149. številka.
Ljubljana, v torek 2. julija.
XXII. leto, 1889.
Izhaja vBak dan *vr*«*r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avst ro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., /.» jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom rafiana se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 12. DpravniStvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbc administrativne stvari.
t
Deželni zbor kranjski bil je po šestletni dobi razpuščen in razpisane so nove volitve. Vršile se bodo za poslance kmetskih občin 4. julija, za poslance mest in trgov pa 8. julija. Volilcem treba bode za poslance izbrati može, ki dajejo po svoji preteklosti in neomadeževani značajnosti poroštvo, da bodo vestno varovali in gojili svetinje našega vernega, cesarju in državi zvesto udanega slovenskega naroda, da bodo skrbeli za povzdigo kmetijstva in obrtnijstva, za zboljšanje prometa, sploh za gmoten napredek in dobro deželno gospodarstvo.
Zadnji deželni zbor držal se je strogo teh načel, varoval duševne in narodne interese ter se svojim zmernim postopanjem dosegel, da se je poleglo nasprotstvo v deželnem zboru; skrbel je za pomnožitev ljudskih šol in izdatno podpiral zgradbo novih šolskih poslopij. Prav tako je skrbel za gmotni napredek v deželi. te
Ustanovil novo kmetijsko šolo na Grmu, dovolil izdatne podpore za kmetijske namene, za uravnavanje voda in osuševanje močvirskih zemljišč, pridobil dve strokovni obrtni šoli, zdatno zmanjšal tekoče oskrbovalne stroške v bolnici in blaznici, ustanovil zaklade v podporo ubožcem in hiralcem, sklenil novi cestni zakon in obilno podpiral zgradbe mnozih novih cest itd.
Dasiravno se je vsled omenjenih stroškov letna potrebščina celo pomnožila, posrečilo se je previdnemu gospodarstvu deželnega zbora deželne priklade na neposredne davke znižati za 11 odstotkov.
Da se je pa toliko doseglo, zahvaliti se nam je v prvi vrsti častitim volilcem, kateri so bili pri zadnji volitvi izbrali može, ki so v lepi složnosti delovali.
Srečno pričeto delo bode pa le tedaj mogoče uspešno nadaljevati, ako častiti volilci zopet le take može izbero, o katerih so prepričani, da bodo v tem duhu delovali, nikakor pa ne sejali razpora v kvar deželi in narodu in na veselje našim nasprotnikom.
Rojaki! Podpisani odbor si je prizadeval zvedeti Vaše mnenje o kandidatih za deželni zbor in Vam sporazumno z mnogimi veljavnimi možmi cele dežele po soglasnih sklepih priporoča naslednje gospode ter Vas prosi, da pod starim gaslom: „Vse za vero, dom, cesarja!" složno stopite na volišče in naj se soglasno izvoli :
V kmetskih občinah,
hI volijo dne 4. julija 1889.:
1. Za okraj okolica Ljubljanska in Vrhnika: Dr« liarol vitez Dleiwels-Trstenlškl, bivši deželni poslanec.*)
2. Za okraj Kamnik in Brdo: Janko Kersnik, bivši deželni poslanec.
3. Za okraj Kranj, Tržič in Uka: 411 on Dctela in liarol 14 9 mi, bivša deželna poslanca.
4. Za okraj Radovljico in Kranjsko goro: lir. Josip Poklukar, zdanji deželni glavar.
5. Za okraj Postojina, Logatec, Senožeče, Lož in Bistrica: llinko liavcic in Dr. Josip % osnjak, bivša deželna
poslanca.
6. Za okraj Vipava in Idrija: JI alej Ijavrenčlč, bivši deželni poslanec.
7. Za okraj Novo Mesto, Kostanjevica in Krško: Viljem Pfelfer, bivši deželni poslanec.
8. Za okraj Trebnje, Zaticina, Žužemberk, Mokronog, Litija in Radeče:   l^nka Svetec in Dr. Fran Papež, bivša
deželna poslanca, ter Ignacij Žitnik, stolni vikar in urednik „Slovenca" v Ljubljani.
9. Za okraj Kočevje, Lašče in Ribnica: Primož Paklž, bivši deželni poslanec.*) 10.    Za okraj Črnomelj in Metlika: Anton Aleš, dekan v Semici.
V mestih in trgih,
hi volijo dno 8. julija 1889.:
1. Za Idrijsko mesto: Feliks Stegnar, bivši deželni poslanec.
2. Za Kranj in Loko: Ur. Ivan Tavčar, advokat v Ljubljani.
3. Za Tržič, Radovljico in Kamnik: Cesarski svetnik Ivan H urnik, bivši deželni poslanec.
4. Za Postojino, Vrhniko in Lož: Josip Gorup, veletržec na Reki.
5. Za Novo Mesto, Višnjo Goro, Črnomelj, 3Ietliko, Kostanjevico in Krško: Prof. Fran Suklje, bivši deželni poslanec.
V Ljubljani, dne 30. junija 1889. - B _ . ■■■     ■ n
Narodni volilni odbor.
Opomnja: Za Ljubljansko mesto razglasila se bodeta kandidata v sredo.
") Druzega kandidata odbor sedaj ne more priporočati, ker se volilci o njem Se neso zjedinili.
Tridnevna slavnost Vodnikova.
(Dalje.)
Vsprejem v L Ju bljanl.
Na južnem kolodvoru Ljubljanskem pričakovala je velika množica ljube Korošce, prihajajoče po državni železnici z gorenjske strani. Da si so bili skoro po vseh gorenjskih postajah pozdravi in vspre-jemi, došel je vlak vender točno še pred 5. uro po-poludne.
Na peronu stal je „Sokol" z zaBtavo, mnogo rodoljubnih dam in odličnega občinstva, ki je z ži-vioklici pozdravljalo došle slovenske Korošce in mnoge rodoljube, ki so se ž njimi pripeljali.
Ko Btopijo iz vagonov došli gostje, nakičeni s šopki, ki bo jim jih poklonile gorenjske krasotice, stopi pred nje predsednik slavnostnemu odboru gospod dr. Vošnjak ter pozdravi koroške Slovence, na-glašajoč, da so nam dragi vsi gostje, a našemu srcu najmilejši so koroški Slovenci, stražniki naše narodnosti na meji, katero uspešno in krepko branijo proti pritisku tujega življa. Živeli koroški Slovenci !
Ko so ponehali naudušeni živioklici, stopi naprej gospodična Minka Vošnjakova in odda vodji koroških Slovencev, g. poslancu Muri j u krasen šopek svežih cvetic z naslednjim nagovorom:
,Dobro nam došli, mili bratje in sestre iz slavnega Korotana. Visoke gore se vzdigujejo mej vami in nami, a ne gore, ne reke ne morejo ločiti brata od brata, sestre od sestre. Me Ljubljanske Slovenke kličemo vernim slovenskim sinom in hčeram naše skupne slovenske matere slovenskim Korošcem: Slava!   Dobro nam došli! Slava!
Nagovor ta vzbudil je burne živioklice in ko so poslednji polegli, poprime besedo v imenu Korošcev g M u r i, deželni poslanec in veleposestnik pri Jezeru, ter se v krepkih besedah zahvaljuje na presrčnem vsprejemu. Govor njegov, v katerem je poudarjal, kako se Korošci, dasi ob periferiji živeči, živo zanimajo za vsako utripanje narodnega življenja v središči Slovenije ter tudi s svoje strani hočejo dostojno slaviti prvega pesnika slovenskega, vsprejel se je z navdušenimi „Slava!" in živioklici.
S tem je bil vsprejem na kolodvoru končan. Došli gostje posedli so v pripravljene kočije in odpeljali se v čitalniško restavracijo, kjer so se jim razdelili naslovi za stanovanja. Dotični odbor je ca stanovanja tako vestno skrbel, da ni bilo niti najmanjše neprilike in je vsak gost, — tako upamo in smo tudi preverjeni — bil dobro postrežen.
Koncert v Čitalnici.
Zvečer ob 8. uri bil je na čitalničnem vrtu koncert, pri katerem je sodelovala Blejska zdraviška godba in vrlo društvo „ Slavec". Koncert posrečil bo je v vseh delih, bil je uprav izboren. Slavnostni odbor imel je srečno misel, da je na vrtu, oziroma na dvorišči postavil prostrano lopo s posebnim odrom, ter okrasil jo s smerečjem, zelenjem, cveticami, zastavami, grbi, mnogimi lučicami in lampijoni, da je vse vkupe predstavljalo dražesten, slikovit prizor.
Za zabavo skrbela je v prvi vrBti izvrstna Blejska zdraviška godba, katera ni baš mnogobrojna,
LISTEK
Slavnostni govor
gosp. c. kr. gimn. ravnatelja Fr. Wiesthalerja
ob odkritji Vodnikovega spomenika v Ljubljani dne 30. junija 1889.
(Konec.)
V logu domačem na lipovi veji Slaveo od gore do mraka je pel, Čul se v dobravi Se glas ni mileji, Utihnile sape so, ko je začel.
C e g n a r.
III.
Na polji slovenskega pesništva je bila zavladala malo da ne grobna tišina. Dolga stoletja je pogrešal radopevni naš narod umeteljnega pevca, čegar lepo ubrani glasovi bi mu vedrili dušo, ogrevali srce. Pač je zavreščal semtertam kak vrabec, a vrišč njecov se je kmalu razdmel brez učinka. Prvega slavca žvrgolenje se je razlegnilo po domači dobravi šele koncem preteklega veka v dobi, žalostni za Slovenijo, otrpelo v duševni mrtvičnosti, pogibelni za Avstrijo, stiskano od sovražnega Francoza. Takrat so jeknile tega bogadanega pevca čarobne melodije zdaj  milo in tožuo, zdaj rezko in
a sestavljena iz samih izvrstnih močij in je nalogo svojo zares izborno vršila. Svirala je jako pridno in prav mnogo slovanskih skladeb, voditelj godbi pa je mej drugim posebno virtuozno na rogu trobil „Po jezeru bliz' Triglava".
Še bolj kakor godba pa je ta večer za vrlo izvršitev programa skrbel naš neumorni, požrtovalni „Slavec". Društvo to v istini odlično poBtopa in pospešuje našo stvar. Le malo dnij je še le, ko je destnajatorica tega društva, ne stra'ivši se trudnega pota, vozila se v Novo Mesto in s svojim ubranim petjem povzdigovala tamošnjo slavnost, ta večer pa je društvo zopet prevzelo velik del vsporeda. — „Slavec" štel je ta večer blizu 60 pevcev, pel pa tako miloglasno, da je vse bilo polno hvale in da se je prisotni g. dr. Benjamin I p a v i c , dični Daš skladatelj, o njem najlaskaveje izrazil.
Vrsto napitnic pričel je g. dr. Vošnjak ter napil v čvrstem, srčnem govoru koroškim gostom, v katerih sta se zahvalila g. Ser aj ni k iz Tinj in dobro znani g. Vfutti iz Bernce, zahvaljujoč se za vsprejem po vsem Gorenjskem, posebno pa v beli Ljubljani.
Oosp. E. Klavžar iz Gorice oaglašal je, kako je življenje ob periferiji vse drugačno, a v Ljubljani je gibanje vse prosteje. Popisal je potem tožno zgodovino blagoslovljenja zastave popolnoma nedolžnega »Slovenskega bralnega društva v Gorici", kateremu se delajo vBe možne zapreke, in omenja, da so Italijani, ko druzega neso mogli, vse krčmarje podmitili in tako preprečili slavnost. (Pereat! Pereat!) Ob periferiji Živeči Vas skoro zavidamo, prosimo pa podpore. Govornik napije konečno: Složnosti vseh Slovencev, vzajemnosti vseh slovenskih dežel! (Živio-klici, pevci za poj 6 pesem „Bodi zdrava domovina!")
Ko so utihnili zadnji tresaji večno lepe te pesmi in krasnega Medenovega samospeva, oglasi se g. Ivan Hribar. Omenivši, da bomo te dni praznovali slavnost svojega preporoda, svojega napredka, spominja se, koliko je k našemu preporodu pripomogla narodna glasba, naši neumorni skladatelji. Jednega najizvrstnega skladatelja, čegar pesem nas je ravnokar razplamtila, imamo danes mej soboj. To je g. dr. Benjamin Ipavic! Njemu napijem iz vsega srca. Živio dr. Ipavic!
Naudušeni bili so živioklici po tem govoru, Sokoli dvignili so dr. Ipavca na rame in nesli ga po vrtu okolu.
Gosp. dr. Ipavic zahvalil se je na tej ova ciji, omenil, da je baš peto pesem zložil kot mladenič pred 37 leti, omenil nevarnosti, ki mu je pretila baš danes, ko je v Gradci strela jedva par korakov pred njim treščila v tla in končal z zahvalo za lepi vsprejem.
