Slovenska zveza na Švedskem Slovensko GLASILO Slovenska BLADET JESEN/HÖST ISSN-2000-2173 Št./Nr 72 Letnik/Årgång 19 Slovenska riksförbundet i Sverige Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET September 2020, Št./Nr 72, Letnik/Årgång 19 Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Financna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; Clanarina SZ Slovensko GLASILO (2002) izhaja 4x letno v 580 izvodih Naslovnica/omslag in zadnja stran: Danni Strazar (soncnice v Sloveniji - naslovnica; zadnja stran: pogled na otok z vode - Bled) Za vsebino objavljenjih clankov so odgovorni avtorji. Pisma društev, ki niso clani Slovenske zveze, in oglase posameznikov objavljamo le, ce je v glasilu dovolj prostora. VSEBINA - INNEHÅLL UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD ______________________________________ 3 PREDSEDNIK IMA BESEDO_________________________________________________ 4 SLOVENSKI DOM GÖTEBORG ...................................................................... 5 SKD FRANCE PREŠEREN, GÖTEBORG...........................................................8 SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORCIC KÖPING.....................................11 ORFEUM - LANDSKRONA .......................................................................... 15 PLANIKA - MALMÖ .................................................................................... 17 SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM...........................................................20 SKM ........................................................................................................... 23 NEKAJ ZA OTROKE - NÅGOT FÖR VÅRA MINSTA ___________________________ 24 RECEPTI - RECEPT _______________________________________________________ 26 V SPOMIN - IN MEMORIAM _______________________________________________ 28 PISMA BRALCEV __________________________________________________________ 30 Glavni in odgovorni urednici/ huvudredaktörer: Danni Strazar, Suzana Macuh Oblikovalka & slov. lektura / Teknisk redaktör: Danni Strazar Naslovi & lektura šved. besedil / Adresshantering: Suzana Macuh Castna clanica uredništva/hedersmedlem: Augustina Budja Bencek Naslov uredništva / Redaktionsadress: Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145 731 23 Köping E-naslov/E-post: slovenskoglasilo@gmail.com Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 20. novembra 2020! Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 20 november 2020, adressen ovan! 2 UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD Spoštovani bralci našega glasila! Med razmišljanjem, ali naj znova napišem nekaj pozitivnih stvari o tem obdobju pandemije, me je prešinilo pomislila tudi na to, da se bo morda komu zazdelo, da vam vsiljujem svoje mnenje. Zato naj tokrat le izrazim upanje, da ste vsi v redu in da najdete kaj lepega tudi v tem obdobju, ki je malce drugacno, kot smo ga bili vajeni. Morda vam tale lepa misel pri tem lahko pomaga: Nikoli ne prezri srece v drobnih stvareh, medtem ko cakaš na velike radosti. (Pam Brown, r. 1928). Lepo bodite in pazite nase! /Danni Kära läsare! När jag funderade på om jag återigen ska skriva om positiva saker, slog det mig att någon av er kanske tycker att jag forcerar mina åsikter. Jag är (tyvärr) något av en optimist som alltid försöker se allt ur en positivi synvinkel, därför ber jag redan i förväg om ursäkt om ni kanske inte kommer att hålla med mig, det gör inget. Därför vill jag bara denna gång få uttrycka mina förhoppningar om att ni alla mår bra och att ni, trots rådande omständigheter, hittar något meningsfullt i er vardag som just nu är lite annorlunda mot det vi är vana vid. Jag hoppas att denna tanke kan hjälpa er på vägen. Låt mig avsluta med en fin tanke, som dock inte jag kommit på: ”Ignorera aldrig lyckan i små ting medan du väntar på den stora glädjen”. (Pam Brown, f. 1928). Ha en fin höst och var fortsatt rädda om er. //Danni 3 PREDSEDNIK IMA BESEDO PREDSEDNIK IMA BESEDO September 2020 Spoštovani clani Slovenske zveze Pocitnice, dopust, prosti cas ... ja, vse je zopet za nami. Je razvedrilo, ki nam pac ni bilo ravno naklonjeno, kot smo si zamislili. A vendarle, upam, da smo se vsi skupaj vseeno malo odpocili in si nabrali novih moci za jesenski cas, ki je pred nami. Tudi letošnje poletje nam je vse prehitro minilo. Tisti, ki smo uživali v naravi v deželi, kjer živimo, je bilo res lepo, precudovito. Dovolj je lepih in zanimivih stvari in destinacij, za katere marsikdo od nas ne ve. Skratka: so stvari, ki si jih je vredno ogledati. Cas, v katerem živimo, ni nic kaj rožnat, saj smo price svetovni pandemiji. Je nevarnost, ki grozi vsemu svetu, še posebej vsej naši starejši generaciji. Vvsem nam pa daje obcutek, kot da smo izgubili tla pod nogami. Mogoce imamo obcutek, da se nevarnost postopoma zmanjšuje, vendar je ta obcutek zelo varljiv, saj se lahko stanje v trenutku mocno spremeni. Hudi casi so za ves svet in tudi za našo slovensko skupnost na Švedskem. Ali bomo lahko še kdaj živeli življenje brez strahu in skrbi? Kdaj bomo lahko skupaj sedli za mizo s prijatelji, se podali na kakšen izlet ali na športno prireditev? Kdaj se bomo lahko srecali v prostorih društva? O tem se danes sprašujemo in ugotavljamo, da vse to vpliva na naš nacin življenja. V tem hipu moramo poskrbeti zase in soljudi, odgovorno ravnati in upoštevati vsa navodila pristojnih služb, hkrati pa poskrbeti, da ostanemo pozitivni in zaupamo, da bo te nocne more kmalu konec. Ostanimo povezani v casu te pandemije v upanju, da bo tudi to kmalu minilo in se bo življenje vrnilo v normalno stanje. Delo Slovenske zveze se nadaljuje in ceprav se ne zbiramo in ne srecujemo, vseeno obstajajo stvari, ki jih je treba sproti urejati. Vsako leto eno od slovenskih društev v avgustu organizira srecanje vseh generacij in letošnje je bilo nacrtovano v Stockholmu. Zaradi pandemije je srecanje seveda prestavljeno na naslednje leto. Zelo me skrbi za našo prihodnost! Kako težko bo vse spraviti na tirnice, ki smo jih bili vajeni. Vidim in obcutim, kako se ljudje oddaljujejo drug do drugega. Nameravali smo pripraviti srecanje in kot vemo, v tem letu ne bo nobenega takšnega velikega srecanja. Kot vsi veste, je bilo nacrtovano Vseslovensko srecanje in 50. obletnica društva Simon Gregorcic iz Köpinga, vendar je vse skupaj prestavljeno na naslednje leto v upanju, da nam ga bo uspelo izpeljati. Vse, kar je povezano s tem srecanjem, bo objavljeno v naslednjem letu. Dejavnosti zveze v letu 2020: *November: Nacrtovana je jesenska konferenca upravnega odbora Slovenske zveze. Predsednik Slovenske zveze: Alojz Macuh 4 SLOVENSKI DOM GÖTEBORG Novice iz Göteborga Posedanja na balkonu je bilo letos veliko, saj tisti v starosti 70+ nismo smeli biti veliko zunaj zaradi korone. Ta virus je res postavil ves svet na glavo. Ce pomislim na izbruh ebole pred leti in je vse ostalo omejeno na Afriko. Korona je izbruhnila v Wuhanu na Kitajskem in v tednu ali dveh so virus že zaznali v Evropi. Italija in Španija sta bili najbolj prizadeti. Mislim, da je vse države ta virus nekako ujel med spanjem. Na Švedskem so pristojne oblasti postavile priporocila (zahteve), da naj ljudje ostanejo doma, ce so bolni s prehladom, glavobolom, imajo vrocino ali težave z dihanjem (respiratorne težave). Na žalost pa se je izkazalo, da so bili okuženi tudi tisti, ki teh znakov sploh niso kazali. In seveda so starejši ljudje po domovih za ostarele placali najvecji davek. Število smrtnih žrtev z dne 12. 8. 2020: 60-69 let: 398 oseb 70-79 let: 1245 oseb 80-89 let: 2396 oseb 90+: 1507 oseb Do sedaj se je okužilo bilo 86. 068 oseb, umrlo pa jih je 5 810. Poostrili so obiske in tako so starejši ostali osamljeni, negovalno osebje je naredilo, kar je lahko. Po svetu je švedska oblast dobila veliko kritike glede tega, da so trgovine ostale odprte, avtobusi in tramvaji so nemoteno vozili, šole so prav tako ostale odprte, le gimnazije in univerze so uvedle pouk na daljavo. Prav tako so nam svetovali, naj ostanemo doma in ne potujejo na dopust v druge države. Veliko jih je poslušalo nasvet in so raje potovali po Švedski. Ne vem, ali je katero leto tukaj na Švedskem ostalo cez poletje toliko Slovencev, kolikor jih je letos. Mesto Mora je bilo dobro obiskano, tudi Darko in Jenny sta že bila tam, a pozimi sta oba sodelovala na Vasaloppet, zato sta hotela videti naravo, ki jima je ponudila najboljše. Sama sem se odlocila, da ne grem v Maribor z avtobusom, saj se nisem hotela izpostaviti virusu, zato sem poletje preživela na balkonu. Sicer pa sem bila obicajno zunaj že zgodaj zjutraj s prijateljico Nado, trgovine so bile za starše odprte že od 9. ure. Zahajali sva tudi v gozd in nabirali borovnice, ki jih je bilo letos ogromno. Vitamini bodo torej na voljo vso zimo. Sedaj lahko slišimo, da naj bi švedske oblasti ravnale pravilno, saj je širjenje virusa v tem hipu dokaj omejeno, druge države pa morajo znova zapreti meje, saj se virus širi. Tokrat zbolevajo tudi mladi, ki so mislili, da so imuni na okužbo. Gneca je na kopališcih, plažah in ponekod tudi v restavracijah. Številne zabavišcne in podobne parke je prizadelo, ker niso smeli imeti odprto. Sama sem pogrešala Liseberg, kjer prirejajo sejem cvetja in zelenjave in jo tudi prodajajo. Prav tako sem vsako pomlad obiskala Ullared, iz cesar letos ni bilo nic, ceprav berem, kako se ljudje družijo in jih je v trgovini cisto prevec. Težko se je odlociti, kaj 5 je prav in kaj ne. Šole so se odprle, v zadnjem casu pa je v javnosti še debata o zašcitnih maskah, naj bi se nosile ali ne? Pri nošenju maske ne gre zgolj za to, da jo nosiš, kadar si na avtobusu, tramvaju in zunaj, treba jo je tudi zložiti pravilno. Sama zašcitne maske ne nosim, ker se mi zarosijo ocala, opazujem z razdalje in si natancno umivam roke, obenem pa upam, da bodo tisti, ki so bolni, ostajali doma in se bo s tem zmanjšala možnost širjenja okužb. Zaradi koronavirusa se nismo srecevali v cerkvi, ampak je župnik Zvonko Podvinski maševal pri družini Domicevih, mi pa smo mašo lahko smo spremljali v živo preko Facebooka. Delo v društvu ni bilo mogoce, morda bo v jeseni kaj drugace. Babice tudi ne vemo, ali bo kakšen obisk na Božicnem bazarju v Nemciji, ceprav je potovalna agencija Resemakare odstranila vsako drugo drugo vrsto sedežev in so zelo resno vzeli omejitve in priporocila WHO (Svetovne zdravstvene organizacije, op. urednice). Bili so že na potovanjih z avtobusom, me pa bomo videle, kako se bomo odlocile, vse je namrec odvisno od koronavirusa in zajezitve širjenja. Vsi upamo, da se bo koronavirus umiril in ne bo vec terjal življenj po svetu. Do zdaj je bilo namrec 22.945.101 okuženih in 799.193 mrtvih. Naši slavljenci: September: Vitja Predan 65 let Oktober: Stane Ratajc 80 let Ne pozabita lepih dni! Ce se Vama zdi vse temno, Ce ni nobene senCice upanja, potem po spominu poišCita dneve, ko je bilo še vse dobro in ni bilo na nebu nobenega oblaCka. Napolnita si glavi z mislijo in veseljem, svoje srce s spravljivostjo in usta s smehom. In spet bo vse dobro. Cestitke ob rojstnem dnevu in lepo praznujta! Upam, da vas nisem prevec dolgocasila ob prebiranju novic. Žal ni nobenega drugega dogajanja in se moramo pac sprijazniti s tem. Ostanite zdravi in dobre volje. Pazite nase! Za Slovenski dom: Marija Kolar Nekaj fotografij letošnje bere borovnic in brusnic, ki sta nam jih poslali Marija in Marjana. SKD FRANCE PREŠEREN, GÖTEBORG Že nekaj casa je minilo, odkar smo se oglasili svojim bralcem. Vendar nismo pozabili na vas, le malo smo se polenili. Društvena dela potekajo pocasi, saj smo tudi mi ujeti v koronavirusu, ki nam je pokvaril nacrte za delo in srecanja. Odpadla so naša ženska srecanja, ki smo jih imeli vsak zadnji petek v mesecu in so bila zadovoljivo obiskana, saj nas je naša domaca slovenska beseda vedno popeljala domov ob lepih trenutkih in spominih. Obcni zbor SKD France Prešeren smo imeli 8. 2. 2020, na njem pa nam je predsednik Lado Lomšek posredoval smernice dela za prvo polletje. Vsi vemo, da se je vmes pojavila ta nesrecna korona, ki je spremenila nacrte vseh društev in prakticno tudi vsemu svetu. Dopust je potekal kar na Švedskem, doma na vrtu ali tudi v naravi, sicer pa je tudi na Švedskem veliko zanimivih stvari za ogled. S pomocjo dobre volje svojih clanov smo se odlocili pripraviti piknik v naravi, seveda po predpisih FHM-ja (Folkhälsomyndigheten// švedski Nacionalni inštitut za javno zdravje, op. ur.). Uspešno smo pripravili tudi to zadano nalogo, vse od priprave prostora, za kar je poskrbel Lado Lomšek v Skatåsu, pa do pecenja na žaru s pomocjo Matjaža Zormana, in peke peciva, ki nam ga je prinesla Nevenka Peters. Dodatno presenecenje je bilo še cokoladno pecivo Gunnel Margete. Vsem prav lepa hvala za prispevke. Ker ni šlo zgolj za piknik in srecanje, je Sonja Zorman pripravila lep sprehod po gozdu Skatås z nagradnim nabiranjem tock (poängpromenad). Ob prihodu na cilj je bila pripravljena kavica s pecivom vec kot zaželena. Po podelitvi nagrad in ob prijetnih trenutkih ob kavici nam je ostal le še razhod. Poletje se poslavlja od nas, temnejši in krajši dnevi bodo pocasi zajeli našo deželo, a vseeno še nekaj dni posvetimo sprehodu po gozdu, morda na poti naletimo na kakšnega jurcka ali lisicko. Ostanite zdravi, oglasite se prijateljem in ne pozabite na njih, saj v tem casu še toliko bolj potrebujemo drug drugega. Vsem slavljencem, ki ste že in še boste slavili: Vse najboljše Vam Celimo s spoštovanjem leta dodelimo, naj vas obdobje zdravja in veselja še mnoga leta spremlja. Ivan Gole 80 let Stanislav Slak 80 let Rune Jacobson 80 let Stafan Tursic 80 let Valentin Pertovt 75 let Alojz Strašek 70 let Vilim Berlafa 65 let Ladislav Lomšek 60 let Ivanka Melihen 60 let Matjaž Zorman 60 let Sonja Zorman 60 let Slavica Andlovic 55 let Rebecca Zorman 35 let Filipa Lomšek 20 let Prispevek: Erika Jacobson (za SKD France Prešeren, Göteborg) SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORCIC KÖPING Spoštovani clani društva Simon Gregorcic Köping Izteka se še eno nepozabno poletje, vendar bo tokratno leto tisto, ki se ga bomo še dolgo spominjali. Marsikomu od nas se je življenje v tem obdobju spremenilo. Nismo imeli ne pravega veselja v dopustniškem casu in niti ne v društvenem življenju. Malo me skrbi, kako se bo to leto koncalo. Še vedno moramo upoštevati razlicne prepovedi in spoštovati je treba vsa navodila, ki jih dobivamo od pristojnih služb. Razlicne aktivnosti društev so odpovedane ali prestavljene na naslednje leto. Posamezni clani društva imamo seveda tudi lepe novice iz poletja. Kljub temu, da se nismo družili, smo vseeno doživeli veliko lepih in veselih trenutkov. Naužili smo se veliko lepega. Uživali smo ob lepem soncnem vremenu in si tukaj na Švedskem ogledali veliko zanimivosti, ki jih premore ta država. Prehitro je vse minilo, obcutki so takšni kot vsakic: da je poletje bilo prekratko. Sicer smo še vedno v lepem poletnem in predjesenskem casu, ceprav jesen pocasi že trka na vrata. Bo pa zopet veselo ob nabiranju raznih pridelkov, ki nam jih ponuja narava. Vse kar je lepega in veselega je pac enkrat konec, zato si tudi želimo, da bi se to uresnicilo in bi se vrnili v življenje, kot smo ga vajeni. V mesecu oktobru se znova dobimo v prostorih društva, ce bodo srecanja seveda dovoljena. Pustimo za zdaj vse odprto in se bomo sproti slišali ter skupaj nacrtovali druženje. Spoštovani clani društva, dobrodošli ob istem casu, kot smo ga imeli do zdaj. V društvu Simon Gregorcic imamo nacrt dela za jesen, ki si ga lahko ogledate na naslednji strani. 12 13 Cestitke clanom društva Simon Gregorcic, Köping Hitro dnevi hitijo, drug za drugim se vrstijo in prišel je dan, ko ti praznuješ svoj rojstni dan. Najlepše vošCilo naj velja, ni veliko, je pa iz srca. Zdravje, sreca in smeh naj vas spremljajo na vseh poteh. Spoštovani slavljenci, vse najboljše ob rojstnem dnevu vam želi predsednik društva. Grattis till er alla i föreningen som fyller år Jag önskar er allt väl på födelsedagen, ordförande i slovenska föreningen Köping. Alojz Macuh Slika: Pixabay, S. Hermann & F. Richter SLOVO OD NAJSTAREJŠE CLANICE DRUŠTVA Tiho tece reka našega življenja, tiho tecejo tudi solze na lep spomin, srce se ustavi, a ostaja bolecina v naših srcih zaradi drage gospe Bogdane. Po dolgi in težki bolezni je utihnil glas dolgoletne clanice gospe Bogdane Arih iz društva »Simon Gregorcic« v Köpingu. Ostala je praznina v sobi v domu, kjer je preživljala svoje dni. Radi smo zahajali h gospe Bogdani na obisk, saj je bila vsakic izjemno vesela in srecna, saj smo se pogovarjali v maternem jeziku. Gospa Bogdana je bila vedno vesela, da smo si vzeli cas za klepet in za obujanje spominov na case, ki smo jih skupaj preživeli kot Slovenci v društvu v Köpingu. V svojem življenju je bila dejavna v našem društvu. Ni ji bilo težko poprijeti za delo, prevzeti zadolžitev za doloceno nalogo in jo tudi izpeljati do konca. Pred davnimi leti je otroke v društvu Simon Gregorcic poucevala tudi slovenski jezik. Zelo rada je v preteklih letih poskrbela za dobre krofe, predvsem ob pustu. Seveda ji ni bilo odvec napeci pecivo tudi za druge priložnosti v društvu. Bogdana je tudi rada opravljala delo kot clanica upravnega odbora. Veckrat sva se pogovarjala o dogodkih v preteklih letih in obujala spomine na skupne case. Vedno mi je ob koncu srecanja rekla: Bog daj, da bi se še videli naslednjic. Med pisanjem tega dopisa imam pred seboj vesel in nasmejan obraz gospe Bogdane, ki mi bo še bolj ostal v spominu zaradi pandemije koronavirusa, kajti nekaj dni po zadnjem Avgust Srecanje vseh generacij / 29. 08. 2020 Prestavljeno na naslednje leto Slovensk träff för alla generationer / 202008- 29 Träff är flyttad till nästa år. Oktober Slovensko srecanje in 50-obletnica društva: 03. 10. 2020 Prestavljeno na naslednje leto Vsi sveti / 31. 10. 2020 Slovensk träff -50.års jubileum i för. 202010- 03 Träff är flyttad till nästa år. Allahelgona helg / 2020-10-31 November Družabni veceri ob sobotah Trivselkvällar på lördagar December Sv. Miklavž, / 05. 12. 2020 Silvestrovanje / 31. 12. 2020 Sankt Nicolaus / 2020-12-05 Nyårsfirande / 2020-12-31 V septembru in oktobru je tudi cas za nabiranja gob. Tudi takrat se dobimo in skupaj preživimo lepe in sveže trenutke v gozdovih. Želim veliko veselja in uspeha pri delu! I september och oktober plockar vi svamp och umgås ute i naturen. Jag önskar många trevliga stunder samt ett stort deltagande på alla aktiviteter ! Cestitke clanom društva Simon Gregorcic, Köping Hitro dnevi hitijo, drug za drugim se vrstijo in prišel je dan, ko ti praznuješ svoj rojstni dan. Najlepše vošCilo naj velja, ni veliko, je pa iz srca. Zdravje, sreca in smeh naj vas spremljajo na vseh poteh. Spoštovani slavljenci, vse najboljše ob rojstnem dnevu vam želi predsednik društva. Grattis till er alla i föreningen som fyller år Jag önskar er allt väl på födelsedagen, ordförande i slovenska föreningen Köping. Alojz Macuh Slika: Pixabay, S. Hermann & F. Richter SLOVO OD NAJSTAREJŠE CLANICE DRUŠTVA Tiho tece reka našega življenja, tiho tecejo tudi solze na lep spomin, srce se ustavi, a ostaja bolecina v naših srcih zaradi drage gospe Bogdane. Po dolgi in težki bolezni je utihnil glas dolgoletne clanice gospe Bogdane Arih iz društva »Simon Gregorcic« v Köpingu. Ostala je praznina v sobi v domu, kjer je preživljala svoje dni. Radi smo zahajali h gospe Bogdani na obisk, saj je bila vsakic izjemno vesela in srecna, saj smo se pogovarjali v maternem jeziku. Gospa Bogdana je bila vedno vesela, da smo si vzeli cas za klepet in za obujanje spominov na case, ki smo jih skupaj preživeli kot Slovenci v društvu v Köpingu. V svojem življenju je bila dejavna v našem društvu. Ni ji bilo težko poprijeti za delo, prevzeti zadolžitev za doloceno nalogo in jo tudi izpeljati do konca. Pred davnimi leti je otroke v društvu Simon Gregorcic poucevala tudi slovenski jezik. Zelo rada je v preteklih letih poskrbela za dobre krofe, predvsem ob pustu. Seveda ji ni bilo odvec napeci pecivo tudi za druge priložnosti v društvu. Bogdana je tudi rada opravljala delo kot clanica upravnega odbora. Veckrat sva se pogovarjala o dogodkih v preteklih letih in obujala spomine na skupne case. Vedno mi je ob koncu srecanja rekla: Bog daj, da bi se še videli naslednjic. Med pisanjem tega dopisa imam pred seboj vesel in nasmejan obraz gospe Bogdane, ki mi bo še bolj ostal v spominu zaradi pandemije koronavirusa, kajti nekaj dni po zadnjem Avgust Srecanje vseh generacij / 29. 08. 2020 Prestavljeno na naslednje leto Slovensk träff för alla generationer / 202008- 29 Träff är flyttad till nästa år. Oktober Slovensko srecanje in 50-obletnica društva: 03. 10. 2020 Prestavljeno na naslednje leto Vsi sveti / 31. 10. 2020 Slovensk träff -50.års jubileum i för. 202010- 03 Träff är flyttad till nästa år. Allahelgona helg / 2020-10-31 November Družabni veceri ob sobotah Trivselkvällar på lördagar December Sv. Miklavž, / 05. 12. 2020 Silvestrovanje / 31. 12. 2020 Sankt Nicolaus / 2020-12-05 Nyårsfirande / 2020-12-31 V septembru in oktobru je tudi cas za nabiranja gob. Tudi takrat se dobimo in skupaj preživimo lepe in sveže trenutke v gozdovih. Želim veliko veselja in uspeha pri delu! I september och oktober plockar vi svamp och umgås ute i naturen. Jag önskar många trevliga stunder samt ett stort deltagande på alla aktiviteter ! srecanju so se zaprla vrata za vse nas, ki smo prihajali v dom za starostnike na obisk k Bogdani. Spremembe v društvu so vedno vecje in vedno bolj bolece. V društvenem življenju se pozna, da ni vec med nami tistih prijateljev in clanov, s katerimi smo se družili skorajda pol stoletja. Ceprav ji zdravje ni bilo ravno naklonjeno, je vedno poskrbela, da se je poravnalo vse, kar je bilo potrebno za društvo. Kruta bolezen je tista, ki naredi prevec sprememb med nami clani. Vajeni smo se bili srecevati v vsakdanjem življenju. Vedno je obstajala volja za druženje in obujanje spominov. Velikokrat letos smo že rekli, da si bomo letošnje leto zares zapomnili. Res prihaja do številnih sprememb, a se z upanjem vseeno zazrimo v prihodnost, da nas morda cakajo boljši in manj boleci trenutki. Vsak od nas se kdaj pa kdaj znajde v položaju, ko potrebuje spodbudo, lepo besedo, topel objem, ljubeznivost in prijaznost. V takšnih trenutkih lahko že drobna pozitivna misel naredi veliko. Že prijazna beseda zagotovo najde pravo mesto. Ceprav gospe Bogdane ni vec med nami, nam bodo v srcih ostali sami lepi spomini. Alojz Macuh Predsednik društva Simon Gregorcic Ordförande Slovenska föreningen Köping epost: aa.macuh@gmail.com ORFEUM - LANDSKRONA SPD ORFEUM Kar nekaj nacrtov že imamo za to jesen in obenem upamo, da nam jih pandemija ne bo prekrižala. Nekaj dejavnosti bomo v okviru Orfeuma izvedli v Stockholmu, okviru društva pa na jugu Švedske v sodelovanju s slovenskim društvom Planika in še s kom. Naša predsednica Danni Stražar bo tudi to jesen izvajala pouk slovenšcine v Stockholmu. V okviru društva Orfeum, v Malmöju pa smo že zaceli s poukom v sodelovanju s sloven- skim društvom Planika, ki odstopa svoje prostore, in ob financni podpori Slovenske zveze. Obema skupinama (v Stockholmu ali v Malmöju) se lahko pridružite, ce bi vas zanimal pouk, ki poteka ob koncih tedna. Danni lahko pišete na e-naslov: orfeum.slosve@gmail. com. Ce bo vse po sreci, bomo novembra v Stockholmu izvedli kulturni vecer, decembra pa izpeljali zakljucek teh dejavnosti (kot Miklavževanje ali kot božicni koncert). Novice o tem lahko prav tako dobite pri Danni na istem naslovu našega društva. Vmes se nam utrne še kakšna ideja za srecanja -pa bo leta konec. Ce si želite novic o prireditvah v našem društvu, pišite na orfeum.slosve@gmail.com in vas bomo obvestili, ko se bo kaj dogajalo v vaši bližini. SLIKA POVE VEC KOT TISOC BESED O drugih dejavnostih našega društva tokrat ne bomo pisali, objavljamo pa fotografiji naše dolgoletne presednice Auguštine Budja Bencek (prva fotografija) in njene sestre Gabrijele Karlin. Gabrijela je v tercetu sester Budja pela sopran, bila aktivna clanica društva Orfeum in še bi lahko naštevali. Gabrijela ima zares »zelene prste« kot pravijo. Rože na balkonu so pravi balzam za oci, tako kot je njen sopran balzam za dušo. Jelka PLANIKA - MALMÖ SKD Planika Malmö – september 2020 Koncno se v zadovoljstvo Planikinh clanov nekaj premika. Društvo je mirovalo celih pet mesecev od konca marca, sedaj pa je prišlo pismo, da smo vabljeni v Planiko v soboto, 3. oktobra ob 15. uri, da se malo poveselimo ob dobrotah z žara. Le kdo bi lahko odklonil takšno povabilo? Omenili so tudi, da bo med gosti poskrbljeno za primerno razdaljo, ker koronavirus še vedno razsaja. Vabljeni in dobrodošli! * * * OBVESTILO! Vas zanima slovenšcina za prvo, drugo ali tretjo generacijo? V prostorih slovenskega društva Planika tudi to jesen potekajo delavnice slovenskega jezika, ki jih izvaja Danni, ki sicer deluje tudi kot nenapotena uciteljica slovenskega jezika (gre za sodelovanje med društvoma Planika in Orfeum pod financnim pokroviteljstvom Slovenske zveze). Še vedno se je mogoce pridružiti in ce vas zanima, se lahko oglasite Rudiju Belcu, predsedniku SKD Planika (belec54@gmail.com), ali neposredno Danni na: musiktjej@yahoo.com Predvideni datumi za to jesen so naslednji: 20. september, 4. oktober, 18. oktober, 8. november, 15. november in 29. november. V decembru bomo (ce bo vse po sreci) imeli zakljucek jesenskega dela. Kronika - Planika Malmö, 1997 do 2014 Tretji del Napisal sem že, da so bili tecaji dobro obiskani. Ob petkih, ko je bilo društvo odprto za vse clane, pa je prišlo le malo ljudi. Vprašanje je bilo tudi, kdo bo Planiko vsak petek odprl, postregel obiskovalcem, in nato prostore društva tudi zaprl. Sistem, da ima to nalogo vsak teden druga oseba, ni deloval. Bile so vecne težave s predajo kljucev. Zgodilo se je celo da so gostje naleteli na zaprta vrata. Naslednji petek jih seveda ni bilo vec, ce pa so prišli, so ostali le za kratek cas. Razlog za to je bilo tudi dotrajano pohištvo. Na plasticnih, skrajno neudobnih stolih, ni bilo mogoce sedeti brez presedanja vec kot 10 minut. Vedeli smo, da bo treba kakor hitro mogoce vse preurediti. Predracun je kazal, da bodo samo mize, stoli, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in tocilna miza (brez dela) stali 23.000 kron, ki pa jih takrat še nismo imeli. Na enem od sestankov leta 2003, ko smo ugibali, kako privabiti vec ljudi, se je eni naših dam (ali je to bila Ivanka ali Marjeta, danes ne ve nihce vec) utrnila misel, da bi goste enkrat mesecno povabili na vecerjo. Nic posebnega, takšne cisto domace slovenske jedi, ki jih vsi poznamo. Receno, storjeno. Na prvi vecerji smo imeli morda 12 gostov, na drugi 20, nato pa smo morali uvesti prijave. Gornja meja je bila 25 ljudi. Pri ceni 30 do 40 kron na osebo so bili kriti v glavnem stroški, zaslužek je bil le pri pijacah. Vecerjo in pijaco so morali placati vsi brez izjeme, torej tudi tisti, ki so kuhali, stregli in cistili. To je veljalo do konca leta 2003. Zdaj, ko je bil led prebit in je prišlo vsak konec tedna vec ljudi, je bilo treba med clani poiskati koga ki bi bil pripravljen kuhati, Marjeta in Ivanka tega nista mogli poceti v nedogled. Zacuda s tem ni bilo težav. Ce se prav spomnim, so se prijavile Zlata Silic, Lojzka Krumpacnik, Marija Hudi, Olga Krizmanic in Terezija Pucko. Kot zanimivost naj dodam še to, da je kuhal, in to dobro, tudi vsestranski mojster Ludvik Cimerman. Vsem najlepša hvala! Do leta 1991 se je z vprašanji Slovenskih izseljencev ukvarjala le Slovenska izseljenska matica in sicer v glavnem samo z manjšinami v Avstriji in Italiji. Položaj se je zelo spremenil, ko se je ustanovilo Ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu, nenadoma smo lahko za denar zaprosili tudi mi. Jeseni leta 2006 je bila poslana tudi na Švedsko 5 ali 6 clanska delegacija, ki je obiskala vec slovenskih društev. Bila je tudi v Planiki. Ce ne omenjam posameznih obiskovalcev, ki niso imeli nobenega mandata, ampak so samo govoricili in se hvalisali, so bili to prvi resni stiki uradne Slovenije z našim društvom, ki so obrodili sadove. Povedali so nam, da lahko zaprosimo za subvencijo, kar smo tudi storili in dobili naslednje leto 4.000 evrov, kar je zadostovalo za celotno prenovo društvenih prostorov. Tega leta je Jože Kenic, sicer clan UO, ki je stanoval v bližini, pristal, da bo vsak petek med od 18. do 21. ure v Planiki stregel nakljucnim obiskovalcem. Sedaj se je društvo, in z njim tudi mi, pocutilo kakor se spodobi. Ni nam bilo treba vec misliti, kako bomo placevali vse obveznosti, ki so takrat znašale okrog 9.000 kr na tri mesece, ali 36.000 kr letno. Tukaj je treba dodati, da je Planika, kot eno redkih, morda celo edino od slovenskih društev na Švedskem, placevala polno tržno najemnino. K društvu ali bolje receno k upravnemu odboru smo bolj tesno prikljucili tudi Pevski zbor, ki do takrat ni imel urejenega statusa, že vec let pa ga je zelo dobro vodil Johannes Likar. Naj omenim še to, da smo leta 2004 praznovali 30-letnico Planike, združeno s Slovenskim srecanjem. Povabili smo 5-clanski slovenski ansambel, ki se je odpovedal honorarju, zahtevali so samo povracilo potnih stroškov in bivanja pri nas. Prireditev je zelo uspela, imeli smo goste iz vse Švedske in nekaj celo iz Slovenije. Iz financnega vidika pa je bila prireditev dokaj neugodna. Pridelali smo 2.000 kron izgube, s katero takrat nismo racunali. Edina prireditev z gosti iz Slovenije, na kateri nismo imeli izgube, je bila 35. obletnica Pevskega zbora Planika, na kateri je bil oktet Godovic iz istoimenskega slovenskega kraja. Za razliko od drugih skupin so si sami našli sponzorja, ki jim je placal potne stroške, mi smo poravnali samo bivanje in hrano. Omenili smo že, da se bomo lotili obnove društvenih prostorov. Na enem od sestankov UO marca 2008 smo sklenili, da bomo poskušali najti rabljene mize in stole. Za to iskanje je bilo treba najti strokovnjaka, ki bi vedel, kje se vse to dobi. Franc Franseus je bil kot nalašc za to in je po dobrem mesecu našel trgovino z res dobrim gostilniškim pohištvom. Rezervirali in placali smo 8 miz in 40 stolov, vendar smo jih pustili v prodajalni, ker smo morali pred tem izprazniti prostore in staro kramo odpeljati na odpad. Sedaj smo potrebovali pomoc naših clanov, ki so se zares izkazali. Andrej Pagon, Jože Myndel, Karl Šnurer, Rudolf Belec in še kdo so vse pospravili in odpeljali. Pevski zbor Planika v Mariboru, 24. 07. 1982. Šesti z leve je Jože Myndel, sedmi pa Franc Franseus. Zapisal: Jože Ficko SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM Piknik v Norrtälju Leto 2020 si bomo vsi zapomnili. Leto, ko se je življenje na našem prelepem planetu mocno upocasnilo zaradi širjenja okužbe z virusom SARS-Cov-2 (novi koronavirus). Da bi omejili širjenje bolezni covid-19, so gimnazijci in študentje na Švedskem od zacetka marca imeli spletna predavanja, zaposleni pa smo lahko delali od doma. Druženje ljudi je bilo omejeno na 50 posameznikov. Posledicno so bili ukinjeni kulturni dogodki (koncerti, operne predstave, gledališca) ter športne prireditve. Junija so muzeji zopet odprli vrata za obiskovalce, medtem ko so se restavracije in pubi zaceli polniti z domacimi gosti, saj je tujih gostov zaradi zdesetkanega turizma malo. Spomladi so bili zaradi pandemije ukinjeni trije nacrtovani dogodki Slovenskega društva v Stockholmu. 13. junija pa je odbor društva le uspel povabiti svoje clane na tradicionalni predpoletni piknik v Drottningholmu. Udeležba je dosegla zgornjo mejo, kar lahko pripišemo pandemiji in želji clanov po druženju po dolgem casu. Po uspelem dogodku so clani izrazili željo, da bi se poleti ponovno dobili, saj nas je vecina nameravala preživeti poletje na Švedskem. Tako se nas je 11. julija v Norrtälju zbralo 16 clanov. Mesto z 21.000 prebivalci leži 68 kilometrov severovzhodno od Stockholma in je danes privlacen turisticni kraj. Kralj Gustav Adolf II. je leta 1622 skromnemu trgovskemu in ribiškemu kraju z imenom Norra Tælgha dodelil mestne pravice in ga preimenoval v Norra Tällie (Norrtälje). Na zacetku 19. stoletja je mesto dobilo pomembno tovarno motorjev Pythagoras (motorji za prevozna sredstva, žage, crpalke), ki je obratovala do leta 1979 in je danes najbolje ohranjen industrijski muzej na Švedskem. Naj še omenim, da je bil v Norrtälju v obdobju 1952-2000 dejaven protizracni obrambni polk Roslagen (Lv 3) (vir: Wikipedija). Predsednik društva, Rok Ogrin, in Alexander Hadley sta nas sprejela na domacem vrtu. Sedli smo za mize, postavljene pod krošnjo velikega kostanja, ki nas je nekajkrat zašcitil pred rahlim dežjem. Ob pogovoru smo si potešili lakoto s slastnim narezkom. Po dobri uri prijetnega kramljanja smo se podali skozi stari del mesta do pristanišca. Tam smo videli parnik, ki so ga leta 1968 zasidrali in je zdaj na njem restavracija. Norrtälje je namrec leta 1846 pridobilo pomembno prometno povezavo, ustanovljena je bila namrec ladijska (parniška) linija Norrtälje–Stockholm. Kasneje je sledila železnica Norrtälje–Länna (vzhodni Uppland). Prometne povezave so bile pogoj za industrijski razvoj mesta (vir: Wikipedija). V pristanišcu smo se fotografirali in nato ob reki Norrtäljeån vrnili h kostanju. Sledila je peka na žaru, kramljanje, metanje žoge na koš ter švedska igra kubb. Zvecer smo se po vecurnem druženju zadovoljni razšli. Kot kaže, se bodo razne omejitve zaradi novega koronavirusa nadaljevale tudi v jesen. Slovensko društvo v Stockholmu se bo potrudilo uresniciti nekaj predlaganih jesenskih aktivnosti, ki so mocno zaželjene tudi s strani takoimenovanih ”starejših” clanov. Upam, da se kmalu vidimo. Ostanite zdravi in lepo jesen želim vsem! Napisala Mirjana Grujic, Sollentuna, 3. avgust 2020 Jesen / Hösten Ukrepi za preprecevanje širjenja koronavirusa so letos marsikomu prekrižali nacrte, tudi našemu društvu. Srecanje generacij, nacrtovano za zadnjo soboto v avgustu, prestavljamo na leto 2021. Vse clane in prijatelje vabimo na prihodnja nacrtovana srecanja: 19. septembra ob 17. uri se nam pridružite na kegljanju v O'Learys na Odenplanu. Pridite vsaj 15 minut prej, ker bodo steze rezervirane od 17. do 18. ure. Komur kegljanje kot telovadba ne zadošca, naj se nam pridruži na badmintonu v Skanstullu 17. oktobra ob 16. uri. 14. novembra je zopet cas, da nazdravimo ob prazniku sv. Martina. Tocen cas in lokacijo sporocimo naknadno. Ob tej priliki bomo izvedli tudi izredno sejo obcnega zbora, da potrdimo spremembe, posodobitev in prevod statuta društva. 12. decembra vabimo clane, še posebej tiste z otroki, na božicno tržnico v parku Skansen. Spomnili bi vas radi tudi, da se septembra zacenjajo vaje pevskega zbora. Pišite nam, ce vas zanima in bi se nam pridružili, sploh ce ste že kdaj pel in vas mika, da bi se ponovno družili ob slovenski pesmi. Vsak glas šteje! Ostanite zdravi in upamo, da se nam pridružite vsaj na kakšnem od dogodkov! Upravni odbor društva * * * Många fick anpassa sina planer efter denna märkliga vår och sommar, även vår förening. Vi ställer in generationsträffen som skulle ha ägt rum den 29 augusti och flyttar den till sista lördagen i augusti 2021. Höstens första träff blir den 19 september, vi planerar att arrangera en inomhusaktivitet, bowling. Vi bokar några banor mellan kl. 17.00-18.00, kom gärna minst en kvart innan. Sen tar vi en drink och snackar lite på slovenska. Den som vill ha mera motion är välkommen att komma med på badminton, vi möts i badmintonhallen i Skanstull den 17 oktober kl. 16. 14 november firar vi S:t Mårten, vi återkommer med plats. Vi kommer att passa på att ha en kort extrastämma för att bekräfta ändringar och översättning av föreningens stadgar. Den 12 december bjuder vi in medlemmar, främst dem med små barn, till julmarknaden på Skansen. Vi hoppas att vi ses åtminstone på något av våra evenemang! Vi vill passa på att påminna om att körövningarna börjar i september igen. Är du nyfiken eller har du sjungit förr är du varmt välkommen att kontakta oss. Varje röst räknas! Varma hälsningar, styrelsen. SKM Svemester ali hemester, takšen naziv je dobil dopust v casu koronavirusa. Moram reci, da mi nikakor ni bilo dolgcas. Hvalabogu, da smo se z mojimi domacimi in še z ostalimi prijatelji vsaj od casa do casa videli s pomocjo interneta ali slišali po telefonu. Ker je precej velik del Slovencev ostal doma na Švedskem, sem skušal biti ljudem na razpolago. Od Velike noci do meseca junija, ko sem spet šel na teren, sem za rojake daroval sv. mašo V ŽIVO preko Facebooka, popoldan ob 17. uri pa sem bil v pomoc hrvaški skupnosti v Göteborgu. V casu dopusta sem s tem nadaljeval in kolikor je bilo mogoce za Hrvate redno maševal ob 16. uri. Slovensko sv. mašo pa smo po dogovoru z družino Domic, ki je pricakovala in potem tudi dobila tretjega otroka, sina Dominika, prestavili na vecerni cas. Tako so naši rojaki na Švedskem, moji domaci in prijatelji na Facebooku imeli možnost sodelovati, moliti in prepevati. Kjer je maša, tam je paša, pravi stari pregovor. Družina Domicevih je ob pomoci babice Zdenke poskrbela za skupno vecerjo, kjer smo uživali ob skrbno pripravljeni hrani. Seveda upam, da bo tudi koronavirusa enkrat konec. Seveda bomo morali biti še zelo dolgo potrpežljivi in previdni. Konec avgusta sem že odšel na teren, cetrto nedeljo v smeri proti Stockholmu, peto nedeljo pa cisto na vzhod Švedske, proti Olofströmu in v Nybro. Mesec september je Slomškov mesec in takrat bom po Švedski k našim rojakom romal z relikvijami blaženega škofa Antona Martina Slomška. Naj bo novo veroucno, šolsko in akademsko leto blagoslovljeno in brez virusov. Naj nam vsem dobri Bog na priprošnjo nebeške Matere Marije nakloni obilje milosti in zdravja ter poguma, da se spet podamo iz svojih »zaklonišc« na pot v cerkev. Pogum, slovensko ljudstvo. Ponovno odprimo srca Kristusu. Ne bojmo se Kristusa! vaš švedski vagabund za Gospoda Zvonko Podvinski NEKAJ ZA OTROKE - NÅGOT FÖR VÅRA MINSTA NEKAJ ZA OTROKE - NÅGOT FÖR VÅRA MINSTA 24 25 RECEPTI - RECEPT Ker sta starejšim generacijam po vsej verjetnosti ta recepta znana, ju tokrat objavljamo v švedšcini. Dober tek! Sarma Färs blandning: 40 g smör, 2 msk hackad lök, 120 g ris, 400 g fläskfärs, 200 g nötfärs, 2 ägg, 3 pressade klyftor vitlök, salt och peppar Surkålsblad (finns ofta att köpa i ”exotiska affärer”), 1 kg strimlad surkål, salt Bas till sås: 30 g smör, 1 msk mjöl, 1 msk koncentrerad tomatpuré, 1 msk paprikapulver, 3 msk gräddfil Gör så här: smält smöret och fräs löken tills den får en gyllene färg. Tillsätt riset och fräs alltsammans en stund. Tillsätt 400 g vatten, salta och koka på svag värme så att vattnet reduceras, koka så länge så att riset är halvkokt. Kyl riset. Blanda det kalla riset med färsen. Blanda även ner ägg, vitlök, peppra och salta vid behov och blanda massan ordentligt. Gör mindre bollar av massan (storlek: pingisboll) Skär av den hårda delen på surkålsbladen, dela bladen itu om det är stora blad, lägg en färsboll på varje blad och rulla ihop det. Tryck in kanterna mot mitten av rullen. Koka upp den strimlade surkålen, salta. Täck botten av en stor och djup kastrull med den strimlade surkålen, placera ett lager färsrullar (så många som möjligt) ovanpå surkålen och ha på ytterligare ett lager strimlad surkål och sedan färsrullar igen, fortsätt med lagren tills rullarna tar slut. Häll i varmt, saltat vatten och koka på svag värme i ca 2 timmar. Bas till sås: smält smöret och rör ner mjölet. Tillsätt tomatpuré och paprikapulver. Häll i gräddfil. Häll i basen som blandats med smeten mot slutet av koktiden. Koka ytterligare 10 minuter. 26 Fylld paprika 8 paprikor (röda) färs blandning: 4 msk olja, 2 msk hackad lök, 2 pressade klyftor vitlök, 500 g blandfärs, 1 dl ris, 1 dl buljong (nöt) eller kokande vatten, salt, peppar, 2 ägg och persilja Vatten eller buljong till kokningen. Tomatsås: 1 kg mogna tomater (ska förkokas) eller 1 burk krossade tomater Bas: 1,5 dl gräddfil, 1,5 dl buljong eller vatten, 40 g mjöl, 1 tsk paprikapulver (mild) eller 50 g smör, 1 msk mjöl, lite fond (nöt) Gör så här: Färs blandning: värm oljan och fräs löken. Tillsätt vitlök och blandfärs. När köttsaften re ducerats – ha i riset och rör om i ca 1 minut. Häll i 1 dl buljong/vatten, salta och peppra och koka i 20 minuter. Ta av från värmen och blanda i ägg och persilja efter att blandningen kallnat något. Blanda ordentligt. Skär av locket på paprikorna, skär bort frön och det vita och fyll dem med färsblandningen. Skölj en stor, djup kastrull och lägg ner paprikorna med öppningen (och färsen) nedåt. Häll i vatten/buljong så att de fyllda paprikorna är täckta. Koka på svag värme i 40 minuter. Förbered under tiden tomatsåsen. Tomatsås: Sätt 1: häll ner de kokade och krossade tomaterna i en kastrull, salta och värm upp. Blanda ihop gräddfil, vatten/buljong och mjöl. Blanda med de krossade tomaterna och rör om ordentligt. Sätt 2: smält smöret och rör ner mjölet tills det får en gyllene färg. Tillsätt de kokade och krossade tomaterna och en lagom mängd vatten/buljong så att blandningen är lagom tjock. Salta av och ha ev. i lite socker för att såsen ska få en sötare smak. Häll ner tomatsåsen i samma kastrull som paprikorna och koka i ytterligare 30 minuter. Vir fotografij: splet 27 V SPOMIN - IN MEMORIAM V spomin in zahvalo pokojni Bogdani Arih So knjige, ki imajo veliko strani, a je njihova vsebina prazna. So pa tudi knjige z veliko strani, ki jih clovek vzame z veseljem in z velikim spoštovanjem v roke ter »požira« stran za stranjo in z njihovo vsebino bogati tudi svoje življenje. Takšna bogata knjiga je bilo dolgoletno življenje gospe Bogdane Arih. Kdor jo je imel sreco spoznati, je iz njenega pricevanja pil cisto vodo studencnico in se od nje odžejal. Bila je ena najstarejših rojakinj na Švedskem, gotovo pa najstarejša rojakinja v slovenski skupnosti v Köpingu. »Rojena je bila 1. junija 1922 v Rušah mami Elizabeti Jurej in ocetu Ivanu Wutte. Iz Ruš se je družina leta 1925 preselila v Poljcane. V Slovenski Bistrici je koncala izobrazbo za kuharico. Leta 1942 je pristala v Mali Loki, kjer se je ucila gospodinjstva v Kmetijsko-gospodinjski šoli. V casu II. svetovne vojne je v Stari Gori pri Gorici pomagala oskrbovati ranjene vojake. Kasneje je v letih 1945-46 pridobila izobrazbo za vzgojiteljico. Kmalu jo je življenjska pot popeljala leta 1948 v Ormož, kjer je delala v otroškem vrtcu. Na njen 28. rojstni dan 1. junija 1949 je rodila hcerko Antonijo. Dve leti po rojstvu hcerke je Bogdana nevarno zbolela za pljucnico, kar jo v tistem casu privezalo na bolnišnicno oskrbo za kar štiri leta. Po vseh teh preizkušnjah se je leta 1955 spet preselila v Poljcane, kjer je delala v Oskrbi in tam je srecala Karla Arih. Družina se je leta 1961 preselila v Loce pri Poljcanah, kjer se je leta 1962 rodil sin Stanislav. Zaradi službe v Kostroju se je družina preselila v v Slovenske Konjice. Od tam se je družina Arih leta 1965 odlocila, da se poda na Švedsko. V mesecu avgustu sta se na dolgo pot najprej podala Karel Arih in njegov prijatelj Jožef Meglic. Ostali del družine se je pridružil ocetu Karlu in Jožefu 23. decembra. Dve družini sta skupaj stanovali v trisobnem stanovanju v Köpingu. Po vseh selitvah so koncno našli mir in se ustalili na Ullvi Gård v Köpingu. Bogdana je bila med drugim tudi uciteljica maternega jezika za slovenske otroke v Köpingu. V casu bivanja na Švedskem in ob ugodnejšem financnem stanju sta si s Karlom zgradila hišo v Spodnjih Poljcanah, kjer naj bi poskrbela za Bogdanino mamo, ki pa je prej umrla, preden je bila hiša dokoncana. Nekaj casa sta z možem Karlom živela v Kolvsvi, potem v Valskogu, od koder sta se v letih 1992-93 preselila v svoj dom v Poljcane. Tako sta živela kot stalna popotnika med Slovenijo in Švedsko, vse dokler ni Bogdana leta 2006 doživela možgansko kap, ki jo je priklenila na invalidski vožicek. Dve leti kasneje je umrl mož Karel. Leta 2009 je skupaj z moževo žaro in ob pomoci sina Stanislava prispela nazaj v Köping, kjer je živela v svojem stanovanju blizu slovenskega društva Simon Gregorcic. Ko so ji moci toliko opešale, se je preselila v dom za ostarele, kjer je v maju 2020 padla z invalidskega vozicka. Vse to je zahtevalo težko operacijo v bolnici v Västeråsu, od katere si ni vec opomogla. Svojo bogato življenjsko pot je zakljucila s praznovanjem 98. rojstnega dne skupaj s sinom Stanislavom. Zaradi koronavirusa je bil obisk omejen. Njena plemenita narava, njena globoka vera, vse to ji je pomagalo pridobiti si prijatelje v Sloveniji in na Švedskem. Njena globoka, mocna in preizkušena vera je nikdar ni pustila na cedilu kljub vsem težavam, ki so jih je doletele v življenju.« Sin Stanislav mami v spomin 28 Ker sem kot narodni dušni pastir bil deležen gostoljubja, pozornosti in tiste pristne kršcanske ljubezni, saj sta Bogdana in Karel imela odprta vrata svojega doma za vse naše narodne dušne pastirje in torej tudi zame, želim izreci v imenu Slovenske katoliške misije srcno zahvalo za vso dobroto in pozorno ljubezen. Kolikor sem mogel, sem posebej v casu Bogdanine bolezni in priklenjenosti na dom in nazadnje v dom za ostarele z veseljem in ob pomoci zeta Rada Bajca iz Kolvsve ter Francka Breznika iz Köpinga iz meseca v mesec Bogdano obiskoval in ji prinašal Jezusa v svetem obhajilu. Kako je bila vesela, presrecna in hvaležna. Kako je vedno znova cakala, da se duhovnik pojavi v njeni sobi. Skrbela je za sv. spoved in je bila vsako leto deležna tudi bolniškega maziljenja. Dokler je bila na nogah in gibljiva, ni bilo sv. maše, da ne bi prišla v cerkev in pri njej vneto sodelovala. Ni ji bilo dolgcas, saj si je znala še kako pomagati s tem, da je brala slovenske casopise, nedeljsko Božjo Besedo, ko smo tam imeli sv. mašo, predvsem pa je bila molivka, molivka rožnega venca in drugih molitev iz molitvenika, ki jo je spremljal vse življenje. Svoje vdane prošnje in molitve je usmerjala k ljubicenski Mariji in ji priporocala ter zaupala sebe in svoje drage. Draga gospa Bogdana, z vami je odšlo v grob veliko življenjsko izkustvo, zaznamovano tudi z velikim križem, ki pa ste ga velikodušno žrtvovali za svoje, za slovensko skupnost in za Kristusovo Cerkev. Hvala vam za veliko pricevanje in za tiste skrite pogovore, v katerih ste mi zaupali svojo življenjsko pot, ki ni bila postlana z rožicami, a ste jo z rožnim vencem okrasili, polepšali in obogatili zase in za svoje. Potem, ko smo praznovali Marijino vnebovzetje in tudi sv. Roka, vam v imenu rojakov v Köpingu, v imenu naše misije na Švedskem in tudi v svojem imenu želim: pocivajte v miru in duša, okrašena z dobrimi deli, naj se veseli v sreci in polnosti vecnega življenja v nebesih. Toliko ste žrtvovali v svojem tako dolgem in bogatem življenju. Naj vam bo dobri nebeški Oce bogat placnik. Vi pa še naprej molite za nas. Kot vas je v življenju skrbela vecnost vaših dragih domacih, naj vas tam gori skrbi vecnost vseh nas, ki smo vas imeli priložnost srecevati. Pocivajte v miru! hvaležni Zvonko Podvinski Pridne roke gospe Bogdane, ki so v življenju naredile toliko dobrega. 29 PISMA BRALCEV Prislappen för att få ett slovenskt pass under Corona/Covid-19 Det har inte undgått någon att allt är annorlunda just nu. Corona har drabbat planeten och alla försöker göra vad som står i deras makt att bromsa och stoppa spridningen. Men hur påverkas den byråkratiska vägen att skaffa ett nytt pass när det gamla förfaller? Jag ska dela med mig av mitt äventyr för att belysa problem som uppstår och kanske hjälpa andra som inom kort behöver förnya sitt pass. Sedan några år tillbaka finns den slovenska ambassaden i Köpenhamn, en huvudstad med bra placering till södra Europa. Mellan Sverige och Danmark finns det en broförbindelse och det går ofta tåg, i normala fall brukar landet vara lätt att besöka. Sommaren 2020 är läget helt annorlunda och att ta sig till ambassaden blir ett äventyr, ett dyrt äventyr. Jag är född och uppvuxen i den vackra staden Göteborg, en stad som ligger några timmars bilresa till Köpenhamn. När man ska undvika publika transporter blir valet att köra bil även om jag alltid fördrar att åka tåg. Har fått en tid som jag ska förhålla mig till, mitt möte på ambassaden är den 21/7 klockan 11:00. För att vara säker på att jag ska hinna bestämmer jag mig för att övernatta natten innan i Malmö, med facit i hand var det ett otroligt bra val. I min handväska har jag med mig fyra foton på mig själv med ljusblå bakgrund med måtten 3,5*4,5 cm. Mitt ansikte täcker inte mer än 70% av bilden, vilket är ett krav. Göteborg är en stor stad och jag fick besöka mer än en fotobutik för att få fram ett foto med dessa krav, kostnad: 299 kronor. Förutom detta har jag ett kvitto på en inbetalning för passkostnaden som med överföringskostnader landar på 1250 kronor. Ett munskydd är också ett krav för att komma in på ambassaden, skyddet köpte på Disney Resort i Tokyo 2015 som ett minne. Japaner bär gärna munskydd och aldrig i min vildaste fantasi trodde jag att jag skulle använda denna souvenir. Förutom mitt gamla pass, en inbjudan som intyg från ambassaden om mitt ärende i Danmark, en bläckpenna, en vattenflaska, handsprit och solglasögon har jag även med mig min mobil. Jag bor på ett hotell i Hyllie, en plats som också är en tågstation för Öresundståget som går från Malmö till Köpenhamn. Läget hade i normala fall varit perfekt men det visar sig vara motsatsen. Tågtrafiken funkar som vanligt med ett tillägg, det måste finnas en platsbokning som en Corona-åtgärd enligt danskarna. Under kvällen försöker både jag och maken att boka en tågbiljett utan framgång oavsett tid på avresan. Beslutar mig för att åka till Centralstationen och besöka kundtjänsten på stationen för att få hjälp. Strax innan klockan 7 lämnar jag och maken hotellet och kör mot Malmös centralstation i hopp om att jag kan få ta mig över till andra sidan sundet. Personalen på centralen förklarar att platsbokning måste göras och jag förklarar att jag försökt både via app och dator under hela kvällen igår utan framgång. Platsbokningen ska göras från Kastrups flygplats, det är den första stationen på danskarnas sida, vilket jag inte hade uppfattat. Snart var bokningen klar. 07:33 tar jag tåget över, vi rullar förbi Hyllie och åker upp på bron över till andra sidan sundet. Väl framme på Kastrup får alla stiga av tåget och köa igenom gränskontrollen. Passerar utan problem efter att jag förklarat mitt ärende på svenska, har alltid haft svårt att förstå det danska språket. Tåget rullar fram och vi passagerare får kliva ombord för vidare färd mot Köpenhamn. Någon minut innan klockan slår 9 ankommer jag till Köpenhamns tågstation och ska påbörja mitt första uppdrag. Eftersom jag inte vill göra om denna resa när mitt pass är klart behöver jag hitta ett postkontor som säljer frimärken som ska användas för att ambassaden ska posta mitt nya pass hem till mig. Förbered med mobilen som karta styr jag till fots mot ett kontor som ligger några kvarter från ambassaden. Väl framme hittar jag inget postkontor, frågar en förbipasserande och får en ny vägbeskrivning. Nu har jag ett kuvert med mitt namn på och några danska frimärken samt en klisterlapp med ett spårnummer på. Dags för att fylla magen efter denna stressiga morgon med lite smörrebröd. 30 31 Klockan är runt 10 och jag försöker lista ut hur långt jag har att gå från mitt fikaställe till den slovenska ambassaden. Tydligen gick det lite fortare än jag beräknade, redan 10:34 ringer jag på och blir insläppt. Som vanligt är det papper som ska fyllas i och pekfingrarna ska scannas av. Gamla passet hålas rakt igenom och personalen hoppas att jag har en annan legitimation med mig. 30 minuter senare är jag klar och funderar på hur osmidigt systemet är. Min promenad tillbaka via Ströget fylls av frustration för den byråkratin jag just har upplevt. Äventyret har kostat en bilresa tur&retur från Göteborg till Malmö, en hotellnatt, tågresa från Malmö till Köpenhamn och tillbaka, en hela arbetsdag och en massa stress. Varför kan inte administrationen bli lite smidigare? Varför kan jag inte betala för frakten av passet i samband med att jag betalar passkostnaden? Varför ska passfotot vara så specifikt att bara vissa fotografer erbjuder tjänsten? Ska det verkligen kosta flera tusen för en medborgare att får ett pass? Om du eller någon anhörig behöver ett nytt pass inom kort är mitt råd att vara noga förberedd på att det kommer att kosta er både tid och pengar. Nu är frågan när jag får använda mitt nya pass... men det kommer alltid solsken efter regn. Ta hand om varandra, tillsammans klarar vi oss igenom Corona/Covid-19. Ana Möller Kokol Här kommer texten jag fick när jag kontaktade ambassaden: S seboj morate prinesti stari potni list in biometricno fotografijo. Fotografa opozorite na naslednje zahteve: - velikost fotografije: 3,5 x 4,5 cm - obraz naj ne bi zajemal vec kot 70% fotografije - ozadje naj bo svetlomodro, nikakor ne belo Ce želite, da veleposlaništvo pošlje novi potni list po pošti na vaš naslov, morate na veleposlaništvo dostaviti predplacano kuverto (kuverto z (DANSKIMI) znamkami, ki omogoca pošiljanje pošte po »track and trace«), ali narociti prevzem potnih listov s strani ponudnikov Express poštnih storitev, naslovljeno od veleposlaništva na vaš naslov. Veleposlaništvo ne prevzema odgovornosti za izgubljen potni list. Ce želite potni list prejeti po pošti, prosimo, da ob vlogi predložite tudi podpisano izjavo za pošiljanje PL po pošti. Pred prihodom na veleposlaništvo, morate z bancnim nakazilom na racun veleposlaništva nakazati tudi takso v višini 857 DKK. Ob podaji vloge ali predhodno po emailu nam pošljete dokazilo o placilu. Opozarjamo na možnost dodatnih stroškov bancnega nakazila, ki jih nosite vi. Embassy of the Republic of Slovenia in Copenhagen **številko bancnega racuna smo v uredništvu odstranili, jo pa lahko dobite ob stiku z veleposlanštvom RS v Kopenhagnu. Zaradi koronavirusa vse stranke prosimo, da v casu obiska na veleposlaništvu nosijo zašcitno masko. Ko izberete termin za podajo vloge, vam lahko pripravimo pisno potrdilo za danske mejne organe, da imate opravek na veleposlaništvu. EN ANNORLUNDA MEN ACK SÅ FIN SOMMAR! Denna sommar var en annorlunda sommar och varför skriver jag så? Jo, för vanligtvis brukar jag och min familj, precis som många av er andra, tillbringa somrarna hemma i Slovenien men pga omständigheterna som inte lär ha gått någon förbi, så blev det inte så i år. Det var första sommaren på väldigt länge som vi fick uppleva här! Långa, lediga sommarveckor planerades i Sverige istället och vi fick uppleva en svensk sommar! Vi varvade svamp- och blåbärsplockning med att bada (när vädret tillät) i sjöarna som finns i närheten av där vi bor. Eftersom barnen är i ”rätt ålder” åkte vi även till Mora och deras Tomteland för att se om ”Han” finns på riktigt och till barnens stora glädje – Tomten finns! Det kommer verkligen att vara ett minne för livet. Dalarna i sig är fantastiskt fint och Mora är en mysig ort med många sevärdheter. Tomtelandet tog en heldag att besöka och det var det värt! Jag kan verkligen rekommendera detta besöksmål, både för stora som små! Vi passade även på att stanna till i ”hockey-Mekka” Leksand och se Vasaloppets målgång. Vi hängde med Bamse, Lille skutt och Skalman samt alla andra djuren på Kolmården, har ätit glass i stora lass och badat vid havet (Bottenviken) i Gävle! Vi har även haft besök från vänner i Göteborg Ingen dag har varit den andra lik och det har varit roligt att för omväxlings skull semestra på hemmaplan. Även om vi saknar och längtar efter fina Slovenien, så blev det en bra sommar trots allt! Vid pennan, Suzana Macuh HEMESTER 2020 Som så många andra i år så hade även jag hemester och det för andra gången i mitt snart 52åriga liv, där första gången var 1991, pga Balkankriget. Det var en märklig känsla då jag i vanliga fall aldrig behövt planera min sommarsemester då jag alltid vetat vad jag ska göra – ta bilen och åka söderöver till Slovenien. Men man får ju vidga sina vyer och så blev det lite i år. Tanken var att åka till Österlen men eftersom varannan person jag pratade med och merparten på FB skulle dit så bestämde vi oss för att åka norrut istället. Vi började med ett besök på Läckö slott vid Vänern som erbjöd en fantastisk dag med ett vykortsväder och avslutade dagen med en bit mat ett stenkast bort, Spikens Fiskehamn, en av Europas största insjöhamnar, där vi självklart åt gös. Små lokala hantverksbutiker, restauranger och caféer finns vid denna gamla fiskehamn, ett härligt avbrott. Nästa dag åkte vi vidare till Sjötorp, som är Göta Kanals västra ändpunkt där den går ut i Vänern. Även idag var vädret underbart, vi tänkte först hyra cyklar men bestämde oss istället för att promenera längs med kanalen. Det var riktigt underbart och vi stannade till vid slussarna för att se slussande båtar och kanoter. Vissa klarade det galant och vissa behöver mer träning. Hela sträckan på 190 km finns där många slussar att träna på, hela 58 stycken. Nästa väldigt korta stop blev i Filipstad och en liten pratstund med poeten Nils Ferlin. Därefter åkte vi vidare mot Mora som jag sett så många gånger på TV, jag ville ju se målgången i Vasaloppet! Vi besökte naturligtvis Zornmuseet som var riktigt fint, så hoppa inte över det om ni någon gång åker till Mora. På gågatan hittade vi naturligtvis en butik som enbart sålde Moraknivar och jisses så många olika knivar det fanns, ja det var verkligen en hel uppsjö för alla tillfällen man kan tänkas; camping-, svamp-, tälj-, fiske-, köks-, barnknivar m fl. Företaget grundades år 1891 Morakniv. Nu var tanken att vi skulle fortsatt norrut men väderprognosen var inte så tillfredsställande så vi vände hemåt. Stannade till i Torsby och tog en fika på wienerkonditoriet och bestämde oss där för att åka vidare till Karlstad och vara bland de första på plats morgonen därpå för att komma in på Lars Lerins museum i Sandgrund, en bra regnutflykt .. Och vad ska man mer säga om hans konstverk än helt enkelt – helt fantastiska, går ju inte att beskriva med ord hur skicklig Lars är. Jag önskar att jag hade en promille av hans målartalang. Innan vi åter kom hem till Götet så stannade vi till i Åmål som efter en promenad på gågatorna kändes som en trevlig liten ort. En solig dag några dagar senare tog vi våra cyklar och hängde de på bilen för en tur till Visingsö. Kan säga att vi inte var de enda som hade den tanken denna dag. När vi kom till Gränna såg vi att trycket på färjorna var stor men vi ställde oss som man gör i kö o väntar på sin tur. Visingsö är 14 km lång och vi cyklade över hela ön, det var riktigt härligt. Det var få bilar på ön, gulliga hus, remmalagsturer, slottsruin, gamla kyrkor, gulliga alpackor, alla ekar och den stora silvergranen på 39 m och 4 m i omkrets. Det var som sagt mycket folk på ön men det märkte vi inte av innan vi åter kom till färjeläget för att ta oss över till Gränna, då fick vi vänta in 3 färjor innan vi kom med, pust. