GLAS SVOBODE,
SLOVENSKI TEDNIK
Za Koristi Dblatnboa Ljudstva.
Glas Svobode.
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
SLOVKNIO WEEKLY
0.VOTID TO TM I NT KR BOTS O»
Thh IRBORIHO OLAUn.
‘OD BOJA DO ZMAGE”!
‘KDOR NE MISU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 24.
“Entered as Second-Class Matter July 8.‘03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879
Chicago, 111., 12. junija 1908.
Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto.
Leto Vil,
Razgled po svetu.
AVSTRIJA.
Ministra Aehrenthal in Schoen-aich sta podala dimisijo, toda cesar je ni sprejel. —
—	Novo ministrstvo za javna dela se je ustanovilo. Potrebščine tega ministrstva so proračun-jene na 79,166.331 kron, med temi je za delavska stanovanja 109.000
K —
—	12 umi ost. V ondo triih (krajih so hudourniki 8000 štiirjaskih metrov zemljišča tako preplavili, da so za zmerom uničena.
—	Maros-Vasarhely. Silno deževje je nezmerno škode narecHlo. Pri Saromberk-u je voda 50 m. dolgi most odnesla.
—	Tamopol. V južni Galiciji je povodenj vse poljske pridelke uničila, neznosna beda je neizogibna.
—	Zagreb. Vseučiliščniki štrajkaju ; od 1400 dijakov v zimskem semestru je uzelo približno 1200 demisorije iu se upisalo na zunanje univerze. Madžarom! baron Ranehu je ostalo kakih 120 teologov, kakih 30 dijakov pa še pričakuje. To je grenea zaušnica za Raucha!
—	Wabrmuind-ova zadevo še ni končana. 20.000 svobodomiselnih dijakov cele Avstrije se je štrajku priklopilo. Profesorii «o prostovoljno predavanje ustavili.
ANGLEŠKA.
London. V državnem zboru 90 fcoeijalistični poslanci ostro govorili proti obisku ansrleškega kralja pri ruskem earu. Eden govornikov je rekel, da proti familinar-nem obisku nimajo nič ugovarjati, so pa proti vsakem političnem združenju: kaiti vez s trinogom, kakoršen je ruski car, bi bila sramota za vso Angleško.
RUSIJA.
—	V Irkutsku, glavnem mestu vshodne Sibirije, se ie končala preiskava radi poneverjanja v rusko-japonski vojski. Preiskava je dognala, da ie država oškodovana za več sto milijonov rubljev. Vsi uradniki, ki so imeli tam tekom vojake z oskrbovanjem živil itd. opraviti, pridejo pred sodišča.
—	Petrovgrad. Proti 13-tim elanom soeijalistične stranke se je obravnavalo. 2 sta bila oproščena, 2 na 8 mesečino ječo. a ostali, med njimi bogata udova Eberlcin, vsaki po enoletni trdniavski zapor obsojeni.
—	Petrovgrad. Socialistični poslanci so se angleškim parlamentarnim sodmgom brzojavnim potom za izkazano 9oeutstvo zahvalili. Angleški socijalistični poslanci so proti obisku kralja Ed-warda pri ruskem caru najodločneje protestirali.
—	Pet.rolvgrad. Časnik ‘ ‘ Rus, sia” poroča, da se je proti polkovniku Dumbadce, zaradi neeu-venega postopanju, proti liberalno mislečemu ljudstvu v Yalti, preiskava vpeljala. Govori se, da se mu ne bo las skrivil ker „zgoraj” njegovo lopovstvo odobravajo.
NEMČIJA.
Bero! in.	Osem podčastnikov
topniča.rskega. polka, je bilo pred vojaškim sodiščem ea.ra.di trpinčenja vojakov obtoženih: obsojeni so od dveh tednov do 15 mesečni zapor. Proti glavnem obtožencu narednik Tham, je bilo 600 obtožilnib točk.
—	Berolin. Grofica. Ilertha, hčerka umrlega p-mfn Viljema Bismarck-a. rojema 10. maja 1886. se je s hišnem učiteljem, skrivno in proti volji nje ponosne matere rojena Sylbilla pl. Armin — zaročila.
—	Berolin. V Pruski deželni zlbor so 4 in v 'Hanoverski 1 soci-
jaldemokrati za noslanee izvoljeni. Do sedaj soc. demokrati v nemških deželnih zborih še niso bili zastopani.
—	Berolin. Slavni “koepeniški stotnik” Voigt, je v zaporu obolel ; vložil je prošnjo za pomiločen-je, Prošnjo so zdravnik in kaz-nilniško vodstvo podpirali.
ČRNA GORA.
.Cetinje. V preiskavi proti 32 revolucijonarcem, sta dva obtoženca izjavila, da ie bombe srbsko topničarstvo, na neposredno povelje srbskega prestolonaslednika -Jurija, naredilo in na Črno goro utihotapila. Namen je bil kneza Nikolaja ubiti in prevrat države umri/nriti
—	Belgrad. Oficijelno časopisje pa pravi, da izpovedbe omenjenih dveh prič. so do cela zlagane, in da ste priči ogleduhu katera za plačo državi služita.
FRANCIJA.
Vigineu. Pri pogrebu nekega istavkarja, kateri je pri spopadu med št raj kuj očim in policijo bil ubit, so delavci velikansko demonstracijo uprizorili. Iz Pariza je več tisoč delavcev se <1<> in o n st raci je udeležilo. Oblastva so orožnikom prepovedale se vmešavati, zato se je vse mirno in redno vršilo.
PERZIJA.
Teheran. Šach (cesar) je pobegnil: začasno vlada ministrstvu kojemu Muschir-es-Sultanitsefa načeluje. Rusija utegne dobiti zahte-i vano odškodnino.
SRBIJA.
Belgrad. — V Aleksandrovcu so imeli samostojni radikalih volilni Shod, katerega so se tudi trije bivši ministri udeležili. Vladni a-gemtje so skušali povzročiti zmešnjavo. Prišlo je do pretepa in tudi streljalo se je z revolverji. Dve osebi ste bili ubiti, mnogo pa ranjenih.
BOLGARIJA.
Sofija. Vojaška komisija, ki je preiskavala nerodnosti. ki so se godile pri dobavi topov in drugih vojnih potrebščin, je dognala, da je francoska tovarna Schneider pri tem osleparila Bolgarijo za 7 milijonov. Bolgarska vlada je vložila proti imenovani tvrdki tožbo.
MACEDONIJA.
Sofija. V merodajnih krogih so začeli zadne čase opažati, da se srbske in grške propagande združujejo proti bolgarskemu elementu v Macedoniji. Grški poslanik v Belgradu. Argyropulo, je baje le zato odpoklican, ker ni hotel odobravati novega grško-srh.ske ga kurza proti Bolgarom. Nadomesti ga poslanik v Sofiji Zalakosta, ki pa ni Bolgarom naklonjen.
V Solunu pričakujejo v bližnji bodočnosti atentatov, ker je prišlo iz Grčke 28 teroristov z orožjem in bombami._________
Listu v podporo.
Medsebojno nabrali društveniki društva “Bratoljub št. 7. v Ola-ridge, Pa., $3.20.
DENARJE V STUBO DOMOVINO
pošiljamo:
za $ 10.35 ............  50	kron,
za $ 20.50 ............ 100	kron
za $ 41.00 ............ 200	kron,
za $ 102.50 ........... 500	kron,
za S 204.50 .......... 1000	kron,
za 51018.00 .......... 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne potiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične* je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske o Domestic Postal Money Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St., New York 61M St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio
Ameriške vesti.
Nevihta.
St. Paul, Minn. Iz Charles City, la. se poroča, da je tam in v okolici, y nedeljo popoldne ob 5 uri, grozni vihar (Tornado) razsajal ; v mestu je do 200 hiš porušenih in poškodovanih. Neki mož-ki W. R. Beck in jeden otrok sta usmrčena in tri otroke pogrešajo.
V okolici je vihar daleč na okoli veliko škode na farmah telefonu, brzojavili itd. naredil. Hiše in hleve je kar premetaval, in veliko živine je ubite. Ljudje so še pravočasno svarilo dobili, da so se poskrili.
—	Texarkana. Ark. Red Raver (Rdeča reka) je izstopila in vsled preplovbe neznansko škodo naredila. Po došlih poročilih je veliko ljudi konec storilo. Čez* deset tisoč oralov obdelanega polja je uničeno in na stotine farmarjev je brez strehe.
—	Harrysville. Terni.. Roparji so na ondotni pošti blagaj.no razstrelili, ter $511.55 v gotovini in $60.000 znamk v vrednosti $1500 odnesli. Pobegnili so v gorovje Ghildhouse.
—	Atlanta. Ga.-Uslužbenci Western & Atlanta železni«1 so pričeli štrajkati.
Vzrok štrajka je. da je železniška uprava, več uslužbencev odslovila kateri so v unijah bili.
Herman Billek.
Danes. 12. t. ip- ho Herman Billek tukaj v Chicaga, v okrajni jetniišndci, obešen. Kakor znano, bil je lansko leto, štirikratnega zavratnega umora. — zastupljen-je rodbinskih članov Versal — krivim spoznan in v smrt na vesa la h obsojen.
Njegov zagovornik in duhovnik O.Callaghaoi sta se na vse načine trudila, da bi Billeku življenje rešila, toda ves trud je bil brezuspešen.
O pomiloščenju so se due 8. t. m. pod predsedstvom guvernerja Deneen-a. v drugič posvetovali, a prošnja je bila zopet zavržena. V nedeljo so se Billekova žena in otroci od njega poslavljali. Slovo je bilo toli ganljivo, da so celo posoroveli soujetniki gaujenji bili.
Vzrok krize?
V	San Franciscu. Cal., si je končal življenje zadni teden 54. letni Hrvat ozir. Srb po imenu Martin Radovičih.
Radovieh je bil že delj časa brez dela in denarja, in ker radi starosti ni mogel dela dobiti sposodil si je toliko denarja .da je kupil kos gumnate cevi, katere en konc je pritrdil na plinov ožigal-nik drugi konc pa vtaknil v usta med zobe. Tako ležečega je našel gospodar seveda — mrtvega.
V	izbi na stolu so našli čisto novo obleko, ovratnik in zavratni-co. Novo spodnjo obleko pa je imel na sebi. katero je oblekel ta večer po kopelji. Vse te reči je Radovieh nakupil ta dan predno se je vsmrtil.
V	izbi na mizi so našli pa sledeče obvestilo: “Pri moji skromni pameti, ko nima človek nobenih življenskih pripomočkov, moje starosti pa mora še delo iskati ni življenje za njega več nobene vrednosti.”
Lopovščina.
Pittsburg. Pa. Zasebnega bankirja. 37 let starega, srha Peter Zinam, so zaprli. Obdolžen je. da je $84,000 poneveril. Ta denar so mu rojaki zvočili, da bi ga v domovino odposlal, kar pa ni storil.
— Tudi Božo Gojsovie, srba v
Johnstowo, Pa. je dosegla roka pravice, radi poneverjenja in ga vtaknila v zapor. Sodnik je za Gojsoviča določil $40.000 jamčevine, katere pa nemore dobiti.
“Chicago Airbeiter Zeitung’’poroča, da je Gojsovič poneveril denar srbskega “Savesa”, torej denar, ki je namenjen za uboge sirote in udove. Strašno!
Kriv?
St. Charles. Mo. Tukaj je bil dne 4. t. m. Wil’liaim Jeffris obešen. zaradi umora farmarja Wm. Wedsslerja.
Pod vislicam je imel Jeffries deset minut trajajoči govor, v katerimi je ponovno zagotovijal, da po nedolžnem smrt stori. Hudodelstvo se mu ni moglo dokazati in se ga je le na dokaz okolnosti v smrt obsodilo.
Št. 2. kriv?
V Njujoiku se je dne 5. t. m. pred sodnikom Aspinall-jem vršila porotna obravnava proti Rosario (Morano zaradi umora John Canpienteri. Obravnava je bila pri klicnem potom, in omenjeni sodnik je med drugem porotnike sledeče podučil: “Iz izpovedi prič sledi, da Morami je v silobranu Carpientera umoril, naobratno bi ■bil oni tega vsmrtil, — nadalje pa tudi sledi, da je bil umorjeni “nezazeljend državljan” in da je njegova usmrtitev najbrže koristna, za občni blagor.” —
Cerkev ima veliko denarja. New York, 8. junija. Reni Baci je bil v cerkvi ‘Most Holly Redee-mer” od policajev zasačen, ko je Jezusovi sohi zlato z dragimi kamenja okrašeno, $20.000 vredno krono raz glave trgal. Aretaciji se ni nič upiral, in ko je bil upra-šan zakaj je to storil, je Baci ravnodušno odgovoril: “Cerkev ima več denarja kot jaz. to je vse.”— Nesreča v rudokopu. Gilverton, Colo. 8 .junija. V soboto je v Gold King rudniku v Gladstone 33 rudarjev zasulo. 8 so zadušene našlji, 25 je pa za vdihavanja strupenih plinov, bolnih.
Zboljšanje plače.
Springfield. 111. 5. junija. Go-vemer Deneen je sklep ehikaških mestnih aldermanov o zboljšanju plače za “njih trud” potrdil. Do sedaj je vsaki mestni odbornik imel $1500 letne plače, toda, za toliko “truda” “kriza” in “draginja” se jim je plača tkar za malenkost letnih $2000 povišala. Tedaj bo, posehmal vsaki Alderman dobil letino 3500 dol., kar znaša za mesto $140.000 več Stroškov. Za tisk, poročil državnih dobrodelnih zavodov in kaznilnic se je tudi $10.000 dovolilo!!
Denarja dosti!
Gospa Willianr B. Leeds v Nju-jorku je dobila, iz francije biser, no niz vredno $340.000. Mibninska uprava je gospej Williaim naložila da ima 60% toraj 204.000 dolar jev v vozno eolnino plačati. Williams se je proti odmerjenju ednine. pritožila in v prizivu poudarjala. da je posamesne biser« dobivala in da niso nanizani bilt. Zvezni sodnik Lacombe je razsodil. da Williams mora vso colniud plačati. Y temeljil je razsodbo da biseri so bili sieer posamesni. a da se bodo nanizali. — Salamoni še živijo.
Cerkvenega odbora član, bankir
in konjski tat.
V Wavnelamd. Ind. je bil Robert Greene znana in vsestranska oseba. Oskrboval je razne častne urade; kajti imel je lastnost kamera je bila merodajna, da je častne urade tudi vestno in nesebično opravljal. Med tednom je
dolarje lovil, kar mu je toliko lagije bilo, ker je bil član banke in uradnik. Nastavil je rožičke tistim ki so bili v denarnih stiskah in jih Skuhal do skrajnosti, r« ob nedeljah si je nataknil pobožno krinko in se po kolenih plazil. V cerkvi je bil vodilni duh, kratko rečeno vzor-človek kakoršnih je dandanes večina.
Le-ta h rum ni božji hlapec- je pa tudi druge vloge razumel igrati, namreč — konje krasti ker konjska tatvina mu je bila nekaka specialiteta katera se mu je dobro obnesla. On se je s tem obširno bavil, toda vsled njegovega socijalnega stališča in njegove “pobožnosti” je bil vsakega sumnjičenja prost. Toda, z vrčem se bodi po vodo dokler se ne ubije. ¡Sedaj sedi za železnim omrežjem in čaka, kaj mu prihodnost prinese.
“Fountain County Protective Association” društvo varstva proti konjskim tatovom preiskuje, kam da je Ukradene konje prodajal ; sumniči se, da v Chicago za kar imajo'baje že dokaze.
Ni mogel krasti in ne prositi.
V Njujorku se je videl 10. t. m. Odmev industrij alne krize na policijskem magistratu, ki je prive-del solze sodniku Steinert-u v oči, ko je poslušal pripovest 17 letniga Jakob Yankoviea.
Yankovic je Rtumuuee, ki je v Ameriko prišel pred 2 leti. Zadne čase je živel pri nekem Waldo, ko pa ga je ta spodil je tri dni brez vsake hrane vandral okolu, in ker je videl, da je življenje brezuspešno šel je inazaj k Waldu vzel ben zin in ga popil. Nazavestnlga jo našel policaj za hišo in ga prepel* jal na postajo. Sodnik ga je poslal v “Guverneur” bolnišnico.
Dobra letna — ljudstvo strada !-
Iz raznih držav Amerike dohajajo poročila., da bode to leto prekosilo vsa prejšnja glede poljskih pridelkov, ljudstvo pa strada. “Great God, ¡how long will this last?!”
Vemo pa tudi vsi, da bode prihodnjo zimo več praznih želodeov kot jih je bilo še kedaj poprej. To pa ne radi, tega da bi ne bilo kaj jesti. Kaj še! Odkar ljudje pamtijo še ni bilo tega-v tej deželi, da bi primamkovalo hrane, da pa nimajo kaj jesti, je to zopet drugo vprašanje o čemur bodemo govorili obširneje v eni prihodnjih številk “Glas Svobode.”
OD UREDNIŠTVA.
Rojake dopisovatelje iz raznih krajev prosimo potrplenja. Vse. kar je za v list pride na vrsto za-* poredoma.
OZNANILO.
Glasom veljavnih pravil se ¡sklicuje izvanredna občni zbor slov. narod. Čitalnice v Clevelandu, O., na pondeljek točno ob Vj8 uri zvečer 15. junija t. 1. v čital-niške prostore s sledečim dnevnim redom:
a)	Ureditev sedanje, ali premestitev čitalnice v primernejše prostore.
b)	Volitev predsednika.
c)	volitev blagajnika, radi odhoda sedanjega blagajnika g. J. Hočevarja:
d)	volitev knjižničarja, radi prostovoljniga odstopa dosedanji-ga in
e)	slučajnosti.
Izvanredni Občni zbor je sklepčen jedno uro po napovedanem času, ne glede na število navzočih članov. —	Odbor.
Martin Kačur.
ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA.
Spisal Ivan Cankar.
Prvi del.
I.
Voz je zaivil na široko belo cesto ; tiha, 'zelena voda, pol skrita pod starimi vrbami, se je prikazala ob poti. Sobice je zasijalo izza megle in v živem svežem blesku se je zasvetilo Zapolje onstran reke, pod daljnim holmom. Slalo mestece, vasi podobna, je stremilo iz polja, iz ravni, na položna brda; in više, visoko pod nebom, v n;! rol minem lti|bem polukrogru, so gledali v ravan visoki gozdovi.
“Tam je Zapolje!” se je ozrl zdravnik (malomarno in je pokazal z .mezincem. m
Kačur je molčal in strmel. Ob lepoti, ki so jo gledale njegove oči, so se vzpele njegove misli, že prej visoke in vesele, do neba; in vztrepetal je v prazniškem pričalo vanju. Čutil je, kako je zrasla njegova moč, kako se je napelo v njem življenje, bujno cvetoče, glasno šumeče v prihodnost.
■Debeti zdravnik je videl njegova zardela lica in njegove žareče oči in nm je položil roko na ramo.
“Mladi gospod, nikar se ne jezite, če so bili moji nauki nekoliko preprosti. Ampak verjemite, da so bili pošteni in cfa bi Vam nič ne škodovalo, če bi se ravnali po njilh. Zdaj vidim, na obraza Vam poiznam, da se ne boste ravnali po njilh. Zato Vam rečem to-le: sbhbite zase, najprej in zmerom zase, drugi bodo že opravili po svoje. In če mislite, da morate na vsak način pomagati svojemu bližnjemu, tedaj mn pomagajte brez trušča in brez slovesnosti; manj Vam bo škodovalo. Jaz sem se peljal snoči, o polnoči, ves .zaspan in naboden, v strahovitem ikoleiselju na Rakitno, da bi zdravil tam žensko, goistačo, ki je zbolela brez potrebe. Sredi pota, na stranici, se je koleselj polomil in jaz sem se potikal po krčmah in se vozim zdaj s pošto. To sem Vam povedal zato, ker .bi komu drugemu ne smel povedati: izgubil Ibi ugled in spoštovanje. Tudi jaz sem bodil nekoč po taborih, prijatelj, in sem govoril o pravicah slovenskega naroda. Ampak takrat sem bil mla jši in zdaj vem, da vse tisto delovanje ni zaleglo ne meni in ne drugim niti toliko, kakor tale moja današnja vožnja. —• Doma siva, gospod! In če Vam bo ¡kda.j kaj hudega, stopite lahko k meni. Vesel Vas bom-”
Voz je stal pred poštno gostilnico, novo, svetlo pobeljeno, enonadstropno hišo; onkraj ceste je stala stara pošta, temno, neprijazno poslopje; pod pošto je tekla voda, tiha in široka, vrbe so se klanjale vanjo. Zdravnik je stisnil Kačurju roko in se je napotil po cesti is težkimi, trdimi koraki, visok in plečat, nekoliko upognjen.
Kačur je stopil v gostilnico. Sedel je k oknu in je gledal na cesto, po trgu navzgor, proti beli podružnici, ki se je svetila pod klancem ; in nad klancem solnčen holm in mlado drevje, ki je bilo še vse zeleno, in na vrhn druga podružnica, bela cerkev, vsa goreča v jutranjem solneu. Na cesti je videl ljudi, uradnike, kmete, delavce in zdelo ise mu je, da bi živel z njimi vsemi prijazno in prijateljski, zakaj nobenega zoprnega, ne zlovoljnega Obraza ni ugledal.
“Zdaj se pričenja resnično živ-? ljenje!” je pomislil. “Zdaj je potreba. da ustvarim, kar sem zamislil!”
Slovesno mu je bilo pri srcu in domislil se je, da je bilo tako čisto in upanje polno njegovo srce ob prvem svetem obhajilu.
“(Bodi v božjem imenu !” je iz-pregovoril skoro naglas in ni več mislili ne na debelega zdravnika,
“Imamo gospod, ampak Jezus Marija, ravno snoči je prišla iz Trsta neka ženska — lepa je, in kako oblečena, gospod! Saj jo boste videli, ko pojde skozi vežo. In neki gospod je prišel za njo, Đog vedi odkod, tukaj ga nobeden ne pozna —”
“Kaj pa je z izbo?”
“Imamo še eno, ampak tam spi naš Tone, kadar pride domov.’1’ “OPa jo lehfco oddaste za en dan?”
“Seveda jo lelhko oddamo. Tone pride samo enkrat na leto, za tri dni.”
Kačur je šel, odvil je culo in se je umil in preoblekel.
Izba je bila velika, prazna, četvero velikih oken je strmelo vanjo ; v kotu je stala postelja, čemerno in samotno, kakor na pokopališču. (Spodaj je tekla, voda, tiha in široka, 'kakor ribnik, iz daljave so strmeli temni gozdi.
“Lepa kazen!” se je smejal Kačur. “Iz tiste zadehle kotline v samo solnce ! iSeveda šem bil tam gospod, cesar svoje šole, in tukaj pravijo, da bom hlapec — ampak solnce jij solnce in hlapec je samo, kdor hoče!”
Oeledal se je v ogledu: spodobna frizura, črna ovratnica, črna suknja, čme hlače.
“In zdaj k veljakom, rodoljubom!”
Smehljal se je, srce pa mu ni bilo čisto mirno in namesto da bi se bil napotil naravnost, je čakal v gostilnici in pil žganje. Spomnil se je na debelega zdravnika.
“Da so mi morali postaviti na pot to debelo zdelo! On je za-trosil to malodušnost v moje srce! 'Nameisto dla bi mislil na svojo imenitno nalogo, se čutim hlapca že vnaprej!”
Vstal je zlovoljen in se je napotil. Vse megle so se že raztopile, toplo jesensko solnce, prijazno in veselo, ga je pozdravilo in mu je pobožalo obraz.
“Glej! In že sem ¡bil skoro žalosten!” se je nasmehnil Kačur. “Tam je tista velikaštacuna; tam je menda, župan”
Stopili je v vežo in naproti mu je prišel s čudno skakljajočimi, plešočimi koraki čokat, tenkokrak človek v lovski obleki, rdeč, vesel, koz j eb rad.
“Kaj pa Vi?” je hitel z istota-ko urnim hlastajočim, skakljajočim, plešočim glasom. “Kaj pa Vi? Dober dam! Kaj pa bi radi? Pozdravljeni! Odkod pa ste? V to sobo stopite! Tja! Tja! Kdo pa ste ? ”
Martin Kačur se je čudil, stopili je skozi duri, ki jih prej ni videl, sedel je za mizo in na mizi je bilo dvoje kozarcev poleg steklenice vina. Sedel je in se je vzdignil takoj in se je poklonil.
“Jaz sem Martin Kačur, imenovan za učitelja v Zapolju in bi se rad poklonil zapoljskemu županu. ’ ’'
“Saj tisti sem jaz, gospod, saj sem jaz zapoljski župan!”
Im zasmejal se je veselo, skakljajoče in plešoče stisnil je Kačurju roko, potrkal ga je po rami in ga je potisnil na stol.
“Ali bi radi kaj pili? Bi?”
In je točil.
“Ali ste že bili pri kom?”
“Pri nikomer še.”
“Ne?”
“Pri nikomer.”
. “Lažete!”
Župan je pomežiknil, prekrižal je roke na trebuhu in se je zasmejal od srca.
“Pravkar sem prišel!” je razlagal Kačur resno in nekoliko razžaljen.
“Z nobenim človekom iz Za-polja še nisem govoril, razen z zdravnikom.”	!
“Z zdravnikom?” je prašal žu-pan jako vzburjen in se je sklonil “Kaj pa je kaj o meni?
“Nič rekel!” se je začudil Kačur. “Kaj pa ibi 'bil rekel?”
“Je! Vem, da je govoril o meni! 'Povedati nečete, to je! Ampak — take reči! ’ ’
Pogledal je Kačurju v obraz, zasmejal se je vdrugič zelo iz srca, n.ato pa je nenadoma presekal smeh in je postal resen.
“Tako! Vi ste zdaj torej naš! Upam, da boste z vsemi svojimi močmi — no, saj vesto! Mladino je treba vzgajati v duhu vere in — no saj veste! Ali ste narodnjak?’'’
“Sem!”
“'Hm! Jaz sem tudi narodu jak! Ampak — nobenih stvari ni treba pretiravati! Varčnost — lepa čednost! Če jo pretirate — lakomnost ! Greh! — Könnern Sie deutsch ? ’ ’
“Znam!”