Gosp. Ivan Hribar prečita po primernem uvodu, v katerem je slikal junaško delovanje hrvatskih in slovenskih rodoljubov v Istri, baš došli telegram iz Pulja, ki nam javlja sijajno zmago. — Naudušeuja, ki ga je izzvala ta vest, ni lahko popisati, in dolgotrajni bili so slava- in živio-klici.
S tem je bil zaradi pozne ure oficijalni del, ž njim pa tudi prvi dan končan.
(Dalje prih.)
silovito. Prepeval je „ljubezen, preljubljeno mladost, svobodo, mož veljavo, zvestobo in svetost". Z jar-nim glasom je dramil zaspane rojake, naudušeno slaveč njih domovino: „Krajne, tvoja zemlja je zdrava; — Za pridne nje" lega naj prava, ... — Iše te srćča, — Um ti je dan, — Najdel jo boš, ak — Nisi zaspan." — Ognjevito je hrabril krajane na boj zoper preteče sovražnike : „Ohrauit to je vsak dolžan, — Kar je najljubši kom, — Za svoje starše stojmo v' bran, — Otroke, ženo, dom ! —
— „Estrajhu bo pomagal B6g, — De se razširi krog in krog, — Bit če, bit če — Estrajh za vse."
— Njegove „Pesme za pokušino" in »Pesmi za brambovce" so res zdramile in ohrabrile Slovence tako, da so ae čvrsto poprijeli zapuščenega dela, da bo pogumno zgrabili orožje, „srčni rado-voljniki za svetlega cesarja rod." Poznate li tega kranjskega Orfeja — Tirteja? Da. To je isti domoljubni duhovnik, kojega mnogostransko delavnost Brno strmeč opazovali v Koprivniku in Ljubljani. „Redila ga Sava, — Ljubljansko poljć, — Navdale Triglava — Ga snežne kope." Prirojeno pevsko silo, ki sta mu jo krepila čisti vzduh gorenjskih snež-nikov in „bistra Sava, mati pevske umnosti," spo-polnjeval je prizadevno in neumorno ves čas svojega življenja.  Prva učiteljica mu je bila preljuba
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 2. julija.
Danes so volitve za deželni zbor v kmetskih občinah na t'eSkem. Borba bode v mnogih okrajih jako huda. Mladočehi bodo poskusili v mnogih krajih spodriniti Staročehe, kar se jim utegne posrečiti v več okrajih. Bolj mirno se bodo pa vršile volitve v nemških okrajih, kjer so skoro povsod postavili le jednega kandidata.
Naučni minister je imenoval 41 suplen-tov pravimi srednješolskimi učitelji, 8 pa provizo-ričnimi učitelji na državnih srednjih šolah. V avgustu pa bode imenoval še kacih 30 suplentov za prave srednješolske učitelje.
VnaiUe države.
Kraljica srbska Natalija se poprej ne vrne v Beligrad, dokler se konečno ne urede njene razmere k sinu in vladi To se bode pa sedaj pač kmalu zgodilo, ker bode posredoval metropolit Mi-bajl in tudi bivši kralj Milan ne more delati več ni kacih zaprek, — Vlada baje že pripravlja načrt zakona, s katerim se bodo uredile pravice kraljeve matere. O sedanji ustavi ae namreč kraljeva mati nič ne omenja in se jej torej ne priznavajo nikake pravice. Z novim zakonom se bodo dovolile Nataliji naslov in pravice kraljice in primerno letno plačo is državne blagajnice.
Nekateri listi, so bili zadnje dni objavili vest, da so se pogajanja mej Ilusijo in Vatikanom pretrgala. Kakor pa zatrjujejo ruski listi, se ta pogajanja nadaljujejo. Izvolskij ni ostavil Kima in Se vedno zahaja v Vatikan. Za imenovanje poljskih škofov čakajo le še iz Peterburga nekih dokumentov. Papež je sploh jako naklonjen Rusiji.
V Rusiji hočejo uvesti poštne hranilnice. Državni sovet je že odobril pravila in finanačno mini8terstvo hoče uvesti že v septembru poštne hranilnice v štirih gubernijah. Zatem jih bodo polagoma uveli po vsej Rusiji. Ni dvombe, da bodo poštne hranilnice jako povzdignile blagostanje Rusije.
Bukurestski dopisnik „Moskovskih Vjedomos-tij" je izvedel, da se misli kralj riimnnskl v kratkem odreči prestolu. Kralj v Rumuniji ni priljubljen in si je za svojega vladanja nabral veliko premoženja. Odrekel se bode prestolu, da bode mirno užival, kar ju nabral. Seveda bode tudi dobival 800.000 pokojnine. Vladanje bode pa prevzel princ Ferdiuand. Kralju so baje svetovali v Bero-linu, da naj se odpove, ker bi se drugače Hohen-zollerci ne mogli obdržati na rumunskem prestolu. Sedanjega kralja sovraži narod, ker je zvedel, da je sklenil neko pogodbo s srednje-evropskirai vlastmi, da bode jim it um unija pomagala proti Rusiji. Zaradi tega so Kum unci jako nevoljni in bi utegnili spoditi kralja. To pogodbo so hoteli ohraniti tajno a vendar se je zvedelo zanjo. Bivši miniBterski predsednik Bratiano se je na nekem shodu izjavil, da se taka pogodba nahaja, pa je ni podpisal on, temveč naslednik njegov Carp. Na princa Ferdinanda pa Rumunci neso tako nevoljni, kakor na kralja, ker je nedolžen pri tej stvari. Zaradi tega se pa nadejajo v Berolinu, da se bode mogel obdržati na rumunskem prostolu, morda bode celo mogoče mu spolniti omenjeno pogodbo-
Vsi državniki obetajo mir, pripravljajo se pa za vojno. NemSkl kancelar je naročil državnemu tajniku Maibachu, da naj preskrbi, da si bodo vse železnice nakupile lOkrat toliko premoga, kolikor ga potrebujejo navadno, da bodo zaloge zadoščale tudi, če bi bila vojna. Knez Bismarck torej nema trdnega upanja, da bi se ohranil mir in že tudi za
Dalje v prilogi. "^Hl
mati: „Kar mat' ga učila, — Ga mika zapet' — Kar starka zložila, — Jo lično posnet'." — Uva-žujoč dalje modre svete razboritega prijatelja in zavetnika, ZigebaronaZoisa, zahajal je pridno v Šolo tudi k prostemu narodu: njegove živočut-nosti, njegovega pesniškega izraževanja in atiho-merstva se je bil navzel tako, da je pogosto prav uarodne stvore vrnil narodu le v bolj uglajeni in ublaženi obliki. Ne menj marno pa se je izprehajal po logih grških in rimskih, laških, francoskih in nemških ter pazno poslušajoč ondotnih Blavcev petje sladko blagozvočne njih akorde priglasil svojim popevkam in tako spojil klasično milino in nežnoBt z domačo čvrstostjo in krepostjo. Strogo izpolnjujoč dolžnosti vznesenega poklica svojega je pokazal i vsem naslednikom jedino pravo pot do slovenskega Parnasa ter si prislužil ponosni pridevek — „mojstra pevcev".
Ilirija vstan! Vstaja izdiha:
Kdo kliče na dan ?
Vodnik.
IV.
Prebujena iz dolgotrajnega omotičnega spanja se je jela „Ilirija" začetkom sedanjega veka živahno gibati in vestno izvrševati zgodovinsko svojo nalogo.
+6—j*
Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 149 2. jnlija 1889.
to skrbi, dft se preprečijo nasledki mogoč-'ga štrajka.
Dop
LSI.
I* Lfiiblffftnske okolice dne 30. junij;1.. (Resna beseda) Kar strmeli smo, kn smo Čitali, y „Slov. Naroda" Bf. 142 dd dne 22. t   m. dopis s Tolminskega, v katerem nam dopisnik tako gorostasno odkriva zadržanje kandidata gosp. vodje Povšeta za njegovega bivanja v Gorici.   Dvomili  bi  krmilu o istinitosti v dopisu navedenega  in čakali  smo, da se bode g- kandidat opravičil tako kakor je vsaeega moža dolžnost, ako se ga na tak način napade, — toda zaman pričakujemo njegovega zagovora. Pa ne zadosti, izjavo Tolminskega dopisnika potrjuje tudi oni z Gorice v št. 147. „Slov. Naroda" od 28. t. m. v katerem dopisnik odločno trdi, da je častita dn-hov.ščina, katera se je o navedenih preteklih Činih kandidata gosp. Povšeta pri svojih kolegah v (Jerici vprašala, dobila pristno sliko gospoda vodje, tako, da ne moremo nikakor več dvomiti, da ni kandidat Ljubljanske okolice za deželni /bor gosp. Povše orna dežuvan.   Prišli smo vsekaku v veliko zadrego. Gospod kandidat, kateri naB je že pred meseci obiskoval in kateremu smo dali  v zavesti, da je 6Stega značaja iu neomadeževane preteklosti, kakor so ga nam od verodostojno  strani  slikali, besedo, da ga svojim poslancem in zastopnikom volimo   varal nas je na nečuveni način.   Čistega značaja in neomadeževane preteklosti pa bodi naS poslanec, to veleva nam naša zavest in zdravi razum, kajti slabo spričevalo bi si sami dali, ko bi drugače volili.   In ne priporoča nam li narodni volilni odbor v Ljubljani može, ki dajejo po svoji preteklosti iu neomadeže-vani značajnosti poroštvo, da bodo vestno varovali in gojili svetinje našega vernega cesarja in državi zvesto udanega  naroda.   Ali ne  sme biti morebiti oklic narodnega volilnega odbora, kateri ob stoji iz prvih naših  mož  in zaupnikov celega naroda nam v vodilo?   Nas ne uveri li ravno to, da narodni volilni odbor ne priporoča kandidature gosp. Povšeta, kljubu temu, da ima večino zase, da je vse istina, kar se je v   „Slov. Narodu" s Tolminskega in Gorice pisalo?   Da, gospod Povše spravil nas jo v neravno  malostno  zadrego  in mislimo, da večjo usluge svojim volilcem ne moro storiti, kakor da se svojej kandidaturi odpove.   Ako  pa toga ne stori, smo pa mi zaveze svoje rešeni in vemo, kaj nam veleva narodna naša čast, vemo kako nam je ravnati. Opravičite se, gospod kandidat, opravičite se, potem Vas utegnemo po preteku šestih let voliti, a zdaj tega ne moremo storiti, ker nam to Čast celega slovenskega naroda ne dopušča!    Več volilcev.
Iz ljubljanske okolice 1. julija 1889. Dopisnik iz Vrhniške okolice v „Sloveoskein Narodu" štev 147 z dne 28. junija oam je prav iz srca govoril, ko nam je tako toplo priporočal kandidaturo gosp. Ivana Hribarja za deželno zborski mandat Ljubljanske okolico. Pol tika je nehvaležen posel in Če mož Čistega krenionitegu značaja kateri je razun v imenovanem dopisu navedenega, že mnogo mnogo žrtoval za svoj ljubi narod, svoje duševne moči mu posvetil, svojo kandidaturo proglasi, če tak mož skuša priti na mesto, kjer mu je mogoče še uspešneje delovati za svoj načrt, moramo
reči da se žitvuje. Koliko je mož storil za probu-jenje narodne zavesti posebno v novejšem času na Koroškem, koliko on žrtvuje za narodne namene! Ne beremo li njegovega imena pri vsakoterem naboru doneskov bodi si za „Narodni dom", »družbo sv. Cirila in Metoda i. t. d. ? Ali moremo pozabiti, da imamo le njegovemu prizadevanju pripisovati, da je banka .Slavija" poklonila 1000 gld. „Narodnemu domu" in še drugih znatnih vsot za razna narodna društva in podjetja? Vse to nam priča, da je njegovo postopanje nesebično. On ne išče koristi, on ae žrtvuje, poudarjam, žrtvuje ae, ako v-mrejme mandat.
Dolžnost naša je, da njegovo kandidaturo podpiramo, dolžnost naša je, da ga svojim poslancem volimo, kajti s tem koristimo gotovo le narodu, ako pošljemo v zastop, kakeršni je deželni zbor , moža, kateri ognjevito interese svojih ilcev brani, dolžnost naša Je, da omogočimo takim možem, da na vzvišenem mestu zamorejo še uspešneje delovati. Da je pa kandidat gosp. Ivun Hribar to v stanu storiti, porok nam jo njegova preteklost, in če ne bodetno dali takim možem, kateri imajo vse sposobnosti pravega narodnega zastopnika, v najvišji meri prilike, pričeto delo na narodnem polji nadaljevati, potem bi nas pač tujec opravičeno smel imenovati nazadnjaški narod. Zatorej združimo se in izberimo si narboljše iz tega, kar imamo na ponudbo, izberimo si v Četrtek t. j. 4. t. m. svojim poslancem uzornoga domoljuba g. Ivana Hribarja.
I/, Koćevitkegn polit, okraja dne 30. junija. (O volitvah.) „Audiatur et altera pars!14 V drugem slovenskem dnevniku čitati je od dne do dnu toliko napačnih poročil iz našega političnega okraja, da je popolnoma opravičeno, da so objavi še drug glas.
Kdor bi bil pred nekoliko meseci trdil, da bode v našem okraji nastopilo toliko prostovoljnih deželnozborskih kandidatov, smijali bi ae mu bili. Da je do tega prišlo, kriva sta temu zlasti dva moža, prvi, kojemu je razven črno vsaka druga suknja brezbožna, in ki bi rad ves svet obdal z egiptovsko temo, drugi pa po svoji domišljiji ali neprevidnosti meneč, da bode igraje sebe in svojega soseda — prijatelja spravil pod streho.
Čitali smo nedavno v „Sloveuci", da mora biti poslanec značajen, moder in delaven. Podpišemo i mi smo tega mnenja. A koliko jih je, da iščejo teh lastnostij pri kandidatih?
Kmet pričakuje največ pomoči od kmeta, ne-zaupen je in ne veruje rad, da se more tudi kdo drug nesebično potegovati za njegove pravice in težnje. Kolikor nema te lastnosti po naravi, begnjo in hujskajo ga drugi, koji v svoji nevednosti ali strasti nasledkov svojega ravnanja ne presodijo. Duhoven želi duhovna in kjer to ne gre, mu jo najljubši kmet, ako nema dovolj samostojnosti ter se da lože voditi, kakor kak „strupen liberalec" ali liberaluh. Ako je kmetski sin, ki se je mnogo let izobraževal po šolah, za težavni posel poslanca manj sposoben, kakor oni, ki ni imel prilike se izobraziti, potem so šole odveč in škoda je novcev, ki se v to izdavajo. Toda temu po obče veljavnih nazorih ni  tako.   Tudi   pri nas se no Bme zameto-
Kratka doba dobrega pol stoletja jo je tako ojučila, da dandanes zmagovito kljubuje „usode sovražne bestiečim viharjem". Toda kdo jo je vzbudil? Mar Napoleon? Ne! Korsiški orjak je sicer na dan poklical politično Ilirijo, a ta se je kmalu razsula v prah in razvaline kakor večina njegovih del. Pred mojim duhom pa se prostira druga Ilirija: nje ne utesnjujejo ozke meje strmih gora in globokih voda v politično celoto, pač pa združuje njene po raznib pokrajinah razkropljene sinove v duševno jedinstvo vez neomahljive zvestobe do skupnega vladarja, vez goreče ljubezni do skupnega jezika in napredka. To je ona duševna Ilirija, iz katere „eu zarod poganja — prerojen, ves nov". Nje učenjaki slujejo po vsem izobraženem svetu, njene umetnike kličejo inozemski mogotci na svojo dvore, nje govorniki povzdigujejo krepko svoj glas v zborih, ki odločujejo usodo narodov, njen toliko vekov za nemarjeni in zaničevani jezik spoštuje se v šolah in uradih, njeno šolstvo razcvita se tako krasno, da presajajo njegove cvetke tuji, mogočnejši narodi na bujno svoje gredice. Te Ilirije ni izvojevalo nobenega samodlnika krvavo orožje; ustvaril jo je miroljuben mož „z umu svetlim mečem", mož, ka-
nično obleko, mož, čegar spomin poslavit jo danes Slovenija semkaj poslala cvet svojih hčeia iu sinov. Ustvaril je ni nihče drugi, nego oni Koprivniški gospod, kranjski Oifej — Tirtej, slovenski Pronietej, skratka: naš rojak slovečega imena — Valentin Vodnik. To svojo stvaritev je i sam prestavljal veličastno, toda usodno: zlobni zavistniki so ga očrnili avstrijski vladi, ki ga je dejala kmalu po osvojitvi ugrabljenih dežel v prezgodnji pokoj, pri-sodivša mu bornih dvesto goldinarjev letne pokojnine! Opevana „Ilirija oživljena* mu je na glavo posadila trnjev venec narodnega raučeništva, dejanski oživljena Ilirija podaje mu danes lavorov venec zmage in slave, in če gleda sedaj z rajskih višav na nas, razjasniti Be mu mora lice od veselja in zadovoljnosti, videčemu, kako časti slovenski narod — svojega očeta, — svojega vodnika.
V.
No hčere, no sina h*o li eni no b6, Dovolj je spomina j Mu pcsisi pojd,
Vodnik.
vati duševni kapital, čim slabejši narod smo, bolj ga rabimo. Naj bodo v deželnem zboru zastopani vsi stanovi, temu se nihče ne protivi, a vsaka stvar ima svoje meje. Posvetna inteligenca in duhovni zast pniki delovali so do sedaj v deželnem zb=>ru složno in uspešno. Ako Vam bode pa vsakdo strupen liberalec, kdor ne hodi z Vašimi ekstremnim! elementi skozi drn in strn, potem je skupno delovanje v blagor naroda nemogoče. Do sedaj smo v obče povoljno izhajali z duhovni in gotovo to ni bilo v kvar istim ali celo veri. Dovolj je mej njimi pametnih, zmernih in zaslužnih mož. Ako pa pride oni del njihove stranke na površje, kateri poslednji čas terorizuje zmernejše elemente ter se odlikuje s slepo strastjo, da no rečemo, borniranostjo, vedeli se jih bodetno otresti ter hoditi svojo pot. Zastopnikov te skrajne vrste klerikalne a i rimske stranke je sicer malo, a njihovo postopanje presega vse meje dostojnosti. Ni ga sredstva dovolj svetega, da bi se ga no posluževali za svoje črne namene. Nač"lo: „finiš Coronat Opus" jim je postalo gaslo, dogma. V svoji mladosti ne bi bili verovali, da so možje, ki uznanujejo sveti evangelij, zmožni trobiti mej svet toliko lažij in obrekovanj. Najbolj neverojetno pa je, da stoji za temi možmi mogočen gospod, kateri je v prvi vrsti poklican v deželi oznanjevati krščansko ljubezen in brzdati strast.
Pravite vedno, da vera peša. Dal Vera bode in mora pešati, ako bodo njeni varuhi Mabniči, Kaluni iu Brenceti. S takimi možmi posvetna inteligenca ne bode hodila. Komur je vera le političen manever, naj se ne huduje nad tem, da se mu tla gibljejo pod nogami. Ste li laž iu obreko-kovanje samo nam greh, ali tudi Vam? Ako obroku jete in raztelesujeto iz svoje srede moža, koji je za Vašo stranko več storil, kakor vsi Mahničevci skupaj, kako hočemo pri Vas milosti najti mi „stru-peni liberalci"?
V našem okraji je mnogo častivrednih duhovnikov, ki v miru i u složnosti žive s posvetnjaki, a imamo tudi vernega strastnega zastopnika skra'ne rimske stranke. Pozna ga ves okraj. Mož je na videz silno pobožen, a po svojih zmožnostih mej vsemi svojimi vrstniki najmanj »posoben igrati ulogo političnega agitatorja. In vender je ta mož „enfant terrible" našega okraja. Njegov glas se sicer tudi razlega preko mej tega okraja — na Gorenjsko, a vender ne sega do nebes. Mož „brenči" od vasi do vasi, obrekuje, trosi neresnične vesti mej svet, pači javno mnenje ter bega sedaj tega, sedaj ouega volilca, da celo njegovi fara ni pravijo: „kaj je neki našemu gospodu, so li zblazneli kali?" — To se dela seveda vse radi tega, ker vera peša. Gospoda župnika bi vprašali, kolikokrat se je že v volilni borbi z resnico spri in o druzib govoril tako, kar se imenuje obrekovanje in ali se bode moral tudi on izpovedati teh grehov? Njegovo razdevajoče in kvarno delovanje tudi onemu ne bode pomagalo, za kogar se tako strastno poganja. Vse zaman, ako Bi tudi »noge do kolen znuca", kakor Ribničan pravi. V malo dneh se bode pokazalo, tega smo trdno prepričani, da so bila Vaša pota brezuspešna, Vaša poročila neresnična Pomilujemo le častivrednega moža, da si je na svoja stara leta izbral tacega pokrovitelja, ki mu more pomoči le do blamaže. X.
S temi besedami si prorokuje naš slavljenec
gojil razne stroke človeške vednosti, da je rodu svojemu izkrtil pot do duševnega razvoja, temu v istini ue treba velikolepuega spomenika, ki naj bi pozabe otel ime njegovo: zapisano je z zlatimi črkami v knjigi svetovne zgodovine, zapisano z neizbrisnimi pismeni v srca hvaležnim rojakom. Uverjen o resničnosti reka, da ljudstvo duševnih velikanov svoj h vredno ni, ako jih ne umeje čislati, štel si je vender slovenski n arod v sveto dolžnost, postavit vidno znamenje hvaležne udanosti prezaslužnemu domorodcu, ki je do zadnjega izdihljeja zanj delal, naposled celd trpel in stradal. O stoletnici Vodnikovega rojstva, praznovani 1. 1858. z nenavadnim sijajem v Šiški in Ljubljani, izproži dr. L. Tomi*u misel, naj se zgradi Vodniku dostojen pomnik v središči slovenskem. Leto pozneje izdado domači pisatelji nemški in slovenski posebno knjigo: „Vodnikov spomenik — „Vodnik-Album", odmeuivši nje čisti dohodek uresničenju Tomanove ideje. Odsehdob so jeli v isti namen prispevati domoljubi iz raznih krajev slovenskih. S pomočjo slavnih zborov dežele kranjske in mesta Ljubljanskega se jo slednjič nabrala potrebna vsota in danes smo prihiteli od blizu in daleč, da slovesno odkrijemo spomenik, primeren
M Tolminskega 30. junija. (Volitve v slovenskih trgih.) V zadnjem dopisu sem bil povedal, da je do zadnjega hipa pred volitvami za kmečke občine bila razcepljenost glasov za jednega poslanca (dr. N. Tonklija) očividna. Nikake ni bilo proti njemu agitacijo, ne v časopisih in ne drugače
— in vender so volilci razdraženi! To je pomenljivo! Že so hoteli začeti kar od kraja glasovati za prvega moža, ki se jim je imenoval (gosp. pristav Gabrijelčič), da bi le »Slogi" pokazali svojo skrajno nezadovoljnost — kar sta prišla mej volilce dva uplivna gospoda, ki sta zopet pomirila volilce. Rekli so: »Naj ho, zaradi discipline glasujemo, izjavljamo pa, da ne8mo niti v najmanjšem zadovoljni z dosedanjo taktiko tega poslanca in odbjrnika!"
Povedal sem tudi zadnjič, da nameravajo mnogi volilci v trgih voliti našega prvega sina — Simona Gregorčiča, proti kandidatu „Sloge" gosp. notarju Ivančicu. No telegram Vam je naznanil, da je bil izvoljen soglasno kandidat „Sloge-4. Ker je to cela volilna komedija, naj rečom o njej par besed.
Ko je „Sloga", pa tudi ko so volilci začeli premišljevati o volitvah za deželni zbor, bili so vsi razumniki jedne misli, da slovenski trgi no sinejo več poslati v deželno zbornico moža, kakeršen j«, slavnoznani Matija Jenko, ki ni bil v čast ne narodu, ne deželnemu zboru. Zlasti pa ue zdaj po umazani aferi s „Slovenskim Narodom". Toda Matija Jonko je mož mogočen in oblasten, kakor vemo ?si Boleč pa ima zaradi majhnih davkoplačevalcev več volilcev, kakor vsi ostali trgi (kar je deloma krivično, kajti n. pr. v Kobaridu je mnogo nevolilcev, ki plačujejo teč davkov, kakor volilci v Bolci). Da so pa Bolčani po večini pod Jankovim terorizmom, je znano vsem. Trebalo je torej z Jon kom računi t i
— i u ga prav pošteno osle pariti. Volilci so rekli: „Sloga naj se Jouka le boji in naj ga kandiduje — mi ga pa ne bomo volili; no molčali bomo — v Tolminu pa bodemo glasovali za pesnika Simona Gregorčiča. Jonko ne sme zvedeti o našem manevru, ker mu nič n j zaupamo, da bi se poštenjakovič ne združil z uplivnimi krogi in ne škodoval naši slovenski stvari. Mi poznamo moštvo tega gospoda". In da je ostalo tako, dobil bi bil Jonko le t ste glasove, katere bi pripeljal seboj na svojih vozovih iz Bolca — vsi ostali bi pa glasovali in izvolili našega pesnika Simona Gregorčiča.
Toda Jonko je ovohal, da mu sreča ne bo več tako mila, kakor 1. 1883. in da se je ognil blamaži, storil je jako pameten korak — da se je kandidaturi odpovedal. Nerad sicer — no po sili. »Sloga" je na to postavila za kandidata gospoda notarja Ivančica. Ker je pa v obče znano, da je ta gospod poleg gospoda dr. Antona Gregorčiča in Rojca bil jako marljiv in vesten poslanec, vsprejela se je molče in brez ugovora ta kandidatura — in pozabilo se je tiko na pesnika S. Gregorčiča. Tolmin je bil namreč ves za gospoda notarja, a Jonko mu je navidezno obljubil svojo pomoč. — Malo dipj pred volitvijo pa se je razširila vest, da gospod notar Ivančič ne vsprejme kandidature zaradi bo-lehnoBti in Ua se odpove, če ne prej, pa isti dan pred voitvami. Dohajali bo še drugi vznemirjajoči glasovi. — Volilci pa so hoteli  že doma poskrbeti
za oni slučaj dobrega kandidata, ki bi združil večino glasov. Prišel je zopet na dnevni red S. Gregorčič. V Kobaridu so se pa zanj tako uneli, da so pozabili na kandidaturo notarja Ivančica. — Prihajali so pa tudi jako Čudni glasovi o agitaciji za — Jonka. — Na dan volitve peljal je Jonko 38 volilcev v Tolmin, iz Kobarida in Bolca jih je šlo pa 50 za Simona Gregorčiča. V Tolminu se je zvedelo, da notar IvauČič rad vsprejme zaupanje volilcev, zlasti pa, da možu ne smemo dati nezaupnice v sedanjem njegovem položenji — in ker je bilo obnašanje Jonkovcev jako čudno — združili so se vsi za notarja Ivančica. Jonkovci so videli, da jih je premalo — in glasovali so tudi za notarja Ivančica — da je izvoljen soglasno. — Gosp. Simon Gregorčič je bil torej kandidat, da sam ni vedel za to. Izvoljen ni bil, dasi, je bila zanj večina volilcev unetih. Več povedati ne smemo.
rA liakeka 1. julija. [Izv. dop ] Danes zju t raj ob 6. uri nastal je ogenj v Ivanjem selu soseske Planinske, pri posestniku Juriji Urbasu h. št. 25. Pogorela mu je hiša s hlevom vred. Kako je ogenj nastal so ne ve. Takoj, ko Rakovska pro stovoljna požarna bramba zapazi gosti dim vzdigo-vati se, slutila je nesrečo požara; zatg se urno odpravi na dotično mesto, in po hrabrem prizadevanji naše vrle pož. brambe posreči se ogenj loka-lizovati, da so bližnja, s slamo krita poslopja ostalu nepoškodovana. K sreči bil je posestnik zavarovan za 400 gld., akoravno je škoda dosti večja. Pesest-niki, zavarujte si svoja imetja!
Domače stvari.
— (K d e že 1 n o z bo r s ki m volitvam.) Na Notranjskem stoji dobro. Župnik Podboj dobil bode vsega vkupe 40 glasov, kar je pa mnogo premalo. — Župnik Golobic je od kandidature odstopil, kapelan Kalan pa seveda še ne. — V Ribniškem in Velikolaškem okraji bodeta prodrla okrajni soduik g. V i š n i k a r in notar L e n č e k v Laščah. Tako vsaj posnemamo iz došlih nam poročil. — V Belikrajini odpovedal se je dekan Aleš in voljen bode baje posestnik Bajuk. — Z Dolenjskega smo poizve-deli: V okraji Litijskem ima Jeretin 38 glasov, Žitnik 9. V Trebanjskem okraji je vse za sodnika g. Goljo. V Mokronogu so volilni možje vsi proti Žitniku. — V Hrašah pri Smeledniau prišlo je k ponovljeni volitvi 81 volilcev. Klerikalna strast prouzročila je ondu silen razpor in sovraštvo
— (K volilnemu gibanju.) V mestih Kranj in Loka je nemška stranka, opazujoč kla-verno nejedinost mej narodno stranko, dvignila svojo ulavo, ter Bi z diplomatično bistrostjo izvolila za kandidata c. kr. okrajnega glavarja Merka. Urad niški agitatorji se že trudijo na vse pretege, in res se je bati, da ne dobita Loka in Kranj nem škega poslanca Da bi se preprečil tako žalosten uspeh, temu morali bi se pač vsi narodnjaki upreti. Isto tako preti nevarnost, da bi v kmetskih ob-čftiah Loško-Kranjskih ne prodrl gospod kaplan Kalan, kojemu bode pač mnogo hasniio, da je zadnjim trenutkom odstopil gospod župnik Golobic. Naj bolje bode, če vsi volilci oddajo glasove za kandidata, priporočana po centralnem odboru !
— (Za stroške V o dnik ove slavnost i) so darovali gg. dr. K. Slane v Rudolfovem, N. Len če k, notar v Vel. Laščah, in Fr. Kotnik, veleposestnik na Vrdu pri Vrhniki, vsak po 5. gld.
— (Ljutomerska čitalnica) je bila pri Vodnikovi Slavnosti zastopana po svojem predsedniku g. notarji Šlambergerji in je na spomenik položila lavorov venec s krasnimi trakovi.
— (Uradna BpoBoboost — ali — kali?) Dopisnica a čedno pisanim naslovom v Višnjo goro na Dol en jskem vrnila ae je z opazko: „Post wo?i
— (»Svoji k svojim,") vesela igra v onem dejanji, katero je spisal g. dr. J. Vošnjak za Vodnikovo slavnost, izšla je v tisku in prodaja se po vseh knjigarnah po 30 kr. izvod. Ker je igra pisana v pravem narodnem duhu i u tudi dovršena v obliki, hode gotovo našla mnogo čitateljev. Posebno še nanjo opozarjamo one čitalnice, katere tudi dramatiko goje, ker igra ne zahteva nobenih posebnih dekoracij in se lahko igra tudi brez Vodnikove apoteoze, katera je dodana bila le za Vodnikovo Blav-nost. Kakor slišimo, se bode igra predstavljala prihodnjo nedeljo v Kamniški čitalnici.
— (Akad. društvo „Slovenija") ima 3. julija tega leta svojo V. redno sejo. Dnevni red 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odbornikov. 3. Slučajnosti. Lokal: Schrnidtleitner's Restauration (Ler-chenfeldstra8se 45). Začetek ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli!
