m Slikarka !lx %^nta^rnovšelt: "Primarni so Trgovec ‘oretčptiPstranko interesi" 406 306 /06 605 806 306 306 /06 806 806 306 406 V /06 ... NISMO TEŽKO DOSEGLJIVE, VENDAR IMA VSAKA SVOJO CENO .... 806 306 406 306 605 0601/71-331 106 806 n# 306 406 /06 o posluhom sza šport ZATO PRVOLIGAŠKI KEGLJAŠKI KLUB NOSI NASE IME ■ . ..•xVx¥xVx:xVxW HRASTNIK STL. -T m AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagoijc, Selo 65 telefon:prodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399 Štiričlanska mazdina družina 323 Izreden dizajn Za vroče in soparne dni modeli s klima napravo 323P 1.5i 16 V DOHC, 88 KM, l,3i 16 V SOHC. 73 KM Hitra, okretna, praktična Združevanje smiselnega z lepim 323P/1.5i/Klima 323C/1.Si/Klima 323/1.5i/Sedan/Klima 323F/I.Si/Klima 28.990 DEM 28.990 DEM 29.990 DEM 29.990 DEM maloprodajne cene Za še varnejšo vožnjo modeli z ABS zavorami 323F l,5i, 16 V DOHC, 88KM, l,8i 16V DOHC.l 14KM, 2,0i V6 GTI 24 V DOHC, 144KM Živahen in športen 323P/1.3i/Safety 323/1.3i/Sedan/Safety 323F/I.5i/Safety 24.990 DEM 26.490 DEM 27.990 DEM maloprodajne cene Pri modelih 323P/1.3i Safety in 323 Sedan l,3i 16 V SOHC, 73 KM, l,5i 16 V DOHC, 88 KM. 323 Sedan/1.3i Safety ostane oprema enaka 2 0 diesel 71 KM kakor pri osnovnih modelih + ABS. Model 323F/1.5i Safety ima namesto strešnega premičnega okna za enako ceno sedaj ABS. 323C l,5i 16 V DOHC, 88 KM. l,8i 16 V DOHC, 114 KM IZKORISTITE ENKRATNE UGODNOSTI L Nudimo Vam STARO ZA NOVO, ne glede na znamko vozila in ugodne kredite MAZDA BANK s 9,12% letnimi obrestmi, brez ostalih stroškov kredita do štirih let odplačevanja s fiksnimi obroki. VOZILA PREIZKUŠATE S TESTNIMI VOŽNJAMI. VOZILA 323 z osnovno opremo na zalogi. VABIMO VAS NA OBISK, OGLED, TESTNO VOŽNJO IN RAZGOVOR S PODROBNEJŠIMI INFORMACIJAMI. PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO -KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASURIT - RENT-A-CAR MAZDA NAJ BO UVODNIK Dalmatinci pravijo: "Posli Velike Qospe samo jedna nevira, i ode nam lito." Ja skoraj tako kot pri nas - ko se avgust prevesi začnemo razmišljati o šoli, auh o izdatkih skoraj brezplačne šole, malo dalje že o ozimnici ... Najbolj korajžni pa o smučariji in novo letnem praznovanju. Nekako se nam življenja tok poleg umikanja vsakodnevnim čerem pričakujoče suče okoli lepih stvari, dogodkov, pa četudi so to samo prazniki, skratka nekaj, kar nam napolni "akumulatorje". Pa gremo spet naprej, z novimi upi, novim elanom. Potrebno je včasih zamenjati okolje, dalj časa živeti drugje, se tam vklopiti, in ko prideš domov, se ti zdi vse lepše, prijaznejše. Ce pa imaš še srečo, da se pripelješ na zagorsko noč, pa evforija kar traja in traja... Na ja, iger je bilo, če bo le še kruha... 32 33 28 ZAGORSKI NAGRAJENCI UTRINKI S PRIZORIŠČ PRAZNOVANJ PISMA BRALCEV ZAGORSKO STEKLO ZASAVC NA OBISKU VESNA DRNOVŠEK 00K0UU-PAVLE GANTAR FILM GOLDIV KISOVCU KRONIČNO Naslovnica: Naslednja številka Zasavca izide 4. septembra! ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc. Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik. Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Moj mir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Goste, Polona Malovrh, Katja Sladič, Petra Lipec, Špela Bolarič. Roman Rozina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; l'ax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.; (0601) 64-250,64-166; fax; 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.B50 SIT. naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92. z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3. za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. ?.£ f; rrc MBl PODELITEV PLAKET OBČINE ZAGORJE Skupinska slika nagrajencev V petek, 8. avgusta, so na terasi Medijskih Toplic svečano podelili plakete nagrajencem, ki jih je izbrala Komisija za odlikovanja občine Zagorje ob Savi. Predlaganih kandidatov je bilo dvajset, nagrajenih le osem. Program so popestrili Mladinski pihalni orkester Viva in Tanja Ribič. Nagrajenci so: JOŽE SMRKOLJ - častni občan. G. Jože Smrkolj je generalni direktor D.D. ETI Izlake. S svojo dejavnostjo in poslovno kulturo prispeva podjetje ETI velik in pomemben gmotni delež k socialni podobi občine, k razvoju in ugledu zagorske doline, pri tem pa ima posebno v zadnjih dveh letih gospod Smrkolj vsem znane zasluge. Dolga leta je aktiven tudi izven podjetja, predvsem na gospodarskem, športnem in čebelarskem področju. Aktivno sodeluje v organih gospodarskih in stanovskih združenj, je kandidat za predsednika upravnega odbora Združenja elektroindustrije Slovenije. Jože Smrkolj NIKOLAJ BEER - dobitnik zlate plakete. Nikolaj Beer se je rodil v Križevcih v Prekmurju. Po šoli za oblikovanje seje vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Nikolaj Beer Ljubljani. Diplomiral je pri znanem profesorju Gabrijelu Stupici. Pred dvajsetimi leti se je preselil na Izlake, kjer živi in dela kot svobodni umenik. Je umetniški vodja Slikarske kolonije Izlake -Zagorje, mentor domače ljubiteljske likovne skupine Dom, vodja slikarske kolonije, ki deluje v okviru Protestantskega društva Pri mož Trubar, je član slovenskega •Društva likovnih umetnikov, član umetniškega odbora društva. TADEJ GUNA - dobitnik zlate plakete. Rodil se je v številni zagorski družini. Po končani gimnaziji v Trbovljah se je vpisal na ljubljansko medicinsko fakulteto, kjer je leta 1965 diplomiral. Najprej je delal kot splošni zdravnik v Zagorju in si zaradi vestnosti in ljubezni pridobil ugled in spoštovanje. Nato seje zaposlil na kirurškem oddelku Splošne bolnice Trbovlje. Leta 1974 je opravil specialistični izpit iz kirurgije, ki ga še vedno uspešno Tadej Guna vodi. S svojim človeškim odnosom, strokovnim znanjem, s požrtvovalnostjo in upornostjo si je pri sodelavcih in pacientih pridobil splošno zaupanje in spoštovanje. EMIL AJTIČ - dobitnik zlate plakete. Gospod Emil Ajtič se je rodil leta 1930. Domači in širši javnosti je znan kot gospodarstvenik, organizator in športni delavec. Aktivno je sodeloval in sodeluje pri razvoju KS Kisovec. Kot zagnan smučarski delavec in organizator je sledil ljudskim potrebam in bil gonilna sila pri Emil Ajtič gradnji smučarskega centra Marela in pri drugih športnih objektih v naši dolini. GospodAjtič je aktiven še danes in sodeluje pri smučarskih, skakalnih in drugih športnih dejavnosti v kraju. GLASBENA ŠOLA ZAGORJE - dobitnica zlate plakete. Glasbena šola Zagorje ob Savi je lani praznovala 50 - letnico svojega obstoja. Na številnih jubilejnih prireditvah je pred javnostjo razgrnila vso pestrost in širino svojega preteklega in sedanjega vzgojnega delovanja. Mnogi njeni učenci dosegajo na republiških tekmovanjih visoka priznanja, drugi pa danes predstavljajo Zagorje kot kraj,- kjer so doma inštrumen-talisti in tudi glasbeni pedagogi, ki uspešno nadaljujejo glasbeno pedagoško tradicijo, v kateri so vidno zapisani pianistka Zora Zarnik, družina Korošec, harfist Jože Pikelj,.. Plaketo je prevzela ravnateljica Danica Kovač. Predstavnica glasbene šole Zagorje BENO MLAKAR - dobitnik srebrne plakete. Gospod Beno Mlakar je dolgoletni športni in javni delavec v Zagorski dolini. Še posebno velik je njegov prispevek k razvoju košarkarskega športa, ki ga je pred leti dvignil na zavidljiv nivo. Tekmovalnim nastopom in ambicijam je vedno dodajal tudi vzgojno plat in hotenja, da mladim skozi šport vtisne pozitivne vrednote in aktiven odnos do življenja in okolja. Mlajše kategorije košarkarjev so pod njegovim vodstvom dosegle najvišji klubski uspeh, to je osvojitev 1. mesta v Slovenijj.Pri košarkaškem klubu je bil trener, L UTir, m rsvn Beno Mlakar član klubske uprave, tehnični vodja. ANSAMBEL ORLEK - dobitniki srebrne plakete. Ansambel Orlek je pred nedavnim dvignil naše izvirno glasbeno dogajanje na tako raven, ki marsikoga preseneča. Vladu Poredošu kot duši ansambla so radi prisluhnili tudi drugi ljubiteljski glasbeni poustvarjalci iz Zagorja in sosednjih krajevin skupaj so zložili in zaigrali socialne balade, ki jim je hitro prisluhnila Slovenija.Danes so na slovenski sceni izredno popularni, stalno so prisotni na ra- Ansambel Orlek dio, televiziji in v drugih medijih, Nastopajo na številniih samostojnih in skupinskih koncertih, izdali so tudi že več kaset in CD plošč.Organizirajo tudi koncert na Plazu, ki ima velik odziv. Plaketo je prevzel vodja skupine, Vlado Poredoš. TURISTIČNO DRUŠTVO GOLČE - dobitnik srebrne plakete. Pred leti, ko je v naši dolini nekoliko usahnila vera v turizem, je v odmaknjeni vasici Golče pod Zasavsko Sveto goro nastalo turistično društvo, ki je ta kraj dvignilo iz mrtvila in pozabe. Ustanovljeno Turistično društvo je strnilo vaščane pri skupnem delu in razvedrilu, čeprav je bila sloga že pred njegovo ustanovitvijo odlika prikupnih Golč. Danes veljajo Golče za eno najbolj ureje-nih vasi v občini. Društvo je sodelovalo pri asfaltiranju ceste, zaznamovalo je poti in steze, obiskovalce pa radi opozorijo na Turistično društvo Golče pristno kulturno dediščino in izročilo.Plaketo je prevzel Janez Medved. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Katja Sladič Fotodomo Brezovar Hrastnik na ocenjevanju prvi Komisija za spremljanje razvoja turizma pri Območni gospodarski zbornici Zasavje je konec julija v okviru projekta " Moja dežela-lepa in čista" ocenjevala zasavske kraje razvrščene v tri kategorije. Ocenjevali so urejenost krajev in posameznih naselij v regiji. Med srednjimi in manjšimi mesti je prvo mesto zasedel Hrastnik (7,5), nato pa si sledijo Radeče (6,91), Litija (6,68),Trbovlje (6,58), in Zagorje (6,34). V kategoriji hribovski kraji se je najbolje odrezal Mamolj (7,81), sledijo mu Borovak (7,49), Kovk (7,29), Svibno (7,23), Dobovec (6,64) in Podkum (6,62) . V kategoriji drugi kraji pa sta sodelovala Mlinše s povprečno oceno 7,66 in Vrhovo ocenjeno s 7,15 . Pet članska komisija je za vsak kraj poleg točkovnega ocenjevanja dodala tudi pisno obrazložitev, kjer je pokazala na slabosti, ki bi jih bilo v bodoče potrebno izboljšati. Trdijo, da je ocenjevanje smiselno, saj so v vseh lansko leto ocenjenih občinah opazne soremembe na boljše. MM Iz ene velike občine štiri manjše Litija - Litijski občinski svet je na svoji zadnji predpočitniški seji, na podlagi Zakona o postopku za ustanovitev novih občin ter določitev njihovih območij, sklenil na podlagi predlogov svetov krajevnih skupnosti predlagati ministrstvu brez listnice zadolženo za lokalno samoupravo in vladni službi za lokalno samoupravo začetek postopka za ustanovitev štirih novih občin na območju sedanje občine Litija. OBČINA LITIJA (9719 prebivalcev) na območju mestne in krajevnih skupnosti: Mestna skupnost Litija s Krajevnim skupnostmi Vače, Hotič, Sava, Polšnik, Konjščica, Velika Štanga in del Jablaniške doline (naselji Breg in Tenetiše). OBČINA ŠMARTNO (5980 prebivalcev) na območju krajevnih skupnosti: Šmartno, Štangarske Poljane, Javorje, Velika Kostrevnica, Gabrovka, Primskovo, Vintarjevec in del Jablaniške doline. OBČINA JEVNICA-KRESNICE (1890 prebivalcev) no območju krajevnih skupnosti: Jevnica, Kresnice in Ribče. OBČINA DOLE (886 prebivalcev) na območju sedanje Krajevne skupnosti Dole, razen vasi Kostrevnice in pa Raven nad Šentrupertom, ki predlagajo priključitev k občini Trebnje. Ali bo ostalo pri štirih občinah, ali manj, je stvar vlade, ministrstva, državnega zbora in v končni fazi občanov na referendumu. Marjan Šušteršič Velika škoda po neuriu V torek, 5.avgusta je v času od 18. do 19,ure hudo neurje povzročilo, posebno na področju Trbovelj in Hrastnika, veliko škodo. Ta se je pokazala predvsem na kanalizaciji, cestah, ze- meljskih plazovih, razdrtih cestiščih, vodotokih, poplavljenih prostorih Tovarne pohištva v Trbovljah, poškodovanih brežinah,... Ceste v Novem domu, na Partizanski cesti, Keršičevi, Šuštarjevi koloniji, Žabji vasi in drugod so bile pravi potoki, ki so odnašali s seboj kamenje, zemljo, vejevje in še kaj. Po prvih ugotovitvah občinske komisije za ocenjevanje škode, naj bi le-ta znašala okoli 73 milijonov tolarjev. U. Okvari TV naprav na Mrzlici in Planini odpravljeni Zadnje neurje je povzročilo okvare tudi na TV relejnih napravah na Mrzlici, od koder je omogočeno delu Trbovelj spremljati TV program po kabelskem omrežju. Okvara na Planini pa je onemogočila kanal 10. Obe so pred kratkim odpravili. IL. TRBOVLJE Jutr' mam "zobarja", ki nov stol ima... V sredo, 6.8.1997, ob 13. uri, je šestnajstletni stol uradno zamenjal nov, tehnološko bolj napreden zobni stol. nakup stola je omogočila Občina Zagorje, stal pa je kar 29000 nemških mark. Stol je Zdravstvenemu domu predal župan občine Matjaž Švagan, in namignil, da se obeta še en tak nujno potreben stol. Mladina le brž v ordinacijo, menda na tem stolu bolečine niso tako hude... Foto in tekst: Katja Sladič Spomenik padlim v NOB v Kotredežu so prenovili. Ob tej priliki so pripravili prijeten kulturni program (foto T.B.) Volitve članov skupščine ZZZS Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - ZZZS, je sklenila, da se razpišejo volitve članov skupščine tega zavoda in članov območnih svetov. Teh območnih svetovje na področju Slovenije 10 in vsak ima po 7 članov, od tega je en predstavnik iz vrst upokojencev. V območno enoto Ljubljana spadajo tudi Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija, v območno enoto Celje pa Radeče. Volitve v skupščino in območne svete bodo 14.oktobra tega leta, zato je treba do 10.septembra sporočiti podatke o kandidatih tako za skupščino, kakor tudi za območni svet, na naslov ZDUS-a v Ljubljani. IL. Nesprejetje državnega proračuna povzroča zamude pri modernizaciji cest Na območju Zasavja je več cest nujno potrebnih obsežne obnove. Nekaj teh je v procesu obnavljanja. Tako npr. cesta Hrastnik-Trbovlje, ter cesta Trbovlje-Prebold čez Podmejo. Obe cesti že nekaj časa modernizirajo, vendar le v obsegu, za kar imajo razpoložljiva sredstva Včasih grozi zavoljo pomanjkanja denarja ustavitev del, zato nastopajo zamude. Takšna situacija se ponavlja tudi v poletnih dneh. Vzrok je v tem, kot pravijo odgovorni, da vse doslej še ni bil sprejet državni proračun. Ta naj bi bil sprejet šele novembra letos za leto 1997, kolikor je znano. IL. Skupina občanov, ki so |im |amar|i omogočili vstop v jamo Markov Stangovc (foto MM) Sv.Frančišek Ksaveri) v Radmirju. Preko 250 krat so se zagorski romarji napotili k Novi Štifti; letos jih je bilo več kot 200 (foto T. B.^ Letalski miting na letališču Ruardi v Zagorju (foto T.B.) Čistilna akcija na Dolu V nedeljo, lO.avgusta, seje manjša skupina mladih na Dolu pri Hrastniku odločila za čistilno akcijo okoli šole in vrtca ter pred spomenikom. Očistili smo tudi potok pri šoli. Jasno se vidi, da je skrb za čisto življensko okolje pri ljudeh kritična, saj smo naleteli na ogromne količine raznoraznih odpadkov, ki bi jih ljudje lahko brez kakršnihkoli težav vrgli v za to narejene koše za smeti. Moram opomniti, da jih je na Dolu še vedno premalo, seveda pa tudi pogrešamo zabojnike za steklo (pred nekaj leti sta bila na Dolu kar dva), aluminij, papir in plastiko. Pozivamo vse pristojne organe, naj končno poskrbijo za ekološko osveščenost ljudi in s tem seveda tudi za ureditve recikliranja odpadkov (ki je v tujini že zelo razvito). Iztok Klančar EDINI PRAVI SERVIS Trgovina Big Star v Trbovljah Že nekaj časa je v Trbovljah odprta trgovina Big Star. Lastnik prodajalne je Tomaž Golomboš, sicer Ljubljančan, ki pa že 8 let živi v Trbovljah. Otvoritev prodajalne je sicer bila 7.oktobra lani, prejšnja lokacija pa je bila pri pošti. Po besedah lastnika je zdajšnja lokacija (Ulica Ljunija 33) veliko boljša, saj je ob glavni cesti in tako bolj vidna in dostopna. Prodajalna Big Star nudi kompletno ponudbo te znamke (poleg Big stara nudijo še znamke Chevignon, Scotch & soda, Fiorucci) cene so dostopne vsakomur, možna so tudi plačila na obroke. Vsake toliko časa nudijo tudi razna znižanja, nagradne igre,... Obiščete jih lahko vsak dan od 8.00 do 19.00, ob sobotah od 8.00 do 13.00, pokličete pa jih lahko na tel. 0601/29-81 L Tekst in loto: Peter Motnikar kulturnih kapacitetah. Verjetno so ta prizadevanja tudi odraz prvega mesta, ki gaje Hrastnik dosegel na ocenitvi akcije "Moja dežela čista in urejena . 12 milijonov škode v neurju v Sijaju Hrastnik Hrastnik - Neurje je v podjetju Sijaj iz Hrastnika povzročilo nemalo težav. Vsi stroški izpada, čiščenja in izpada proizvodnje presegajo 12 milijonov tolarjev, V Sijaju so za pomoč pri čiščenju iz dopusta poklicali na delo nekaj delavcev predvsem iz Hrastnika, sicer pa vse posledice še niso sanirane, saj je potegnil tudi manjši plaz, poleg tega se tovarniški prostori še sušijo in v Sijaju računajo, da bo prozvodnja vnaprej stekla normalno. EM. Otvoritev poslovnega centra Graščina V četrtek, 14. avgusta, je bilo otvorjeno poslopje na Grajski cesti, ki je bilo obnovljeno v poslovne namene. Investicijska delaje izvedlo podjetje, ki je bilo najugodnejše, in sicer RCT Ljubljana. Pogodbena vrednost del je bila 54 milijonov tolarjev. Konstrukcija se je delala iz lastnih virov (proračunska in lastna sredstva), te pa dobijo od prodaje premičnin, nepremičnin, opreme drugim rudnikom in drugim interesentom, najemnin, od izvajanjem storitev za druge. V zgradbi je približno 600 m2 poslovnih prostorov v treh nadstropjih, ki jih oddajajo v najem, najemnina znaša 14 oz 12 DEM na m2. Spodnje dele je najela Varnost Elektronika, za mansardne prostore pa se dogovarjajo z Revirsko Ljudsko Univerzo. V srednjem delu pa deluje uradni lastnik - Rudnik Zagorje - v zapiranju. Tekst in foto: Katjo Sladič Uspeh ni izostal Oddelek za splošne zadeve pri Občini Hrastnik ima program za posploševanje turizma v občini, ki ga tudi izvaja. Ob občinskem prazniku so izdali zloženko "Koledar prireditev v občini Hrastnik za leto 1997", zelo dejavni in operativni so pri olepševanju krajev, saj so domiselno sklenili dogovor z upravniki stanovanj in stanovalci, da posadijo sadike, ki jih je občina financirala in jih tudi vzdržujejo. Podobno urejajo okolico po razkopavanju zaradi plinifikacije v krajih Podkraj in Dol. Z Brodarskim društvom Steklarna Hrastnik in Ribiško družino Hrastnik so uredili obrežja Save in očistili kar nekaj divjih odlagališč smeti. Vključili so se v projekt "Infotur-šou", kamor so posredovali natančne podatke o prehrambenih, spalnih, športnih, rekreativnih in 6M DIJAKI ih ŠTUih.. Študentski Servis zagorje Študentski Servis litija Kidričeva 3, pri lekarni, tel.: 0601/68-090 Cankarjeva 1, pri železniški postaji, tel.: 883-165 POSREDOVANJE DELA DIJAKOM IN ŠTUDENTOM Z REDNIM ALI IZREDNIM STATUSOM. 0aaZZH2EG32> zasluženi DENAR ti za vsa boljša podjetja, na željo, nakažemo TAKOJ po prejemu potrjene napotnice V CELOTNEM ZNESKU !S/ Naročanje napotnic in informacije o prejetem zaslužku po TELEFONU velika baza INŠTRUKCIJ za vse stopnje ko ženina m dovolj... KRATKEM Študentski krediti Odpiranje tekočih računov na servisu PREDPRODAJA VSTOPNIC IA PiiRIBITfi Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. časopis, (sama ne govorim tekoče slovensko) kar je tudi storila. Nato je znanko grobo zagrabil in jo vlekel v trgovino, nakar sva jo z mimoidočim fantom iztrgala surovežu iz rok. Od strahu sva šli na policijsko postajo in pripeljali policista v trgovino, nakar je šef nekdo tretji npr. ZŠO. Treba pa je lagal, da sem vzela blago in ga ne Kdo v občini odloča o športu? Športniki, njihovi trenerji in funkcionarji se v zadnjih letih, še posebno pa letos sprašujejo, kdo v občini je odgovoren za delitev proračunskega denarja. Mnogi m je sicer že postalo jasno, da ima Občinski svet "škarje in platno". Oblastni mehanizem ni več tak, kot je bil dolga leta. V Trbovljah je v preteklosti npr. Zveza športnih organizacij Trbovlje (ZŠOT) občini predlagala delitev sredstev, sprejemala plan, rebalans in tudi zaključni račun občinskega športnega proračuna. Če je bila proračunska delitev v občini za koga krivična, se je natančno vedelo, kdo je kriv - ZŠO. Danes pa je situacija popolnoma drugačna. ZŠOT (ali katerakoli druga ekvivalentna amaterska asociacija) nima nobenih posebnih kompetenc - torej ne deli denarja. Zato se razni organizatorji športnih prireditev (npr.Olimpijskega teka) zaman obračajo na ZŠO, da naj jim ta nameni določena sredstva. V prispodobi rečeno: ZŠO je le eden izmed bratov velike družine otrok (klubov ali društev), ki jim mati (občina ali Občinski svet) deli kruh (denar). Kritika, češ, "da ZŠOT za izvedbo pionirske atletske šole ali Olimpijskega teka ni namenila niti tolarja" (kot je bilo zapisano v minulem Zasavcu), ne drži. V prispodobi rečeno, se brat (v tem primeru ti m. Atletski klub, ki ni niti registriran kot društvo) pritožuje nad svojim starejšim bratom (ZŠOT). ker mu le-ta ni dal svojega kruha (denarja). Resje, da so "kosi kruha" za posamezne klube premajhni, toda medsebojna obtoževanja med "brati" (klubi) so nesmiselna. Občina oz.država sta krivi, da se v športni lakoti po denarju delijo le "koščki kruha". Dežurni krivec ni in ne more biti vedeti, da država nima denarja, da bi vsevprek financirala športne užitke. Tržna logika je kruta in se iz gospodarstva prenaša tako na šport kot na kulturo. Denarja zmanjkuje povsod. Nejevolja je velika. "Dežurni krivci" za neznosen položaj se vedno najdejo - toda vselej neupravičeno. Sekretar ZŠOT mag.Roman Vodeb Nasilni trgovec Slovenija je lepa dežela in jo vsako leto obišče mnogo tujih turistov. Tako smo se tudi mi ustavili v Zagorju, po vrnitvi iz morja, smo pač turisti s Hrvaške. Ko smo se odpravljali domov, sem se odločila, da bi kupila bazenček hčerki. Znanko sem naprosila, naj mi gre kupit bazenček v eno od trgovin v Zagorju. Ustavila seje v Semenarni in kupila bazenček, ki pa je bil prevelik in v pičle pol ure smo ga šle zamenjat za manjšega, seveda s tem, da nam razliko vrnejo. Ko smo za zamenjavo lepo prosili trgovko, je le-ta dejala, da je na embalaži oluščena barva, tam, kjer je bilo blago prej zalepljeno, kar je bilo res. Dejala je, naj počakamo, da pride šef. Počakale smo nanj in izbrale manjši bazen, brez vrnjene razlike. Ko je šef prišel, je do njega stopila trgovka (njegova žena) in mu razložila stvar po svoje in takoj sva vedeli, da sva čakali zaman. Šef nama je ravno tako kazal odluščeno barvo, čeprav za samo blago sploh ni dvomil, da bi bilo poškodovano, kar tudi ni bilo, dejal pa je, da takega blaga ne more vzeti nazaj. Znanka je dejala, če bi hotel vrniti razliko. V tem trenutku naju je obe zagrabil in naju grobo potisnil iz trgovine. Potem, ko smo bile na pločniku, sem znanki dejala, da naj mu pove, da ga bom dala v plačala, čeprav je imel bazen sam v roki. Policaj nam je izročil prvotno blago, mi pa njemu manjšega. Mislim, da se s takim načinom ne privablja gostov v Zagorje. Hivaški turisti Marija Magaš Novo selo Rok, Čakovec Komu zvoni...? Kar nekaj časa je bil vTrbovljah, okoli loške cerkve - Sv.Miklavža, mir pred zvenenjem. Mir v naselju Kešetovo, del Loke, kakor v sami splošni bolnišnici! A od letos naprej, ko so v loški cerkvi v Trbovljah napeljali oz. uredili električno zvenenje, pa zdaj tega miru ni več. Dobro, naj zvoni (kakor do zdaj) ob 7 uri zjutraj ter ob mašah v nedeljo, a drugače naj bo mir. A ne! Vrli trboveljski župnik si je omislil, da mora zvoniti tudi zvečer in to okoli 21 ure! Le komu zvoni in zakaj? Ob 21 uri zvečer, ko smo mnogi, posebno pa starejši največkrat že v postelji. Da ne govorim, da je takoj pod loško cerkvijo splošna bolnica, kakor otroška bolnica in sem že slišal zelo veliko pritožb pacientov, ki jih zelo moti večerno zvonenje. In tudi po zakonu je hrup okoli bolnic prepovedan, oz.omejen! A na to se trboveljski župnik požvižga in ga ne briga, samo, da na ves glas zvečer (kakor velikokrat čez dan, posebno popoldne, kar tako - brez veze) zvoni! In zato že zbiramo v naselju Kešetovo, del Lok,... podpise za peticijo, da se s tem zvenenjem v loški cerkvi preneha, oziroma, da se maksimalno omeji - da se zvoni samo lx na dan ob sedmi uri zjutraj ter ob maši. Saj je za tistega, ki živi v neposredni bližini loške cerkve, posebno v naselju Kešetovo, ta hrup zvenenja zelo neznosen in moteč. S peticijo bomo zahtevali, da se opravijo meritve hrupa, da se bo dokazalo, daje zvonenje preglasno, kakor se je to že ugotovilo pri zvenenju v župnijski cerkvi Sv.Martina v Trbovljah, kakor je moral župnik tudi v uri, kije v zvoniku te cerkve, popraviti, tako, da ni zvonila vsakih četrt ure, ampak samo na pol ure. Trudimo se, da bi s trboveljskim župnikom F.Mlakarjem o tem kulturno govorili, a se z njim to pač ne da! Kakor ne, na primer, če kdo potrebuje nujno pomoč v hrani, ker se je znašel na cesti - brez službe, ali celo družina, in da pridejo v župnišče župnika prositi za hrano, jih le-ta zelo hitro odžene, ozmerja - in ostanejo brez pomoči! In še dosti je dokazanih "cvetk", ki govorijo o nekulturi, egocentričnosti trboveljskega župnika, kakor čedalje večje cerkvene samovšečnosti ter oblasti, ki si jo cerkev spet prisvaja in ji ponovno raste zelo "velik greben". S tistim - kaj boš ti, mi (cerkev) imamo zdaj ponovno oblast in lahko delamo, kar hočemo, tudi to, da v neposredni bližini bolnice zvonimo ob 21 h zvečer. In kakor jaz in moji sosedje verjamemo v pravni red države Slovenije in verjamemo, da bo ponovno mir okoli loške cerkve v Trbovljah, ki ga ne bo obupno motilo kakor zdaj (z izživljanjem) obupno nenormalno glasnim zvenenjem v Loški cerkvi! In komu (se) zvoni? Nam na Kešetovem in v bolnici sigurno ne. Komu pa potem ? Damjan Volčič Kešetovo 41, Zagorske prireditve ob prazniku Občinske prireditve so trajale od 26.julija doT.septembra. Človek ob teh proslavah težko uskladi županove zgodbe o uspehu z izjavo g.Miroslava Štrajharja, direktorja Svee, ki jo je o zagorskem gospodarstvu izrekel 13.5.1997 vpričo predsednika Kučana. Dejal je: "V povprečju so v občini slabi rezultati". Število prireditev verjetno še ne more odločati katera od omenjenih trditev je pravilna. Sam program pa je kljub svoji obširnosti, še vedno pomanjkljiv, enostranski, zavajajoč, sad rdečih revirjev. 27,julija je bila v Kandršah predaja gasilskega vozila tamkajšnjim gasilcem. V resnici je omenjeno vozilo blagoslovil g. Janez Zaletelj, župnik z Vač. To je program zamolčal, hote ali ne, medtem ko je celo omenil ime ansambla. Isto se je zgodilo 2.avgusta 1997, v Kolovratu z vozilom, ki ga je blagoslovil g. Janez Selan, župnik iz Kolovrata, kar program ni napisal, namenoma ali nenamenoma. Najbolj verodostojno je bil zapisan program o gasilski cisterni na Lokah. Obveščen sem, da je 23.avgusta 1997, povabljen na Mlinše g. Janez Selan, župnik iz Kolovrata, da blagoslovi motorne črpalko, kar program tudi ni hotel zapisati. V času proslav občinskega praznika je škof blagoslovil orgle v Kolovratu, kamor je bil povabljen tudi g.župan. Prišel je le zastopnik občine. To seveda ni bilo vredno vključiti v program, ali vsaj omeniti, kakor, da v rdečih revirjih ni verujočih in je Cerkev ločena od občine. Zaenkrat omenjam le stvari splošnega značaja, brez posameznih in osebnih zadev. Na občinskih proslavah, pa tudi sicer bi si želeli župana, ki bi bil za vse, ne samo za nekatere. Na privilegije pri tem sploh ne mislimo. Takrat bi bila zgodba o uspehu, brez Drnovškove kopije, če že ne resnična, pa vsaj veliko lepša. Jože Čampo, Kisovec Zagorska noč?! V soboto, 9. avgusta, točno na praznik občine, je potekala prireditev "Zagorska noč". Ni kaj, organizatorji so se potrudili, a so vseeno pozabili (namerno ali pa mimogrede) na nekatere malenkosti. Nastopala sta dva ansambla: Slapovi pri tržnici in Čuki pri domu LO. Slapovi so zabavali starejšo publiko, Čuki otroke in njihove starše; tistih, ki so zabave najbolj potrebni, najstnikov, pa je bilo le za vzorec. - Prva malenkost. Še vedno sem pri Čukih in Slapovih. Ne vem, ali je zgrešeno ime prireditve... Zagorska noč. Vse je bilo zagorsko, le glasba ne. Mar zagorski glasbeniki niso tako dobri, za takšno "vele" prireditev, kot je potekala tisti večer; mar ne bi bilo dovolj ljudi? V Zagorju smo glede glasbe dobro podkovani, našlo bi se kaj za starejšo publiko, najstnike, otroke,... Ampak ne, postaviti se je treba z bolj prestižnimi (bolj dragimi) imeni... - Druga malenkost. Postrežba. Jasno je bilo videti, da ljudje, ki so nam stregli niso bili ustvarjeni za to delo. Ampak, da naročiš oro + refošk (bambus ali miš maš) in dobiš kokto + merlot, pa preseže vse. Mogoče je bil to edini primer, toda... - Tretja malenkost. Promet. Dva pločnika in park, po katerem so se valile množice ljudi. Vsake toliko časa pa je mimo pridivjal kak avto. Ali ne bi bilo bolj primerno, da bi se glavna cesta na C. Zmage tisti večer zaprla? Obvoz bi bil lahko po Prešernovi cesti, ali pa čez Okrogarjevo kolonijo. Prav tako je v množico ljudi (pri domu LO) pripeljal kak avto (dovoz pijače). - Četrta malenkost. Tu je še ena stvar, ki mi je padla v oči. Sicer ni v sklopu prireditve Zagorska noč, toda je prav tako pereča. Dan prej, v petek, je bila otvoritev steklarske razstave, kateri je bil priložen prospekt Zagorsko steklo. Prospekt je čudovito oblikovan in tiskan, a v Ljubljani. Zakaj ne v Zagorju, ali pa vsaj v Zasavju? Toliko oblikovalcev je, toliko tiskarn,... No večer pa le ni bil tako črn... Čakali smo do polnoči... ognjemet, seveda. Bil je čudovit. Zanese te tja, nekam, v svet iluzij in vseh dobrih stvari, v katerem smo živeli vseh 701 sekund. Zagorjanka (naslov v uredništvu) Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 INTERNET V ZASAVJU Povezava preko klicne linije - fizične osebe * samostojni uporabniki brez lastne poddomene Povezava preko klicne linije - pravne osebe * samostojni uporabniki z lastno poddomeno v tref.so ali si World Wide Wed Izdelava in objava vaših strani Izdelava On-line prodaje preko Interneta Nudimo vam fax modeme: ZOOM, SPORTSER, COURIER, MOTOROLA, CARDINAL, ZYXEL. Za vse podrobne informacije smo vam na voljo od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. V okvirju letošnjega občinskega praznika so v četrtek, 07.avgusta otvorili razstavo o razvoju steklarstva v Zagorju. Prekrasni eksponati so razstavljeni v avli KC Delavskega doma Zagorje do vključno 15. septembra. Razstavo je pripravil KC Delavski dom Zagorje s pomočjo Občine Zagorje ob Savi in drugih sponzorjev. Največja zahvala zato, res ogleda vredno razstavo, pa gre prof. Nandetu Razboršku. Pri postavitvi sta mu pomagala akad. slik. Nikolaj Beer in Samo Šiles, izdan pa je bil tudi katalog Zagorsko steklo. Steklarstvo seje v Zasavju začelo razvijati v 16. stoletju in se razvilo v eno pomembnejših industrijskih panog. Nekatere najdbe sicer dokazujejo, da so na naših zasavskih tleh steklo uporabljali že v železni dobi. Oziroma so se z njih krasili, saj so v grobiščih v Strehovljah in pod Ocepkovim hribom našli ogrlico in obeske pri uhanih. Največ steklarn je bilo na Pohorju in na Kozjanskem, pa tudi v Zasavju. In tudi v Zagorju. Zaradi Steklarne v Hrastniku marsikdo ne ve, da so tudi naši predniki znali izdelovati izdelke iz stekla. Tam, kjer je bilo dovolj gozdov, je bilo tudi dovolj steklarn, saj je bil les pri proizvodnji nujno potreben. Kot vse drugo, je tudi tehnologija dočakala svoj napredek in steklo ni več služilo le kot umetniški okras, ampak kot izdelek za rabo v vsakdanjem življenju. Proizvodnja se je namreč pocenila. In kdaj smo Zagorjani dobili prvo steklarno ? Leta 1804. V idrijskem rudniku so pridobili dva živosrebrna izdelka, ki ste uporabna v zdravstvu. Potrebovali so steklenice za sublimiranje in si v ta namen postavili steklarno v naši občini. Takrat smo še imeli dovolj premoga in drv za kurjenje talilnih peči, izdelke pa je do Idrije "ponesla" Sava. To pa je postalo predrago in tako so steklarno prodali. Kupil jo je J.B.Schvvarz, spremenil proizvodnji program, izdelke pa poslal na deželno industrijsko razstavo v Celovec. In, kot smo tudi danes navajeni, so tudi takrat tovarno zaprli. Leta 1943 pa sojo preuredili v cinkarno. Da pa so bili zagorski steklarji res česa vredni, dokazuje dejstvo, da so leta 1861 v Toplicah postavili novo steklarno, ki se je bohotila z najnovejšo opremo. Tam so izdelovali navadno, polbrušeno, brušeno, brezbarvno, rjavo, ter zeleno steklo. Leta 1880 je Trboveljska premogokopna družba kupila tako premogovnik, kot steklarno, ki pa jo očitno ni preveč zanimala, saj je "počasi" hirala in leta 1928 umrla. Brezzaposleni steklarji so si delo našli v Hrastniku, Rogaški slatini in še marsikje. Po prodajnem katalogu iz 19. st. naj bi izdelovali le preproste steklene izdelke, vendar temu ni bilo tako. Pripravljale! razstave so naleteli na veliko zanimivih izdelkov. Veliko je tistih iz vsakdanje razstave in mnogo tistih, ki so bili namenjeni petičnežem in ljubiteljem lepega. Ogledate si lahko bogato brušene in fasetirane kozarce, čaše, kelihe in vrče, pa steklenice in bokale, okrašene z bogatimi motivi in portretnimi medaljoni. Ne manjka pa tudi preprostejših izdelkov, kot so strešniki, cvetlični lončki, stekleni možnarji, sodi in čebri, pa kozarci v obliki škornja ipd..Mojo pozornost pa je vzbudila steklenička za hranjenje dojenčka, pa sokolski vrček za pivo in okrasno jajce. Marsikaj torej znamo Zagorjani, vendar mnogo ne vemo. In marsikaj so znali zagorski steklarji, ki so se v 2. polovici 19. stoletje in v začetku "našega" tako izkazali. In vredno je pogledati, kaj vse so naredili. Bodite ponosni na njih in si oglejte razstavo, da vam ne bo žal. Petra Lipec Steklarsko razstavo so na dan otvoritve naznanili člani orkestra Svea. Nastop se je pričel ob 18.30 in trajal do 19. ure.Tako se je uradno odprla razstava, v spomin na steklarstvo, ki je bilo v Zagorju zelo dejavno. "SKRBIMO ZA OKOLJE, TER OHRANJANJE KULTURNE, ZGODOVINSKE IN NARAVNE DEDIŠČINE!" Pod 1206 metrov visoko Čemšeniško planino leži prijetna vasica imenovana Čemšenik. Okoli 1000 prebivalcev tega gručastega in okoliških naselji uživa to lepoto narave in se lahko pohvali z mnogimi kulturnimi in zgodovinskimi zanimivostmi. Čemšeničani "negujejo zgodovino" in živijo danes. In pri takšnem življenju jim pomaga Turistično društvo Čemšenik. V nas živijo ideje in se vsak dan rojevajo nove zamisli. Polni smo jih, nekateri bolj, drugi manj. In ene od teh idej oziroma zamisli zaživijo, druge pa slej ko prej uvenejo. Odvisno od človeka, ki jih prenaša. V Čemšeniku so se mnogim vaščanom porajale zamisli o povezavi zgodovine s sedanjostjo in prihodnostjo. In ti ljudje so se povezali v turistično društvo, kije uradno "zadihalo" leta 1993, z željo, da uredijo okolje in izkoristijo, ter pokažejo vse, kar jim je dala narava in so zgradili predniki. Društvo je v "očiščevalnem" smislu nadaljevalo delo Odbora za okolje, ki je deloval v okviru Krajevne skupnosti in še danes poteka spomladanska očiščevalna akcija. Pohvale vredne in obiska tudi, pa so jesenske razstave, ki vsako jesen potekajo v čemšeniški osnovni šoli. Prva razstava je bila leta 1993 in sicer - sadja. Nadeli so ji naslov "V deželi Kranjski pa sadje zori”. V okviru te prireditve je potekalo predavanje, ki ga je vodil priznan strokovnjak s tega področja Jernej Črnko. Sledila je gozdarska in lovska razstava Tisti, ki ste si jo ogledali, pa ste lahko sledili tudi prikazu žganja oglja. Leta 1995 so potekale etnološke delavnice. Ni še izumrlo predenje, pletenje in ostale ročne "vragolije". Vsaj v Čemšeniku ne. Domačinke in domačini so to pokazali vsem domačim in tujim obiskovalcem, ki jih na teh razstavah ni malo. Med vikendom gre v večini za domačine in druge občane, razstava pa ponavadi poteka tudi na začetku sledečega tedna. Takrat jo obiščejo zasavski osnovnošolci in Čemšenik zapustijo z "enim kupom znanja" več. "Kulinarika skozi stoletja" je bil zadnji projektTurističnega društva Čemšenik. Gospodinje so skuhale jedi, katerih že ime nam je neznanka. Lahko pa ste izdelke tudi poizkusili in presodili ali so bolje jedli naši predniki ali bolje jemo danes. Zadeva je že utečena in tradicionalna, zato tudi letos ne bo drugače. Pripravili nam bodo Sadno - zeliščni sejem. Tako bodo kmetom ponudili možnost, da nekatere svoje izdelke tudi prodajo. Vi pa, da tisto kar vidite, tudi poizkusite in mogoče odnesete domov. Vse to bo potekalo 28. septembra. Zelja članov društva je združiti turizem in kmetijstvo. Pri razstavah, poleg članov društva sodelujejo tudi krajani. Druga, prav tako tradicionalna prireditev je Valvasorjeva pot. Ta pohod od Izlak do Čemšenika je letos potekal že petič, tako kot ponavadi, prvo spomladansko soboto. Tu dobijo možnost svoje pridelke in izdelke prodati tudi kmetje. To lahko storijo na kontrolnih točkah, kjer popotnikom žigosajo kontrolne knjižice. In verjemite mi, da po tako dolgi poti prija pristna domača pijača in jedača. To leto so pohod popestrili še z raziskovalno nalogo. Popotniki so morali ugotoviti kje se nahajajo ipd. V Čemšeniku spodbujajo pohodništvo in imajo raje, da obiskovalci pridejo peš, kot da prihrumijo z avtomobili in onesnažujejo že tako okrnjeno naravo. Velik projekt, ki je že "pod kapo", je bila izdaja brošure "Čemšenik", ter razglednice te prisrčne vasice. Na dvanajstih straneh je opisan kraj Čemšenik, knjižica je popestrena s prelepimi fotografijami in z Bardorferjevo pesmijo Čemšeniška. Lansko leto so postavili tudi smerokaze, ki počasi dobivajo svoje "brate". Ogromnoje okoliških naselij (Brezje, Dobrljevo, Jesenovo,....) in ogromnoje poti, ki vodijo do tja, zato so predvsem tujci zmedeni, a jim simpatični smerokazi pomagajo na pravo pot. Pomoč nudi društvo tudi pri organizaciji drugih prireditev. Tako so pomagali pri prireditvi, ki je potekala ob 400 letnici župnije in 700 letnici pisne omembe kraja. Tudi v mladih so vzbudili željo po sodelovanju v društvu.Tako imajo Podmladek turističnega društva Čemšenik, ki ga vodi predsednica Greta Pregrad. Sodelujejo tisti, ki še obiskujejo čemšeniško štiri-letko, pa tudi drugi mladi. Kar tako naprej. Brez slabe vesti lahko rečemo, da je turistično društvo zelo aktivno in da kvalitetno skrbi za "okolje, ter za ohranitev naravne, kulturne in zgodovinske dediščine", je na koncu našega pogovora, za piko na i, dodala Slavi Fakin. Petra Lipec z nJnc uf; olisija zvestobe Neprestan kompromis med željami in realnostjo ni ravno pozoren na zvestobo, saj se tako ne razbohoti egoizem, s katerim se je tako prijetno vživeti v koristoljubje. In menda se ni čuditi tudi povsem praktični potrati zvestobe kot produktom nekogaršnje lenobnosti. Ali tudi zvestemu oporekanju, ki konstruktivno buri duhove. Zvestoba kot nekaj samoumevnega, ki vsakdanji ne pomeni, da ni nič novega pod soncem, pridoda k bogatejšim medsebojnim odnosom. Naloga, ki si jo zada, je bodisi pozitivno usmerjena, bodisi gre za nelagodje, ki zvesto sledi obrazcem, ki zagotavljajo kakršnokoli uspešnost. Kajti ugodje zvestobe ni le v pripadnosti, temveč tudi v obilju sodelovanja. Razpoznavnost zvestobe se sicer kaže v ustaljenih navadah in razvadah, kot tudi v privrženosti in hlepenju. Ampak ostati zvest interesom, okolju, soljudem terja venomerno preskušanje odločnosti. Zvestoba je pač 'proba', ki utrjuje vzore in napore ter vnaša zaupanje, kjer je strah izničil ljubezen. In upati na zvestobo je kdaj tudi izziv, z dosti tveganja. Teku in foto: Petro Radovič Gorazd Gabrič, zidar iz Drbovelj: "Zvestoba mi ne pomeni veliko, saj se dostikrat izkaže kot vsiljena zadeva. Zato sem za prostovoljnost. da se vsakdo sam odloči, če bo zvest. Saj zvestoba, ki je dogovorjena, niti ne funkcionira prepričljivo. In zaradi zvestobe je največ prepirov. Če bi bili z.zvestobo manj obremenjeni, bi bili ljudje morda bolj zvesti." Remi Sadiki, samostojni podjetnik iz Trbovelj: "Zvestoba je vse in je rezultat vsega, da je človek lahko uspešen. Zvestoba je prostovoljna zadeva in predvsem pomeni, da si odgovoren tudi do sebe. Kajti če sebi nisi zvest, le kako boš drugim. Moti me pa, če se prijatelji okoristijo in te ogovarjajo ter s tem porušijo načrte." Jani Podbevšek, gradbenik iz Trbovelj: "Ogromno mi pomeni zvestoba. In zvestoba je, da držiš besedo, /polniš obljubo, uresničiš dogovorjeno stvar. Joda najprej mora biti človek zvest sebi, daje lahko tudi drugim." Robert Goršek. dijak iz Zagorja: "Hja, zvestoba je kar važna. Tudi do šole, seveda. Dobro pa je, če gre za obojestransko zvestobo. Zvestobe ne pogrešam. Ne maram pa prisiljene zvestobe, kajti, kar je prisiljeno tudi ni iskreno." Poldka Mandelc, urarka iz Zagorja: "Zvestoba je vse. In sicer zvestoba službo, možu, prijateljem. Priznam, da sem rada zvesta vsemu in tega ne jemljem kot prisilo. Moti me pa, da če preostali jemljejo zvestobo prenalahno, da jim to ni vrednota." Laura Rakib, študentka iz Zagorja: "Zvestoba kot beseda sicer obstaja, ampak opažam, da nima takšne vrednosti, kot včasih. Zalo zvestobo tudi treti ram drugače. kot jo pač vsi okoli mene. Sicer pa sem zvesta vsem tistim, ki so tudi meni zvesti. In v enaki meri sem zvesta tudi staršem, psu, interesom, kakšni ideji ali morda materialnemu. Važno je, daje zvestoba obojestranska." Frančiška Jazbec, upokojenka iz Zagorja: "Zvestoba pomeni mir. Če je zvestoba, potem je tudi prijateljstvo, sedaj pa je ogromno prepirov. Zvestoba, če ni hinavska, mi veliko pomeni in sicer do prijateljev, družine, na vseh področjih." TRBOVLJE Petra Radovič Pogrešate zasebnost? Sodoživljanje ni nujno duhovita zadeva. Pove sicer dosti o človekovem odnosu do podrobnosti, sprosti tudi obilo domišljije, vendarle ljudi na nek način obvaruje pred življenjskimi izkušnjami. Upoštevaje dnevna dogajanja se sicer vesčas istovetimo s filmi, knjigami in morebiti je celo znanec napolnil dan s svojimi izvrstnimi vtisi iz kakšnega potepanja, da navda s hrepenenjem po tovrstnem tveganju. In ker čustva človek težko pusti ob strani, so življenjske pustolovščine vredne debat. Ugotavljajo sicer, da se slednjim povprečen svetovljan izogne v širokem loku. Ne zato, ker menijo, da jim življenje ne prizanaša, ampak ker rajši sodoživljajo ter se s tem ne izpostavljajo napetostim, ki jih terjajo odločitve. Morda celo osrečujoče. Kajti doživetja so življenje, pravijo. Formalno nekaj drugega pomenijo prijetne in neprijetne strani dogodkov. Kot ulita predstava je obveljalo prepričanje, da imajo ideali določeno prednost. Kot da ni ž.e dovolj idolov. In podobno, kot se izmenjujeta dan in noč, so prijetnosti posvečene utrjevanju okusa in hotenj. Medtem ko so neprijetnosti volji do sreče, saj je na preizkušnji sprijaznjenje, ki daje dovolj opravka v smislu: Če smo stremeli k napačnemu, kako izvabiti iz neuspeha najboljše. Koristi so pač gibalo življenja. In kakšni uspešneži bi lahko povedali, čemu vse so se odpovedli, da so uspeli recimo v poslovnem življenju. Sestavni del uspešnosti so sicer porazi, ki nekako ponotranjijo človekove težnje, vsaj glede na to, da se v večini pehajo za povsem malenkostna odobravanja. In navsezadnje se jim izmuzne, dotlej vnemar puščajoča, zasebnost, ki je pač prijaznejša v soodvisnosti totalne uspehaželjnosti. Toda problem ali zgolj namig, ki ga pojmujejo kot predanost, so nekateri označili tudi za dejanje istovetenja z nečim. Izkazalo se je namreč, da v nekaterih primerih celo sodoživljanje prakticirajo kot tekmovalnost, kjer se istovetijo z. dejstvom, da bodo osebno ogromno zamudili, če ne bodo nizali uspeh za uspehom. Kar nenazadnje pomeni, da bodo postali budni za vsakdanjo skrivnostnost, nekogaršnjo prijaznost, neizmernost gora šele, ko bo to na lestvici popularnih vsakdanov. In kot gredo refreni pri popevkah najbolj v uho, je tudi zasebnost vse bolj le sredstvo za življenje v skupnosti, namesto, da bi osmišljala posameznikovo intimno srečo. Sleherno sicer ni na seznamu pogrešanih, ker pozabe z vetrom vred odnašajo stvari, ki so lepšale naš včeraj, ko še nismo pripravljeni na izzive jutrišnjika. Ko se ni zdelo, da je včerajšnjik tako krhek in se tako zlahka sprijazni z. novostmi. In da tako ležerno komunicira s časovnostjo ter razblini nebistveno v olajšujoč smeh. Da tudi zasebna sfera sodoživlja vedno nove vrednote - bodisi v razmislek ali zanimivo doživetje. Boštjan Grošelj Kaj skrivajo oglasi? V oglasni rubriki tiskanih medijev opazite oglas za donosno delo na domu - polnjenje kuvert. Na določen naslov pošljete 2000 tolarjev, nakar dobite navodila za delo, ki razkrijejo pravi obraz, celotne oglaševalske akcije. Omenjena navodila, dopolnjena s prijavnico in obrazcem za posredniško naročilo, morate namreč, če želite zaslužiti, razmnožiti, nato date v časopisje podoben oglas, kot je pritegnil vas. Sledi čakanje na prijave. Ko se zainteresirani oglasi in vam pove svoj naslov, mu v izpolnitev pošljete prijavnico z. vašim naslovom, na katerega pošlje 2000 tolarjev ter izpolnjeno prijavnico inpraz.no kuverto z znamko, v kateri mu posredujete navodila za delo. Obdržite polovico denarja, ostalo pa shranite posebej do vsaj devetega vplačila. Denar nato skupaj s prijavnicami svojih strank in izpolnjenim posredniškim naročilom pošljete na naslov, napisan na posredniškem naročilu, očitno začetniku posla polnjenja kuvert. Dejstvo je, da ima največ koristi od celotnega sistema polnjenja kuvert njegov začetnik, saj se k njemu vrača polovica denarja celotne hierarhije. Vsaka nižja stopnja hierarhične lestvice prinaša manj, dokler čez nekaj časa ne pridemo v položaj, ko se na oglas nihče več ne odzove. Seveda lahko uporabimo zvijačo, zlasti učinkovito v začetni fazi delovanja sistema, tako da na posredniškem naročilu izbrišemo naslov začetnika in ga nadomestimo s svojim. S tem bodo stranke naših strank polovico denarja namenile našim strankam, medtem ko ostala polovica ne bo prišla do začetnika, ampak do nas. Poleg tega, da obdržimo še polovico denarja naših strank V tem primeru je potrebna tudi velika mera sreče, kajti čim manj se jih sme spomniti naše zvijače. Zaradi možnosti takšnih zvijač zadeva lahko izpade povsem drugače, kot si je njen začetnik zamislil, čeprav ima ta vendarle najboljši izhodiščni položaj, saj upravičeno računa na nedotaknjeno tržišče za tovrstno ponudbo, kar v praksi pomeni, da bo pridobil največ strank. Vsekakor pa je problematična vsebina oglasa, ki obljublja velik zaslužek kljub spoznanju o omejeni uspešnosti posla, kajti vsa stvar ne more trajati v nedogled, kot smo videli malo prej. Vendar se tisti, ki hoče hitro in enostavno priti do denarja, najbrž, ne sprašuje kaj takega. V njem prevlada pohlep nad pametjo, zagrabi torej vabo oglaševalcev, z.ato ujet v mrežo preprostega zaslužka na koncu lahko razočarano ugotovi, daje klavrno nasedel, a po toči zvoniti je prepozno. V obdelanem primeru si ob najslabšem izidu ob 2000 tolarjev, bistveno večja pa je izguba pri vlaganju v podjetja, ki se ukvarjajo z. igrami tipa "catch the cash". Vemo tudi, v kakšne skrajnosti lahko gredo razočarani udeleženci, ki so lahkomiselno računali na raj na zemlji. Pohlep je ena tistih značilnosti človeške narave, ki predstavlja najmočnejšega aduta številnih oglaševalcev. Obstaja še cela vrsta človeških slabosti, izkoriščenih s strani oglaševalcev, saj precejšnjega dela ogromne množice oglaševanih stvari in storitev sploh ne potrebujemo. Toda prav "nepotrebno", a hkrati tako privlačno, se prodaja za med. Mnogi tudi mislijo, da ni nič slabega, ujeti se v takšno zanko, pomembno je le ohraniti občutek za pravo mero. Vendar se ta miselnost pogosto izkaže kot dvorezen meč, saj se, pohlepnost je dober primer, človek velikokrat ustavi šele, ko je že prepozno. Če bi našteli vse nagrade, ki jih je doslej požel grafični oblikovalec, scenograf in slikar Matjaž Vipotnik, bi vseeno povedali premalo o vizualni kvaliteti njegovih del ter njihovi sporočilni formi in kulturni dovzetnosti. Pravzaprav tudi v primeru, ko bi se poslužili gledaliških ustvarjalcev, s katerimi je soustvarjal intelektualno ozračje slovenske prestolnice, ne bi zaobjeli utripa družbe in časa, v katerem je komuniciral z raznovrstnim okusom naročnika. Vendar se oblikovanja ne loteva na prvi pogled, ampak skuša grafično oblikovanje vzpostaviti kot sugestivno, plemenito in prepoznavno. K najdevanju estetike v vizualni identiteti pa je vztrajal že za časa pesnikovanja svojega očeta, pokojnega Zagorjana Ceneta Vipotnika. In današnji eden vodilnih slovenskih oblikovalcev, ki s simbolno govorico součinkuje tukajšnjo kulturno sfero, ima rad tudi preproste stvari v življenju. Ali vas je k oblikovanju navdihnil očetov pesniški svet? To ravno ne; res pa je, da je bil moj oče intelektualec starega kova in torej duhovno zelo vsestranski. Njegovo področje je bila sicer literatura, vendar je živo sledil razvoj vseh umetnostnih tokov. Tako sem bil tudi jaz deležen marsikaterega podatka oziroma informacij iz sveta likovne umetnosti. Oče je zelo natančno in poudarjeno ločeval kunsthistorične teze od svojega osebnega videnja fenomenov slikarstva, kiparstva ali arhitekture. Rekel bi, da je bolj zaupal svojemu občutku, kot pa etabli-rani teoriji. Poleg tega je bila naša hiša nenehno polna prijateljev, ki so bili vsi po vrsti zanimivi in duhovno bogati ljudje. Morda vam je katera od pesmi še posebej všeč? Všeč mi je kar nekaj očetovih pesmi, za današnji čas je morda najprimernejši moto k ciklusu Pusta zemlja: V svetlobi, v senci menjajo obraz/ stvari sveta:/ najlepša vigred sleče rosna čuda,/ a česar ne zamete zimski čas,/ kar sije venomer kot draga ruda,/ je luč srca. Ste otroštvo preživeli v Zagorju? Ne. Živeli smo v Ljubljani, pač pa sem prihajal v Zagorje na počitnice. Tam sem imel namreč dve stari mami in dva stara očeta, enega strica in množico tet. Tudi moja mama je bila Zagorjanka. Pisala se je Ranzinger. Kaj je v tistih časih pomenilo za vas oblikovanje? V tistem času sem predvsem veliko risal in tudi kiparil. Nekega dne me je oče odpeljal v atelje svojega prijatelja, kiparja Stojana Batiča. To je bilo zame zelo odločilno, saj sem po tem kar nekaj let prenašal glino. modeliral, se naučil modeliranja, spoznaval materiale in postopke. Mnoge izkušnje iz kiparske delavnice so mi kasneje pomagale razumeti svet grafike. To je bil čudovit čas; Stojan ni bil le moj učitelj; bil je tudi moj prijatelj, tovariš in zaveznik. Tudi potem, ko sem odšel na študij v Milano, sva s Stojanom Batičem ohranila intenzivne odnose in resnično veliko prijateljstvo, ki traja še danes. In kaj bi dejali o sodelovanju z založbami? Sodelovanje z založbami je zelo formalno, razen seveda v primerih, ko opravljam tudi funkcijo Art direktorja. Pač pa je sodelovanje z avtorji največkrat zelo intenzivno. To je tudi logično, saj so ljudje, ki pišejo knjige, nekako blizu moji dejavnosti; zanimivi sogovorniki, ljudje iskanj, nekonformisti, posebneži, tudi ludisti. Je oblikovanje tudi manipuliranje? Lahko je, vendar je to stvar etične opredelitve posameznega ustvarjalca. Tudi oblikovanje ima svoje bazične filozofe in tudi ideologe. Vsi so si enotni le v eni pomembni postavki: oblikovanje naj bi bilo namenjeno vsem ljudem - torej čim širšim in kar najbolj različnim družbenim slojem. Ste še vedno art direktor založbe VVeiscr, ki je v letu 1990 prejela avstrijsko državno diplomo za najlepše oblikovanje knjig? Ne. Z založbo Wieser sem prekinil sodelovanje prav pred kratkim. Mislim, da jo mora založnik temeljno reorganizirati -postaviti stvari na svoje mesto ali pa ukiniti. Improvizacija v založbi Wieser je namreč dosegla svojo kotraproduktivno fazo, ki kliče po novem konceptu vodenja in predvsem po profesionalizaciji. Bili so tudi nekateri objektivni razlogi stagnacije - rekel bi zunanji dejavniki - vendar je to nebistveno. Tako kot človek posameznik, mora tudi podjetje skrbeti za svoje dostojanstvo - še zlasti podjetje, ki nosi tvoje ime. Pri katerih svojih izdelkih ste bili še posebej zadovoljni s svojim delom? Kar nekaj jih je. Z veseljem sem postavil in do konca razvil vizualno identiteto Slovenskemu mladinskemu gledališču. Trenutno vodim projekt redesigna vizualne identitete SNG Drama, pripravljam koncept neke nove revije, zaključujem celostno grafično podobo Slovenske tiskovne agencije. Intenzivno sodelujem z norveško založbo Sypress Forlag, ki se zelo hitro razvija v uspešno evropsko založbo. Vse njene izdaje načrtujemo v našem biroju in večinoma tudi tiskamo v Sloveniji. Kaj sicer menite o slovenskem oblikovanju? Menim, da je slovensko oblikovanje ena od dejavnosti, ki bi lahko bila slovenski dirkalni konj. Toda to so že problemi, Matjaž Vipotnik - kulturni plakat. povezani s širšo družbeno in politično klimo pri nas. Žal se naši politiki, bolj kot na koncepte razvoja in dejanske potenciale Slovenije, zanimajo za svoje reitinge, tenis in golf. Seveda so med njimi izjeme, vendar je njihova pozicija prešibka, da bi lahko prišlo do konstruktivnega premika. Problem je tudi drastično neupoštevanje slovenskih razumnikov oziroma odrinjenost intelektualne elite iz krogov odločanja. Samo poglejte naše poslance, njihovo kulturo dialoga in njihove dejanske interese. Pravzaprav jih zanima samo ena stvar in ta nima nobene zveze z našimi razvojnimi potenciali. In katera stvar je to? Tista, ki so si jo sami sebi odmerili kar v nemških markah. Vas "delo brez urnika", kot temu pravite, kdaj utesnjuje? Ne. Takšno delo me sicer včasih utruja, vendar me veseli in zanima, nikoli pa utesnjuje. Bi rekli, da ste bili za svoje delo dovolj nagrajeni? Načelno, da. Res pa je, da še vedno polovico projektov naredim gratis ali za simbolično ceno, vendar ostaja ta odločitev stvar moje presoje. Ali oblikovalec bolj kulturnih sfer težje poslovno uspe? Kultura je predvsem finančno zelo omejena, zato oblikovalec, ki deluje na tem področju nima enakih možnosti kot tisti, ki dela v uspešnem gospodarstvu. Poglejte samo vizualne komunikacije v današnjem urbanem prostoru. Jumbo plakate si privoščijo samo bogati, torej Mobitel in Coca Cola. Kulturni plakat je že s svojim mini formatom izločen. Postal je znamkica. Gre seveda za objektivno stvarnost, povezano s številčnostjo naroda. Naše knjižne naklade so majhne in torej drage. Takšne bodo tudi ostale, torej tržno nerentabilne. Ker ste oblikovali mnogo gledaliških plakatov - ali tudi sicer radi zahajate v gledališče? Da, rad grem v gledališče, in tudi sicer se bolj družim z gledališčniki in literati kot pa z likovniki. Kakšen odnos imate do dizajna - delate hitro ali s premislekom? Oblikovanje je kreativni proces. Tako kot ostale človeške dejavnosti, ne prenese improvizacije. Ima svojo fazo analize in sinteze in to zahteva svoj čas. Včasih oblikovalskemu izdelku vdihnemo še nekaj več, tisto, kar kot pajčevina povezuje intenzivnost sporočenega. Nekateri to označujejo s pojmom umetniške komponente. In kako pomemben se vam nasploh zdi element vizualnosti pri komunikaciji? Živmo v svetu vizualnih komunikacij, v nekakšnem slikovnem svetu simbolov. In vizualnost je komunikacija, to je alternativni jezik, ki ga razume cel svet. Imate radi naravo? Zelo. Vendar nimam enosmerne afinitete do določenega tipa pokrajine. Rad imam mile istrsko-kraško-provansaljske pejsaže, vendar me enako intenzivno razburja samotna odmaknjenost Trente. Torej tudi divje in mogočno. In kakšne ženske so vam všeč? Všeč so mi povprečne ženske, torej lepe in pametne. Ampak šalo na stran - pravzaprav nimam afinitete do določene barve oči ali las. Mislim, da tudi žensko lepoto sestavljajo notranji in zunanji fluidi. Kdaj se najbolj sprostite? Takrat, ko sta moj duhovni in fizični svet v ravnovesju. Recimo temu - v dobri družbi na Minosovi Kreti. Ali z navdušenjem opazujete reklamne plakate za kakšne izdelke? Z navdušenjem seveda ne. Večina reklamnih sporočil je še vedno banalnih in likovno nedodelanih. Kljub temu pa so ogledalo časa, v katerem živimo. Očitno se tudi naš življenjski prostor, kjer danes znova prevladuje potrošniška mentaliteta, ni sposoben otresti agresivnega prodiranja kapitalskih interesov in njihovih stranskih učinkov. Ti se kažejo predvsem v spremenjenih razmerjih med duhovnimi in materialnimi potrebami človeka. In v spremenjenih vrednotah - v zmagi pragmatičnosti in v pomanjkanju kontemplativnega notranjega sveta današnjega človeka. Kajti, kapital ima moč prevzgoje, torej da prevzgaja okuse, principe, mnenja, hotenja, potrebe. Ste si v življenju prizadevali izživeti svoje sanje ali vas bolj inspirira realnost? Področje, s katerim se ukvarjam, je neizčrpni vir proučevanja, je živa snov, ki se spreminja. Tudi zato me zelo privlači in zadovoljuje. To je svet, kjer se pogovorni jezik spreminja v znakovni svet simbolov in s tem postaja večplasten, sugestivnejši, bogatejši. Spremljate tudi trende na področju dizajna v tujini? Vsekakor. Sicer pa sem tudi sam kreativno prisoten izven Slovenije. Približno polovico projektov načrtujem in realiziram v različnih evropskih državah. Kaj pa družini - se utegnete posvečati? Trudim se. Živim s partnerico, ki je tudi sama zelo aktivna poslovna ženska. Zato pri nas doma marsikdaj vladajo nekakšne posebne razmere. Mislim pa, da pri partnerskem sobivanju ne gre toliko za to, koliko časa preživiš skupaj, pač pa bolj za kvaliteto in intenzivnost odnosa. Petra Radovič (Marko in Anita, Plesni klub M) Marko in Anita sva se že pred petimi leti odločila, da popeljeva slovenski rock and roli na vrh in tako simbolično na slovenskem vrhu Triglavu narediva pravo rock and roli salto. Leta 1992 sva se po povratku iz treningov na Floridi povzpela na Kredarico in se udeležila akcije Slovenski vrh na slovenskem vrhu. Na prireditvi najuspešnejših podjetnikov Slovenije sva imela nastop in naslednji dan naj bi se povzpela na Triglav in tam naredila salto. Vreme v nedeljo je bilo zelo deževno in salta je tako ostala na Kredarici -tik pod vrhom. Najina obljuba pa je ostala in v teh letih sva Plesni klub M in najine najuspešne reprezentante rock and roll-a pripeljala tik pod vrh svetovne plesne elite. Najini pari so posegali visoko, še višje, a na vrh še niso prišli. Damir in Barbara sta priplesala do petega mesta na svetovnem prvenstvu, Janez in Tanja pa sta stala na stopnički za tretje mesto na Evropskem prvenstvu za mladince. Na stopničke smo se torej že povzpeli in nato sva modrovala takole:"Morda morava narediti obljubljeno salto na Triglavu in uspelo bo tudi najinim plesalcem." Zopet sva se odpravila na Kredarico, spremljala pa naju je naša Hip Hop skupina. Najprej smo imeli kratek plesni program za direktorje najuspešnejših slovenskih podjetij, medtem, ko smo se naslednji dan v izjemno lepem vremenu povzpeli na Triglav. Na poti smo srečali predsednika Slovenije Milana Kučana, ki nam je (Plesnemu klubu M) zaželel veliko plesne sreče in nama tudi varno salto na Triglavu. Salta je uspela in upava, da nam bo v prihodnjih letih uspelo pripeljati vsaj en slovenski par na plesni vrh. Že jeseni bo nova priložnost, saj plesni pari odidejo na Evropsko prvestvo in v reprezentanci imava tri od šestih parov. V mesecu avgustu Plesni klub M prične s pripravami in če bo vse po sreči, se vam javimo iz Evropskega prvenstva z novimi uspehi. Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20.iuliio2/c; 1410 ZAGORJE OB SAVI tel.:(0601) 64.250,64-l66;fox.:(0601) 64-494 ZASAVC d.o.o. objavlja RAZPIS za honorarno novinarsko delo v splošnem in športnem področju. K sodelovanju ste vabljeni vsi, ki imate vsaj malo novinarskega znanja, ste splošno razgledani in obvladate novinarsko delo ter delo z računalniki. Zasavc bo vaše prijave z navedenimi osebnimi podatki, telefonsko številko in kratkim življenjepisom, sprejemal na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje, s pripisom; "za novinarsko delo". Zasavc d.o.o. Če se peljete po cesti iz Mlinš proti Moravčam, se vam bo oko prav gotovo vsaj za trenutek ustavilo na veliki hiši, na levi strani ceste, z napisom Mlin Rotar. l\i že nekaj stoletij predelujejo moko, ajdo, ješpren,... In če si boste hoteli mlin pobliže ogledati, vam bo prijazni gospodar Franc Rotar prav gotovo z veseljem ustregel. Rotarjev mlin je star že nekaj stoletij. Preden so ga v tem stoletju prevzeli Rotarji, ga je imela v svojih rokah družina Cirar. Prvotno se je mlinu reklo Šparlekov mlin, nato pa se je pojavilo ime "Mehktajner," katerega poreklo še do danes ni znano. Da je mlin že zelo star, pričajo kamni, ki so jih izkopali pri prvi obnovi mlina leta 1965, ko so iz temeljev izkopali dva "kladva", kamna za meljenje kaše in ješprena. Iz temeljev je izkopano tudi rimsko kamenje, ki se je nahajalo v jamah, širokih okoli 30 centimetrov, a se točna starost tega kamenja vse do danes še ni ugotovila. Vsekakor pa je mlin star vsaj okoli 200 let. Takole na prvi pogled se vam mlin prav gotovo ne bo zdel star niti pet let, to pa zato, ker je fasada na mlinu stara komaj eno leto in daje mlinu prav prijeten videz. Mlin je sedaj v fazi obnove in ker je gospodar Franc uvidel, da za mlin ni potrebno veliko prostora, bo pol mlina preuredil v stanovanjsko hišo, medtem, ko bo ostala polovica še naprej zvesto služila svojemu namenu. V času zmernega dežja na mlinu deluje samo en kamen, medtem, ko v primeru večjega deževja delujejo tudi trije in sicer tim. "beli in črni kamen". V današnjih časih se v mlinu predeluje ajdo, ješpren, kašo,... Rotarjev Franc pravi, daje to v dandanašnjih časih bolj malo, zato se bo predelovalna dejavnost morala razširiti in najprej naj bi začeli predelovati tudi koruzo. Rotarjevi mlin "remontirajo" vsako leto, ker se tekom predelave nabirajo "valjčki" in je zato mlin potrebno očistiti, da bo še dolgo služil svojemu namenu. Veliko denarja prihranijo s tem, da remont delajo sami. Vendar pa se ne more varčevati z denarjem, če je npr. treba zamenjati kakšen ležaj, kajti brez tega pa mlin prav gotovo ne bi deloval dolgo časa. Vsekakor pa so dobrodošla pomoč pri predelavi mlina otroci. Franc pravi, da se za bodočnost mlina ne boji, saj imajo nekateri že izobrazbo, s pomočjo katere naj bi se tradicija Rotarjevih nadaljevala. Na to, da sta z ženo Marijo (ali Marinko, kot jo kliče mož) vzgojila sedem otrok, ki jima pomenijo največ na tem svetu (sinovi Janez, France ml., Gorazd, Peter in Pavel ter hčeri Marija in Alenka), je Rotarjev Franc zelo ponosen in pravi: "Treba se je zavedati, da so otroci veliko bogastvo in da jih je treba hraniti, obleči, jim nuditi izobrazbo in še kaj. Otroke ne moreš "obesiti" drugim in iz njih narediti socialni problem. Z ženo sva trdo delala, da sva jim lahko nudila, kar sva jim. Resda niso imeli venomer vsega, kar so želeli, ampak tudi prikrajšani niso bili. Gledati je bilo treba, da je bilo doma vedno tisto najosnovnejše in tudi za šolo je vedno moral biti denar pri hiši. Jaz sem se vedno trudil biti pošten, če sem bil, o tem sam ne morem sklepati. To bodo povedali drugi." Rotarjevi imajo vsak dan vsaj nekaj gostov pri mlinu. Bodisi, da so nekateri prišli po moko, bodisi, da želijo nekaj zvedeti o mlinu, dejstvo je, da pri njih ni nikoli dolgčas. Pa da bi jim mlin služil še dolgo let! Pa srečno, Rotarjevi! Tekst: Peter Motnikar Foto: Irena Ravnikar - Hriberšek Kdo ve kolikokrat ste se že peljali ali hodili po cesti na Prvine mimo Lovskega doma pod Prvinami, pa nikoli niste pomislili, da bi morda lahko načrtovali postanek tudi tu. Pa vam svetujem, da to storite, dom je namreč odprtega tipa. Ne bo vam žal, ne nazadnje tudi zaradi lepega razgleda s terase. Dom je last LD Cemšenik, oskrbuje pa ga Stane Hriberšek. Ko sem hotel napisati, daje gostilna, me je jadrno popravil, češ, daje okrepčevalnica. Torej: OKREPČEVALNICA LOVEC -LOVSKI DOM POD PRVINAMI Odprtje vsak dan, razen srede, ko je zaprto, od 15. - 23. ure, ob petkih in sobotah pa do 24. ure. Ob nedeljah pa odpro že ob 10. dopoldne in gostijo do polnoči. Vedno vam lahko ponudijo lovski golaž, kadar je odstrel, pa lahko naročite divjega prašiča v golažu. Posebnost okrepčevalnice so srnjakovi zrezki v čebuljni omaki s kruhovimi cmoki, recept zanje nam je Stane zaupal tudi za vas: SRNJAKOVI ZREZKI V ČEBUUNI OMAKI 25 dag srnine nasolimo, popečemo, dodamo čebulo narezano na male kose, 4 zdrobljene brinove jagode, česen v prahu, lovorov list, malo marajona, šetraj, timijan. Dolijemo 1 del vode, 10-15 minut dišimo, pomokamo, dodamo pekočo mleto papriko, premešamo, zalijemo z vodo in še par minut dušimo. Serviramo in priložimo kruhov cmok. Seveda se ponudba s tem ne konča. Dobite lahko tudi postrvi na tržaški način, pražena flambirana jetrca.Ponavadi imajo dober domač teran, kamor sodi seveda tudi kak narezek. Vedno imajo suhe domače klobase, jeseni in pozimi pa tudi divjačinske salame. Posebno dobro pa pripravi oskrbnik "sirček na moj način" . Sir nareže na kocke, popopra, soli in dolije bučnega olja. Sicer pa pravi, da če ve za skupino do 30 ljudi (toliko jih namreč spravi v sobo), jim lahko pripravi kar želijo. MM OKREPČEVALNICA tevžc p®*-'*23'« E NED. ZDRAVILNE RASTLINE ŠIPEK Je do 3 m visok, bodičast grm. Najdemo ga med živo mejo, v gozdnih obronkih, posekah. Nabirajmo zrele plodove od septembra dalje. Podolgem jih razrežemo, posušimo na soncu ter še umetno na 40 stopinj C. Poleg črnega ribeza ima tudi šipek veliko vitamina C (100 g šipka vsebuje toliko vitamina C kot 1 kg limone), vitamina D in karotin. Šipkov plod brez semen uporabljamo v vseh oblikah- poparek, prevretek, prašek, sirup, marmelado, džem ali liker. Je odlično zdravilo proti glistam, želodčnim krčem in slabi prebavi. Če ga pravilno posušimo in shranimo, spomladi ne bomo imeli boljšega zdravila, ko je treba telo očistiti strupov, ki so se nabrali v organizmu preko zime. Šipek je tudi zdravilo za rahitis, predvsem pa je smrtni sovražnik skorbuta. V hladnih in vlažnih zimskih mesecih čaj iz šipka telo varuje pred prehladi, ker veča odpornost organizma proti raznim okužbam. Ugodno vpliva na nadledvične žleze, kjer nastajajo -življenjsko pomembni hormoni. Ta čaj naj še posebej pijejo starejši ljudje, ki jim prebavila ne vsrkajo zadosti količine vitamina C iz hrane.Pri doječih materah pride vitamin C v mleko in zelo dobro vpliva na razvoj dojenčka (Ašič). Šipkova tinktura krepi lasne korenine. Nasveti "naših mam" V liter vode stresite prgišče plodov in pustite vreti tako dolgo, da se voda napol pokuha, ali pa pustite 1 uro stati v kropu. Ta čaj je odlično diuretično sredstvo. (Messegue) Slovarček;KAROTIN- eden od rumenih pigmentov, potrebnih za nastajanje vitamina A. SONČNICA Pater Ašič pravi, daje sončnica doma verjetno v Mehiki.Cvete od junija do avgusta in je takorekoč znanilka poletja. Zori vse poletje do jeseni. Nabiramo cvetne liste in plodove. Cvetne liste sušimo ali namakamo v alkoholu za tinkturo. Iz plodov iztiskajo mastno olje. Čaj iz cvetnih listov mešamo z lipovim listjem in se odlično obnese pri vročičnih bolnikih in gripi. Lipovo cvetje krepi odpornost, sončnično pa znižuje temperaturo. Sladimo z medom. Učinkuje tudi pri influenci in pljučnici s temperaturo. Sončnično olje je primerno za tiste bolnike, ki ne smejo uživati živalskih maščob. Enako ga priporočajo pri jetrnih in žolčnih boleznih in pri čiru na želodcu. Olje je primerno tudi za masažo. Preženemo utrujenost iz bolečih udov. V kolikor sončnico ne uporabljate za čaj in olje, je sredi poletja pravi okras vašega vrta in tudi "zbirališče" za različne ptice, ki se s semeni sončnic hranijo. Slovarček; INFLUENCA-Akutna infekcijska bolezen, ki jo povzročajo virusi. Pripravil Igor Gošte ELEKTROELEMENT d.d. išče ustvarjalnega sodelavca za delo na področju MEDNARODNE PRODAJE Od kandidatov pričakujemo najmanj V.stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, obvezno aktivno znanje nemškega jezika ter obvladanje dela na PC. Zaželjene so delovne izkušnje na komercialnem področju. Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpeljevanju zahtevanih pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: ETI ELEKTROELEMENT d.d. Obrežij a 5 1411 Izlake Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 0601 74 112, int. 411. REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ d.o.o. Cesta zmage 35 b 1 41 0 Zagorje ob Savi BORZA POSLOVNIH PROSTOROV Borza poslovnih prostorov v občinah Radeče, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija še vedno deluje. Vse zainteresirane, ki nameravajo kupiti, najeti oziroma prodati ali oddati v najem poslovni prostor, pozivamo, da pokličete našo telefonsko številko 0601/68-333, 64-333, fax 0601/68-330 in nam sporočite vaš interes. Informacije o poslovnih prostorih posredujemo brezplačno. Hkrati prosimo vse, ki so prek naše borze poslovnih prostorov sklenili posel, da nam to sporočite zaradi ažuriranja podatkov. REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ d.o.o. J "Dom Ofesietmz- Cesta zim AqE 5 4 1410 ZAGORJE teL, 1 ax : 0601/6 4'577 DELOVNI ČAS: 10h'12k In 15.50h-m soboiA 8k'l 2k L REDNA PONUDBA POHIŠTVA "kuhiNJE 'OTROŠkE ilM MUdiNskE SobE •'OkNA In VRATA 'dNEVNE SobE 'SToli, (VRŽE iN koiNE klopi 'STENsko-STROpNE 'pREdsobE -SEdEŽNE CjArnIture obloc,E 'SpAliMicE 'pis.pobišivo OuAdRofoqlio ^IamInat podi -OTROŠki In pis.sioli ^C,ARdERObNE OMARE 'VZMET^CE ^pREko 20 ModsloV kubiNj ilAlijANskEC,A pROizVAjAlcA "CESAR" - kukiNjE "PAV" 1 0 % pOpUSTA - ornoški sobf "ECO" 1 0 % POPUSTA - IamIinat podi od 2871,00 s1i/m2 - stENsko smopNE obloqE od ' SEdEŽNE C,ARNiTURE In obUziNJENE 1100,00 s1t/m2 posiEljE "HOJA" ' qARdERobNE OMARE Z dRSNiMl VRAll 1 5 % pOpUSTA dvodelNA 25.520,00 IROds^A 56.584,00 PO UGODNI CENI OTROŠKI IN PISARNIŠKI STOLI NOVO NOVO NOVO NOVO SUHOMONTAŽNA OBNOVA OKEN "KOVINOPLASTIKA LOŽ" DOM OPREMA je pRAvi partner za opremo vašec,a doMA DOM OPREMA r Kaj več vam o TAXI službi, ki je na razpolago 24 ur na dan lahko povemo, če nas pokličete: INTEGRAL Zagorje 060164 420 Oglasite se v naši turistični agenciji, radi vam bomo pomagali z nasvetom. Pokličite 060164 443 TVUOaiNI^T TVUOaJLNI^T’ lVU03±Nr^' . I______ f- j- X. n.H.J, I < lili Vesna Drnovšek: "Primarni so interesi" Na Izlakah je slikala pokrajino, ampak to ni bil vpliv 34. slikarske kolonije Izlake-Zagorje, saj so udeleženci uporabljali različne motive. Preprosto jo je navdušila narava, pa kozolci, da je poskušala slikati tudi z oljem. Sploh k slikanju ne pristopa z vnaprej znanimi predmeti, ki ji kdajkoli pritegnejo pozornost, temveč z navdihom, ki vodi čopič. Slikarska tehnika je le pripomoček, da izpolni sliko s samosvojo likovno izrečenostjo. In ker je zrastla na Izlakah, se je z užitkom kopala ne le v Medijskih Toplicah, ampak tudi v sproščenosti zelenja, kjer si pravzaprav še vedno nabere impresij in ekspresij, se nagleda pretiravanj narave ali se naprimer loti perspektive. Če ne bi bila pridna, verjetno akademskih slikarskih osnov ne bi dokončala še ne petindvajsetletna. Takrat bo namreč že na specialki in se bo posvetila grafiki. Po svoje pa jo še vedno prevzame portret, ki gaje narisala za sprejmne izpite na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Morda tudi zato, ker opaža, kako vsakršna odraslost zapleta povsem enostavne stvari v življenju. In slikanje ceni takrat, kadar je pristno, neposredno. Mnogo razstav doma v in v tujini si ogleda. Včasih jo slike fascinirajo, včasih pa sliko opazuje z distanco, ko si dopušča postaviti v aktivno vlogo gledalca. "Ko sliko gledaš, dobiš občutek, ali ti je slika všeč, ali ne," prati Vesna Drnovšek, "včasih me prevzamejo nežne, mirne slike, drugič agresivne, saj slike gledam bolj čustveno. Ko sem gledalec, so mi na kakšni sliki všeč barve, druge morda ne maram, kakšna mi daje slab občutek, zanima pa me tudi, s kakšnim pristopom je narejena slika." Skuša biti v toku dogajanj, ampak nemški ekspresionizem jo še zmeraj navduši. Določena obdobja so bila po slikarski plati res super. Faza iskanja pa je z njenih slik razvidna: kolaži, akrili, abstraktne slike pa slike z oljem in risbe z manjšim formatom. Ker veliko bere, so z inspiracijami vred na slikah prisotne fantastičnosti ali kak povsem neznaten utrinek iz knjig. Ali pa je s slik zapaziti počutje, odnos do česa. Recimo do sovraštva, ki ga hitro preživi, saj se čustva spreminjajo in nemalokrat se sovraštvo izcimi v povsem kaj drugega. To ji je všeč zato, ker ima rada mir in sovraštvo ni prijeten občutek. Ker si ne ustvarja idolov, je toliko bolj dojemljiva za dnevne vtise, vidni svet, v katerem na trenutke deluje nekako zasanjanjo. Do sedaj je sodelovala na nekaterih skupinskih razstvah, samostojno razstavo pa je imela na Izlakah. Zanima pa jo mnogokaj. S tem v zvezi se je na srednji oblikovni šoli ukvarjala z modo in to še ima v rezervi. Izdelovala in kreirala pa je enostavne modele, s triki pri prekrivanju blaga. Le načičkanost ji v oblačenju ni všeč. Če je prilika, se tudi zabava, pa tudi glasbo zase najde, kar je povečini jazz. In skuša se navaditi, da v življenju ničesar ne izsiljuje, kot je tudi slikarstvo ne predstavlja nek začrtan krog. Zato ima rada ljudi, ki znajo živeti, so odprti in znajo naravnost povedati stvari. O odtujenosti pa sploh ne razmišlja, kajti lahko si s človekom venomer, pa izgine zaupen kontakt, po možnosti pa se z nekom na novo srečaš pa vzpostaviš pristen stik. Interesi pa so najvažnejši, brez teh ni niti intimnih pomenkov niti slikarskih stvaritev. Petra Radovič Vesna Drnovšek, abstraktna slika-PALČKI Parnasova pota Vlado Garantini Ciprese V smaragdnih tunikah stojijo na Kapitelu, razpravljajo o večnosti in se dostojanstveno klanjajo morju. V zavetju noči posedajo na bleščeče kamne, vročico dneva zakopljejo v globoka premišljevanja. Kamenim med temno zelenimi obeliski Trgovsko podjetje POTROŠNJ/lp« 1410 Zagorje ob Savi Kidričeva 1 MA TOMN NAHUIP FOILETm NON-STOP delavnik od 08. do 19. ure sobota od 08. do 12. ure a P* RENT A CAR P* KOMBI PREVOZI p> VLEČNA SLUŽBA P* FOTOKOPIRANJE ^►SPIRALNA VEZAVA Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 E-pošta: clip@clip-domzale.si STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil VVORD - 48 ur vaj iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS 95, VVORD EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur) ! AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS... KŠEFTI INFORMACIJE 64-250,64-166 IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 Izdelava konfetov za srebrne, zlate poroke... odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO ABE SHOP Rudarska cesta 6 1412 Kisovec del. čas: 9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h ZLATO. URE. TEKSTIL. STARO PRAVILO, ZLATO DARILO. Vinoteka KLOPOTEC Tržnica po uro tel.: 64-195 odprto: 8-12h in !6-19h sobota: 8-12h NOVO! Največja izbira sortnih vin. Če si želite nekaj posebnega, pa tega niste našli, pridite v vinoteko Klopotec in izberite po vaši želji! Trgovina MONTEKUKULI Mo|cenovo 4 Trgovina in usluge Del.čas:7.30-19.30, ned., praz.:8.00-!2.00 UGODNO BAR KAVA 100 g... 179.90 SIT KISZAVLAGANJE3I ...370.00 SIT SLADKOR 2 kg ... 