“Kam ich! — Dobro! Otroci naj se le uče nemško — kaj je vse drugoü ¡Za kmeta. — kaj?1 No, prosveta, napredek, dobro! Saj se razumeva, kaj ? ”
Nenadoma je izginila resnoba z njegovega obraza in zasmejal se j je veselo. Kačur je zardel in bilo mu je, kakor da je kadil težak tobak in pil močno vino. Vstal je in je iskal klobuk s tresočo roko.
“No? Kam? Kam? Kam pa jo udarijte zdaj? K župniku? To boste nekaj videli! To boste videli fanta? Ampak midva sva prijatelja, z 'župnikom, zato ne rečem nič! Le pojdite k njemu! Boste vsaj videli! — Zakaj pa niste vina izpili? Dobro vino je! No, seveda — človek pije doma, v kremi —”
In župan se je prijel z obema rokama za želodec in se je smejal hrupoma; rdeča kozja brada se mu je tresla in mežikal je z rdečimi očmi.
“Stojte! Še nekaj!!”
Prijel ga je za roko in ga je potegnil v vežo.
“Naravnost! Ali ste fairški?” “Jaz?” je obstrmel Kačur.
“Ali ste? N?”
“Ndsem, ne mislim o teh stvareh!”
Iztrgal mu je roko in lica so mu plala v ognju. Župan je narahlo upognil život, smehljal se je in je mežikal hudomušno.
“Seveda ne! Na noben način ne! Dandanašnji nobeden ne ve, kako se stvar preobrne in zato je zmerom dobro, da ne praviš ne talko in ne tako! Hudi časi so, zares! — No, pa pojdite v božjem imenu!”
Gorko mu je stisnil roko, približal je svoj obraz tabo, da bi bil skoro poljubil Kačurja in je nenadoma odskočil, kakor da bi se bil premislil. Duri so se zaprle za Kačurjem, stal je na cesti in še zmerom so mu rdela lica.
“Tega je poznal debeli zdravnik!” je pomislil Kačur in je šel dalje zamišljen in s povešeno glavo. Toda solnce je sijalo in hiše so se svetile kakor o Veliki noči. In megle so se razpršile.
“Kakšen pa je bil naš župan, tam v tisti kotlini!”, je pomislil Kačur. “To je bila klada — ta vsaj klada ni, čeprav je drugače čuden človek. No, Bog z njim!” Napotil se je po cesti, široki in beli, ki je vodila v velikem ovinku zmerom više na holm, do farne cerkve. Šel je, kakor da bi šel v svobodo. Zmerom bolj jasno in visoko, zmerom dalj se je razprostiralo spodaj pisano polje, pod njegovo roko se je svetilo Za-polje.
“Ni treba!” je vzkliknil v močnih prsih. “Ni treba, da-bi se bal ljudi, da bi jih poslušal, da bi se ravnal po njih! Kakor zemlja, kakor to polje! Rodi kadar hoče, kakor samo hoče, suženj mu je človek ! Tako je treba : sam svoj, svoboden! In svoboden služabnik vsem!
Tam se jp zasvetilo visoko, belo župnišče poleg farne cerkve in z mirnim srcem je stopil vanj Martin Kačur. Šel je po stopnicah in je pozvonil.
(Dalje prib.)
Organizacija je moč, s ktero 1 računajo vaši delodajalci.
ne na. njegove nauke.
“Ali imate kakšno izbo v hi-
globoko preko mize. rekel? Ali je rekel
ši?” je prašal okroglo krčmarico. Kar povejte!”

Za najboljšo obleko
po najnižjih cenah pojdite k . . .
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
•¥* 4* *f* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* •" 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* X
vogal Blue Island ul. in 18. ceste.
Stotine vzorcev modernih moških OBLEK
$5.oo do $25.00
Obleke za dečke vse mode in barve ....
od $2.50 naprej.
ZASTONJ
Patent obešalo za obleke s svako obleko.
me ie
Vsakdo, kdor hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči.in to brez vsakih knjig, strojev in brez učitelja, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi, naj posije lOc na
TE! 5IEIHEE mm OF UfflUSES
Slov.Dpt. C. 431 W. 26th St.. Chicago, IH.
in slehernemu se bo na to važno uprašanje odposlal nemudoma odgovor. s katerim bo tako zadovoljen, da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju. Pri poznejši naročitvi blagovoli naj se teh lOc odtegniti.

WISCONSIN
LO

.è
PHONE 413
sA°°/v

$el
Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in brano.
24 Union Street.
KENOSHA,
wise.
ms ms sss ssssssss»^
%
m
m
s«
4*
m
«n
m
m
m
4*
4>
4»
4*
m
4*
4»
m
m
a
Emil Bachman,
580 S. Centre Ave , Chicago.

Fj.ACS, BADCF.S FACTORY.
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebšečine.
Slovenci!
Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno
GOSTILNO
na 680 Bine Island Ave.,
blizu Atlas pivovarne.
IG. F. HALLER.
ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH
TELEFON CALUMET 1678
Najfinejše fotografije
izdeluje vendar-le samo
P. Sclmeider
FOTOGRAF
2222 State St., Chicago.
Cene zmerne—postrežba, hitra.
Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-TJ LYMAN,
617 So. Center ave., Chicago, 111. Tel. št. Canal 915
John 0. Hruby
TRGOVKO
s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd.
Peči inringerji (wringers) se hitro in dobro popravijs
589-591 Centre Avenue
Chicago, 111.
CUNARD KLINE
Adrijatička pristanišč®. V REKO potom » _GI BRALTarj a, neap el J A IN TRST A.
Novi, moderni parniki 8 dvema, vijakoma.
Slavonia, Faunom, Carpathia, Ultonia
(Težki 10,000 do 13,000 stotov)
Parnika “Caronia” in ‘ ‘Carma-NIa”, dva največja parnika na svetu celo leto redi.o vozita.
Za natančne pozvedbe za odhod in prihod parnikov, kakor ludi ?a vozne cene in o tretjem razredu obrniti ee je na:
CUNARD STEAMSHIP COMPANY LID,
F. G. WHITING, ravnatelj.
67 Dearborn St.,	Chicago
Slovenski Stavbenik
HIŠ IN POSLOPJA
se priporoča vsem Slovanom po ceni brez vsake konkurence. Za izvrstno delo se jamči
ANDREJ ULLE,
452 Spruce St.,
COLLINWOOD, OHIO
NAJEMNIK & YANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih' neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 140:
Ilirija, vstani!
Spisal L. M.
(Nadaljevanje.)
Ali nd to klerikalno sleparstvo? ¡Judje so vso nado v Jezusa stavili, da jih rimskega jarma reši. Ko je pa tudi judovske bogataše, oderuhe in sleparsko duhovščino ožigosati počel, si je v tej plemeniti sodrgi smrtne sovražnike na glavo nakopal. Zedinjenimi močmi so ga začeli obrekavati in pri rimskemu namestniku Pilatu tožiti češ, da ljudstvo proti rimskemu cesarju Tiberiju ščuva in re-volucijonamo deluje. Poneij Pilat je sicer preiskavo uvedel a ni-česer dognal torej tudi ni Jezusa obsoditi mogel. To pa judovskim mogotcom ni bilo všeč, ter ga je veliki duhovnik Kajfeš na smrt obsodil. Prekanjenci pa niso hot-li. da bi oni smrtno Obsodbo nad Jezusom izvršili, temuč so na to delali, da naj bodo rimljani izvršitelji umora.
S silnejšo močjo so na Pilata pri tiskali in smrt nad Jesuzom zahtevali.
Pilat je judom hotel Jezusa izročiti a oni so to s pretvezo zavrnili, da je Jttsuz proti rimskemi zakoni se pregrešil torej spada pod rimsko juristiko in on, Pilat, ga ima usmrtiti dati sicer ga pri rimskem cesarju zatožijo.
Poneiji Pilat je dobro vedel, kaka zarota se je zoper ljudomi-limu Jezusu zaklela, da ga vgo-nobi, a ker se je Pilat za svojo službo bal, je Jezusa v smrt obsodil.
Judje so smrtne obsodbe z kamenjanjem izvrševali a rimljani so obsojence na križ pribijali.
Naš namen ni bil, to stvar toliko obširno razmotrivati, a potrebno se nam pa je zdelo zaradi tega. da pojasnimo kako složno so že takrat duhovniki in kapitalisti delali. in da zapreke odstrane in u-gonobe, se tudi umora niso vstra-šili.
Jezusu pač ni nikoli na misel prišlo, da bi njegov uk toliko privržencev dobil, še manj pa, da bi koda j kot božja beseda proglašen bil. Toda njegov uk je 'bil vseskozi v prid in korist tlačanstve-nega ljudstva, katero je hrepenelo, da se prej ko mogoče neznosnega jarma otrese torej se je število privržencev dan za dnem množilo.
Niso pa bili judje edini, kateri so 'kot sužnji zdihovali marveč tudi rimljani niso bili z obstoječo napravo zadovolni. ter so se polagoma v kristovih naukih poduče-vali in v društva kristovih privržencev pristopali. Rimska vlada, vvidevši napredek le-tih društev, začela jih je grozno preganjati, a vse je bilo brezuspešno. Komaj 100 do 150 let po kristovi smrti, so krščanska društva že tisoče do, miljen članov štela. Takratna. jako razširjena rimska vlada, je s strahom vse to opazovala, a ker je vidla. da s pregan-jenjem in moritvijo ničeser ne o-pravi, dovoljila, to se reče, dopustila je, da so se pripadniki novega uka javno shajali in da niso bili več preganjani.
To svobodo je ljudstvo izdatno izkoriščalo; izvolilo si je Rim za središče in od tod se je vsa agitacija vodila. Toda. kakor danes, tako tedaj so se med kristovern pripadnikom izdajice nahajale; vodila jih je ali dobiekalovstvo ali pa fanatizem. Pavl — Savel je bil jeden tistih, njegov uk je fanatičen' kateri se od prvotnega, kakor ga je kristus učil, malone docela razlikuje. Pavl je bil odločen pa tudi zvit agitator, kateremu ima rimsko katoliška cerkev hvaležna bi+i. — toda h tej pripada loči verniki — ne.
Ko so društva v raznih in oda-lenih deželah svoje številne pripadnike imeli, se je vsled pretkanosti. uk kristusa — pravo Pavlov kot — kult — proglasil in rimska država era. je za državno bogočastje razglasila. Od tedaj je rimska vlada vse drugače misleče ravno tako preganjala, kakor je
ipopred kristove pripadnike uničevala.
Kakor rečeno, bil je Rim za središče vsega gibanja, in ker si je zadObil, vpletla se je vmes politika in vlada je kultnim predstojnikom roko podala, ter sta se kulturno — politično spojila.
Nastal je pričetek paptizma.
V raznih deželah so se posa-mesni društveni predstojniki za škofe imenovali, a ker je rimski škof vse druge škofe vodil, so ga Papež imenovali. (Vsaki papež je obenem rimski škof: Za škofa more le duhovnik postati, nasprotno pa so bili papeži iz posvetnega stanu, kateri niso bili v duhovnika posvečeni.)! Papež, škofje in cerkveni dostojanstveniki na eni strani, a državne vlade na druga, so novic pričeli ljudstvo tlačiti in državam je bila cerkvena pomoč dobro došlo. Ogromna večina cerkvenih uslužbencev, od papeža navzdol do vaškega kaplana, so se prizadevali ljudstvo v temoti in nevednosti vzdržavati. Prosvit. napredek in svoboda so bila vničena, ljudstvo v dva jarma, državnega in cerkvenega, vprežena in socijalno gibanje pokopano.
Cerkvena oblast si je vedla tako imoč pridobiti, da so se ji celo vladarji pokorili. Skrpala in u-vedla je razne ceremonije, o katerih ni kristus ničesar vedel, a vender so se in se še danes, kot božja naredba v paneumnovanje ljudstva predstavljajo.
Tisočosemsto let zdihuje zopet ljudstvo v sužnosti. Cerkveni u-službenci in vlade skupno soeija-lizem na vse protege hočejo zadušiti. duhovniki trde, da je hudičev uk. socijalisti so brezverci, pekel jim je gotov in kdor socialistične liste čita ne dobi odveze, bo iz edino zveličavne cerkve izobčen, itd. in zakaj vse to? Zakaj ta neprestana gonja proti socijalizmu? Enostavno: zaradi obstanek, zaradi ugodnega življenja se gre!