— (Zažgal) je zadnjo soboto neznani človek v Zgornji Šiški kozolec gosp. graščaka G al let a v Zgornji Šiški, kateri je bil poln detele. Požarna bramba Ljubljanska pod poveljstvom gg. Henrika Galle iu Schantelna hitela je takoj na lice mesta, kjer je našla Šišensko požarno brarabo že na delu. Skupnim trudom posrečilo se je ogenj omejiti, za kar gre požarnim hrambam zahvala.
— (Včerajšnji veliki (letni) semenj) bil je kaj dobro obiskan. Živine se je prignalo 1461 glav, in sicer: 576 konj, 446 volov, 311 krav in 128 te'ot Na govejem kakor na konjskem semnji bila je jako živahna kupčija, ker tujcev posebno Tirolcev in Korošcev je že toliko prišlo na semenj, kakor ne kmalu kedaj in so par sto glav konj, volov in krav nakupili. Tudi v Trst se je veliko konj prodalo.
— (Iz Ljutomera) se nam piše, da je v tamošnjih vinogradih letos grozdje ocvetelo za mesec dnij poprej, kakor lani in da je vsled tega pričakovati dosti in izvrstnega vina.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Kraljevac 2. julija. Kralj vsprejel včeraj deputacije vseh 22 okrajev. Vodja deputacije mesta Cacak radikalec Tajsić imel na-udušen govor na kralja. Popoludne prišel ruski poslanec in bil najprijaznejše vsprejet. Takoj po prihodu šel poslanik h kralju, kjer je bil presrčno vsprejet. Mesto razsvetljeno. Povsod narodne veselice, neprestani živioklici kralju.
Peterburg 2. julija. Povodom današnjega maziljenja kralja srbskega piše „Journal de St. Petersbourg", da se Rusija za vse živo zanima, kar se tiče osode naroda srbskega ter odkritosrčno želi vladi mladega kralja srečo in uspeh, Rusija se pridružuje čuvstvom, katera napolnjujejo srca vseh vernih kraljevih podlož-nikov.
Razne vesti.
* (Velik požar.) Iz Varšave se 26. m. m. javlja, da je okrožuo mesto Nieswicz (okrožje Minsk) zadela strasni nezgoda, kajti velikausk požar (letošnje leto Že drugi) uničil je nedavno 80 hiš in 50 prodajalnic. Zgorelo je tudi pet osob, 15 jih je pa teško ranjenih. Škoda je jako velika. Govori se, da je zlobna roka nalašč zauetda ogenj.
* (Žrtva igre.) Bivši husarski častnik Ar tur Powe 1 moral je te dni pred sodiščem v Londonu poročati o upravi svojega premoženja. Po svojem 1885. leta umrlem očetu podedoval je Povvel tretjino očetovega imetka drugi dve tretjini dobila Bta pa njegova brata. Njegov del znašal je tedaj 107.000 funtov šterlingov, t j. 1,200 000 gld. in zdaj nema niti vinarja v žepu. Da se je prelevil v dobrih treh letih milijonar v berača, kriva je sama igra. Bogatin bil je vedno v družbi z ouimi 23 gospodi, katere bo zadnjič v Londonu zaradi igre deli pod ključ, in potrošil na leto 5000 funtov šterlingov, t. j. nekaj nad 50 000 gld. To bi še ne bilo toliko, da ni zapravil desetkrat toliko v igri in na stavah. Največ zaigral je pri jedni sami igri iu sicer gld. 160.000 v jedni noči. Nekaj pogoltnila mu je tudi
našim močem.   Posvečena Vodniku sedemdeset let po njegovi  smrti  razslavlja ta umetnina zajedno slovensko ime; saj je delo slovenskega uma in večinoma tudi slovenske dlani, postavljeno od vesoljnega naroda slovenskega, ki obhaja danes idealen praznik, kakeršnih je  še malo učakal.   01 upravičenega ponosa se smejo v tem trenutku širiti prsi imenoma častitim sorodnikom Vodnikovem. Od veselja in radosti mora poskakovati srce Vam, dragi  Šišenčanje, zročim, kako se klanja vse sloverstvo dičnemu vašincu, čegar slava je razglasila ime pohlevne Šišenske vani sto-inilijonemu narodu slovanskemu. Izkazujte se mu za £o čast vedno hve'ežne,  posnemajoč ga v čistem rodoljub ji!   In kaj  naj porečem tebi, učeča se mladina! Glej, ne slučajno, ampak s premišljenim namenom odkazal  se je pomniku  prostor tu pred poslopjem modric,  v katerem je učil Vodnik dolgo vrsto let, v katero zvečine hodiš tudi ti, zajemat modrosti. Pogled na ta kip vzbujaj tebi one plemenite čednosti, ki so v tako obili meri kras le pevca »Ilirija oživljena" ! Od njega se liči dejanske ljubezni do rodii in vlada rja, od njega neutrudne vztrajnosti, od njega neupogljive ■ n.Uinnifil—¥nrhina nnn mnk*i*£UUWa^£iUkQdk
ne i/premeni značaja), vzkliknil je v svoji nesreči ter temu  načelu zvest ostal do svoje smrti. To zlato gaslo vodi tudi tebe, da vračaje najblažjemu učitelju trud ii trpljenje pomoreš mili dom »vini do jasne prihodnosti! Vas, častiti u či te 1 js k i tovariši, mi pač ni treba še bodriti, da se vzgledujte po Vodniku. Že se zazuava zarja splošne narodne omike in zavednosti, kar mi je ueuvržen dokaz, da ste skrbno pobirali stopinje za uzornim narodnim buditeljem. Nadaljujte pričeto delo v Vodnikovem duhu in kmalu se bode popolnem zdanilo!   Ti pa, premili narod slovenski, ki si  se v tako ogromnem Številu zbral, da povelčaš s svojo navzočnostjo pomen današnje slavnosti, prisezi, pri mauih pokojnikovih te rotim, prisezi o tej slovesni priliki, da hočeš kakor doslej   tudi v bodočnosti vsegdar zvesto izvrševati duševno oporoko njegovo ter mu s tem zgraditi lepši in trajnejši spomenik, nego je ta od brona in marmorja,  ki  ga sedaj odkrijmo! Padi torej zavesa, odgrni Ljubljani, odgrni Sloveniji umetr> posnetek  častitljivega obraza Vodnikovega, pokaži slovanstvu, pokaži vesoljnemu svetu, kako zahvaljuje slovenski narod največjo dobrotnika svojega, kateremu bodi na vekov veke čast in slava!