275.00 SIT CICd.o.o. Agencija za nepremičnine 1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242 Mnogim smo že pomagali, zakaj ne bi še vam,pri prodaji, nakupu, menjavi, najemu stanovanj, hiš, vikendov, parcel, poslovnih prostorov. Od osnovne informacije do prenosa lastništva. Velika izbira, dober nasvet, najugodnejša rešitev, brezplačna evidenca in ogledi. VIDEO ZALOKAR ŠUŠTARJEVA 3, TRBOVLJE, TEL.:30-600, 30-601 ODfiHA lA' PANASONIC, PHILIPS, GRUNDING, KENVVOOD rnvUMJM. ponudba in cene za vsako denarnico CCDUIC* POPRAVILO videorekorderjev, kamer, televizorjev... Ot-n VIOi SAMO PRI NAS 6 MESECEV GARANCIJE NA POPRAVILO Odprto vsak delovnik: 9.00-12.00, 16.00-19.00 Na koncu vsak pride v nam, zakaj tega ne storite takoj! OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 RORCd.o.o. Tel./fax:061-883-265 doma: 061-783-156 mobitel: 0609-613-186 strojno in ročno asfaltiranje polaganje tlakovcev vgradnja branikov in kanalizacijskih cevi dostava gradbenega materiala ulsbalgo 7 DEJAM CIRAR S svojo podobo je verjetno zadovoljen in marsikdo bi ga rajši videl pred kamerami, čeravno njegovo delo na televiziji poteka za kamerami. Kot vodja tehnike naA-Kanalu namreč skrbi za nemoten prenos in realizacijo l\-programa. Pred dvema letoma seje tjakaj prijavil na razpis in izkazal se je med približno sto kandidati. Ampak na lokalni ETV Izlake je kot montažer in snemalec tovrstne delovne izkušnje pravzaprav šele spoznal. Horizont televizijskega poslovanja pa sedaj nekako nadgrajuje. Odgovorno delo mu je sicer pisano na kožo, ker blefa ne mara. Zato so tudi TV-oddaje v živo zanj poseben izziv, da recimo ni tehničnih napak, ki bi ovirale prenos. Če se zgodi kakšna napakica v programskem delu oddaje, je niti ne zapazi, saj večinoma nadzoruje delo tehnikov in vsebinsko ne sledi oddaji. Dejansko mu je televizija najbolj priljubljen medij, čeravno včasih posluša radio in priložnostno prebere kakšen časopis. Tudi Zasavca. Pri delu pa ceni natančnost in sprejemljivost za novosti. Slednje ga sploh bodi, da z veseljem odhaja na delo, saj so v teamu A-Kanala izredno dojemljivi za ideje, predloge in jih tudi upoštevajo. Osebno ga sicer zanima cel spekter raznorazne tematike, tudi politika, a mu za dosti stvari zmanjkuje časa. Ker je dovolj iznajdljiv, tudi po kuhi poseže, saj je njegov delovni tempo tak, da prihaja domov tudi pozno ponoči. In ker je prilagodljiv, je zA-Kanalom deloval tudi zastonj, menda kar nekaj mesecev, predno je prišel nov lastnik. Ampak čez finance se ne pritožuje, saj seje izkazalo, da ni bil zaman optimist. Zdaj komaj čaka, da gre v Ameriko na službeno izpopolnjevanje, pa tudi doštudiral bi rad. Glede na to, da jih nima niti trideset, je dovolj ambiciozen, da bo izkoristil priložnosti za napredovanje. Sploh pa se mu zdi zaposlitev izredna sreča v današnjih časih in o preostalih željah ne razmišlja pretirano. Resda sovraži tisto nepotrebno zavidanje, ko gre komu dobro, saj pravi, da na splošno ni zavisten. In sreče ne išče v horoskopu. Ter verjame v ljubezen, saj ta menda zelo dobro vpliva nanj. Za svoje dobro se potrudi tudi sam, in če je treba, tudi tvega, saj se ob morebitnih neuspehih ne smili sam sebi. Tudi za urejenost poskrbi in to mu je poleg poštenosti in delavnosti zelo všeč pri ljudeh. In rumeno barvo ima najrajši. Za ženske pa pravi, da izgled ni vse, temveč je važen tudi karakter. Glede karierizma pa ga uveljavljanje žensk ne moti. Sicer v prihodnosti načrtuje družino, ampak s tem ne bo hitel. Odkar službuje v Ljubljani, za prijatelje odtegne manj časa, ampak za zabavo vseeno poskrbi. Predvsem pa je tudi duhoven človek, čeravno mu materialno dosti pomeni. Zato opaža tudi prijaznost in je human do starejših. In smeji se tudi rad, čeprav se mnogim črni humor ne zdi smešen. Vsekakor pa je tiste vrste človek, ki tako išče, da najde in tudi tako najde, da še naprej išče. Petra Radovič SV. AVGUŠTIN -CERKVENI UČITEU 28. avgust Avrelij Avguštin je eden izmed tistih duhovnih velikanov, ki so postavili temelje za stoletja. Cerkev ga med cerkvenimi očeti uvršča na prvo mesto. Rodil se je 13. novembra 354, v Tagastu, v severnoafriški rimski provinci Numidiji (danes Alžirija). Družina je imela manjše posestvo, s katerim seje preživljala in omogočala Avguštinu šolanje. Oče Patricij je bil pogan, mati Monika pa kristjanka (razglašena za svetnico; goduje 27. avgusta). Mladi Avguštin je bil izredno živahen in bister, čezmerno občutljiv, močno nagnjen k slabemu, nereden učenec, ki se ni nič kaj navduševal nad grščino in matematiko. Po osnovnem šolanju v domačem kraju, je odšel v Kartagino, kjer je študiral govorništvo, pravo in modros-lovje. Zanimal seje tudi za gledališče. V Kartagini je živel z neko žensko, s katero je imel tudi sina. Leta 374 je zaključil študij in postal profesor v rojstnem kraju. Kariera ga je nato vodila v Kartagino, Rim in Milano. Avguštin je bil odličen predavatelj, s svojimi nastopi je znal pritegniti študente. Spomladi 384 je za nekaj mesecev odšel v Rim, kjer je poučeval govorništvo, računal pa je tudi na kakšno politično funkcijo. V tem obdobju se je srečal z manihejstvom (zmotno razlaganje krščanstva), nekaj časa seje zanj tudi navduševal. Po povratku v Milano v jeseni 384 se je srečal s škofom Ambrozijem. Ambrozij je s svojo uglajenostjo, dobroto in zgovornostjo navdušil Avguština, hkrati pa mu je posredoval evangeljsko sporočilo. Odločil seje za katehumenat (priprava na krst), vendar še ni spremenil načina življenja. Razdvojenost ga je precej morila. Ob prebiranju Platonovih del sije prečiščeval odnos do Boga. Ambrozij mu je priporočil tudi Sveto pismo, predvsem Pavlova pisma. Avguštin se je po vihravi mladosti počasi umiril. Pot, ki ga je dvaintridesetletnega pripeljala do Boga, se mu je zdela zelo dolga. Na velikonočno vigilijo leta 387 seje dal krstiti. Kmalu zatem pa je odpotoval v Afriko. Po materini smrti se je posvetil razmišljanju in pisanju. V začetku leta 391 je pripotoval v Hipon, kjer se je na prošnjo meščanov in krajevnega škofa nastanil v mestu in kasneje prejel mašniško posvečenje. Postal je pridigar, ob tem pa je še vedno veliko pisal. Ohranilo se je okoli 500 njegovih pridig. Po škofovi smrti je prevzel njegovo mesto. Pridigal je, poučeval katehumene, vzgajal bodoče duhovnike in skrbel za reveže. Vlogo škofa je vzel dobesedno v duhu "ne vladati, marveč služiti". S svojimi spisi je branil nauk Cerkve in ga hkrati dopolnjeval. Sodeloval je na cerkvenih zborih, na katerih je obsojal odklone od krščanstva. Z njegovim delom je postala filozofija prisotna v krščanstvu, krščanstvo pa je utemeljil tudi z modroslovjem. Ob smrti leta 430 je zapustil poleg pridig še zelo obsežno zbirko del: 113 knjig in 218 pisem. Pokopali so ga v Hiponu, v srednjem veku pa so ostanke prenesli v Pavio, kjer je še danes njegov grob. Od vseh del so najbolj poznane njegove Confessiones (Izpovedi), poleg tega pa tudi De civitate Dei (O božji državi). Umetniki ga najpogosteje upodabljajo s plamtečim, tudi prebodenim srcem, s knjigo ali križem v roki. Branko NIMAC MEMORIALNI TURNIR V MALEM NOGOMETU V SPOMIN BRATOV BORŠTNAR IN POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE ZAGORJE prireja ekipa Magros-Domadenik 4.memorialni turnir v malem nogometu. TURNIR BO POTEKAL OD 29.8. DO 31.8.1997 NA IGRIŠČU TVD PARTIZAN ZAGORJE Prijave sprejemamo do 26.8.1 997 na tel.0601/61 -565 ali neposredno na žrebanju, ki bo istega dne v prostorih NK Proletarec ob 19.uri. Prijavnina je 8.000,00 SIT in jo lahko nakažete na ZR 52700-620-112-338-82710-46927/56 ali na samem žrebanju. NAGRADNI SKLAD JE 270.000,00 SIT + PREHODNI POKAL IN POKAL ZA PRVE TRI EKIPE POKAL ZA NAJBOLJŠEGA VRATARJA IN STRELCA IN ŠE VRSTA DRUGIH NAGRAD! PRESENEČENJA! GLAVNI POKROVITEU TURNIRJA JE OBČINA ZAGORJE, ZAČETNI UDAREC TURNIRJA PA BO OSEBNO IZVEDEL GOSPOD, NAŠ MATJAŽ ŠVAGAN. ŽUPAN OBČINE ZAGORJE OB SAVI GLAVNA SPONZORJA TURNIRJA STA DRAGO DOMADENIK IN DRAGO BREZOVNIK! Udeležite se 4.memorialnega turnirja v spomin na brata Borštnar in še naprej praznujmo praznik občine Zagorje ob Savi. ŽELIMO VAM VELIKO USPEHA IN NOGOMETNIH UŽITKOV NA TURNIRJU ! EKIPA MAGROS-DOMADENIK OSTALI SPONZORJI TURNIRJA: RZVZ, AGENCIJA VIZIJA, PIRAMIDA ZAGORJE, KAMNOLOM BOROVNIK d.o.o., EDI GNEDIČ s.p., CVETLIČARNA LAVRAČ-BRANKA LAZNIK, ZLATARNA LEA LITIJA, SAHARA BAR-ZVONKAJAHN, ROGUIC-TATJANA PRAZNIKs.p., DAVIDOV HRAM NAZARJE, TSG-SANDI LUNAR GALANTERIJA, GOSTILNA VRTAČNIK-BOSTJAN VRTAČNIK s.p., JURMES-MESNICA POD URO, IVAN KOVAČ s.p. IZLAKE, SLAVI IVNIKs.p. KISOVE^ RADIO TRBOVUE, PIZZERIJATINGL TANGE KISOVEC, PIZZERIJA ČEBELICA IZLAKE, OKREPCEVALNICA-PIZZERIJA PEPITA-ALENKA URAN s.p., SIRAKUZA d.o.o., EDUPPS d.o.o.-BOJAN IVŠEIC ZASAVC d.o.o., TIR BAR-JAKA TAVS ZAGORJE OB SAVI, MIZARSKA DELA IGOR HERMAN ZAGORJE, FEJST PUB-SANDI RITTER s.p., V.R.-ANDREJ IN TONE VRHOVEC, JATA d.o.o. TRBOVUE, EDO ČOP-TRGOVINA Z AVTODELI, BIFE NAVI-MILANKA KRAŠEVEC s.p. M.P.ZAGORJE, BISTRO KEGUIŠČE-MARIJA OJSTERŠEK, PAPIRNA GALANTERIJA-PAVLE TURK s.p., PIZZERIJA VRT-EMA RENKO s.p., ROKI PREVOZI-MARJAN IN SILVA ZUPANČIČ s p FRIZERSTVO BOJAN ZUPAN s.p., ULTRA d.o.o. ZAGORJE, RTH TRBOVUE, G.M. d.o.o. ZAGORJE-KISOVEL, SERVIS BOSCH-DAEVVOO-MATJAŽ RAZPOTNIK, WIT B0Y ETNIC ANDREJA IN MARJAN, SING d.o.o. ZAGORIE, TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM ANA REPOVŽ ZAGORJE. Naj točajka, naj točaj No ja, pretirane vročine res ni, nas pa zato misel na lepo točajko ogreje in spet je treba kaj spiti, vzeti v roke Zasavca, izrezati glasovnico in jo poslati. Najprej vam predstavljamo fotografije kandidatk in kandidatov za najvišji naslov, niže pa trenutni vrstni red. Naj še enkrat povem, da čakajo nagrade tudi vas, ki glasujete za najpriljubljcnejšo točajko in najpriljubljenejšega točaja. Boštjan Palčič, Sallon, Zagorje Marjeta Poje, Bife Terasa, Trbovlje Peter Brodar, Gostišče Virdrgar Žibert, Kandrše Marjan Alauf, Gositšče Svoboda, Trbovlje : Branka Ocepek, Bife “Slavi", Kisovec Naj točajka, naj točaj Zaposleni, ter sodelavci Zasavca ne morejo sodelovati v akciji. NAJ TOČAJ: 1. Boštjan Vrtačnik, Gostilna Vrtačnik Zagorje - 37 glasov 2. Milan Guna, Gostilna Pri Medvedu, Zagorje - 31 3. Aleš Malovrh, Picerija Tik-tak, Zagorje - 10 4. Štefan Fele, Medijske Toplice, Izlake 5. Alojz Martinčič, Gostilna Jež Radeče - 4 6. Bošjan Bučar, Sallon, ^Zagorje - %, NAJ TOČAJKA: 1. Nataša Kramžar, Merli, Zagorje -124 glasov 2. Joži Kamnikar, Mili bar, Trbovlje - 107 3. Marina Kupec, Point 21, Hrastnik - 16 4. Milanka Krašovec, Bive Navi, Zagorje - 6 5. Justa Kuder, Bife Barbara, Trbovlje - 5 TRGOVINA ^ -......... r......n . . ------------- Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 i ,ui:--n +^l . nci/QQQ -ICO PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 7°° do 19”, ob sobotah 7“ do 13°° - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2,3 in 4m - karnise vseh vrst !&■ - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽEUI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - preproge, zavese, prti, brisače - posteljnina h Gostilna - Pizzeria KOVAČ Pestra ponudba jedače in pijače. Poroke, seminarji, zaključene družbe do 180 ljudi. Velika izbira pizz. MARKO KOVAČ Graška cesta 64 Litija Telefon 061/883-900 mmsesBsmm :§Mm W3Mm liipifl Vabimo vas, drage bralke in bralci h glasovanju s to glasovnico, ki jo izpoljnjeno pošljite na Zasavca. IME IN PRIIMEK:___| GOSTILNA, KJER DELA: KRAJ: ____________J GLASOVAL/A SEM: MOJ NASLOV: m yo čaj m poiem p m wcaj poiem v Dr. Pavel Gantar Pred kratkim se je v Zagorju mudil minister za okolje in prostor, dr. Pavel Gantar in obisk namenil predstavitvam problematike urejanja infrastrukture ter odstranjevanja posledic neurij v zagorski občini. V nekaj besedah pa je spregovoril tudi za Zasavca. Ste dobro seznanjeni s tovrstno zasavsko problematiko? Kar solidno. Predvsem me veseli, da občina Zagorje vodi dolgoročno in dokaj stabilno politiko na tem področju. Zdi se mi pomembno, da je občina ob industrijskem prestrukturiranju na nek način spremenila podobo kraja in imidž, ki so ga doslej revirji imeli. Vendar je glavni problem še vedno sanacija rudnika in prestrukturiranja v druge namene, s čemer se odpirajo možnosti za razvoj občine Zagorje. Sploh na področju ekologije bo imelo zapiranje rudnika dolgoročno pozitivne vplive, ki se že poznajo. Glede urejanja vodotokov bo potrebno še kaj postoriti, kar pa ni samo pristojnost zagorske občine, temveč tudi države. Pri tem pa je treba poudariti, da skušamo s sredstvi, ki jih imamo, biti kar najbolj gospodarni. In s tem zagotoviti sanacijo tistih hudourniških voda, ki bi utegnile v prihodnje ogrožati naselja, imetje in tako naprej. So naravne razmere v času vašega mandata prizanesljive? Kakšnih kapitalno velikih naravnih nesreč nismo imeli v tem času. Seveda, če to primerjamo s srednjo Evropo. Leta 1994 je bilo sicer zelo močno neurje in še nekaj drugih neurij, vendar bi rekel, da nekih velikih kapitalnih stvari nismo imeli. In kateri problemi so trenutno najbolj pereči? Mislim, da v celoti plazovi niso najbolj pereč problem v Sloveniji. Z vidika reševanja naravnih nesreč so to protipoplavna zaščita in sprotno urejanje voda. Menite, daje bilo ob škodi leta 1994 dovolj storjenega s strani ministrstva za okolje in prostor? Ja, mislim, da nam je to uspelo tudi zaradi takratne ugodnejše finančne situacije. Da smo z zakonom o sanaciji zagotovili kar precejšnja sredstva, ki jih pozneje nismo imeli na voljo. Tako, da je bila naravna nesreča leta 1994 s strani države uspešno sanirana. Ste sofinancirali tudi plinifikacijo? Pri plinu nismo sofinancer, ker je to pač koncesijsko razmerje, v katerega je vstopil koncesionar za določeno obdobje in to zgradil s svojimi sredstvi. Pri vodah in kanalizacijah pa skrbimo, kolikor moremo. Letos se je Občina Zagorje prijavila na razpis za vrtino Sava. Rezultati tega razpisa še niso znani. Ampak seveda bomo vlogo Občine Zagorje šteli enakovredno ostalim. Posvetili ste se tudi nalogi uvrstitve avtocest v prostor...? To je dokaj pomembna naloga iz prostorskega vira, torej izdelava in sprejem lokacijskih načrtov za posamezne odseke avtocest. To smo zdaj kar precej pred koncem, potrebno je še sprejeti lokacijsko uredbo za avtocesto iz Klanca do Serbine, to je spust na obalo in pa severni prekmurski del. To je bilo karseda naporno in včasih tudi konfliktno početje. Potem sta še dve glavni drugi temi na okolju: ena je čiščenje odpadnih voda, druga pa komunalni odpadki, kjer smo že sprejeli strategijo in jo poslali v državni zbor. Glede na to, da ste minister za okolje in prostor - ali radi potujete? Ne, rajši vidim, če mi ni treba preveč potovati. Je pa res, da grem kam, če nisem v časovni stiski in si ogledam določene stvari. Moram reči, da sem si v funkciji ministra za okolje in prostore ogledal kraje in kotičke v Sloveniji, ki si jih zanesljivo ne bi, če ne bi bil na tem položaju. Imate kakšne hobije? Hobijev ravno nimam; skušam pa slediti strokovno literaturo iz svojega področja, torej iz urbane sociologije, urbanega razvoja in podobno. Občasno pa igram tenis. Poznani ste tudi kot predavatelj socioloških ved, ali to kaj pogrešate? Ja, zdaj že malce pogrešam. In zna se zgoditi, da bom šel nazaj v ta poklic. Alije pred izidom kakšna vaša nova knjiga? V tem trenutku ne, ker ni časa, da bi pisal knjige. Berete Zasavca? Ja, tudi Zasavca prebiram. Petra Radovič foto: Tomo Brezovar PRODAJA IN ODKUP VOZIL, SERVIS, AVTO STEKLA,VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA PRANJEVOZIL,NOTRANJE ČIŠČENJE,KEMIČN0Č1ŠČENJE Na zalogi gume FULDA, SAVA, MICHELIN, PIRELLI, MATADOR... v avgustuAKCIJA GUM FULDA in MATADOR 10% popust ali plačilo na čeke, MONTAŽA BREZPLAČNA !! KUPOVATI DRUGJE BI BILO POTRATNO!! Ta|mca Edina strokovna in izobraževalna revija za tajnice, poslovne sekretarke in vse, ki delajo v pisarni. V avgustovski številki lahko preberete: • Tajnica na preizkušnji • Abeceda virtualne olike • Dobre plati stresa priloga: ZAGORSKA DOLINA V OSRČJU SLOVENIJE. Revija izhaja šestkrat na leto. Letna naročnina za leto 1997 je za individualne naročnike 5.400 SIT, za podjetja ali ustanove pa 7.500 SIT. Naročilo velja do pisnega preklica.. Za dodatne informacije pokličite gospo Vito Klein na telefonsko številko (061) 132 12 21. tSKS GOSPODARSKI VESTNIK, Marketing, p.p. 271-V, Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana m* 1 t lairoca f naročam revijo Tajnica OdSM po faksu gre hitreje: (061) Želim jo prejemati: □ v službo Račun plača: □ podjetje -1 domov □ naročnica osebno 132 21 30 ime in priimek podjetje levilo izvodov davčna št. podjetja matična št. podjetja naslov podjetja (ulica, hišna številka, pošta, kraj) domači naslov (izpolnite le, če želite revijo prejemati na dom) L _____________________________________________________________L telefon d; žig, podpis F1 Revijo TAJNICA lahko kupite v kioskih: Polje 10, Kidričeva 4 in Trboveljska 2 v Zagorju ob Savi. --'v'- . . . ' - 1 Izlet zagorskih planincev na Triglav Planinsko društvo Zagorje je avgusta organiziralo tridnevni izlet na Triglav. Kljub neobetajočemu vremenu smo se korajžno odpravili na pot v dolino Vrat. Od tu smo krenili čez Prag in po začetnih težavah in prvi utrujenosti prišli v Staničev dom. Po krajšem počitku in malici smo odšli do Kredarice in naprej do koče Planika podTriglavom, kjer smo prenočili. V deževnem večeru smo v negotovosti pričakovali naslednje jutro, ko naj bi se skupina podala na vrh. Pričakalo nas je megleno jutro, ko smo drug za drugim odhajali proti Malemu in nato proti pravemu Triglavu. Kljub mrazu na vrhu smo bili vsi veseli, posebno še štiri udeleženke, katere so ga osvojile prvič in obenem obljubile, da to ne bo zadnjič. Sestopili smo po isti poti do Planike, od koder smo srečni po uspešno opravljeni nalogi odšli do Tržaške koče na Doliču in naprej čez Hribarice v dolino Sedmerih jezer. Tu smo v koči prenočili. V sončnem nedeljskem jutru smo iz prelepe doline Sedmerih jezer vzpeli na Tičarico in Zelnarico, nato pa do Planine na jezeru in dalje na Vogar, od tu pa strmo v Bohinjsko dolino, v Staro Fužino. Tu nas je že čakal avtobus, ki nas je pripeljal domov. Marko Grošelj Čistilna akcija na Mrzlici V nedeljo, 10 avgusta, je bila čistilna akcija na Mrzlici (1122m) in njeni širši okolici. Organiziral jo jeTone Fornezzi-Tof, pokrovitelji pa so bili Nedeljski dnevnik, RTV Slovenija, Radio Trbovlje in Planinsko društvo Trbovlje. Podobne čistilne akcije je organiziral že večkrat na raznih gorskih oz. planinskih področjih. Z akcijo so pričeli na Podmeji, Čečah, na Kalu in v Grižah. Tu so udeleženci prejeli vreče in rokavice ter navodila za akcijo. Udeležilo se je je okoli 300 udeležencev, od tega je bilo zelo veliko domačinov, kar je ponavadi redkost in kar je bilo še posebej vzpodbudno. Bera smeti oz. odpadkov ni bila velika, kar kaže na veliko osveščenost planincev in izletnikov, v primerjavi z drugimi področji, kjer je podobna akcija že potekala. Omeniti je treba tudi to, da je 15 koscev pokosilo stožčasti vrh Mrzlice, kar se ni dogodilo že vrsto let. Na koncu akcije so na Mrzlici pripravili za udeležence akcije srečanje, na katerem so sodelovali s programom ansambel 12.nadstropje ter Moped show. Vsi udeleženci akcije sodelujejo v nagradnem žrebanju ob koncu leta. Akcija je sicer potekala v znamenju gesla Slovenija - moja dežela, je lepa, čista in urejena! U. Hribolazenje po martuljških brezpotjih V nedeljo, 3.avgusta, sta se lotila oče in sin Tom in Matej Frobe, svojevrstnega, a zahtevnega planinskega uživanja. Podala sta se v Martuljško skupino JulijskihAlp, kjer sta isti dan stopila na vrh dveh dvatisočakov. Iz doline Vrat sta se najprej podala na Bivak 2, nato pa na Dovški križ (2542m), se lotila plezanja po grebenu, kar je ocenjeno z 2. težavnostno stopnjo, na Škrnatarico (2448m), sestopila na sedlo Gulce Šolsko glasilo OŠ Šmartno pri Litiji "KO SEM ŠE MAJHEN BIL",... je tako bogato s svojimi prispevki, da bi ga lahko objavili v celoti. Na straneh Mišmaša smo nekaj sestavkov že brali. Skrbno so se lotili proučevanja preteklosti, lahko bi bili za vzor mladim novinarjem, ki se ukvarjajo s to temo. O raznih običajih, navadah,...so vprašali kar šestinosemdeset starejših krajanov. Ko beremo o palici, ki je bila včasih vedno pri roki, se nam zdi čudno. Vendar je zanimivo primerjati odnose med starši in otroki, ki so se v petdesetih letih zelo spremenili. Ob tem se lahko malce zamislimo,... MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ krščanske vzgoje. Rudolf V, 54 let Včasih je bila palica vedno pri roki Otrok je bil v družini najmanj spoštovana osebnost. Potrebno mu je bilo vcepiti ponižnost, pobožnost, čistost, pokorščino, pridnost,... Za vsako rit raste palca u hrib, za ktero pa še dve! Amalijo 1,67 let Ko sem bil še majhen, so nas otroke strogo vzgajali. Za vsak najmanjši prekršek smo bili tepeni. Če je kdo prišel na obisk, smo morali biti čisto tiho. Oče nam je velikokrat rekel: "Govorili boste, ko bodo teleta v coklah po drevesih skakala!" Če sem kaj ušpičil, me je poslal po poleno na tri vogale. Še sam nisem vedel, kaj bi to pomenilo. Moral sem na njem klečati, po zadnjici pa mc je našeškal s šibo. Franc B., 66 let Skoraj nisem bil tepen, vsaj ne spomnim se tega. Predvsem me je oče vzgajal z lepo besedo, pogovorom in zgledom. Bil sem precej navezan nanj. Starše sem spoštoval; bil sem deležen dobre Kadar smo bili otroci pridni, so nam starši povedali kakšno pravljico ali so zapeli pesmico. Drugače so nas strašili s čarovnicami, s povodnimi možmi, z berači, s hudički in s krvavo bedro, v kateri je bil zapičen nož. Ignac U, 54 let Svoje starše sem vikal in žal mi je, da te navade nisem obdržal pri svojih otrocih. Če bi me otroci vikali, me ne bi nikoli zmerjali VI osel, ti osel pa ni težko reči. Grega B,69 let STAREGA DREVESA NE MOREŠ UPOGNITI. KDOR DOLGO LEŽI, SE GA SLAMA DRŽI. OSEL GRE SAMO ENKRAT NA LED. BOLJŠI JEV OBLICAH KROMPIR V MIRU, KAKOR PEČENKAV PREPIRU. POŠTENOSTVEČVELJA, KAKOR KUP ZLATA. ČE GOLJUFAŠ. MANJ VELJAŠ. KDOR KRADE, DALEČ PADE. Kaj vse se lahko zgodi (Antitalenti) Doma imam sestro Irenco, s katero se včasih igrava. Tako sva se nekega dne igrali z barbikami. Vedno hoče imeti mojo najlepšo barbiko telovadko Tako se prepirava celo popoldne, če ne bi jaz, ki sem starejša in pametnejša, odnehala. Prepustim ji vse svoje igračke, tudi telovadko, da se sama igra. Tako smo vsi srečni in dobre volje, saj vem, da pametnejši odneha. Urška Ivnik, 3.a. Bila je sončna sobota, vendar je bilo zunaj hladno. Ko sem šel na dvorišče, sem si oblekel trenerko. Mami mi je dejala, naj si oblečem še vetrovko. Rekel sem ji. daje ne in se lotila še Kukove špice (2427m). Sestopila sta v Vrata. Za vse te vrhove je značilno, da je pristop nanje možen le po brezpotjih tj. brez markiranih poti, deloma pa je treba tudi plezati, drugače ne gre. Na tem območju se ponavadi zadržujejo le redki planinci, ki so vešči tudi alpinističnih veščin, zato je obisk teh predelov naših gora bolj posamičen. Vreme jima je dobro služilo in po 11 urah strme hoje in deloma plezanja, sta se vrnila iz dolineVrat pozno zvečer domov. IL. Alpinista sta se umaknila iz stene Mojstrovke V torek, 29.julija, sta se lotila plezanja v severni steni Male Mojstrovke dva plezalca iz alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, Sebastijan Jančič in Bojan Dragar. V steno sta vstopila z namenom, da bi preplezala Severni raz z oceno 4/3, dolžine 300m. Po vstopu v steno sta imela plezalca lepo, sončno vreme. Po nekako dveh tretjinah stene pa se je vreme povsem obrnilo. Pojavila seje gosta megla, nizka oblačnost, pojavilo pa seje tudi grmenje in bliski s strelami. Vsul se je mrzel dež in navezi ni kazalo drugega, kot da čimprej prideta iz stene in v dolino. Po dveh raztežajih spuščanja po vrvi, seje vsula še sodra s strelami. Plezalca sta imela veliko srečo, da sta se pravočasno umaknila in se s tem izognila švigajočim strelam in plazu kamenja. Nastal je pravi pekel. Pri vsem tem, se jima je zataknila še plezalna vrv, ki sta jo pustila v steni in si morda prav zavoljo te odločitve tudi rešila življenje. Premočena in premražena sta se po petih urah vrnila v dolino brez večjih poškodb, razen manjših odrgnin. IL. Člani mešanega pevskega zbora Gasilskega društva Kotredež smo si ob zaključku prvega "šolskega" leta skupaj z nekaterimi člani GD Kotredež privoščili enodnevni izlet po znamenitih krajih Kozjanskega in Bizeljskega. Pot nas je vodila preko Atomskih Toplic na Jelenov greben ter v samostan Olimlje, kjer smo si ogledali najstarejšo lekarno. Po krajšem postanku smo se odpeljali na Sv.Gore ob Sotli in naprej na Bizeljsko, na ogled sodobne pride-lovalnice šampanjca. Po obilnem kosilu na kmečkem turizmu smo se ustavili pri najstarejšem hrastu v Sloveniji, katerega so naši fantje preverili na vse možne načine. Naše popotovanje so obogatile lepe slovenske narodne Pevski zbor GDK pesmi, ki smo jih korajžno prepevali pod vodstvom strokovnega vodje g.Toma Brezovarja, kateremu gre vsa zahvala za prizadevanje in potrpljenje z nami. Zahvaljujemo se tudi podjetju Fortuna d.o.o. Trbovlje, ki nam je priskočilo na pomoč pri organizaciji tega izleta. Želimo jim še veliko poslovnih uspehov pri nadaljnem delovanju in varovanju zasavskega premoženja. Brošura o 70-Ietnem delu gasilcev Pred kratkim je Prostovoljno gasilsko društvo Čeče v Trbovljah, slavilo svoj 70 letni jubilej. Ob tej priložnosti so pripravili in izdali tudi brošuro z opisom svojega dela. Društvo so ustanovili poleti 1927 in njihova prva naloga je bila, da so si zgradili lasten gasilski dom poleg cerkve in šole na Katarini. Svoj dom, sprva so ga imenovali Gasilski hram, so zgradili že po letu dni obstoja. Sicer pa v brošuri na kratko opisujejo njihovo dejavnost poudarjeno s številnimi dokumentarnimi fotografijami. Gradivo je zbral in uredil Darko Kovačec, predsednik društva. Izšla je v nakladi 300 izvodov, natisnila pa jo je tiskarna GEP Tika v Trbovljah. Izid brošure so omogočila razna podjetja z objavo glasov. IL. Dopolnilo k Biserni obletnici mature Druščina bivših dijakov je v svoji druščini pogrešala štiri maturante; Mirana Sušo, Marijo Cestnik, Ivanko Podlogar in Pepce Medvešek. Vsi štirje so manjkali iz opravičljivih razlogov. IL. MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ potrebujem, ker zunaj sije sonce. Pripomnila je, da je zunaj vseeno mrzlo. Ker sem hotel biti pametnejši, vetrovke nisem oblekel. Čez nekaj časa sem se vrnil domov ponjo, ker meje zeblo. Timen Viiovišek, 3.a. Iz predala sem vzel čokolado. Nekaj sem jo pojedel, ostalo sem dal nazaj. Ko je oči videl samo papir, me je kregal. Rešila me je Simona, ki je povedala, da je ona pojedla vso čokolado. Jure Močnik, 3.a. Imam brata Poldija, ki ima zelo rad sladkarije. Nekega dne je mami prinesla domov čokolado in bonbone. Skril sem jih v predal. Naslednji dan sem se spomnil nanje in pogledal v predal. Ni jih bilo več. Vprašal sem brata, če jih je vzel. Smejal se mi je. Takoj sem vedel, da je bil on. Prišlo je do pretepa. Toda vedel sem, daje močnejši od mene in sem odnehal. Od jeze so mi tekle solze po obrazu. Mami mi je obljubila, da bom dobil nove sladkarije. Hudo je, če si manjši, bolj šibak in moraš zato odnehati. Nejt Herman, 3.a. Nekega pomladnega dne sem se s kolesom vozila po hribu. Ko je prišla mami, sem se ustavila. Rekla je, naj se ne vozim prehitro, ker potem ne bom mogla ustaviti, ne da bi padla na pesek. Nisem je poslušala in se še naprej vozila. Takrat pa sem padla. Imela sem srečo, da se mi ni nič zgodilo. Kolesu sta se odlomila luč in zvonec. Takrat bi mi mami lahko strgala korenček. Nika Rozina, 3.a. Poletni sneg Bilo je nekaj dni do začetka zime. Snega pa še vedno od nikoder! Zelo sem si želela, da bi končno začel padati. Ne vem, kako se je to zgodilo, vendar sem postala SNEŽNA KRALJICA. Odločevala sem o vsem, kar je bilo v zvezi z zimo. Stanovala sem na ledeniku, v prelepem snežnem gradu. Jedla sem samo sladoled. Kadar so me prišli otroci prosit, naj naredim še več snega, sem jim z veseljem ustregla in jim ponudila mojo najljubšo hrano. Enkrat pa sem naredila napako. Nekemu fantku sem ustregla in naredila poleti sneg. Ljudje, ki so bili na morju, so se prehladili, saj je bilo mrzlo, reveži pa niso imeli toplih oblačil. Otroci, ki imajo poletje rajši od zime, so se prišli k meni pritoževal. Takrat sem bila zelo žalostna. Potem pa se je zgodilo. Padla sem. Pa ne po ledeniku, temveč iz postelje. Bila sem v svoji sobi in to so bile le sanje. Naenkrat je prišla v mojo sobo mami in rekla, da je ponoči zapadlo veliko snega. Skočila sem pokonci in zaklicala:"Hvala ti, SNEŽNA KRALJICA!" Mami me je začudeno pogledala, odkimala z glavo in rekla: "Preveč gledaš fantazijske filme!" Nina Kavzar, 6.a, Dol bOL MLADfjA! Ja, še malo, pa bo konec počitnic, konec žuriranja. Knjigarne so že polne skrbnih mamic in očkov, ki kupujejo vse, kar je potrebno za šolanje. Spet bomo lahko gulili šolske klopi in knjige, do naslednjega leta seveda. Da ne boste pozabili dijaki GESŠ, da se prvi šolski dan prične 1. septembra ob 7.30. Pa n pozabite na copate! Tokrat vam bo Petra predstavilaTino Kolenc, ki je najbolj uspešno opravila maturo, zato ji bodo spričevalo podelili v Križankah. Taja vam je napisala pesem in zgodbico. Preberite tudi članek o kampiranju. Špela jMa i6?mlc Še malo pa bo konec lepega, velika vrata šole se bodo odprla in začelo se bo še eno obdobje sprejemanja novega, ponavljanje starega, itd. September, poln užitkov in svobode, pa si bodo lahko tokrat privoščili vsi tisti srečneži, ki so uspešno opravili maturo. Med njimi je tudi simpatična Tina Kolenc. Vendar ne le, da je Tina opravila maturo, opravila jo je odlično - s kar 32 točkami, od vseh 34 možnih. Netipična ribica (kot sama pravi) je poleg matematike, angleščine in slovenščine izbrala kemijo in nemščino (kot izbirna predmeta na maturi). Sedaj pa jo boste lahko videvali v prostorih ljubljanske Ekonomske fakultete, kjer bo nadaljevala študij. Zanimajo jo tudi jeziki, vendar mnenja je, daje ekonomija bolj vsestranska. Zgovorna Tina pravi, da se za maturo ni kaj posebej pripravljala, saj je znanje nabirala skozi vsa leta sproti, tako da ji je dosti časa ostalo za potepanje s prijatelji in fantom Denisom. Rada smuča in potuje, z nasmehom pa pravi, daje brez posluha, kot vsi v družini. Letošnje počitnice so bile njene. Bila je v Izoli, odpravlja pa se na Brač. Če so katere, potem so prav te počitnice zaslužene. Tina Kolenc je ena izmed tistih, ki so zelo uspešno zaključili šolanje, na GESŠTrbovlje. Njena pot se nadaljuje v Ljubljani in upam, ter ji želim, da bi po njej korakala tako uspešno, kot je do sedaj in postala tisto, kar si želi. Srečno. 50LZA Bilo je zgodaj zjutraj v nedeljo. Količina barvnih reflektorjev seje vrtela okrog mene, jaz pa sem le sedela poleg njega, ki mi je bil videti kot nekakšen otrok sredi neštete množice. Spregovoril je in zdelo se mi je, daje njegovo telo tako nemirno in njegova duša željna izprazniti del bolečine, ki jo čuti v sebi. Zasmilil se mi je, zasmilil v tistem trenutku, ko je izrazil željo po smrti. Stisk njegove roke in pogled v njegovih očeh mi je pomenil vse. Spoznala sem, da potrebuje nekoga, ki bi mu bil v oporo, ki bi ga znal poslušati in mu svetovati. Obrnila sem se stran in solza mi je kar sama od sebe začela polzeti po licu. Mislim, daje prišla ta solza naravnost iz srca, pa čeprav je bila ena. Z roko v roki kot prijatelja sva sedela eden poleg drugega in bila usojena v svoje misli. Rada bi mu pomagala, a ne vem kako in kaj bi zadovoljilo njegovo otožno srce, ki trpi in mu ne da miru z vse hitrejšim bitjem in utripanjem. Dnevi minevajo, jaz pa takole sama sedim in premišljujem o tem, da svet ni nikoli toliko vreden, da bi izgubil še eno življenje, ki se je še komaj dobro začelo prilagajati njegovim razmeram. Taja klAMPRAllJE. Vse več mladih se nas odpravlja na počitnikovati na slovensko obalo. Največkrat nas zanese v kakšen kamp, kjer nastanitev ustreza našim finančnim zmožnostim. Eden izmed takih je kamp v Luciji (Portorož), ki je prehvaljen po dolgem in po čez. Sama sem se večkrat vprašala, zakaj le ? Cene v trgovinah so zasoljene, sanitarije so umazane, pa še zasedene po možnosti, v restavracijah pa se kar gnete ljudi. Tako, da moraš pošteno čakati, da si priboriš mizo in težko čakano kosilo. Da o čistoči kampa ne govorim. Med šotori leži polno praznih steklenic, pločevink, pa tudi časopisnega papirja ne manjka. Očitno to nikogar ne moti.saj bi drugače že kaj ukrepali. Plaža je (pre)polna in če hočeš dobiti vsaj malo prostora za svojo brisačo moraš že kmalu zjutraj pobrati šila in kopita,ter odvihrati na takoimenovano savno. Po vrhu vsega, pa je morje tako umazano, da so le redki tako pogumni, da zaplavajo, če temu tako lahko rečem. Voda smrdi po bencinu, saj je v bližini marina, alge cvetijo..vse najlepše. Tisto "ta pravo" se začne šele zvečer, ko se vse prebudi in spremeni v kaos. Med šotori se preliva različna glasba in vpitje pijane mladine, ki do onemoglosti razgraja. Šele okoli šeste ure zjutraj zavlada mir. Tam pa tam pride kakšen varnostnik in vrže oko po terasah, kjer je polno majhnih šotorčkov. Skratka katastrofa! Tisti, ki si želite pravega počitka, nikar na slovensko obalo in najmanj v kamp v Lucijo. Špela L . .................. J Petra klAJ %_ ZC,m. to S. ZPAhl? Na to vprašanje vam jaz res ne znam odgovoriti, odgovor pa zagotovo vedo člani skupine 12. nasprotje. In zakaj oni to vedo? Ker so pred kratkim pri založbi Helidon izdali že svojo šesto in drugo CD ploščo z naslovom Ko se zdani. Projekt vsebuje enajst novih skladbic, katerih avtorje neutrudni vodja Janez Hvale. Fantje bodo posneli tudi video spot za skladbico "Ne zapiraj mi vrat", katero bodo poleg vseh drugih novih in starih pesmi predstavili na njihovi turneji, ki se bo kmalu pričela. Fantje tudi poleti veliko nastopajo, vsako nedeljo pa jih lahko srečamo v družbi Tofa, Simone Vodopivec in mnogih drugih, kjer vsi skupaj združujejo prijetno s koristnim, saj najprej očistijo okolico, nato pa se skupaj zabavajo. Tako smo jih pred kratkim srečali tudi na Mrzlici, kjer smo se lahko sami prepričali, daje novi album res vreden nakupa. Sasa G. ZA5AV61ČE. c;LA6> NtVlČkE. Poletje je in v Zasavju se ne dogaja nič posebnega.Vsi so bolj ali manj na počitnicah... Klub temu smo pokukali med naše glasbenike in tu je nekaj še čisto svežih novičk. Člana skupine GDO?, Damjana Jagarja, smo skupaj z njegovim dekletom videli na letalskem mitingu naRuardiju. Zvečer, na veselici, pa našim budnim očem ni mogel uiti še drugi član te skupine, basist, Robi Šuštar. Skupina NOT THE SAME bo nastopila na Novem Rocku '97. Skupina ni pripravljena dajati izjav. Člani skupine SMB so nedosegljivi. Pevec je na morju, ostali pa pridno delajo... Letalski miting je bil zgleda res poslastica za glasbenike. Videli smo tudi člana skupine ANTLE, Petra Pušnika in tri ORLEKE. Po tem, ko so ORLEKI dobili srebrno plaketo, so na dopustu, kar se tiče glede koncertov. Vendar se že skrbno pripravljajo na koncert v Veržeju, kjer bodo skupaj z Vladom Kreslinom, zaigrali pesmi Mali Bogovi in Nekega jutra. Tudi AFERE ni na obzorju. Očitno nekje počivajo. PIHALNI ORKESTER SVEA se pripravlja na potovanje v Rusijo, kamor so jih povabili ob obletnici Moskve, da jih bodo zabavali na Rdečem trgu. To bi bilo zaenkrat vse. Uživajte počitnice in si privoščite kak koncert. IČAJ MbLLV ZASAVSKI (jLAS&LNlčI 0 ZASAVCU? Povprašali smo nekatere zasavske glasbenike, če berejo Zasavca, katera tema jih najbolj zanima in katera jim je najbolj včeš. Okusi so različni, prepričajte se. Član skupine GDO?, basist, Robi Šuštar:"Zasavca le malokrat berem. Preberem pa kakšno reportažo, pa intervjuje z mladimi skupinami, kot smo mi." Član skupine SMB, bobnar, Aleš Ojsteršek:"Zasavca že toliko časa nisem bral... Vedno pa preberem aufbiks." Član skupine ORLEK, bobnar, Jože Pečnik:"Ja, Zasavca včasih le preberem. Pregledam, če je kaj o glasbi in pa kronično. Menim, da bi bilo bolje, da bi izhajal vsaj 1x tedensko." Član skupine ANTLE,basist, Peter Pušnik:"Na Zasavca nismo naročeni, vendar ga včasih kupim. Preberem kakšno zanimivo anketo, reportaže, kronično, žuriramo, likof. Malokdaj pa preberem kaj o politiki, intervjuje, Ogledalo,..." Član skupine Hiša,basist, Vili Guček: "Zasavca kupim le takrat, kadar v njem piše kaj o plezanju. Preberem intervju z zasavskimi skupinami, pa tudi intervju na kakšni drugi strani, če je zanimiv, saj tako spoznam nove ljudi..." Član skupine The Guitars,bobnar, Anže Kristan: "Vedno preberem stran žuriramo." Katja S. \----------------------1 PRISTOPNA IZJAVA Podpisani (priimek in ime) Rojen: __________________________________ Zaposlen: _______________________________ Točen naslov s poštno številko in krajem: Številka telefona doma ali v službi: ___________________________ želim postati član DPS Podružnica psoriatiko Zasavje Podpis: To pristopno izjavo pošljite na naslov: Kunstič Jolanda, Ulica mladih borcev 3,1430 Hrastnik, telefon: 0601/45-017 Poljšak Stanka, Novi Log 19/c, 1430 Hrastnik, telefon:0601/43-126 Novičke sem zbrala Katja S. Zlati poroki v Trbovljah V soboto, 9.avgusta, je v in pri cerkvi sv. Križa v Retju, v Trbovljah, potekala zlata poroka. Zlatoporočenca Marico in Franca Pečnik, je znova poročil trboveljski župnik Franc Mlakar, ob navzočnosti polne cerkve domačinov, predvsem pa članov planinske skupine PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje. Med obredom zlate poroke je prepeval del cerkvenega mešanega pevskega zbora sv.Barbare pod vodstvom zborovodkinje Urške Grabner. Upokojenci - planinci so pripravili zlatoporočencema, članoma te skupine od vsega začetka, lepo presenečenje tako z organizacijo poroke, kakor tudi s spominskim darilom in družabnim srečanjem, ki se je nato razvilo v bližini, predvsem še pod kozolcem. Vsi udeleženci se te zlate poroke in srečanja po njej spominjajo z najboljšimi vtisi, saj je vse potekalo tako spontano in domače, kot redkokdaj kje. V soboto, 16. avgusta, ob 12.uri, pa je v poročni sobi mestnega protokolarnega objekta - Lovskem dvorcu, potekala zlata poroka Marije in Janeza (Jovota) Novaka iz Vreskovega 73. Zlatoporočenca je znova poročil predstavnik Občine Trbovlje po 50 let trajajočem zakonu, ob navzočnosti številnih sorodnikov in znancev. Durštvo upokojencev Trbovlje, je po svojem predstavniku obema zlatoporočencema toplo čestital in jima izročil spominsko darilo in priznanje. IL. Zasavska Sveta gora - Meddruštveno srečanje Društvo upokojencev Bukovica - Šinkov turn v občini Vodice pri Ljubljani, je že tretjič organiziralo skupno srečanje v Planinskem domu na Zasavski gori. Tega srečanja so se na povabilo udeležili tudi upokojenci DU Moravče. Meddruštvenega srečanja se je udeležilo 35 članov obeh društev. Vabljeni so bili tudi člani Upravnega odbora DU Zagorje, pa se tega zaradi dopusta niso mogli. Izletniki smo se pripeljali z osebnimi vozili in kombijem. Po programu smo se udeležili svete maše za pokojne člane društev upokojencev v tamkajšnji romarski cerkvi na Zasavski Sv.gori. Bogoslužja so se udeležili tudi verniki iz Oselice pri Škofji Loki z župnikom Jakobom Kraljem, pevci in organistom. Kar cel avtobus se jih je pripeljalo na goro, da prisluhnejo tamkajšnjemu župniku Maksu Kozjeku, ki je povedal vse o zgodovini cerkve, kraju in ljudi izza prve in druge vojne za samostojno Slovenijo. Mašo je imel župnik Kralj s somaševanjem župnika Kozjeka. Po Gostitelja župnik in njegova gospodinja, upokojenki DU Moravče, ki sta pripravili prigrizek (foto J.Novak) končanem bogoslužju je župnik Kozjek povabil vse pred župnišče na čaj, kavo, domač kruh in pecivo. Zadovoljni smo se vsi skupaj zahvalili za gostoljubje in se poslovili. V Planinskem domu je bilo kosilo za vse udeležence srečanja iz obeh društev upokojencev. Po izdatnem kosilu je sledil krajši kulturni program, ki so ga izvajali člani obeh društev; ljudska pesnica Francka Nahtigal, recitatorka Francka Kosmač, Frančiška Štefan, pripovedovalka šaljivk, ljudski godec Franc Zorman pa je potegnil svoj meh, daje bilo kaj tudi za zaplesati. Organizator želi, da bi srečanje preraslo v tradicionalno, kar smo Moravčani z veseljem sprejeli. Imeli smo lep sončen dan, prijetno družbo in odlično gostilniško postrežbo. Vsem skupaj iskrena hvala in nasvidenje prihodnje leto. Jože Novak Romanje na Ključevico Ob Marijinem vnebovzetju seje na Ključevici pod Kumom zbralo preko 300 vernikov, ki so prisostvovali maši. (foto PR) Med najbolj vročo filmsko sezono v ZDA letos izstopajo filmi, ki jih bomo v kratkem videli tudi pri nas. Izgubljeni svet (The Lost World) je z 225$ mil. skoraj absolutni zmagovalec. Skoraj zato, ker mu Možje v črnem (Men in Black) tesno sledijo z 218$ milijončki. Tudi Air Force One je kar hitro prebil magično mejo in se trenutno ponaša s 110$ mil. Con Air (95$ mil.) in Stik (Con-tact) (83$ mil.) sicer nista prišla tako daleč, vendar sta kljub temu zanimiva filma. Prvi zaradi igralske zasedbe, druga pa zaradi zgodbe. Tokrat vam zaradi stiske s prostorom lahko ponudim podorbnejši opis le treh. Izgubljeni svet, nadaljevanje Jurskega parka, nas popelje na otok, ki nam je ostal skrit po prvem delu. Na tem otoku so postavili Site B (gradbišče B), kjer so ustvarjali dinozavre z vsemi težavami, ki spremljajo takšno delo. Zabaviščni park, ki smo ga videli v prvem delu, je bil le svetla plat kovanca. Potem ko orkan uniči tovarno in se dinozavri razpršijo po otoku, le malo ljudi ve za njihov obstoj. Pohlepni podjetnik bi rad dinozavre izrabil, naši junaki pa bi jih radi zaščitili in preučevali v znanstvene namene. Seveda se vsi skupaj znajdejo na otoku, polnem dinozavrov... Spielberg je znova režiral. Možje v črnem je ena boljših zf komedij zadnjih let. Zgodba je preprosta: K in J (Tommy Lee Jones in Will Smith) sta zaposlena pri izredno dobro financirani, vendar še vedno neuradni vladni agenciji za urejanje imigracijske službe in predpisov za vse stvari, ki ne prihajajo iz Zemlje. Med preiskavo neprijavljenih bližnjih srečanj naletita na smrtonosno zaroto intergalaktičnega terorista, ki namerava ubiti dva ambasadorja nasprotujočih galaksij, ki trenutno prebivata v New Yorku. Con AirB - letalo polno zapornikov, ki bi jih morali premestiti v strogo varovani zapor, med letom zavzamejo kaznjenci na čelu z Johnom Malchovichem. Na letalu pa je tudi Nicolas Cage, ki je na pogojnem odpustu in storil bo vse da se vrne živ in zdrav v naročje žene in otroka. Znani svetovni smučarski skakalec, Andreas Goldberger, seje te dni mudil v Sloveniji, točneje v Kisovcu, kamor gaje pripeljal znani športni manager Ginter Kržišnik. Andreas je k nam pripotoval iz Beljaka in se jev Kisovcu zadržal kar nekaj časa. Tu sije ogledal kisovško skakalnico, športni park,... Goldi jebil v Kisovcu prvič in je zelo zadovoljen z krajem. Po ogledu Kisovca se je Andreas z družino Kržišnik odpravil na dopust v Katoro blizu Umaga. Tudi z dopustom je bil zelo zadovoljen in je izrazil željo, da bi se še kdaj vrnil. V teh dneh je zelo aktualno vprašanje, kje bo Goldi nadaljeval športno pot. V medijih so se pojavljale države, kot npr. Slovenija, Hrvaška, Švica,... Po besedah Ginterja Kržišnika so največje zanimanje za Goldija pokazali iz male državice Granade in po tem sodeč bo Goldi svojo kariero nadaljeval prav tu. Peter Motnikor Foto Ginter "Goldi" z Milico Kržišnik v Umagu Goldberger s svojo varovanko Andreo na kisovški skakalnici Tjaša Vidic-"MISS FERRARI 97", Stefan-Goldijev prijatel|, Andrea,Goldberger in Kržišnik Obnovili so fasado starega župnišča Pred kratkim so po dveh mesecih dela odstranili delavske odre, ki so obdajali dve strani starega župnišča vTrbovljah pri farni cerkvi sv. Martina. V tem času so namreč obnovili fasado dveh sten, ostalo še čaka na čas, ko bodo na voljo potrebna sredstva. Steni sta dobili nov omet po navodilih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja. Strokovnjaki zavoda so namreč pri odkrivanju starih ometov našli ostanke stare fasade, ki je imela poslikane vogale in okenske obrobe. Zavod je tudi določil poenotenje okenskih odprtin in določil poslikavo, kakršna je bila nekdaj. V tem smislu so tudi opravili obnovitvena dela. Teh so se lotili, ker seje v teku desetletij, odkar je bila fasada nazadnje obnovljena, prišlo do odpadanja ometa. Ob tej priliki so se odločili, da bodo v ta dom namestili rimske in krščanske nagrobnike, ki so bili svoj čas vgrajeni na steni župne cerkve. Staro župnišče bo odslej služilo kulturi in karitativni dejavnosti. V njej že imajo svoje prostore Karitas, pevski zbor sv.Barbare in župnijski kiosk. Poleg sobe s starimi nagrobniki nameravajo urediti knjižnico in muzejski sobi. Nazadnje so fasado obnovili leta 1931. Takrat so odkrili na starem, prvotnem ometu latinski napis, ki v slovenščini pomeni: Postavljen sem, da služim troedinemu Bogu in sv.Martinu. Iz kronograma tega napisa je razvidno, daje bilo župnišče pozidano leta 1718. Takratno obnovo fasade je plačala občina Trbovlje, sedanjo obnovo v znesku 500.000 SIT pa so plačali iz darov in prispevkov vernikov. Dokončnega obračuna pa še ni. Precej dela je bilo opravljenega prostovoljno in brezplačno. IL. Tretji gorski ultra maraton Radovana Skubica Zagorje - Znani gorski tekač Radovan Hilarij Skubic iz Zagorja se pripravlja na vnovičen, letos že tretji podvig. Ni še dogo tega, ko je pretekel pot s Cemšeniške planine (1204m) do Trdinovega vrha preko dolenjskih krajev in dolin, v enem dnevu. Pred kratkim pa je uspešno, že drugič, pretekel Slovensko planinsko pot od Bolfenka na Pohorju, preko Pohorja, Mozirskih planin, Kamniško Savinjskih Alp, Julijskih Alp ter primorskih hribov do Ankarana, kjer je bil njegov cilj. To pot je pretekel v desetih dneh in pol oz. v 140 urah čistega teka. Tek na obeh relacijah so mu omogočili številni sponzorji. V načrtu pa ima še izpeljavo tretjega letošnjega gorskega ultra maratona. Z njim bo začel 5.septembra na Kumu (1220m), njegov cilj pa bo Triglav (1283m). Smer njegovega tokratnega teka bo vodila s Kuma, na Mali Kum, Podkum, Padež, Renke, Zasavska Sv. gora, GEOSS, Miklavž, Dole pri Litiji, Šmarna gora, Škofja Loka (tu bo prenočil), Lubnik, Rakitovec, Bohinj, kjer bo drugič prrenočil.Voje, Vodnikova koča, Planika, Triglav. Nato bo sestopil na Kredarico, kjer bo Pošti Slovenije predal pozdrave zasavskih planincev in županov, ki mu jih bodo spotoma izročali predstavniki občin in planinskih društev. Pri organiziranju teka mu bo veliko pomagalo Planinsko društvo Zagorje in seveda sponzorji. To pot namerava Skubic preteči v dveh dneh in pol. Tudi tokrat se Skubic pripravlja intenzivno za to pot z vsakodnevnim tekom v zagorski okolici, izpeljati pa bo treba tudi vrsto organizacijskih zadev in se tudi za tokratno akcijo dobro tudi psihično pripraviti. Vsi mu želimo, da bi tudi na tem gorskem teku v celoti uspel, brez kakršnihkoli posledic. IL. Intervju z Matjažem Šikovcem, trenerjem članic ŽRK Zagorje Isti e €@ Matjaž, za začetek nam povej, kako to, da si sprejel nalogo trenerja članske ekipe? Prejšnji trener Boris Vrhovnik je odstopil s položaja trenerja in uprava kluba se je znašla v težkem položaju in me zaprosila za prevzem vodenja članske vrste. Po daljšem premisleku sem se odločil, da prevzamem ekipo. Ali ne boš imel težav s treniranjem, saj vemo, da si tudi trener mlajših kategorij? Glede tega je tako. Ob članski ekipi bom še vedno treniral tudi starejše deklice, katerim bom po strokovni plati pomagal pri treniranju. Pri vodenju ekipe st.deklic pa bo glavno besedo imel Ivan Ramšak, kateremu popolnoma zaupam, tako, da upam, da tu ne bo nobenih težav. Prejšnji trener Boris Vrhovnik je veliko naredil s to ekipo, kljub težavam, s katerimi seje srečeval. Misliš, da boš ti lahko tudi tako uspešen? Trener Vrhovnik je s to ekipo res naredil veliko, upam pa, da z mojim prihodom ekipa ne bo nazadovala. Ker se bo letos prvič igralo v enotni drugi ligi, bo rezultatsko težje priti v ospredje, ker nasprotnikov trenutno še ne poznam, o rezultatu niti ne razmišljam. Važno je, da se ekipa do začetka prvenstva maksimalno pripravi, potem pa bomo videli, kako naprej. Verjetno se na začetku priprav srečuješ z mnogo težavami. Katere so naj večje? Moram povedati, da zaenkrat večjih težav ni, razen utrujenosti, ki je v tem delu priprav razumljiva, dodal pa bi, da sem pozitivno presenečen nad prizadevnostjo igralk na treningih, tako da, če bomo v tej smeri nadaljevali, lahko do prvenstva res veliko naredimo. Trenutno se treningov udeležuje 16 igralk, ki v glavnem vse redno vadijo, razen nekaterih, ki so še na dopustu. Se je igralski kader kaj spremenil od prejšnjega leta? Od prejšnje sezone se igralski kader ni bistveno spremenil, razen odhoda Karmen Kovačič, ki seje odrekla treningom (petkrat na teden se ji je zdelo preveč), pridobili pa smo dve starejši deklici, Tino Jerman in Tjašo Resnik, ki se lepo uvajata v člansko vrsto. Marsikaj bo sedaj, ko boste igrali v dvorani, drugačno. V kakšnem smislu, dobrem ali slabem? Vsekakor je to pozitivno tako za igralke, kot za zagorski rokomet, ker je na asfaltu vedno večja verjetnost poškodb, pa tudi rokomet na tej podlagi izgubi na veljavi in atraktivnosti. Izpada treningov zaradi vremenskih razmer ne bo več, kar naj bi se tudi v končni fazi dodobra poznalo. Sam si bil eden mlajših rokometašev v zelo obetavni generaciji zagorskih rokometašev. Žal je klub propadel, ali se kaj z nostalgijo spominjaš tistih časov? Žal so tisti časi po klavrnem razpadu kluba minili. Sam osebno mislim, da ne bo nikoli več moškega rokometa v Zagorju, ker ni pravih pobudnikov za to. Bi pa pobudo za ustanovitev moškega rokometa lahko dala Občina Zagorje, potem pa bi se morda res kaj premaknilo, poznavajoč našega župana Matjaža Švagana, ki bi se(in se) prav gotovo prizadeval za ponovno ustanovitev moškega rokometnega kluba. Kakšni so torej tvoji načrti v tej sezoni? Kar se tiče članske ekipe, ne poznam razmer v novoustanovljeni ligi, zato bi bilo nehvaležno karkoli vnaprej napovedovati. Si bom pa prizadeval, da bi dosegel največ, kar se s to ekipo da doseči, jo še dodatno okrepiti z mlajšim domačim kadrom, tako, da bi bila konkurenca v ekipi še močnejša. To bi se poznalo na intenzivnosti treningov, s tem pa bi kvaliteta igre narasla, kar bi se v nekaj letih poznalo tudi na rezultatu. Seveda pa bi tu morali marsikaj dodati uprava in potencialno tudi novi sponzorji. Kar pa se tiče ekipe starejših deklic (to je generacija, ki je že vrsto let v slovenskem vrhu), tukaj pa so ambicije večje in segajo vse do finala državnega prvenstva in z nekaj sreče morebiti tudi do prvega naslova državnih prvakinj v Zagorju. Vsekakor pa bo treba v obeh primerih trdo in pošteno delati na igrišču, prevzeti marsikatero odgovornost in šele potem bodo rezultati takšni, kot si jih želimo. Brez trdega dela pa so to lahko le pobožne želje. Tekst in foto: Peter Motnikor Odprto prvenstvo Slovenije v plavanju Kamnik - Od petka do nedelje je v Kamniku, na bazenu Pod skalco potekalo 7.Odprto in državno prvenstvo Slovenije v plavanju, ki ga je tokrat zares odlično pripravil domači plavalni klub. Za reprezentante, ki odhajajo v špansko Sevillo na evropsko prvenstvo, je bil to zadnji preizkus pred glavno tekmo sezone. Za državne naslove in naslove odprtega prvenstva Slovenije pa so se morali pošteno potruditi v bojih z udeleženci letošnjega mladinskega evropskega prvenstva in evropskih iger mladih, ki so najboljšim tik za petami. Dodatno zanimivost popoldanskim finalom pa so dodali odlični tujci; reprezentantje Slovaške, Madžarske, Hrvat Miloševič, predvsem pa Belorus Goukov, aktualni svetovni prvak in svetovni rekorder v prsni tehniki v malih bazenih. Številni gledalci ob kamniškem bazenu pa so v popoldanskih finalnih nastopih pozdravili tudi trboveljske plavalce. Najvišje se je uvrstila Alenka Ličar, ki je za Natašo Kejžar in Lidijo Breznikar os vojila 3 .mesto v disciplini 400m mešano, za 21 stotink izgubila medaljo na 200m delfin, na 200m mešano pa je priplavala v cilj takoj za Alenko Kejžar, a žal dvakrat prehitro štartala in tako ostala brez srebrne kolajne. Z osebnim rekordom in 8.mestom je po bolezni presenetila Anja Gregorčič, osebni rekord paje odplavala tudi v disciplini lOOm prosto (13.mesto). Matjaž Jazbec je bil osmi na 200m prsni in B finalist na 200m prosto, več pa se od njega ni pričakovalo, glede na to, da je izgubil ogromno treninga zaradi priprav na maturo. S tem tekmovanjem se je končal domači del plavalne sezone, medtem ko najboljše še čaka merjenje moči na Evropskem prvenstvu v Španiji in na Univerzijadi. Na počitnice po 10-mesečni naporni sezoni odhajajo tudi trboveljski plavalci, vodstvo pa medtem že razmišlja o novi sezoni, ki se bo začela v prvi polovici septembra. Takrat so v vrste plavalnega kluba vabljeni vsi nadobudneži, ki bi se radi preizkusili v športni šoli plavanja. Marjeta Jordan S svojimi varovankami. 22-letni nogometaš Zagorja, KMN Magros-Domadenika, je pred kratkim zmagal v naši nagradni igri za naj športnika meseca. Doslej je najbolj preprečljiv zmagovalec, kar pa niti ni tako presenetljivo, saj ima pri svojih komaj 22-letih za seboj že veliko športnih dogodkov. Danijel si bil mogoče kaj presenečen nad izborom bralcev, posebej zato, ker si zmagal zelo prepričljivo (59 glasov prednosti pred drugouvrščenim)? Vsekakor sem bil nad tolikšnim številom glasov presenečen, še bolj pa nad tem, da sem zmagal. Zahvaljujem se vsem, ki so glasovali zame in se jim tudi v bodoče priporočam. Upam, da se jim bom za zaupanje oddolžil, tako v malem, kot v velikem nogometu v prihajajoči sezoni. V naslednji sezoni boš igral za KMN Magros -Domadenik. Zakaj ravno za to ekipo? V to ekipo me je povabil Branko Praznik "alias" Kosa in jaz sem se povabilo takoj odzval. Moram priznati, da sem ekipo poznal že od prej, ker sem približno pol leta nekoč že igral v tej ekipi. V njo so me pritegnila tudi igralska imena, kot so Fele, Kos, Širca,... saj vemo, da so igralci izkušeni in večina jih igra tudi v prvi malonogometni slovenski ligi. Poleg tega je ekipa znana po dobri organizaciji in odličnem donatorstvu treh glavnih sponzorjev, ki so Magros d.o.o., Drago Domadenik in Agencija Vizija. Pred leti je bila dokaj uspešna tudi ekipa KMN Trgovina Repovž. Kaj seje s tisto ekipo zgodilo? Da, res je, da sem imel svojo malonogometno ekipo. Vendar pa smo se zaradi obveznosti v drugih športih (rokomet, veliki nogomet,...) razšli in to je bil konec te ekipe. Včasih pa se igralci ponovno dobimo in se pod tem imenom udeležimo marsikaterega turnirja. Če malce pogledava tvojo novo ekipo, se vsaj po imenih sodeč zdi, da ste glavni kadidati za naslov prvaka. Kaj meniš ti? To sezono bo konkurenca nedvomno hujša, kot je bilo to prejšnjo sezono in mislim, da bo zelo težko ponoviti dosežke iz lanske sezone. Osebno pa vseeno verjamem v ekipo in mislim, da nam bo uspelo osvojiti vsaj dvojno krono. V POP-u (Pokalu občinskih prvakov) pa so ekipe iz cele Slovenije in tuje konkurenca nedvomno "Repco" še v dresu SET Vevče. hujša, ampak upam, da bomo dosegli dober rezultat in Sloveniji dokazali, da se tudi v Zasavju igra dober mali nogomet. Glavni konkurenti so več ali manj isti kot prejšnjo sezono, kajne? Konkurenti za naslov so resda več ali manj isti. To so Izlake, Amaco, RTV Trbovlje in pa tudi novinci v ekipi, Linne-Ford servis Hribar, saj vemo, da so igrali tudi v finalu superpokala. Ampak mali nogomet ni edini nogomet, ki ga igraš. Veliko ljudi te pravzaprav pozna ravno zaradi velikega nogometa. Kaj lahko tu dosežete v tej sezoni? Vemo, da so klub zapustili Hace, Petrušič, Druškovič, Stojanovič, Čirič in trener Mendaš in zato bo zelo težko poseči po višjih mestih. Poglavitni cilj je pravzaprav obstanek v ligi, kar mislim, da bi nam z obstoječim kadrom moralo uspeti. Je to za igralca velik napor, da takole igra mali in veliki nogomet? Ne, vsaj za mene to ni posebno velik napor. Imaš kaj straha pred poškodbami? V vsej karieri sem bil doslej poškodovan le dvakrat in upam, da se poškodbe v bodoče ne bodo pojavljale. Kar pa se tiče možnost poškodb pri malem nogometu, lahko povem, da se navsezadnje lahko poškoduješ tudi pri hoji na pločniku in zato je tveganje približno enako. Koliko časa boš igral za Magros-Domadenik? To je težko povedati, vsekakor pa si bom prizadeval, da bom svoje odigral pošteno, potem pa se bo videlo, kako in kaj vnaprej. Tekst in foto: Peter Molnikor Turnir v malem nogometu v Sentlambertu Športno društvo Senožeti organizira od 6.do 7. septembra malonogometni turnir. Nagradni sklad znaša 100.000 SIT + pokali za prve tri ekipe. Prijavnina znaša 4500 SIT, poravnate pa jo lahko na žrebanju, ki bo 3. 9. ob 20.00 v Gasilskem domu v Sentlambertu. Vse dodatne informacije lahko dobite na tel.: 0601/78-109 (Špar-lek) in 78-196 (Mars). TRGOVINA, ZASTOPANJE, EKONOMSKO SVETOVANJE Rudarsko 2,1420 Trbovlje, tel.: 0601-26-102 del. čos: 8.00-12.00 in 16.00-19.00 sobota 8.00-12.00 Športna obutev CONVERSE, ALL STAR, ADIDAS, NIKE, REEBOK, PUMA, ELLESSE, FILA ter vsa ostala oprema in oblačila za prosti čas in sprostitev. I I I I I V. za naj športnika GLASUJEM ZA _ IME IN PRIIMEK NASLOV______ OBČINA______ fotokopij ne upoštevamo I I I I I I SMJMM CAIF1 ° MULANfSiE2> PlESEHEfHL »MilENC® Na peti letošnji preizkušnji za prvenstvo Rally treh dolin, ki so jo organizirali člani ZRD KBM racing teama iz Zagorja, je skupno zmago odnesla dvojica moštva organizatorjev Razboršek - Podkrajšek z daewoojem tico pred Žnidarjem in Casagrandejem z yugom 65 ter Turkom in Šinkom z renaultom 5 campus. Poleg prvih treh v generalni razvrstitvi so doma ostale še vse ostale posamične in moštvena zmaga, ki si jo je z maksimalnim možnim seštevkom točk privozila ekipa Saloon cafe -Ballantines. V lepem sončnem vremenu se je na štartu rallyja v centru Zagorja zbralo 46 posadk. Kot zanimivost naj povem, da so bili med njimi tudi tekmovalci v terenskih vozilih, ki so tekmovali v svojem razredu. Po prvi spretnostni preizkušnji na avtobusni postaji so se vozniki podali prek Save, Mošenika in Čolniš do Kisovca. Pot, ki je veliko Zasavčanov prav gotovo še ni prevozila, je zelo slikovita, žal pa je bila makadamska cesta zaradi močnega deževja v prejšnjih dneh nekoliko razrita. Po 2. spretnostni vožnji ob izlaškem ETI-ju in 3. ob kisovškem Integralu so se vse posadke zbrale na zagorskem bazenu, kjer jih je čakalo kosilo. Tu so tekmovalce že pričakali trenutni rezultati, s čimer so se pri EKS Gnedič zelo izkazali in poželi mnogo simpatij med udeleženci. Po hitrem pregledu tabele je bilo že jasno, kdo se bo lahko boril za zmago in kdo bo lahko vozil le še za lastno veselje. Ob 17. uri so se vse posadke ponovno zbrale na avtobusni postaji, kjer jih je čakal štart drugega dela rallyja. V tem seje zagorski rally spogledoval s pravimi rallyji za državno prvenstvo, ki so ponavadi prav tako sestavljeni vsaj iz dveh delov. V drugem deli sta tekmovalce čakali še dve spretnostni vožnji in sicer na parkirišču teniškega centra Zas-ten in ponovno Integral Kisovec. Najbolj pa je bila zanimiva 4. SV za terencc. ki je potekala po neutrjenem terenu Ruardija in je s svojo atraktivnostjo razveselila tako gledalce kot tudi tekmovalce, saj je terjala mnogo znanja in poguma. Na koncu so se vsi udeleženci še enkrat zapeljali čez štartno - ciljno rampo in zaključili rally na zagorskem bazenu. Na koncu pa moramo organizatorje ob sicer uspeli prireditvi tudi malce pograjati, saj nekatere stvari niso potekale povsem tako, kot bi morale(majhne zamude, zmede v ČK...). V opravičilo jim seveda lahko štejemo neugoden letni čas, saj je veliko ljudi, ki bi bili lahko v pomoč ravno sedaj na dopustu. A na napakah se učimo in naslednje leto bomo prav gotovo dočakali brezhibno izpeljano dirko. lEiE^njiLTmTns Razred 1 (do 1000 ccm) GTX) 1. Razboršek - Podkrajšek 2. Danilovič - Juvan (opel astra) (daewoo tico) 3. Kersnik - Ramo veš (peugeot 2. Deželak - Zupanc (fiat 127) 205) 3. Kveder - Kveder (yugo 45) Razred 4 (ženske) Razred 2 (do 1500 ccm) 1. Žnidar - Žnidar (renault clio) L Žnidar - Casagrande (yugo 2. Merkač - Mravlak (fiat 126P) 65) 