer je na konservatoriju študiral klavir in kompozicijo. Že pred diplomo iz klavirja (1913) je dalj časa sodeloval s Šentjakobsko čitalnico, v sklopu katere je postavil na oder številna glasbena dela (Premru, 1976; Debelli Turk, 1980). Velik uspeh je doživel z Hervetovo opereto. Ma-darn'zelle Nitouche, ki je bila leta 1910 na sporedu v Narodnem domu.27 Že odmevnejši pa sta bili operi Nikola šubič Zrinjski Ivana Zajca in Smetanova Prodana nevesta,28 ki sta bili predstavljeni na pobudo Dramatičnega društva in pri katerih je sodeloval orkester Glasbene matice.29 Poličevo tržaško obdobje se je končalo leta 1914, ko je sprejel angažma v gledališču v Osijeku. Zelo verjetno so na to odločitev vplivali različni razlogi: vodstvo Narodnega doma je bilo namreč mnenja, da so glasbena dela finančno preveč obremenjujoča, in je odslovilo Dragutinoviča, istočasno pa je založba Ricordi prepovedala slovensko uprizoritev Puccinijeve Madame Butterf/y, ki se je že pripravljala. Polič se je v naslednjih desetletjih vsekakor uveljavil kot najmarkantnejši jugoslovanski operni dirigent.50 Naj še omenim, da je Polič zelo verjetno zaslutil, da se bodo takratne Slovencem neugodne razmere izrodile v fašistični teror. 4, ZAKLJUČEK Kot sem že poudarila, je ta raziskava le prvi korak k razkrivanju in poglabljanju glasbenega delovanja Slovencev, ki živijo danes v Italiji. Neraziskana ostajajo še številna glasbena področja na samem začetku, od delovanja prve čitalnice, ki jo je vodil Jovan Vesel Koseskt/ preko čitalniikega gibanja do 'velikih' manifestacij v Narodnem domu in zunaj njega. Še dokaj neraziskano je delovanje pomembnejših glasbenih osebnosti (Vasilija Mirka, Mirka Poliča, Viktorja Sonca, Hrabroslava Volariča, Hrabroslava Vogriča, Srečka Kumarja itd.). Nekatera imena niso zajeta v moje delo, npr. Milan ; Pertot, Avgust j ankovič idr., čeprav so ravno tako pomembna. in še: Primorci so kot šolo pevci dosegali izredne uspehe (Josip Rijavec, Mario Šimenc, Robert Primožič idr.). Vokalna solistična glnsba in njeni izvajalci so še danes premalo znani. Končno so pomembna sodelovanja Slovencev z drugimi nacionalnimi skupinami. Obstaja namreč pričevanje o sopranistki Gabrieli Mrak, doma iz Tolmina, ki je večkrat nastopala za tržaški Sch/llerverein, o Hajdribu, ki je vodil pevski zbor društva Eintracht itd., o mnogih glasbenikih, ki so se odločili za študij na italijanskem konservatoriju, katerega arhivi so tudi danes dosegljivi le delno. Prvenstvena naloga mojega zapisa je torej, da postavi nekakšen okvir, znotraj katerega pa se odpirajo raziskovalne vrzeli. Njihova zapolnitev je nadaljnja ra-zikovalna naloga. 25 Po Covekarjevem mnenju je takratna "vlada nerada gledala uradnika, ki dela tudi na narodnem, kulturnem in umetniškem polju. Da bi mu zamorila veselje do glasbenega ustvarjanja, ga »i pustila v Ljubljano, kjer bi se bil lahko posebno izpopolnil in docela uveljavil" (Govekar, ¡928, 64). 26 Govekar ticfi. da je Parma dele nedokončane operete Princ Lizika, ki jo je pisal v Ljubljani na prvih Studentovskih počitnicah, uporab I in p'iredi! za opereto Caričine amaconke (Covekar, 1928, 63). 27 Ob tej opereti se je vnela polemika med Adamičem i:' samim Poličem. Adamič je'namreč menil, da ja opereta prezahtevna za takratne razmere, bodisi za izvajalce, ki niso bili profesionalci, bodisi za gledalce (Edinost, 25. ¡11 27. februar 1910). Polič pa je seveda branil svoje 'stvaritve' (Edinost, 20. februar 1910). 28 Nikola Šubič Zrinjski, 22. december 19!2; Prodana nevesta, 13. april 1013 (Narodni dom, 1995. ¡22). 29 O tem orkestru poročata Sancin (t%9) in MerkCi (1985). 30 Poglobljeno raziskavo o Poličevem življenju in delu je pripravil Ciril Cvetko (Cvetko. 1995). 114 ANNALES 14/' 98 LuiuANTONLWECLFDGlASBENiECA UDflSTVOVANJA TRZaSKIH SiOVf«OVU84fl.l!