Oglejmo si to zadevo nekoliko podrobneje:
Krščanska katoliška cerkev se ponaša, da ima 10Q.000.000 in še črez. vernikov. Dobro, mi pustimo to število veljati. Alko da vsaki vernik na leto samo $1.00. kar je povprečno vzeto, malo racu rij eno, tedaj ima cerkev vsako leto sto miljonov dolarjev dohodkov ! Kaj pa je z drugimi dohodki? Države prispevajo, verski zakladi so zato, da iz njega cerkev in duhovniki mastne podpore vlečejo, maše. krsti, birme, spovedni listki, poroke, obhajila, razni blagoslovi, pogrebi vse to nese veliko, jako veliko v gotovini, potem pride še krščanski nauki, šole in “bera” to nese v denarju in v naturi ogromno veliko. Večina župnišč, kapitelni in škofije imajo velika posestva katera jim “nese”, a kaj pa je z ofri, cin-cin-cin pri vsaki maši in druga večna, nikoli prenehajoča fehtarija? Da “vera” je izvanredno dober kšeft kteri nese. Kakor hitro se rodiš si cerkvenemu davku podvržen, plačevati ga moraš — seve, ako nočeš speklom v dotiko prid.it, — skozi vse tvoje življenje, in po smrti pa še tvoji sorodniki, ko se ne ve v katerem razredu “vic” boš in ako se nisi pravočasno, ko si še živelj, “ z večnim mašami” odkupil, moraš šteti. Vidiš cenjeni čitat el, koliko miljonov gre v žep. kateri odpadejo kakor hitro ljudstvo .spoznalo bode. da je vse le gonja za denar. Zatorej poneumnovanje, a ne prosvit, več nevednežev toliko več bo denarja, kakor hitroga ljudstvo spregleda in to fa,ribarijo v pravi luči spozna, bo konec vsemu ugodno — razkošnem življenju. —
Vprašanje je pa iz verskega stališča drugo:
Na primer, koliko bi bilo katoličanov ako bi t.i šele z tridesetim letom krščeni bili? Niti polovica, a tudi četrt jih nebi krščanska cerkev mogla kot svoje člane prištevati. Otrok, koj po rojstvu se
nemore zavedati in ne pomagati, a da se formalnosti ugodi ga brzo h kratu poneso; torej vsaiki krst pomnoži število kristjanev. Toda to je prisiljeno uverščenje in ne svobodno, na podlagi prepričanja! To je torej pričetek krščanstva. Da otrok enkrat odraste toliko, da šole Obišče, prične se z utemelj-vanjem. krščanske vere. Začetek je s starim testamentom, z lepimi vspOhu prikrojenem dogodbicam ktere se niso nikoli ali pa vsej vse drugače dogodila. In seve, mlado dete vzame vse za gotovi denar, in tako se nedolžno bitje z lažmi resnici odptuji in že mladika svobodno mislečnosti vgonobi. V mlado srce vcepljena odgoja je Strajna, potem naj že bo na dobri svobodni ali slabi l&žmivo-h klavski podlagi. —
Torej, vera je kšeft, v soglasju vlade; poneuimnovalna institucija, katera si z lažjo nadvlado nad nerazsodnem ljudstvom iprilastuje brez izbire pripomočkov samo, da na površju ali v ospredju ostane.
(Dalje prih.)
30 SREBERNIKOV.
Trideset srabemikov je prekanjenec Judež za sramotno izdajstvo kot plačilo prejel. Ljudstvo še danes ne ve, kam da je ta denar prišel in od kod, da je izviral. Pater Fiaber v Nonimibergu, zagonetno vprašanje takole rešuje: “Tharrah, oče Abrahama, je dal denar, na povelje kralja Ninus Kovati. Podedoval ga je sin A-braham, in od tega ga je dobil Ismael. Potomci Ismaela so sre-bemike shranili, da so Jakobovi sinovi brata Jožefa prodali in so leti ta denar kot dogovorjeno ceno dobili. Dobit el ji so s s robe r-niki žito. koj c* so v letih lakote v E gyp tu kupovali, plačali. Iz E gyp ta so prišli sreberuiki v Sabo, in kraljica te dežele jih je z drugimi darovi svojemu prijatelju, kra lju Salomonu poklonila 'Kralj Salomon jih je dal v tempelnov zaklad.
Kralj Nabukadnezar je tempel oropal in srebemike v Nnbio poslal. Ko so sv. trije kralji novorojenemu detetu Jezusu, darove prinesli, bili so oni 30 srebemiki poleg; Melhior, kralj Nubie jih je prinesel. Na begu sv. družine v Egypt se je denar izgubil, toda neki pastir ga je našel in vred nost spoznavši, ga je 30 let lira
nil.	Potem, ko je od kristove ču deže slišal, izkal je proti neki bolezni pri njemu v Jeruzalemu, po moč in mu dal v plačilo onih 30 srebernikov. Ker kristus ni pla čila jemal, položil jih je v zakladnico teimpelna in«od tod so jih du; hovniki uzeli in Judeža plačali Judež jih je vrgel pred samoumo-rom v tempel (Sv. Matevž 27, 5.) in duhovniki so denar vzeli in neko zemljišče kupili za- pokopališče romarjev. Potem niso srebemiki nikoli več skupaj bili.
Faber je trdil, da je en sreber-nik v Rodusu vidi'1. od kterega je Janez Tuher iz Norimberga odtis uzel, in leta 1485 srebemike po tem odtisu, koval. Napis je bil zbrisan, viditi je le bilo, na eni strani moža, a na drugi pa lilijo.
ATLAS BREWING C0.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
E
LAQER j MAGNET | ORANA* f
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in^irzi parobrodi
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno braDo na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour.
0=
E
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1_3. ure popoludne in	od 4.—5. popoiudne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoladne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
0-
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištto pri
fftfr NAS
d)
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM
SidroPainExpeSIerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, rL bolečinam v prsih, proti Hn glavo- in zobobolu.
^ I y V vseh lekarnah, 25 in Tr 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co. ,
215 Pearl St.	New York.
Popravek.
V zadnji št. 23. “Glas Svobode”, članek “Udri j a vstani” se je v izadnem odstavku 2. im 3. vrsta od zdolej navzgor čitajoč, neljuba tiskovna pomota vrinila; glasiti se ima: “so jih Judje takrat kakor jih še dandanes, kot izvor” itd.—	Ured. “Gl. Sv.”
P
RVI DOLAR
CÜÉ&TYL
SPOŠTOVAN KROJAČ
Edward Paucli
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
Čistim in baivam obleke!
/86 So. Halsted St,
nasproti 20, cesto
Tel, Canal 2188.
CHICAGO, ILL.
prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s
Inttial Siviigs M
652 Blue Island Ave.
Odprto vsako soboto večer do 8 ure
VACLAV DOM
izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo.
576 W. 19 St Tel, Canal 6296
Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! Sodrugi, S širite ga!	,
“Glas Svobode”
(The Voice op Liberty)
__________WEEKLY___________
Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
‘Glas Svobode’ ’ izhaja vsaki petek -------------in velja-------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto. za pol leta..
$1.50 .. 75c
ZA EVROPO:
Za celo leto.............kron 10
za pol leta..............kron 5
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
685 Blue island Ave., Chicago, III,
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
KNJIŽEVNOST.
“Svobodne Misli” 5. številka je iizšila. Ima tole vsebino: Anton Aškerc: “Odstavljen bog”; “Veda in vera”, “Glosa k Trubarju”, “Bivši svetnik Janez Nepomu'k” in “Kronika”. last staine na leto 2 K 50 vin. Naročnina se pošilja na naslov:	“Svobodna Misel”
Praga — Vinogradi. Priporočamo najtopleje 'vsem svobodomiselnim Slovencem, da si naroče ta list.
“Znanje, angleščine je moč!” Pod tem nadglavjom oglašuje v našem listu g. iprofesor .Steiner kako se lahko in hitro angleščine priuči. Tozadevne lekcije g. Steiner-j a isrno 'vidli in moramo reči, da so izvrstno dovršeno delo, ter jih rojakom toplo priporočamo.
Slovenci se prosijo, da v lastno korist, natančni naslov z priloženo poštno 'znamko za 2 centa, nam pošlejo, nakar dobijo od nas dobro informacijo k dobrem 'vspehu. — Naslov: Suecess, 431 W. 26th St., Chicago, 111.
ne, samo da je tako kakor se njim prilega. — To je kislo groedje. Prizadeti. Brrr.
*
Jasno pisati nemarem, ker nisem toliko šol obiskal, kakor Vi. *
Kar nisem prepričan isto ne poročam, kar dokažem nepotrebu-jem prič. Kdor zaslulži, ga imenujem z imenom brez ovinkov in strahu.
Redno dopisovati je dobra, toda kladivo iz rok pero v roke, bretz počitka — to ne gre.
*
Neotesan in sirov nisem, pač pa predober in prizanesljiv, navado imam, da posojilo z povračilom plačam.
*
Ker imajo nekateri dober tek in želodec, me veseli, da naposled z očetom in oljem vseskupaj pojedo.
*
Kdor nežna vporabiti svojih duševnih moči niti v toliko, da bi svobodno mislil, ta ne sme biti u-žaljen, če se mu reče suženj.
Največji filozof je ibog: še vedno je doslej, če ga je kldo kaj vprašal — molčal.
*
Izvrševati svoje dolžnosti in o-hraniti notranji mir, to je najboljši odgovor na obrekovanja.
*
Lijudje zelo skrbe za boga, zi. dajo mu Ikrasne cerkve, zlate al-tarje in mu plačajo največ davka. Bog pa ne potrebuje ne cerkev ne altarjav ne davkov. Ko bi ljudje izase tako skrbeli, bi bilo mnogo večje blagostanje na svetu.
.StranKo..
r	______
IMENIK KLUBOV:
Hodi po ravni poti, —ne išči ovinkov.
A
Naboj se ljudi, ki so nasprotni socijalistični stranki, — nazago-va.rjaj njih delo in nastopanje na stroške nerasodniih delavcev.
* .
Nedaj se podkupiti z lepo besedo, drago smodko ali čašico “whiskey.”
*
Bodi odkritosrčen, ne zavijaj vse po svoje in ne blati poštene delavce zato, da imaš zaupanje pri ornih ko nosijo “cilinder” in “frak”.
*
Alko si prepričan socijalist, ne išči si zaveznikov med klerikalci in nasprotniki .socijalizma.
*
Ne delaj pod krinko “socijali-izem”; — izdajica si.
Ne hlavi svoje blago več ko je •vredno.
-*
Ne imenuj vsakega za socijali. sta, kdor te “trita” in tvoje delo odobrava vzlic temu, da ni piškavega oreha vredno. Pravi socijalist hodi po ravni poti, ravna pot je prava pot.
*
Tiskovine napake se prigode, ako klerikalni škrat, v socialistično ali svobodno tiskamo pride.
*
Alko je potrebno se podpišem, dopisi vseeno gredo v koš.
♦
Datuma ni potreba pri vsakem dopisu, sicer pa nimam 'kolendar-ja; stari pa menda ni več za rabo.
*
Ne morem mišljenje na kratko popisati, ker nisem v tem izobražen.
*
Vbogi delavec, nisem za drugo, kot za kramp in lopato. Ako se pritožim v listu, kateri naj bi zastopal delavske koristi, se pa še moje skromno delo briti kuje; s tem se .podere veselje. Kritizirajo pa le zato, ko se ob njih ljubljence oibbrižlnemo, ne gledaje na to. je-li dobro kar človek poroča ali
Illinois.
Slovenski socijalistični klub “Svoboda” št. 1. v Ohicagi, 111. Finančni tajnik: Fred Lesar, 652 W. 21st St., Chicago, 111.
Ohio.
Slovenski scoijalistični klub “Luč” št. 1. v Cleveland, O. zboruje vsako 1. in 3. nedeljo v mesecu dopoldan ob 9 uri v mali Knausovi dvorani na 6131 St. Olair Ave. N. E.
Slovenski socijalistični klub
št. 2. v Collinwood, O. Odbor: Karol Kotnik, tajnik; Ivan Škerl, blagajnik; Jos. Kunčič, organizator.
Slovenski socijalistični klub “Zavednost” št. 3 v Lorian, O. Odbor: Mihael Simčič, predsednik Anton Stefančič tajnik; Ivan Svet, organizator; Ivan Zalar, blagajnik.
Seje se vrše vsaki tretji petek v mesecu v Ivan Zalarjevih prostorih na 508 — lOth Ave.
Wisconsin.
Slovenski socijal-demokratični klub v Milwaukee, Wise, ima svoje seje vsako drugo in četrto nedeljo. Mesečni prispevki so 25c.
Kansas.
Slovenski socijalistični klub “Delo” v Yale, Kans. Odbor: Fr. Setiua, tajnik; Math Dermota organizator. Za pojasnila se je obrniti na Fr. Šetina, Box 127, Yale, Kansas.
CHICAŠKI SODRUGI POZOR!
V sredo 17. junija., ob 8 uri zvečer bodejo socijalisti v Cook okraju zborovali v Uhlieh dvorani na 27. N. Clark Str. Namen zboro. vanja je nominacija kandidatov za okrajni zastop, ki se ifnajo voliti prišlo jesen.
To bo jedna najznamenitejših soc. konvencij obdržavanih v Cook Countv-u. Na istej se bodejo nominirali kandidati in vse potrebno se bo storilo za kampanjo in socijalistično propagando. Ni kdo naj ne pozabi srede —, 17. junija. Vsak slovenski delavec bi moral 'biti prisoten. Toraj pri-
dite na konvencijo.
Vaš za socijaliizem
G.	T. Fraenckel, Okrajni tajnik.
DELAVSKI VODJA IN NJEGOV GOSPODAR...
Spisal R. Hunter. Iz Ch. D. Socialist.
Poslovenjeno.
Pred par leti smo se borili za odpravo otročjega dela v državi New York.
V tej državi so delali v tovarnah otroci okoli kakih pet let svoje starosti, zakon pa je govoril, da noben otrok pod štirinajstim 'letom ne sme delati v tovarnah ali uradih.
Tisoče in tisoče takih otrok pod 14 letom je vseeno delalo v tovarnah in puščalo svoje 'živijenske moči v zaduhlih, zaprtih in nezdravih delavnicah.