3. Knaus - Knaus (fiat 2. Turk - Šink (R5 campus) cinquecento) 3. Zorman - Rek (fiat Ekipe cinquecento) 1. Sallon cafe - Ballantines Razred 3 (nad 1500 ccm) 2. KMB racing L Kropivšek - Bartelme (R5 3. Avtouri Žalec PRIREDITELJI AUTO KBM RA LEVJA SE NAJLEPŠE ZAHVALJUJEJO VSEM, KI SO JIM POMAGALI PRI IZVEDBI PRIREDITVE, POSEBEJ PA SE ZAHVALJUJEJO PODJETJU INTEGRAL IN GOSPODU PAVŠKU, KI JE Z VESELJEM POSODIL PROSTOR ZA SPRETNOSTNE PREIZKUŠNJE. s pnlniTa plin evra I Sponzor strani: PETROL Piše: Primož Kostajnšek 0)0 Avtomobilski proizvajalci vedno bolj ugotavljajo, da bodo prihodnost krojili majhni avtomobili. Saj veste, gneča v mestih in s tem povezane težave s parkiranjem, ekologija... A majhen avto ne sme biti le majhen avto, neugledna štirioglata "kanta", ki služi le za kratke skoke po mestu. Sodobni kupci namreč želijo tudi v mestnem avtomobilu prikupno obliko, moderno mehaniko in čim več udobja. In vse to jim v veliki meri ponuja novi ford ka. Ford je z novim modelom uvedel novo oblikovalsko smer, poimenovano new-edge-design, in z njo izzval estetska mnenja tisočev morebitnih kupcev. Mnenja ljudi o zunanji obliki so sila različna. Nekateri so se vanjo nesmrtno zaljubili, spet drugi pravijo daje povsem zgrešena, vsi pa se strinjajo v tem, da je povsem izvirna. Vendar pa je pri kaju radikalna le oblika. Pod kožo se namreč skriva mehanika leto dni starejše sestre fieste. Po njej je podedoval tudi edini motor, kije na voljo. To je že dolgo znani in dobro preizkušeni 1.3 literski štirivalnik povsem klasične zasnove, ki zmore 60 konjskih moči pri 5000 vrtljajih, največji navor pa znaša 105 Nm pri 2500 vrtljajih. Kljub temu, da je s tem motorjem ka živahen avto, je ob natančnem pedalu za plin, hitri sklopki in prav tako hitri prestavni ročici pravi greh, da se v nosu ne vrti novi zetec-SE motor s 16 ventili in 75 KM. Mogoče kdaj kasneje. Zmogljivosti so seveda motorju primerne: največja hitrost znaša 155 km/h, od 0 do 100 km/h pa pospeši v 15.4 sekundah. Vozne lastnosti malčka so milo rečeno odlične. Fiestina platforma je porok za to, daje avto okreten, igriv in odziven na voznikove ukaze. Vzmetenje skoraj brezhibno požira neravnine na cesti, čeprav je treba vedeti, da kratka medosna razdalja v dolgih ovinkih ne dela čudežev. Volan s samo 2.9 zavrtljaja od ene do druge skrajne točke spominja na go-kart in prav takšen je tudi voznikov občutek pri vožnji skozi ovinke. Volan je opremljen s servoojačevalnikom, kar bodo znale ceniti zlasti predstavnice nežnejšega spola, saj je obračanje na mestu zdaj mala šala. Notranjost je prav tako nenavadna kot zunanjost, sveža, nekonvencionalna in celo radikalna. Tako kot zunaj prevladujejo okrogline, loki in ovali, vendar na uporaben in prijeten način. Pred voznikom je prijetno športno majhen in debel volanski obroč, ki v sebi skriva serijsko zračno blazino. Tudi merilniki na armaturni plošči imajo športno belo podlago. Zaobljene oblike armaturne plošče se nadaljujejo v solzasto oblikovani sredinski konzoli. Tu velja izpostaviti vrteče se kroglaste zračnike, ki so gotovo eden od boljših domislekov, saj odlično delujejo. Pod njimi je nenavadno oblikovan radio ter nekaj pripravno nameščenih stikal ter gumbov za gretje in zračenje. Prostornost je glede na skope zunanje mere razveseljiva. Spredaj se sploh sedi brez težav. Voznikov sedež je celo nastavljiv po višini, tako da lahko vsakdo najde pravi položaj za volanom, pa čeprav ta ni nastavljiv po višini. Zadaj je prostora sicer manj, a ker je avtomobil namenjen le štirim potnikom, torej le dvema zadaj, je to tudi pričakovano. Je pa zato naslonjalo zadnje klopi nastavljivo, s čimer lahko dobimo nekaj litrov prtljažnega prostora'več. Ka vsaj po naši oceni praktično nima šibke točke. Kljub ceni 18.990 DEM bo našel svoj krog kupcev. To mu zagotavlja že njegova oblika, saj se v njem resnično ni bati, da bi ostali neopaženi. To pa je tudi nekaj vredno. PETROL. PROTON mom oui mm dimenzij. PROMET Alkoholizirani voznik povzročil nesrečo Hrastnik - S.avgusta seje pripetila prometna nesreča v križišču Riklov most. Voznik Lade samare Anton Š. je vozil po Dolski cesti proti Steklarni in v križišču izsilil prednost vozniku Fiat crome Bojanu L. iz Hrastnika, ki je vozil po prednostni cesti proti Rudniku. Desetletna sopotnica v fiatu je zadobila sled poškodbe, na vozilih pa je po nestrokovni oceni nastalo za 400.000 SIT škode. Zoper voznika lade sledi predlog sodniku za prekrške zaradi povzročitve prometne nesreče in vožnje pod vplivom alkohola (l,95g/kg alkohola v izdihanem zraku). S tovornjakom po levi strani cestišča Hrastnik - 9.avgusta ob 11.25 so policisti obravnavali prometno nesrečo v Bobnu. Voznik tovornjaka Vlado S. iz Trbovelj je vozil proti Čečam in je v levem ostrem ovinku vozil po levi strani. V tem času mu je naproti pripeljal voznik osebnega avtomobila ford scorpio Branko R. iz Šmartnega pri Litiji. V trčenju med vozili je nastalo za okrog 300.000 tolarjev škode. Sledi predlog zoper voznika tovornjaka. Spet alkohol in izsiljevanje prednosti Hrastnik - 11.avgusta se je pripetila prometna nesreča v klancu Marno. Voznik osebnega avtomobilaAndrej K. iz Hrastnika je zavijal levo proti Slatnemu, ko mu je nasproti pripeljal Karlo Š. iz Litije. Vzrok nesreče je bilo zopet izsiljevanje prednosti in alkohol voznika Andreja K. (2.43 g/kg alkohola v izdihanem zraku). Sledi predlog SR Pobegnil s kraja nesreče Hrastnik - 12.avgusta ob 10.45 uri je voznik osebnega avtomobila daihatsu Stanislav R. iz Ljubljane vozil po Partizanski cesti proti Kalu. V tem času mu je nasproti po levi strani pripeljal voznik rdeče škode, ki je oplazil nasproti vozeče vozilo. Povzročitelj je s kraja odpeljal, ne da bi nudil svoje podatke, vendar so mu policisti že na sledi. Zoper njega bo podan predlog SP. Vozil brez vozniškega izpita Hrastnik - 17.avgusta so policisti obravnavali prometno nesrečo na Cesti 1 .maja. Petnajstletni Hrastničan je vozil neregistriran osebni avto yugo brez vozniškega dovoljenja in je zaradi neprimerne hitrosti trčil v obcestno ograjo. Obiskal bo SP. Prehitro pred semafor Trbovlje, 14. avgusta ob 7.30 uri se je pripetila prometna nesreča na magistralni cesti M10/9. Na mestu, kjer potekajo dela na cesti, je P.B. s tovornim vozilom zaradi neprimerne hitrosti pri zaviranju pred semaforjem zapeljal na nasprotni vozni pas in pri tem trčil v bočni del vozila Š.D., nato pa je v smeri vožnje trčil še v zadnji del vozila G.J., ki je stal pred semaforjem. Trčil v betonsko ogrado Trbovlje, 17. avgusta ob 5.50 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na Kešetovem. Voznik T.B. je zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola trčil v betonsko ograjo v bližini Kešetovega 15, nato pa gaje odbilo še na levo stran, kjer je trčil v parkiran osebni avtomobil last V.I. Istega dne ob 16.30 uri je voznik zastave 126P na Neži zaradi neprilagojene hitrosti trčil v cestni drog. Voznika so prepeljali v ZD Trbovlje, kjer pa so ugotovili, da nima poškodb. Motorist v avtomobil 1 Zagorje, 7. avgusta ob 18.45 uri je prišlo do prometne nesreče na Prešernovi cesti. Voznik kolesa z motorjem B.M. je vozil mimo Kuma proti KOP. V levem ovinku je zapeljal čez sredino vozišča in pri tem trčil v osebni avtomobil, ki je pred trkom že uspel ustaviti. B.M. so odpeljali najprej v ZD Zagorje, od tam pa v Bolnico Trbovlje. Motorist v avtomobil 2 Že čez 5 minut je prišlo do nove prometne nesreče med voznikom kolesa z motorjem in avtomobilistom, tokrat v Kandršah. Z.S. je vozil kolo z motorjem po regionalni cesti in zavijal na stransko. Pri tem je kot kaže spregledal avtomobil, ki je stal v križišču in čakal, da se vključi v promet. V trku si je Z.S. zlomil nogo. Zaradi prehitre vožnje na streho Zagorje, 10. avgusta ob 0.40 uri je voznik M.M. vozil iz Kisovca proti Zagorju. V Stopah je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste v potok, kjer je vozilo obstalo obrnjeno na streho. Voznik ni bil poškodovan. Zapel PTT kabel Zagorje -16. avgusta ob 9.10 uri je voznik tovornega vozila, na katerem je bil natovorjen delovni stroj, pri ETI-ju na cesti proti Mlinšam zapel PTT kabel. Pri tem seje na cesto podrl drog. Promet je bil oviran. Aufbiks £ Čarovnija je 16.8. obsedla skupinico v trboveljskem Magic baru. Z.B., Ž.A., T.R. in A.B. so pijani prišli v lokal in iz samo njim znanega vzroka začeli razbijati inventar. Policisti so jih odčarali s predlogom sodniku za prekrške in s kazensko ovadbo. £ 17.8. seje na policijski postaji zglasil P.M. in povedal, da gaje prejšnji dan pred lokalom Strelišče na Trgu Revolucije mlajši moški večkrat udaril v obraz. Glede na ime lokala jo je še dobro odnesel. £ Tudi na Izlakah so pele pesti. 14.8. ob 21.40 uri je v lokalu Valvasor neznanec udaril po obrazu B.M. in mu pri tem izbil zob. Doma je najlepše, si je verjetno mislil A.T., ki je 15.8. razgrajal po stanovanju, grozil staršema... Policisti so mu dokazali, daje pri njih še lepše. £ 11.8. je bilo dolgčas O.R. iz Prapretnega. Ker ni imela drugega dela, je kričala na sosede in jih žalila. Zaradi takšnega reševanja medsosedskih odnosov se bo dolgočasila pri sodniku za prekrške. 1. runda: otvoritev prenovljene trgoovine Mercator v Steklarni je obiskal Dušan P. iz Hrastnika. Večkrat si je postregel z degustacijskim pivom, nato pa pijan nadlegovati obiskovalce. Policisti so ga umirili. 2.runda: že čez nekaj časa so ga policisti ponovno obiskali. Tokrat je kričal in žalil sosede. Vendar je pred prihodom policistov zaspal pred hišo. 3,runda: policisti so zopet prišli ponj zvečer, ker je zopet nadlegoval sosede, a seje nato umiril in skril pred policisti. 4.runda: Predlog sodniku za prekrške. S tovornjaka posipal avtomobile Litija - 12.avgust je voznik tovornega vozila vozil pesek iz Hotiča proti Ribčam. Med vožnjo se mu je odprla loputa na kamionu in izpadajoči pesek je poškodoval devet vozil. Šest nasproti vozečih vozih in tri, ki so vozila za njim. Voznik je brez, da bi ustavil, pobegnil v smeri Ljubljane. Kasneje so ga izsledili. Sledi prijava sodnika za prekrške. Kradejo kot srake Trbovlje - V noči na 7.8. je iz zaklenjene kolesarnice na Sallauminesu izginilo kolo z motorjem tomosAPN4 temno zelene kovinske barve, last D.D. 14.8. so bili policisti s strani delavcev RGD obveščeni, da so prijeli na kraju vlomilca v njihovo delavnico na Nasipih. Policijska patrulja je ugotovila, daje to V. A. in zoper njega podala kazensko ovadbo. Zagorje - 5.8. je prišel na policijski oddelek D.A. in povedal, da so mu neznanci ponoči vlomili v osebni avtomobil zastava 101 parkiran na Cesti zmage. Odnesli so zvočnike Kenwood in ojačevalec.Le nekaj metrov stran je 7.8. prišlo do še enega vloma. Tikrat je izginil avtoradio Blaupunkt. 8.8. so ob vnovičnem vlomu v osebni avto-mobil izginili zvočniki Pioneer in avtoradio. Mladoletniki na daljnovodu Trije mladoletniki so za zabavo plezali na stolp 35 KW daljnovoda. Fant, kije plezal prvi, se je preveč približal omrežju, tako, da je električni tok preskočil nanj in mu povzročil ožganine roke in noge. Druga dva, ki sta bila nižje, je temeljito pretreslo. Vse tri so odpeljali na UKC v Ljubljano. Lilijani pa so bili nekaj trenutkov brez toka. Primeri konoplje v Litiji Litijski policisti so naTlaki odkrili in poželi 352 sadik indijske konoplje, nakar sojo uničili. Na Dvoru pri Bogenšperku pa so odkrili laboratorij za predelavo mamil. Na kraju so prijeli dva osumljenca ter zasegli veliko količino indijske konoplje. Zadevo je prevzela Kriminalističn služba v Ljubljani. Pobegnil gojenec PD Radeče 10. avgusta so bili Laški policisti obveščeni, daje pobegnil gojenec PD Radeče G.L. Imenovani je namreč z grožnjo, da bo z žiletko prerezal vrat drugemu gojencu izsilil, da so mu odprli vrata. Nato je pobegnil proti reki Savi in plaval do sredine, kjer je splezal na podporni steeber. Od tam so ga s pomočjo poklicnih gasilcev in delavcev PD spravili nazaj v varno zavetje PD-ja. Zoper gojenca sledi kazenska ovadba. OPOZORILO ! V dneh od 8.do 11 .avgusta se je neznana mlajša ženska, daljših las, zadrževala v stanovanjskih zgradbah v centru Hrastnika. Pri tem je izkoristila nepazljivost stanovalcev, vstopila v predsobo, kjer sije prilastila torbice ali pregledala oblačila, predvsem z namenom iskanja denarja. V treh primerihjije to uspelo, večkrat pa je bila pregnana iz stanovanja. Policisti naprošajo vse, ki bi omenjeno žensko opazili, ali jo spoznali, da takoj obvestijo PO Hrastnik na tel. 41-602 ali 113. Istočasno opozarjajo, da stanovanja zaklepajo. OPOZORILO VOZNIKOM! 1. septembra se začne novo šolsko leto, zato bo na cestah naenkrat precej več otrok, kot smo bili vajeni v preteklih dveh mesecih. Vozniki naj zato prilagodijo hitrost in upoštevajo prometno signalizacijo. Policisti opozarjajo, da bodo stali na vseh bolj izpostavljenih mestih in striktno kaznovali vse kršitelje. Opozarjanj ne bo! LASTNIK GORSKEGA KOLESA, JAVI SE! Policisti policijske postaje Hrastnik so v potoku Boben našli moško gorsko kolo. Kdor ga pogreša, naj se v naslednjih dneh zglasi na postaji V______________________________Z KDO GA JE VIDEL? 5.8. je od doma odšel neznano kam Borišek Dejan iz Trbovelj. Oblečen je bil v spodnji del modre trenerke z belimi črtami, sivo majico s kratkimi rokavi z napisom na prsih in sivo majico z dolgimi rokavi, obut pa v športne copate. Visok je okrog 170 cm in kratko pristriženih las. Vse, ki bi ga morda videli naprošajo, da naj to sporočijo na najbližjo policijsko postajo. KOMENTAR KOMENTAR KOMENTAR KOMENTAR KOMENTAR KOMENTAR tt l bVlN3WOX aVlN3WOM UVJtNBIftIOM UV1N3W0>I UV1N3W0>I I -IJ- I_______ r — — — — — "" t ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priložena naročilnico in jo ■ * poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo ■ | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- | ■ Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■ * jeponudnik iz druge omrežneskupine,neiz0601. STANOVANJA, PARCELE PRODAM zazidljivo parcelo v Praprečah, sončna lega, elektrika, voda, telefon. Cena 1000 SIT m2, tel.: 65-199 PRODAM barako, gradbeno ali za druge namene. Cena 10.000 SIT, tel.: 44-349 NAJAMEM lokal v centru Trbovelj v izmeri 20m2, tel.: 27-400, 063/714-250 KUPIM zazidljivo parcelo cca 1000m2 v okolici Zagorja, tel.: 62-339, 64-219, Sandi PRODAM parcelo na Golovcu v Trbovljah, 1.200 m2, tel.: 21-841 AVTOMOBILI, DELI PRODAM yugo 45, rdeč, prev.46.000km, letnik 1988, reg. do 3/98, tel.: 61-607 PRODAM Golf J, 1. '80, reg. potekla, lepo ohranjen, cena po dogovoru, tel.: 45-285 PRODAM TAM T 170, kiper, 1. '82, reg. do 4/'98, cena 8.500 DEM, tel.: 21-841 PRODAM dve gumi 13/175, letni, malo rabljeni, tel.: 65-123, Brane PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 PRODAM frezo za kosilnico Gorenje Muta, tel.: 76-343 RAZNO PRODAM dobro ohranjeno otroško sobo v naravnem lesu. cena po dog., tel.: 63-126 PRODAM 120 litrski kuhinjski bojler, nov, cena 5.000 SIT, tel.: 45-285 PRODAM smrekove deske in siloreznico špajzer, tel.: 64-524 PRODAM 300 litrov belega bizeljskega vina, tel.: 061/881-364 PRODAM 120 1 bojler na drva ali elektriko za 5.000 SIT, tel.: 82- PRODAM flavto Sankya-Etude, srebrna, stara 2 leti, uigrana, odlično ohranjena, servisirana, cena 2800 DEM, tel.: 61-661 PRODAM štedilnik Kekec, 2x plin, lepo ohranjen, cena 13.000 SIT, tel.: 25-459 PRODAM dva skoraj nerabljena fotelja, nekompleten jedilni servis in nov žar (grill) za na vrt, tel.: 22-428 (od pon. do petka do 10.ure) PRODAM učbenike za 1.letnik ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru (univerzitetna smer), tel.: 26-171, Nina PRODAM učbenike za 8.razred, lepo ohranjeni, cen%po dog., tel.: 75-196 PRODAM učbenike za 1.letnik trgovske šole, ugodno, tel.: 82-062, dopoldan KUPIM hlodovino, smreko in jelke, v velikih količinah, tel.: 24-373, 041/669-297 PRODAM kombiniran otroški voziček, zelo lepo ohranjen, cena po dog., tel.: 21-853 PRODAM harmoniko, klavirsko 80 basov , tel.: 65-198 SEDEŽNO garnituro, 2 x kot, 2 x dvosed, 1 x trosed, tel.: 24-965 PRODAM otroški kombiniran voziček, modro bele barve, tel.: 29-763 UGODNO prodam rabljen športni voziček, tel.: 27-147 PRODAM 9 mesecev star otroški voziček, cena po dogovoru, tel.: 21-853 PRODAM drobilec koruze in gradbeno dvigalo, tel.: 73-684 v ŽIVALI ODDAMO mlade kužke, tel.: 063/731-868 PRIKUPNE mladičke pasme nemški bokser, čistokrvne, z rodovnikom, odličnih staršev, prodamo, tel.: 27-147 NSTRUKCIJE INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 EVROPSKO PRIZNANA bio-terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, tel.: 24-373, 041/669-297 VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-VINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/ 41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto HONORARNO DELO, tel.: 64-250 ZAPOSLIMO REDNO ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o., Griže 125, 3302 GRIŽE, tel.: 063/715-735 s,_________________________y DELNICE, CERTIFIKATI ODKUP DELNIC Cementarna Trbovlje (G,B,C), inter-evropa, Sava, invest.sklade (Aktiva, Maksima, Triglav, Arkada,...) ter vse ostale. Gotovino nudimo takoj, tel.: 29-575 UNI-AVTO SERVIS POGLAJEN NAR0F4 IZLAKE tel./fax:0601-73-529 mobitel:0609-647-854 Izvajamo vsa avtokleparska, ličarska, mehanična in avtoelektrična dela po zelo ugodnih cenah. Menjava vseh vrst avtostekel, ter avtovleka non-stop. Za vozila, ki se popravljajo v našem servisu, avtovleka na območju Zasavja brezplačna. PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. lig revolucije 8b, Trbovlje,GSM 041 670 554 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure. ATS avdio tv servis in trgovina Dejan Povše s.p. Cesta VDV brigade 3 1431 Dol pri Hrastniku tel.: 0601/42 549 Prodaja PANASONIC, TEHNICS, avtoakustika PHILIPS, KENVVOOD odpiralni čas: pon./pet. 9.00-12.00 in 16.00-19.00 za brezplačni mali oglas Tekst: Moj naslov: GOTOVINA TAKO)! KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI GARANCIJE: čeki, delnice, obveznice, vrednostni papirji nepremičnine premičnine avtomobili, ... POSREDOVANJE -REKLAMIRANJE PRI: nakupa ali prodaji najemu ali oddaji - nepremičnin - poslovnih prostorov - lokalov - stanovanj in hiš - posesti V ZASAVJU PRODAMO VEČ STANOVANJ IN HIŠ IKAR TRADE d.o.o. poslovalnica Prešernova 2 (nasproti gostišča "KUM") ZAGORJE tel.: 0601/61 805, mobitel 0609/617 779 V MERCATOR, d.d. PC GOLOVEC Dunajska c. 107 p.p. 3234, 1001 LJUBLJANA POSLOVNI SISTEM MERCATOR d.d. PC GOLOVEC LJUBLJANA daje v NAJEM PISARNIŠKE PROSTORE na naslovu BLAGOVNICA, Trg Franca Kozarja 1,1430 HRASTNIK Vse iNfoRMAcijt dobiiE na teL štev,: 0601/414)84 MERCATOR, d.d. PC GOLOVEC LJUBLJANA £> ^00 T>, 16.00 UKE HORVAT TONČKA S.P. PONOVIŠKA 8 1270 LITIJA TEL. FAX.: 061/ 883-866 ©□^©K] A6 DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/716-185, tax: 061/716-183 GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES noivD/v Sponzor: ZASAVC d.o.o., Zagorje m * POKLICNI BOREC PRI BIKOBORBAH, ZLASTI NA KONJIH SLOVENSKA SKAKALKA V VIŠINO BILAČ DALMATINSKI KRAJ NA HRVAŠKEM MED STARIGRADOM IN JABLANCEM 1666 m VISOKA PLANINA NAD SELŠKO DOLINO PREBIVALEC KRAJA n at/taiat/c/v f Po L! n C. TOMO BREJC KRATEK POŽIREK TURŠKI VELIKAŠ ORAČ ZASTARELO) VRTAVKA . u o ^ e " /< f* / Vu L j < Moj naslov: N