>m 109-110 AN OVERVIEW OF THE MUSICAL ACTIVITIES BY THE SLOVENES IN TRIESTE FROM 1848 TO 1927 Luisa ANTONl IT-34T47 Muggia (TS), via Nogltere 27/B e-mail: liusa_ant@iol.it ABSTRACT The article deals with the main guidelines regarding the Slovenes' music life in Trieste from 1848 to 1927. The aim of this contribution is to present a kind of a multilayered framework within which a place was found not only by the "great" artistic spirits but by the "small" reading manifestations as well. The work began with the collection of the accessible material (articles in various magazines and dailies) and with a study of archives The authoress's ascertainment is that the Slovenes' music life in Trieste was indeed diverse, although there are still more gaps than sufficiently dealt with spheres in this respect. Key words: music, Trieste, the Slovenes • ' • •'•'•• f. LITERATURA Čermelj, L. (1959): Slavjanska čitalnica v Trstu v fetili : 1865-1876. V: Jadranski koledar. Trst, ZTT, 97-102. | Ajlec, R. (1959): Srečko Kumar: kako je živel in kaj nam Debelli Turk, L. uredila (1980): Sv. Jakob, zgodovinski ff , je dal. Naši zbori, XIV/1-2. Ljubljana, 1-4 in 9-T1. razgledi po življenju Slovencev v tržaškem delvskem |§ Aškerc, A. (1903): Jan Lego. Ljubljanski zvon, XXIII. okraju. Trst, ZTT. Ljubljana, 616-620. Domicelj, M. (1956): 60-letnica pevskega in bralnega Benedetič, F. (1971); il teatvo sloveno. V: Enciclopedia društva Zastava v Lonjerju. V: Jadranski koledar. Trst, moricgraiicr! del Friuli Venezia Giulia, knjiga IU/4. Udi- ZTT, 111-112. ne, istituto per I'Enciclopedia del Friuli Venezia Giulia, Edinost, 31. marca 1907, 25. februar 1910, 26. februar 2117-2140. 1910, 27. februar 1910, Trst. IIP; Budkovrč, C. (1992): Razvoj glasbenega Šolstva na Slo- Filli, M. (1995): Tolminski ustvarjalci in poustvarjala venskem I. Od začetka 19. stoletja do nastanka kon- prejšnjega časa. Primorska srečanja, 172. Nova Gorica, servatorija. Razprave Filozofske fakultete. Ljubljana, Društvo sociologov in politologov severnoprimorskih jfe-; Znanstveni inštitut Filozofske Fakultete. občin. 584-588. Sudkovrč, C. (1995): Razvoj glasbenega šolstva na Slo- Frelih, D. (1993): Viktor Parma: raziskovalna izhodišča, venskem II. Od nastanka konservatorija do Akademije Muzikoloski zbornik, XXXIX. Ljubljana, Oddelek za za glasbo, 1919-1946. Razprave Filozofske fakultete. muzikologijo Filozofske fakultete, .39-57. g Ljubljana, Znanstveni institut Filozofske Fakultete. Govekar, F. (1928): Viktor Parma kot človek in skla- Cattaruzza, M. (1989): Sloveni e italiani a Trieste: ¡a datelj. Pevec, VIII/11-12. Ljubljana, Pevska zveza, 61- H'i-: formazione deli'identita nazionale. Clio. Rivista trime- 64. strale di studi storici, XXV/1. S.i., Edizione scientifiche Grbec, 1. (1928): Nekaj podatkov o glasbenem življenju ; ; italiane. 27-5B. po vojni. I uč, II Trst, 66-81 Cerkveni glasbenik (1899): XXII, Ljubljana. Gregorje, T, (1997): Glasbene povezave na Goriškem Cigoj Krstulovic, N. (1996): Uvod v glasbeno delo či- ali Razklani cvet. Nova Gorica-Gorica: možnosti sobi- talnic na Slovenskem. Muzikološki zbornik, XXXII. Ljub vanja. Nova Gorica, Mestna občina, 125-133. Ijana, Oddelek za muzikologijo filozofske fakultete, 61- Hočevar, P. (1969): Pot se vije. Trst, ZTT. 73. Jelerčič, I. (1980): Pevsko iztočilo Primorske. Trst, ZTT. Cvetko, C. (1995): Dirigent in skladatelj Mirko Polič, Kramar, }. (1991): Narodna prebuja istrskih Slovencev. Ljubljana, Slovenski gledališki in filmski muzej. Koper, Lipa. Cvetko, O. (1955): Stiki Jana Lega s slovensko glasbo, Kravos, B. (1994): L'operetta neli'attivita del teatro Sodobnost, 10-12. Ljubljana, 916-929 in 1080-1084, sloveno di Trieste. V: Tu che m'hai preso il cuor. L'o- Cvctko, D. (1960): Zgodovina glasbeno umetnosti na peretfa da Trieste all'Europa. Trst, Comune di Trieste. Slovenskem III. Ljubljana, DZS. Civico Museo teatra le C. Schmidl in Associazione Cvetko, D. (1988): Fragmenti glasbene moderne iz pi- Festival Internazionale dell'Operetta, 27-28. sern Slavku Ostercu, Ljubljana, SAZU. 115 ANNALES 14/'9 8 lilija ANTON!: PKCCttD GLASBENEGA UDEJSTVOVANJA TRŽAŠKIH SLOVENCEV (I »«-19271, 109-110 Kravos, B. (1995): Gledališče, ustvarjalni žar, pogoji, občinstvo. V: Narodni dom 1904-1920. Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Trst, Devin, 61-65. Krimsky, B. (1926): Glasbeno živijenjev zadnjih desetletjih. Edinost 1876-1926 (17.1.1926), Trst, 39-41. Kriščak, N. (1970): Slovenska pesem je večna. V: Prosvetni zbornik 1868-1968. Trst, Slovenska prosvetna zveza, 32-51. Kuret, B. in Žitko, S. (1997): Zastava, sveta bodi ti nam vez. Društveni propori na tržaškem in v {stri pred prvo svetovno vojno. Narodna in študijska knjižnjica, Pokrajinski muzej Koper. Trist, Devin. . . Ljubljanski zvon, XXIV, 1904, Ljubljana. Majovski, K. (1987): Slovenska pesem na Proseku in Kontovelu do druge svetovne vojne. V: S pesmijo k srcu. Prosek-Kontovel, Moški pevski zbor Vasilij Mirk, 1S-44. Merku, P. (1980): Lik in delo Ivana Grbca. V: Skedenj nekdaj in danes. Trst, Osnovna šola Ivan Grbec. Merku, P. (1985): Orkester Glasbene Matice pred požigom Narodnega doma. V: 75 let Glasbene Matice. Trst, Glasbena matica, 44-46. Mirk, V, (1929): Tržaška Glasbena Matica! Zbori V/1-4. Ljubljana, 4-5, 12 in 15-16. Mirk, V. (1953): Glasbena kultura Primorskih Slovencev skozi desetletja, Naši zbori VIII/4-5. Ljubljana, 13-20. Nakrst, R. (1970): Razvoj gledaliških odrov na Primorskem. V: Prosvetni zbornik 1868-1968. Trst, Slovenska prosvetna zveza, 79-112. Narodni dom 1904-1920 (1995). Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Trst, Devin. Naša sloga (1986): Naša sloga: obzori istarskog narod-njaštva, Pula. Naši zbori (1965): XVII/1, Ljubljana. Pahor, M. (1989): Slovensko denarništvo v Trstu. Trst, ZTT. Pahor, S. (1970): Prebujanje slovenske narodne zavesti. V: Prosvetni zbornik 1868-1968. Trst, Slovenska prosvetna zveza, 11-31. Peric, A. (19B5): V spomin Viktorja Sonca. Naši zbori, 37/1-2. Ljubljana. 20-21 Pertot, R. (1968): Zgodovina barkovljanskega zborovskega petja. V: Jadranski koledar. Trst, ZTT, 160-165. Petrovič, D, (1989): Duhovna muzika u srpskoj crkve-noj opštini u Trstu. Muzikološki zbornik, XXV. Ljubljana, Oddelek za mu/ikologijo Filozofske fakultete, 95105. Premru, L. (1976): Slovensko petje pri Sv. Jakobu. V: Jadranski koledar. Trst, ZTT, 223-233. Kadole, G, (1988): Ricerche sulla vita musicale a Trieste (1750-1950). Trst, Italo Svevo. Radole, G. (1992): Le scuole musicali a Trieste e ii Conservatorio Giuseppe Tartini. Trst. Italo Svevo. Rakuša, F. (1890): Slovensko petje v preteklih dobah. Ljubljana, Rakuša. Roje, A. (1978): Cultura musicale degli Sloveni a Trieste dal 1848 a!l'avvento del fascismo. Trst, ZTT. Roje, A. (1985): Prerez skladateljskega dela pri nas. V: 75 let Glasbene Matice. Trsi, Glasbena Matica, 47-58. Rusija, P. (1997): Glasba svira, hej Slovani... Zgodovina za vse, IV/2. Celje, Zgodovinsko društvo Celje, 66-72. Sancin, K. (1969): Ob 15-letnici delovanja orkestra Glasbene Matice. V: Glasbena Matica 1909-1969. Trsi, Glasbena Matica, 23-26. Sancin-Rehiu, L. (1970): Slovenske organizacije. V: Prosvetni zbornik 1868-1968. Trst, Slovenska Prosvetna Zveza, 249-323. Slovenski narod, 11. januar 1904, Ljubljana. Suklič, J. (1928): Istra kliče... Ljubljana, Jugoslovanska;; Matica. Steska, V. (1937): Skladatelj Anton Hajdrih. Pevec, XV. Ljubljana, Pevska zveza, 25-26. Sturman, R. (1996): Le associazioni e i giornafi sloveni a Trieste dal 1848 al 1890. Trst, Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček. Širok, A. (1927): Pri Vasiliju Mirku. Naš glas, tli. Trst, Udruzenie slovanskih srednješolcev v Italiji, 38-43. Turna, H. (1997): Iz mojega življenja. Ljubljana, Turna, Ukmar, V. (1949): Naša zborovska storitev. Naši zbori, IV/1, 2 in 5-6. Ljubljana, 2, B in 24. Volk, S. (1995): Življenjski utrip Narodnega doma v dnevni kroniki. V: Narodni dom 1904-1920. Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Trst. Devin, 83-99.