Dejstva, katera smo prinašali s vsakim dnem, bi omehčala naj trže srce, omehčala bi najtrdo-vratnejšega kriminala.
Vseeno, delodajalci so se branili in s pomočjo politične mašine u-prizorili so hud boj. — Ta boj jo bil težak, naporen, ampak koneč-no se nam je le posrečilo zdramiti ljudstvo, da nam je priskočilo na pomoč v tem ljutem boju za življenje in obstoj človečanstva. Delavski zastopnik (Commissioner of labor), katerega dolžnost je bila izvrševati delavski zakon, je bil star unijski uradnik, ki se je boril s Henry-em Gorge in storil veliko dobrega za unijo. V napla-čilo svojih zaslug ki si jih je stekel kot unijski uradnik, pomogle mu so unije do mastne politične pozicije., njegova dolžnost pa je bila ščititi in izvrševati delavski zakon države New York.
Govoril sem ž njim večkrat in ko sem ga nekoč vprašal, zakaj ne gleda na to, da se delavski zakon spolnuje in ne krši, mi je odgovo-vil, da mašina mu ne pripušča, Rekel je, da ko bi on izvrševal zakon, bi zgubil službo.
Mislil sem, da on reprezentira delavstvo, a zvedel pa se.m od njega, da zastopa mašino, ki je u-stvarjena, da ugonobi delavstvo.
' S vsakim dnem je prodal svoje stare sodruge; s vsakim dnem so otroci njegovih sodrugov in tovarišev postajale žrtve delodajalčeve lakomnosti; vsaki dan so ne-vartni stroji, nezdrave tvornice, plina polni rovi poškodovali, ranili, zmečkali in pobili njegove stare sodruge.------
Delavci v New Lorku so v svoji nedolžnosti mislili, da je John MacMakin/ zastopal delavstvo, med tem ko je bil qd momenta, ko je zašel svoje mesto kot Commissioner pa do momenta, ko smo ga spodili iz države, skopčaril lakomnosti vsakega zakletja sovraga delavstva.-------
In kedo je tega kriv? Jeli bil John MacMakin ali delavci v državi New York?
Delavci so delali isto s svojimi glasovi, kakor je delal McMakin s svojo oficijelno močjo. Isti so podpirali Mašine in on jih je tudi podpiral. 'Delavci sami niso imeli neodvisnosti in dati mu niso mogli neodvisnosti.
To je bil in je še danes stari greh v politikah. Delavstvo lahko napolni dvorane zakonodajal-nice s delavskimi vodji, ampak tako dolgo dokler so ti delavski vodje sužni mašine in ne neodvisni zastopniki delavstva, ravno tako dolgo bodejo ti možje služili mašini mesto delavstva.
Če hoče delavstvo iti v politiko, naj postane gospodar-mojster. Naj imenuje svoje lastne može in naj jih samo nadzoruje, kontrolira. Delavstvo naj bo mašina v ozadju svojih reprezentantov.
Delavstvo naj ne išče poklonov od demokratov ali republikancev in naj jim ne izkazuje nobenih!
Ko ta dan pride, ho imelo delavstvo svoje lastne zastopnike, molže ki bodejo služili delavstvu in se borili za zakone, ugodne delavstvu, katere bo moral vsakedo čislati, spolnovati in izvrševati.
4	4
s
/09 ^'tfre&nuiic/ fpt., Aem ^/o'aÁí 6/CM £/t.	S$we., Atewe/œncO, 0.
S
SPOŠTOVANI ROJAKI!
Zadnje mesece je mnogokrat slišati in brati, da denarji kteri so bili poslani v staro domovino niso tje dospeli po 3, 4 in 5 mescev. To se nemore nikomur zgoditi, ako se s zaupanjem obrne na nas; vse denarne* *poši 1 jatve dospejo po nas poslane v 12-14 dneh. *
Parobrodne listke dobite pri nas za ktero črto želite in za izvirne cene.
Obrnite se v teh slučajih vedno le na nas in prepričani bodete, da ste prav storili.
Z veleštovanjem
FRANK SAKSER CO.
t

Na koga se zanesti
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že oz-
dravil.
THE

COLLINS N. T, MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenjeni gospod doktori
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sera le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravegd, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Franc Steklassa
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland, O.
Frank Polh
310 Midlant Ave. Rockdalle, 111.
Velecenjeni gospod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljujem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pom ago jo.
Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Box 941 West Newton, Pa
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
COLLINS N. Y.WoiCAL INSTITUTE
¡40 WEST 34th STREET,
DOPISI IN POROČILA

Aurora, M in n. 4. junija 1908
Cenjeni mi list “Glas Svobode’" Prosim, da sprejmeš nastopne vrstice v svoje predale. Tukaj nas je okoli 500 Slovencev, še mlada naselbina, a se še precej dolbro razvija. Kriza je tukaj jako občutna in to nas v napredku ovira. Toda vseeno bi lahko 'bol napredovali, če bi se malo bolje narodnosti in stanu zavedali. Tukaj smo Slovenci številno, proti drugih narodi, v večini, pa vendar nas drugi gospodarijo; kaj je temu vzrok? Odgovor je kratek in lahek: zavist, grda nevošljivost in malomarnost naših rojakov, to je rak— rane, kakor povsod. Kakor rečeno, mak je tu 500 in imamo podporno društvo S. N. P. Jed-note, katero pa prav slabo napreduje pri tolikem številu Sloven. cev, in lahko rečemo, da komaj životari. Zatoraj rojaki prebudimo se in pristopajmo k podpornemu društvu; organizirajmo se na celi črti, da bomo pripravljeni, ako nas vsoda zadene. Zbudimo se iz stoletnega spanja, nedajmo se izkoriščati ničvrednežem, ako-prav nas strašijo s peklom in vragom, kar se pač ne bojimo. Pojdimo po svobodni poti, ne utikaj-mo se v stvari kletere nam ne koristijo temveč škodujejo; ogibajmo se malopridnežev kateri nas samo v svoje zamjke love. 'Nedajmo se podkupiti s kupico strupene pijače, ne verujmo njim. ako nam obetajo kar nam sploh dati ne morejo, in to le delajo v svojo korist in nam v pogubo.
Končno poročam vsem rojakom da se tukaj od začetka kriize prav slabo dela, in jih je veliko brez zaslužka, torej ne svetujem tu sem hodita dela iskat.
Sklepajoč, pozdravim vse svobodno misleče Slovence, “proletarce” in člane S. K. P. Jednote, tebi “Glas Svobode” pa obilno predplačajočih naročnikov. Vsaki slovenski delavec bi moral citati delavski list “Glas Svobode.” Vincenc Milkulich.
Claridge, Pa. junija 1908
Dragi mi “Glas Svobode”: — Danes je že zopet dopis iz Claridge pri Tebi. Zvedel sem namreč, da je nekdo, ki Tebi včasih dopisuje najel od Tebe celo stran, 'ker pa mislim, da on ne more kar cele strani ikar na enkrat “pomicati” sem se podal k njemu, dr, mi odstopi nekoliko prostora, da tudi jaz z mojo malenkostjo pridem vsaj nekoliko uipoštev. Saj pisati ali poročati Ti nimam nič posebnega kakor včeraj je bil oni “Decoration Day”, kakor po navadi vsako leto prirede razna društva nekak sprehod ali parado na bližnje pokopališče v Harrison City, da tamkaj malo počaste u-mrle njih brate. Vreme je bilo prav ugodno posebno za take reči namreč parade. Nimam namena, da bi obračal pozornost na to ali ono Stran, ker mi je sicer use jedno ako priredijo društva kake sprehode ali ne. Ali to reči moram, da “ptoeesija” je bila prav dobro zastopana po raznih društvih, katere so se elani društev tudi polnoštevilno udeležili; žal da se ni te parade udeležilo društvo “Bratol.iub”, seveda že radi raz-, nih uzirokov.
Med sviranjem godbe (“špila-¡!a” je namreč Claridge Comet Banda) se je parada pomikala po svoji poti naprej do svojih ali manjih ob straneh na,radarjev, kateri so tvorili s svojim upitjem tudi nekako melodijo; kakor je že +o v navadi. Toda. ko sem opazoval to in ono društvo, katero je korakalo za svojo “fam>”. po ir r e. šil sem na mah Foljaške “Kozake”, ko so oni gotovo prvi pri takih važnih rečeh. Kako je to. da se oni niso udeležili tetra sprevoda nisem mogel dognati; kasneje sem izvedel od “beračev” kateri po cestah marsikaj vidijo in sliši-
di tole: da so pred zadnjo soboto 23. maja obhajali nek svoj narodni praznik ali “Fair”, priredili so tudi parado ali Obhod tukaj po Claridgu. Na večer so napravili veselico ali “bali”, da so malo poplesali; seveda po navadi se ga Poljaki tudi dobro nacukajo, imeli so prisebi sablje, ko so bili v uniformi. Ko ga je bilo malo preveč pod “čakami” začelo je kakih pet “patrulirati” z golimi sabljami po noči po cestah občinstvo zneanirjatd, po ruskem običaju. Seveda, mislili so, da so doma na Poljskem. O tem je seveda, zvedela oblast oziroma policija in jim povedala, da ako se še kdaj pokažejo z njihovimi sabljami in “benduro” da se njih “garda” razpusti in se zapleni tudi njih “meče” in pošlje v “keho” učiti solcirat; potem k Culukafrom v Afriko. “Predarjem” kateri po noči in na plešiščih “Ordnumg” držejo, ne pristoja orožje nego “bezgovke”, in če so pametni tudi “ Air Rifle”, pa bi morda tudi stem nadlegovali ljudi po cestah.
“Kaj pa so to zaeni kozaki?’" bode marsikdo vprašal. Gotovo ni treba dosti papraševati. Ob raznih “važnih”prilikah so nastopili in tvorili drugim društvom nekako “Guard of Honor” pri paradah : oboroženi so bili s sabdjami. a uniformirani po poljskem običaju. slično Jurjevim “Vitezom” v Ohicagi — ali kje, sem že pozabil. Imeli so tudi enga ali dva. včasih tudi tri jahače ali “ oficirje” na kJjusah. »Vse to je bilo za občinstvo v zabavo in smeh kot maškarade.
Mi Slovenci, nismo posebno z zanjimanjam gledali na naše neumne sosede, oni nas sploh ob vsakih prilikah izzivajo in nas imajo za malo olikan, tumast, neciviliziran narod. Seveda, ko bi jim mi sledili po njih potih in slepo po kolenih plazili okrog “du-hovmov” in vsak cent ofrali “bisagi”, bi bila “All right”. Seveda, Slovenec 'že ve kaj še mu jo ogibat, saj ima skušnjo iz stare domovine kjer gospoduje še umazani klerikalni bič.
Poljaki naj gledajo nato, da sami pridejo 'kdaj iz temine na jasno. Ako ne jih bode treba po-slati med Culukafre v Afriko, da se bodo učili civilizacije kakoršna mora biti pri drugih narodih.
Žalibog da sem moral napisati te vrstice, saj so oni naši rodni bratje, ne želim nasprotstva med nami: ko smo vsi Slovani ene krvi. Želim, da bi jih dotekla boljša pamet; da ne bi obračali tuje-rodei pozornost na nje. Da bi so le-to prej ko prej zgodilo, da bi ne tavali po potih neumnosti.
iSklemem to moje pisanje in ako bo potreba se •v 'bodoče zopet o-glasim. Pozdrav
Firbec — Ževemkdo.
Cleveland, O.: — Rojakom v Cleveland, O., naznanjam da. slovenski socijalni klub “Luč’ bode kupil purana in povabil one gospode ko jim diši puranova pečenka. Nadalje, se bodo povabili narodni pevci, kateri bodo peli svete 'narodne pesmi. Oni organisti koso večkrat na počitnicah, kakor tudi oni ko razume na gosli igrati se bo povabilo. 'Pobiralo se bode za en zlat križec in novo ce’fltev z 41 zvoniki, 'kupil se bo eni zvon ko nima glasu in je še na počitnicah .3 saloone za “cash money”, potem par 'žrebet, da jih bodo naši “rodoljubi” jahali pri pribodni “paradi” k milostljivemu škofu. — Volili bodemo več predsednikov, tajnikov in 12 blagajnikom. delali bodemo “testamente” itd., kupili bodemo več “šifkart”, sipekli onega purana kojega ste že pojedli. IS tem tipamo, da bodemo privabili one spoštovane gospode s “cilindrom" in “frakom” “študirane” in spoštovane.
one gospode od nazadnjaške — smole. ___________
PROŠNJA RUDARJA K SV.
BARBARI.
Pueblo, Colo., maja 1908.
Ko zjutraj rudar vstane se prekriža in globoko vzdihne k preljubi sv. Barbari. O, preljuba sv. Barbara obvari me danes vseh nesreč, ako je moje revmo stanje tebi všeč. Rudar, jaz pod zemljo v rudnik grem, se na ljubo solnce še ozrem; ker to sam bog večna ve, če še 'ljubo solnce in drugo vidim kdaj. V rudniku kopljem, se potim, da sebe, ženo in otroke preživim. O. preljuba sv. Barbara! Daj, da srečno vidmo se 'doma. Pa, žena težko pričakuje in z otroci vred zdihuje, in prosi: sv. Barbaro, da bi zdravega vrnila ji moža in to tudi se zgodilo, da bi se na bolše obrnilo.
Tisti dobri časi so minuli, 'ker so miljonarji tako sklenili, da se morajo zapreti vsi rudniki in m. dar ji postati vodopivniki.
Kako prej rudarji so veseli bili ; denarca, vina. piva dosti imeli. Po dnev so rudo iz pod zemlje ven vozili, po noči pa k dekletam v vas hodili. — A, sedaj žalostno je rudarjevo stanje! Poprej, ko krt vsak dan pod zemljo, a sedaj to vse je minulo; nikdar -več se ne bo povrnilo! — Sedaj rudar ima nedeljo praznik vsaki dan; — tak je sedaj, ta nekdaj dobri rudarski stan. Popred. ko rudar šel je pod zemljo, poljubil otročiče in ženo, ker ljubezen je goreča bila dokler je rudar imel srebra in zlata.
Ko rudar sedaj več ne dela. se-mu žena vedno krega. —- po noči in po dnev: “da bi te že iz pred mojih oči, zlodi vzel!” (O. ženica! Nikar tako huda. Op. stav.) A. kaj ti ubogi nedolžni otročiči, ko žena ali mati neprenehoma nadnje kriči: da vas več ne bom redila, in tudi tega lenuha starega bom spodila, ker tak se dobi v vsakem kot. da sarmo množi človeški rod. Ali rudar tega ni zakrivil ker on na besede zinil, to so storili sami miljonarji, ti nečloveški lopovi :	ber bi radi vse pod sebe
spravili, kar pod milim solneem zemlja obrodi. — Ker mislijo, da bog je dal prostost in bogastvo samo miljonarjem. a nič in nič ne revežem.
Toda bog je dal prostost vsem jednako, ravno toliko miljonarju kot siromaku. Ali mi delavci rudarji tega ne spoznamo, ker kapitalistu bič v roke damo, da nas biča in kriči, če prav za njega delamo mi vsi.
Kaj vse. smo vbogi delavci — trpini doživeli, ko smo popred •miljonarju vse verjeli, da so nam pokradli vse delavske moči, in vrhu tega tudi naše žepe izpraznili. In kar niso vzeti ti miljonarji, so stopili na plan pa še črni kutarji. Ko zdaj miljonarji svoje rudnike in delavnice zapirajo, a ti delavci — terpini od gladu umirajo, črno kutarji terpine delavce tolažijo, z dolgo srečno večnostjo. In ter-pinam — delaveam lepo na dušo pihajo, da jih v nebeške knjige vpišejo. Da bodo srečni na drugem svet, kar to mora vsak kristjan nmet. Toda ti možje črno kutarji. sebe pa ne vidijo, ker ogledalov nimajo. Ti možje, črno kutarji, bi res mogli drugačni biti in delavce — terpine pred volitvami podučiti, da bi bilo zbolšan-je za delavce, a ne za miljonarje. Potem bi črno kutarji dobili dobro ime. da so možje, in za naš delavski stan skrbe.
Da bi že enkrat trpina delavci spoznali in si drug — drugim roke podali, da bi pri pribodnj'h volitvah volili take može, kteri kaj za trpina — delavca skrbe. Da bi ne verjeli samo miljonarjem in tem črnim kutarjem: ker ne znajo druze.ga samo: daj. — daj in daj, da si kupiš sveti raj! — Dati moraš za sv. očeta, za škofa za cerkev in tudi za sestro in ku-harco — ranjkega hopsasa!
Rudar — Puebelčan.
Slovence, kateri nameravajo si lastno domovje kupiti, o noža r-jamo na oglas čeha gosp. Čhnejla na 5. strani, katerega toplo priporočamo.
Konečno bodemo kupili veliko jo, pravili so mi med drugim tu-1 banjo, napolnili z žehto in oprali
feü»|¡¡l
MODERNA GOSTILNA
Atlas in Pilzen pivo. Likerji. Smodke. Prošt prigrizek.
'»'J*‘
Zastopnik Najboljših parobrodnih (rt. JL Pošiljatev denarja na vse dele sveta po najnižjem kurzu in točno
MOHOR MLADIC
572 Ultie Inland AsVe.,
blizu Loomis St.
J|jf Phone Canal 3214.
Miner’s Bitters
§° II
f S
f!
II
k.
I-
SPOMIN . ..
na vsesokolski shod y Pragi—1907. Tam so se sesli SLOVANI:	Rusi, Cehi, Slovenci,
Hrvati,Srbi itd. in so pokusili slovenski izdelek
Triglav Bitter Wine Tonic in Ban Jelačič Stomach Bitters.
Tako piše g. Anton Krepel, iz Kouta, Češko. Isti gospod je poslal novo naročnino, ker mu u-gaja. G. Krepel je okoli 60 let star in še danes je delujoč Sokol. TRIGI.AV ga krepi. Poskusite ‘TRIGLAV GRENKO VINO”.
V letu 1804 je bil Dr. Ramdohr nastavljen za vrhovnega zdravnika premogarjev v Clausenthal-u na Nemškem. Dobro vedoč nezdravo stanje podzemskega dela, je Dr. Ramdohr po veliki skušnji pripravil recept za izdelovanje žeiodečnega grenčeca. Recept se je ohranil - leti daje navodila za izdelovanje
MINER S BITTERS
To zdravilo je posebno dobro v mrzlem ali meglenem vremenu, kedar kedo dela v vlažnih in plina polnih prostorih ali rovih. Dr Ramdohr je priporočal to zdravilo kot najboljšo toniko za one, ki težko delajo.
TBIGLAV CHEMICAL WORKS
1648 W. 22. St., Chicago,
Izčemo zastopnike zunaj Chicage!
l Rodovitna zemljišča v državi Mien ^an Ogemaw County pr | |	$7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej auet. p
(( 1
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarovaInire, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18tli St., Chicago, 111.
Kedor želi kmetijo po ceni v najlepsih krajih naj se obrne na ... .
F. GRAM.
NAYLOR,
MO.
ynsgtjgf	Zastonj! Na željo rojakov pošlemo zastonj dobri in resnični popis zemljišča v okolici
[lip lip	Phillips, v okrajih Price, Taylor in Ashland v severnem delu države Wis-consin. Varujte se prevarantov in agentov zemljišč, kateri pod napačnimi pret-
	
	čitajte našo popisno knjižico, nizke cene in ugodnih obrokih predno. kje drugje kupite. Naš cilj je obljuditi to rodovitno
	pokrajino. Onim. ki kupijo od nas zemljišča, plačamo vožnjo. Za vsa pojasnila v tej zadevi obrnite se le na našega zastopnika zemljiškega oddelka družbe Wisconsin Central Railway,
F. A. ČMEJLA,
572 Blue Island Ave.
Dept. D.
Chicago, 111.
Edina unijška prodajalna na ju go zapadni strani.
IZ STARE DOMOVINE
Opeharjeni škof. Zagrebški nadškof dr. Posikmč je padel v kremplje potujočemu igralcu Luki ¡Subotiču, ki se mu je predstavili za pravnika Šamtiča in njegovega ožjega rojaka ter da je v velikih stiskah, iker je od očeta podedovano posestvo tako zadolženo, da pride na kant. Škof je tej bajki verjel in dal premetencu 2000 K, da si opomore. Ker je pa dozdevni Šantie še drugič prišel po podporo, so dognali, kdo je pravzaprav ta nesrečnik, in ga izročili sodišču, ki ga je obsodilo in a dve leti ječe. Ljubljanski škof ni tako darežljiv, zato je pa drugače poskrbel, da je razmetal kupe tisočakov, -od česar nima živ krst nobene koristi.
Marilec grofa Potockega. Razprava proti Sičiniskeimu se prične 16. junija in 'bo trajala 2 dni. — Proti njegovi materi je državni pravdniik ustavil preiškavo in postopanje, in orna je iz preiskovalnega zopora izpuščena.
V	morje sta padla v Trstu v temi delavca Viktor Filipčič in Jakob Depieta. Mehanik Josip Pahor jima je vrgel palico in ko jima je pomagala na suho, zdrknila mu je v vodo ura z verižico v vrednosti 240 kron.
Strašno hudodelstvo. Pri Oseku na Hrvaškem je neznan človek s sekiro ubil 141etmega Naka Pa-žulta, vzel iz (bližnje omare 16 K -ter truplo vrgel v vodnjak.
Žrtev poklica. Na postaji Prosek je povozil brzovlak 501etnega sprevodnika Jcjsiipa Faturja iz Ljubljane. Grozno ga je razmesarilo. Fatur -zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok.
Ljubico je ustrelil pri Celovcu dli-ja.k Birkfellner, kakor smo poročali. Oddal ji je tri krogle v usta. Nato je hotel ustreliti še sebe, a. ni imel noibene krogle več v pištoli.
Velikanski vihar je divjal zadne dni m. maja v Celovcu. Ruval je drevesa in telegrafične kole, huda toča je pa razbila vse, kamor je padla.
Utonil je v potoku Medija v Dolenji vasi pri Zagorju SOletn-i čevljar Gregor Pungartnik iz Zagorja. Ali je izvršil samomor, ali se je zgodila nesreča ali hudodelstvo, ■se ne ve.
Iz Litije. Kovač, ki se je nad Litijo obesil, se je pisal Ivan Kovač in ne Ivan Juh, kakor smo zadnič poročali.
Morskega psa so ujeli blizu Zadra v Dalmaciji ribiči, ki so lovili ribe. Dolg je 2 metra. Ko se je za ribami zaletel v mreže, so ribe vso ušle iz njih, divji lovec sc je pa ujel
V	Muro ie skočil oženjen čevljarski pomočnik Ivan Pfeifer v Miksn.iitzu na Gornjem štajerskem iz strahu pred nasledki sodne preiskave.
Poskusen samomor. V Maribo ru se je zastrupil včeraj I91etni trgovski vajenec Ernest Grilec in sicer iz strahu pred 4 mesečno kaznijo, ki jo je imel nastopiti zaradi tatvine. Slaba vzgoja je fan-to pripeljala tako daleč!
Nagla smrt. V Trstu je zadela kap GOletno Heleno Hresarič. ki je v par trenutkih umrla.
Romanje v Lurd. Nad 600 ljudi so spravili letos s Slovenskega duhovniki v Lurd. Okroglo 200. 000 kron so izdaili ti romarji. Za mislečega in računajočega človeka je to povedano dovolj, zato se vzdržimo vseh nadaljnih opazk. Velika razlika je med pravo čisto vero in med — versko zaslepljenostjo.
Slovenska- posojilnica v Kočevju izborno napreduje. 'Tekom treh tednov ima nad 100.000 K prometa. To kaže, da je bila nujno potrebna. iin -da Kočevje vendar ni tako čisto nemško. Mdrda se v kratkem lice kočevskega okraja znatno spremeni.
Izstop iz katoliške cerkve. Iz Brna poročajo, da je 60 tehnikov prijavilo svoj izstop iz katoliške cerkve.
Cesarjev spomenik v Ljubljani.
Cesarjev spomenik, ki ga izdeluje
aJkademačnii kipar Svitoslav Peruzzi, Ibo v par mesecih gotov in se baje odkrije na cesarjev god, dne 4. oktobra. Stal bo v parku na Sodniijskam trgu.
Od 435 nabornikov v Ameriki 334. V Metliko na Kranjskem je k letošnjemu naboru izmed 101 došlih mladeničev bilo le 23 potr-jenih v vojake. Pozvanih je bilo 435, v Ameriki jih je torej 334.
Jubilej tobaka. Letos bo 250 let, kar je prinesel Španec Con-salvo Fernandetz prvi tobak .iz A-. merike v Evropo. Spočetka se je uporaba tobaka slabo širila, dandanes pa žalibog puši že mogo šolskih otrok.
Detomor. Hčerka veleposestnika Krefla v Vurmbergu nad Ptujem Julijana Krefel, je pred približno 14 'dnevi povila nezakonskega otroka in ga pokopala na vrtu. O stvari pa se je zvedelo in orožništvo je že zaprlo -dekle. Julijana Krefel je bila članica tamošnje Marijine družbe!
Umrl je v Gorici po dolgem bolehanju g. E. Guttmann, administrativni svetnik pri tuk. gozdarskem uradu v pokoju. Pokojnik rodom Ljubljančan, je bil dober Slovenec ter je zapustil skoro vse premoženje za dijaške ustanove.
82.000 šolskih otrok se je poklo nilo v četrtek v Schonbrunnu cesarju. Vreme je ¡bilo lepo. Sprevod je gledal cesar s člani ceraske rodbine z verande. Pozdravljal je otroke iz roko. ¡Slabo je prišlo prt sprevodu 1100 otrokom.
Štrajk so vprizorili rudarji v rudniku Lješa pri Preval ju; zahtevajo večje plače.
Grozna nesreča. 15. nun se je skrilo pred dežjem pod neki vlak v štacdji Voronaš na Ruskem Slučajno se je vlak pričel gibati. Grozno vpitje nun je pripravilo osobje, da ustavi. Vse je bilo v krvi. Več nun je mrtv.ih, ranjene so pa vse.
Prve posledice velike vročine. Pretirane vojaške vaje. — Brigadir Herman Kolardt v Solnog-radu je alarmiral 20. maja. 51. pešpolk in artilerijo. Vročina ta dan je bila velika tudi v Sol n ogradu ir okolici. Čete so marširale ter napravile pot 50 km. Med pešci je bilo poleg aktivnih vojakov tudi 750 reservistov. Popoludne ob 3 so začele glavne vaje, ki so trajale do 8. zvečer. Potem so se vrnili v vojašnice. Vojaki so bili strašno izmučeni. Obolelo je 300 reservistov in 200 aktivnih vojakov. Častniki so baje le pod pret-njo stroge.kazni nadaljevali marš. Odmev trpinčenja vojakov se bo čul v parlamentu. Eden vojak je umri. .
Strašno razmesarjenega so našli clb železniškem tiru pod Kostanjevico v Gorici 34 letnega železni škeva uslužbenca Franca Batiča iz Šempasa. Po noči je šel skozi predor, kjer ga je zagrabil tovorni vlak, potegnil s seboj ter 'raz-mesaril. Desna roka- in noga sta bili odtrgani, možgani raztreseni po tiru; ves je bil v krvi. Zapu stil je ženo in otrolfe.
Preveč nesreče je imel občinski predstojnik ¡Snoj v Črnučah pri Ljubljani. Od nekega požara so letele iskre na- streho njegove hiše in jo vnele. Kmalu je bila hiša v plamenih. Snoj sam je ležal na raku bolan na smrtni postelji. Is totako je ležala njegova žena bolama v postelji. Zen,a se je sam iz goreče hiše rešila, Snoja pa so prinesli pogumni ljudje iz hiše v šolo. {Starejšega sina .so čebele tako omikale, da ie smrtnomevar-no ranjen. Mlajši sin pa je znorel. ker je mislil, da je m-ati v hiši ostala. 'Snoj ie kmalu -nato u mrl. Hiša pa je popolnoma pogorela.
		
	pohišnega blaga, pohištva, pralnega blaga, platna, srajc itd: ta te-	t Si
r	teden. Ko grete mimo naših oken j ne pozabite ogledati si zmerno nizke cene na obleki in drugih predmetih, katere uprav sedaj rabite. Naša prodajalna je vsako nedeljo celi dan zaprta. Obiščite naš grocerijski oddelek na tretjem flooru!	1
		
Hammocks iz bele vrvi in debelimi frinžami, posebna velikost, navadna vrednost $1.98 dobite to
sedaj za .......................
98c
Vožički — red body go-carts. Veneer sedalo in naslonjalo, lepo barvan in nikelan, kolesa 12 palcev v premiru in ruber okov. Patent zaviralo, parasol (solnčnik) se da odstraniti, nekateri v vrednosti do $12, iizber za ........
$6.98
Ledenica — “The Blizzard Refrigerator”, 28” široka 17” globoka in 42 ” visoka; drži 40 lbs. ledu. seinkom obita in se dobro zapira
— za ...........................
$6 98
Druge do $16.00.
Collapsible vožički, napravljeni iz tu.bulamega jekla, kolesa 10” visoka s rubber okovom, papricirani
s usnjem, samo .................
$4 50
Zaloga finega, celovolnenega suknja, ostanki oziroma odrezki, velika in različna izber barv, tka, katere se je prodajalo yd. po $1.25
dobite yd. po ..................
59
Kadnr prideš v prodajalno povpraša po zastopniku Frank Slonich
Zaprto vsako nedeljo celi dan.
Posebno široko in zelo fino e,-lo-volneno blago za obleke prostega, in fancy tka, lahko in težko blago. vsakojake barve in mode, na. vadna cena $1.39 yd. sedaj yd. samo ............. ...............
95c
Zaloga belih vejsti iz linona, naj-n-ovejše mode, razni vzorci, gumbi od spredaj in dolgi rokavi, ali pa gumlbi od zadaj in kratki rokavi, nekatere vredne celo $1.75 dobite
zar ............................
95c
Nadalje imamo, one ki so se prodajale po $2.50 na prodaj po $1.69
Ženske shirt waist obleke, zelo lepo narejene iz stalno barvanega linona, izber chekov, kakor modro in črno pikastih v-velikosti
34 do 42, za obleko ............
$1.39
Moške srajce, lepe barvane, kakor tudi prosto moder chambray, vredne 75 c kos ...................
40c
Moške fine letne srajce, s navadnim ali fancy oprsjem, čisto bele ali barvane, vse velikosti, srajce
vredne 98c, to prodaj ........
60
ke dijake za inekoliko dni, so isti vprizorili glaidoštra-jfc ... z vinom in bi listek om”. Petoriea ma-loruskih dijakov, ki se je udeležila znanega gla-d-oštrajka, je za to tožila .Sienkiewicza radi ea-sti-braje. Vsled verdikta porotnikov je bil neprisotni -9ienkiewi«z obsojen na 300 kron globe ozir. 30 dini zapora. Maloruski dijaki so brzojavili Bjomsonu:	“Resnica
je zmagala, ljudski sodniki so obsodili Sienkiewicza”.
Sierkietvicz obsojen. Na Dunaju se je vršila porotna obravnava radi razžaljena časti potom tiska proti pisatelju Henriku Sienkie-wieizu vsled tožbe petih rusinskih dijakov. Tožba se je tikala članka ¡Si en k i etvi cze ve ga, ob iavljene. ga v nekom duma.iškem časopisu. V istem članku Bjornsonu v odgovor je trdil Siemlrievviicz: “V zaporu, kamor so vtaknili malorus-
Za kratek čas. Neki klerikalec ki zdravi ljudi, se je cefral po dvokolesu proti mestu. Ob jednom je vozil -dvokolo tudi (neki kmetski človek. Tega je začela obhajati neka slabost, zato je rekel gospodu klerikalcu, ki zdravi ljudi, naj mu pomaga. Namestu pomoči je dobil odgovor: “Pridite jutri ob 9. uri na dom.” Kolesarila sta naprej. Kmeta so nekaj vile bolečine, ali šel je le naprej. Proti mestu sta srečala tri ginjene dobrovoljce. Kmet, ki je vozil prvi, jih je pozdravil “Dober večer”, umi pa. ki zdravi ljudi, je molčal. Zakrevsali so v njega in hipoma je sfreal v obcestni jarek kojo pa na njega. Pomagajte, je klical kmetu, pomagajte! Kmet: “Jutri ob 9. uri!”
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Prapovšeak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stanc le 35c. poštnine prosta.
Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno velja; to rudarjem v Minnesoti in drv god po zapadu, koder ima West em Federation of Miners svojb lokalne unije.
©G^G^GŠ©G§3)G§S>g!S)G^)
|	Slovenci pozor!	§
3 Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge w
f važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og- 7» lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini, is/
Čistim stare obleke in izdelujem nove	Iff
tCi	jt najnovejši modi in nizki ceni. ji	ff-
X	JURIJ MAMEK, 581 S. Centi« Ave.	%
blizo 18. ulice Chicago, lil. «I
(SSjj® (£¡¡300)
FOTOGRAFIJE,
katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je
Izlsnašen fotograf, v odi sl
Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča.
391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place
Estabi.ishkd 1883	—CHICAGO— Phone Canai. 287
Nota.
Za vsebino oglasov v “Glas Svobode” ni odgovorno- niti uredništvo niti upravništvo.
POZOR!
V listu “Glas Svobode” oglašajo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo.
Pomnite, da. ’’Najboljše ni predobro!4' Ako hočete prvovrstna zdravila, zah tevajte “SEVEROVA”, ker so sigurna in zanesljiva.
Ali vas nadleguje neprebavnost ? Ali je vaš jezik nečist in sapa odurna? Ali vas nadleguje riganje in zguba okusa? Ali imate glavobol želodec, zabasanost in bljuvanje? — To so vzroki neredov prebavnih organov. Srečni ste, ako vas še ne nadleguje zabasanost in ako ni kronika. Ne odlašajte ampak preč začnite rabiti
«STOMACH^
SEVEROV
ŽELODČNI GRENČEC
ki je najzanesljivejše zdravilo za želodec. Zdravi neprebavnost v vseh slučajih. Prinese vam zdravje, dober okus in navadno moč. Cena 50c in $1.00.
W. F. SEVERA CO.
PRICE ONE DOLLAR:
Z, G UH A MOČI,
Vprašajte po
Kadar je treba, da se sestav okrepča in ko je treba pomoči takrat je tudi treba, da se rabi
Severov Življenski balsam,
ki vam bode pomagal is žalostne kondicije. To je izvrstna tonika in okrepčilo veselega življenja. To zdravilo prenovi moči. Cena 75c.
Prodaje se v vseh LEKARNAH.
Ako imate hrbtobol je to znamenje, da so vaše obisti v neredu V zemite
Severovo Zdravilo za obisti in jetra
Zdravilni nasvet zastonj
in vaš hrbtobol bode izginil. To zdravilo bo hitro prenare-dilo vaša jetra in počutili se bodete kot prenovljen mož ali žena. Cena 75c in $1.25.
Poštnim potom lahko	^
vlagate denar.	k
Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BANK
278—92nd Street	Chicago, III.
Nekatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico...
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo nailepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za maske obleke.
Oglejte si našo zalogo OBUČE."®#
TEL. CANAL 1198
c? O
o‘e?
mm/mthiMm
Kloboučnid a obchodnid zbožim vÿpravnÿm
ZAKÁZKOVÉ PRAČI VERUJE SE
ZVLAŠTNl' POZORNOST
508-600
BLUE ISUAND AVENUE
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojom ravnok tiplje ne m
saloonu “Triglav”
vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk.
John Mladič
617 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL.
Dobra unijska gostilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek.
POD VODSTVOM
Jos. J. Stastny,
na 650 Blue Island Ave., Chicago
Velika dvorana za društvene in unijske seje, in druga .dvorann za koncerte ženitbe in domače zabave TEE. 1023 CANAL
Kasparjeva držav-na banka.
823 Blue Island Ave. Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
RAZNO IN DRUGO.
Ples na strehi.
Josip Sadariok, 27 let star se je dne 1. t. m. napil da je 'bil Židane volje. ¡Njegovem srečnemu razpo-ložanju ni vedel 'drugače duška dati, kakor da je šel na streho .tri-nastopne hiše št. 3202 Parmel ave., in začel plesati. Visečima ga pr! plesu ni ovirala, a komečno je le raz strehe ipadel in sedaj v bolnišnici leži.
Ublega princezinja. Avstrijska princezinga Amalija Loujzia pl. Fuerstenberg, je iz Dunaja s svojem ljubčkom Koczian, agent av-tomobilev, pobegnila. Ona je 24 let stara in ima veliko premoženja. Vzela je seboj za $75.000 dragocenosti. Kovctzian se je .trudil, da bi 'bil plemstvo, kojega so njegovi predniki imeli, zopet dobil, a ni se mu posrečilo. Njeni sorodniki niso hotli o kakem zakonu ndč slišati, zatorej se je ona po francosko od doma poslovila. Nje brat knjez Emil Egon Fuerstenberg je eden naj bogatejših plemenitašev na avstro-ogrskem in je elan1 avstrijske gosposke zbornice, pruske gosposke zbornice, bavarske gosposke zbornice, ogrskega državnega zbora in vedi ga vrag, kaj je še vse. Značilno je, da “ti izvoljeni” pogosto-nra v naš tabor vhajajo, aikoravno sorodniki v “škandalih” vpijejo. To pa ni nikafci škandal, temveč naravno prilaganje. Škandal pa je, da zamore ena in tista oseba v postavodajalnih zbornicah — naj viši faktor —- raznih držav sedeti in zakone sklepati! No. pa tudi to gre. V Avstriji in na Bavarskem priseže k krščanskemu. — v Prusiji k p roH -sc t an t o v šk em in na Ogrskim k civilnemu bogu. in vse je vredu!
Kako se stenice odpravijo? Gospa Karl Russel iz Lead, S. D., je svoji sosedi tožila, da ima hišo polno stenic, ako ve ona za kak odpomoček. Soseda ji svetuje, da nej špampete in sicer vso sobo z gasolinom poškropi in vrata dobro zapre, da se stenice zaduše. Gospa Russel je storila kakor nasvetovano, in da stenice temeljito vgonobi, vzame celi galon gaso-lina ter .polije vso hišno opravo in sobo. nakar okna in vrata zapre. Zvečer pride gospa v sobo, da bo luč naredila, a komaj žveipljenko prižge, nastane neznanski pok in vsa soba je v trenutku v ognju bila. Hiša je do tal zgorela ih, seve, da stenice so bile tudi odpravljene.
Živali — pijanci. Skoraj ni ve-rojetno, kar se iz Petrograda poroča. Da so Rusi žganju — ivud-ki — brezmejno udani. je že iz zgodovine Friderika velikega znano. Toda v Rusiji niso samo ljudje pijanci, temveč, kakor se nekemu petrogradskemu listu iz Perm-a poroča, tudi živali. Pred več časa je pri vžitninskem uradu petelin živel, kteri se je vsaki dan do nezavednosti žganja napil. Ta slaba navada je petelina in njegovega gospodarja, 'kteri ga je k žganjepitju privadil, v delirium tremens (alkoholično blaznost) privedel in je za alkoholizmu konec storil. Petelin pa je namestnika imel. V Peran-u je kozla vi-diti, kteri se je v takozvanem “maserskem tednu” pijančevanja nar čil. ‘N:kdo ne ve, koliko se v Rusija v tem tednu: kot narodni p-aznik. popije: torej ni čudno, ako se ta razvada na živali prenese. -----V maslenem tednu
sploh ni noben pristni rus celi teden trezen. Ravno taka se omenjenemu kozlu godi. Vsaki dan pride k državni žgan jari ji in “Šfehta” eno steklenico vodke Ko je izpil, jo krene zopet cmakajoč proti domu. Čestokrat se prigodi, da se v jarek zvrne ter na mestu '“mačka” prespi. —
Nova teorija o spolu. Učenjak van Simt razglaša posebno formulo, po kateri je priroda razdelila spola med človeštvom. Njegova teorija uči, da se spol ravna po slabejšem med roditeljema.. Dokazovati skuša to s statičnimi podatki. Na celem svetu pride redno na 100 dečkov 105 do 106 dek-
lic. To razmerje se spreminja edino le po kaki vojski. Po vojski se rodi namreč več dečkov. Ta čudni pojav pojasnuje van Sim-tov zakon. Ker gredo mladi in zdravi ljudje na vojsko, ostanejo doma slabiči in starejši možje, in vsled tega še rode večinoma dečki. Narava se je baje pobrigala za sla-bejše, ki so v nevarnosti, da umro, zato jim da naslednike. Ako starec vzame mlado ženo, pridejo iz takega zakona večinoma dečki. To dokazuje tudi Sadlerjeva statistika,,ki izkazuje, da pride na 1000 deklic 865dečkov , ako je oče mlajši od matere; 948 dečkov, ako sta oče in mati enake starosti; 1037 dečkov, ako je oče starejši 1—-6 let; 1267 dečkov, ako je 6 — 11 let starejši; 1474 dečkov, ako je oče 11 do 16 let starejši in 1632 dečkov, ako je več kot za 16 let starejši. Ako je oče za več kot 18 let starejši, pride 200 dečkov na 100 deklet.
Dr. Fochler ,ie šel v past. Dunajski odvetnik dr. Fochler je poneveril velike svote ter pobegnil v Ameriko. Najhuje je oškodoval duhovnika Guielinskega, ki se je takoj peljal za njim v Ameriko ter ga izsledil na ta način, da je dal v ameriške časnike oglas, da išče neka banka avstrijskega odvetnika za svojega zastopnika. Dr. Fochler se je oglasil za službo, nakar so ga v Njujorku zaprli.
0 nosovih. Oblika nosu vpliva odločilno na izraz človeškega o-braza. “Znanost” razlikuje pet vrst nosov: rimski, grški, židovski nos, nadalje nos miselca in nos “vnebovzetja”. Rimski nos znači pri lastniku baje lastnosti starega klasičnega naroda, namreč odločnost, energijo in stalnost. Grški nos je baje izraz o-plemenjene kulture, ljubezen za umetnost in znanost, ostroumnost in zvijačnost; obenem pa so lastniki takih nosov tudi sužnji svojo poželjivosti in pohotnosti. Zidovski nos baje priča od pretkanosti in o smislu za kupčijo v zvezi s sp. znavanjem človeških slabosti. Nos miselcev ima široke krepko zgrajene nosnice. Take nosove imajo filozofi in učenjaki. Nos “vnebovzetja”, običajno imenovan le topi nos, imajo navadno sobarice in subretke. Tak nos baje pomenj muhavost, prefriganost in zvijačnost, vsakdanjo modrost, ki se zna z lahkoto in varnostjo gibati na površini življenja. Navadno so ženske s takimi nosovi tudi predrzne, nečimerne in dovzetne za pikanterije. Končno so tudi takozvani patologični nosovi, iki se smatrajo za grde. Sem spada takozvani bakreni nos, ki ga imajo navadno starejši gospodje. ki niso abstinentje. Včasih pa je temu vzrok tudi kaka bolezen
n.	pr. ozeblina. “Krompirjev” nos je navadno nenavadno debel na koncu ter ima včasih tudi obliko rečjega kljuna. Vrhunec ”krom-pirjevcev” je takozvani mopsov nos. ki štrli nosnice skoraj naravnost v zrak.
Ruske državne ječe. Finančni odbor ruskega, državnega sveta je nedavno razpravljal o proračunu ju.stičnega ministrstva. Pri tem se je pokazalo, da primanjkljaj v tem ministrstvu izvira od tod. ker se silno množe državne ječe. Leta 1905 je bilo v ruskih ječah 35.000 jetnikov, leta 1906-že 100.000, a leta 1907 celo 225.000 Zato je veliko pomanjkanje paznikov, (katerih potrebujejo nad 3000.
Pri poskušenem pobegu jetnikov v Jekaterinoslavu je bilo 29 begunov uhitih in 28 ranjenih, med njimi 16 hudo.
Legar v ječi. Med jetniki v Kijevu je izbruhnil legar. Zbolelo je nad 500 jetnikov, izmed katerih jih je umrlo 200.
Milijonar — tat. Na Nikoilajski železnici na Ruskem so prišli na sled velikanskim tatvinam, ki jih je izvršil znani milijonar v Moskvi Krašanin. Najeti agentje so mu dovažali za tovarne cele vozove ukradenega železa.
“Glas Svobodh” sc bori zn svobodo, toraj za te, naroči se nanj in pridi v naše vrste.
je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi se tro in zamesljivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želo-ečne vce in pospešuje aktivno vse organe, tako, da prelivi jo. pamnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevar-vam torej pripeti, da
nimate slasti do jedil, se počutite utrujene,
imate teški glavobol,
nemorate mirno spati,
ali da ste bledi je
čas, da upotrebujeteTrinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse pre bavljenje .zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mižljenje.
Jože Triner
616 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS
Tritierjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Upraša j te trgovce po njih.

^ JOE FIALA	JOE BOCEK
Prodaja obleke, klobukov in moških potrebščin . . .
578 Blue Island Ave
Šivanje ob’ek je naša posebnost.
¡nternationalni socijalizem kot politična moč.
Opazili bodete, da sem izpustil v tej tabeli Rusijo, ker ravno v Rusiji se ne da določiti akuratno število socijalističnih glasov. Vseeno pa priznati mora vsakdo, da število socijalistov v Rusiji mora biti precej visoko. V dokaz naj služi sledeče :	Iz med 495 izvol-
jenih članov druge -dume je 192
socijalistov, revolucij onisto v in
kakor jih kliče George Alten bng-land: Members of the Group of Toil. Položaj v Rusiji se tako hitro spreminja da je najboljše ako se tozadevna statistika izpusti iz tabulaeije.
Če bi račimali socialistične glasove v Rusiji, potem bi število univerzalnega socijalističnega glasu prišlo brez dvomilo na 9,000,000 ali pa še več.
S splošno volilno pravico v o-nih deželah, kjer je še danes ista omejema, bi se to število za eno tretjino pomnožilo. Na primer naAngleškem je komparativno ma lo glasov direktno najti v omejeni volilni pravici to se pravi, ker nima vsaka polnoletna Osdba. bivajoča v tej državi pravice voliti je število soc. glasu tako primerno majheno, če bi pa imela Angleška tak volilni sistem kot ga imajo Združene države, dobili bi socijalisti na Angleškem najmanj en miljon in pol glasov.
Za koliko več se pomnoži število socijalističnih volilcev .v državi, kjer je prišla splošna volilna pravica v moč nam služi sledeče:	V
Avstriji je poskočilo število soc. glasov iz 780,000 na 1.005,000 toraj imajo socijalisti več kot eno tretjino vseh glasov.
Rast in moč socijalističnih glasov pa je čudovito napredovala v Združenih državah tekom zadnjih par let.
Leta 1888 se je pojavila socialistična stranka v prvič kot politična stranka v Združenih državah. Takrat so socijalistični kandidati dobili komaj 2064 glasov. V resnici malo na toliko število volilcev.
Od tega časa naprej je vedno napredovala, rastla, rastla in se razvijala. Število glasov oddanih pri predsedniških volitvah socialističnim kandidatom smo že večkrat podali, a škodi ne, ako jih tako dolgo priobčujemo, da bo vsak vedel iste na pamet.
L.	1888 je bilo oddanih 2064glasov “ 1803	“	“	“	21164	“
“ 1896	“	“	“	36274	“
“ 1900	“	“	“	127553	“
“ 1902 -so jih šteli na 229762 “
“■ 1904 je bilo oddanih 442.402 “
Prerokovanje je nevarno, ampak rečem pa lahko, da letošnjo leto (1908) bo prokleto iznenadilo stare poiitikarje-lisjake.
Neki angleški pisatelj in kritik, kateri je nepristransko razmotri-val politične 'boje in politične stranke se je izrazil o socijalizmu v svojim članku tako-le:
“Prom now on there is a new Richmond in the field.” To po. menja, da od sedaj naprej bo trajal boj za pravico in pravica bo zmagala to je socijalizem bo zmagal.
Nadalje pravi:
'Those who regard with indifference, with scorn perhaps, the ‘struggle of the workers all over the world to emancipate themselves from political and industrial servitude: those who think the members of that class incapable of managing industry and government in their own interest; those who still in some manner look down upon the proletariat as by nature a race of inferiors, must pause and reflect in face of such an organization as that of the So-I cial-Democracy. For here in tan ■ gible form stands a body eon-1 ceived. organized, brought into being not only through the workers’ own unaided efforts, but also in despite of the most per sistent. far-reaching, and unscrupulous apposition that- the world’s ruling classes have been able to devise.
V slovenskem se glasi: Oni. ki gledajo s nepristranostjo, mogoče z zaničevanjem na boj delavcev vseh dežela za emancipacijo, za industrijelno in politično svobodo; oni, ki mislijo, da so člani tega razreda nezmožni voditi industrijo in vlado v svojo lastno korist: oni, ki še vedno nekako zaničljivo zro na proletarijat, kot naravnim potom nekako pleme ničvrednežev, morajo prenehati in zreti v obličje taki organizaciji kot je Socijal-Demokracija, ker tukaj stoji v dotakljivi formi skupina ustvarjena, organizirana in poklicana v življenje ne samo s delavskimi, lastnimi in trudapol-nimi napori ampak vkljub naj-vstrajnejši, dalekosežni, brezvestni in nesramni opoziciji, katero so si svetovni vladajoči razredi mogli izmisliti.
(Konec.)
Svobodno gibanje v Milwaukee, Wise.
Tudi tukaj se je pričelo občinstvo zanimati za svobodno ustavo in samostajno upravo. Tudi Slovenci, ustanovili ;smo svobodomiselno podporno društvo z imenom “Delavsko Podporno Društvo Balkan.”
Namen tega društva je: Plemeniti in združevati svobodomiselne Slovane v skupino. Podpirati se medsebojno im skrbeti za blagor vsih, ter olajševati njih trpeči stan.
Društvo napreduje z izvanredno hitrostjo. No, to je pač odvisno od nadvse požrtovalmiga odbora, ki si šteje v svojo dolžnost, ■da se bode društvo v kratkem lepo razcvetelo.
Na dalje apeliramo na v bližini živeče Slovane, da se potrudijo ogledati si in pristopiti v to novo vrsto bojevnikov.
Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. Pisma se naj pošiljajo na naslov: “D. P. D. Balkan” 528 Prairie St.. Milwaukee, Wise.
JAVNA ZAHVALA.
Cenjeni director Collins N. Y. Medical Instituta: —
Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravil v enajstih dneh in zdravila so mi še ostala, nisem pričakoval tako dobrih zdravil. Jaz sem imel zdravnika tu v Clevelandu 3 tedne poprej ko sem se na Vas obrnil, a sem bil vedno slabši, potem ko sem uvidel, da ni druače, sem se obrnil na Vas. Vaša zdravila so mi takoj pomagala, da imam sedaj trdno zdravje za.kar se Vam iskreno zahvaljujem.
Še enkrat se Vam zahvalim Vaš prijatelj. Frank Pengov. 6219 St. Clair St. Cleveland. O
Vsakemu prijatelj.
Neklteri ljudje so jako vljudni in hitro naredijo prijateljsko vez jz vsakim kogar srečajo. Brez znanja govorijo in modrujejo, 'in so nekalka višja oseba v vsaki družbi. Vsakteri jih hvali. — “They are good fellows”. Od druge strani, pa opaziš ljudi čisto mrzle in neodločilme, kateri, kadar so v družbi postajaijo nervozni im druščini nepristopni. Oni človeške družibe ne marajo in ljudje ne marajo njih, da si temu oni sam; niso krivi. Bolni so! Njih pre-'bavljenje ni redno. Ne morejo ne jesti in ne spati, in torej tudi zabave nimajo nobene. Nikdar ne-smemio do tega priti, da bi vedno kazali kisel obraz: drugače postanemo turobni. Rabite Trinerjevo zdravilno gre ko vino v vsakem najmanjšem slučaju bolezni, kadar nimate slasti do jedil, imate pokrit jezik, zabasanost, hrbtobol, bledost, glavobol in nervoznost To takoj pomaga na celem človeškem sestavu, ker deluje na vso organe s čisto in zdravo krvjo.
Dobim se v lekarnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, —616, 622 So. Ashland Ave., Ohicago, III.
Rojak, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode”, da je eital, je danes pripravljen naročiti se nanj.
ANTON LINHARD & SON
— Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, 111
Dnevni kurz. — 100 kron pošljem v staro domovino za $20.40 am. veljave, pri tem-je poštnina že všteta. J. J. Pollak, 534 W. 18. Str., Chicago.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, daše ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!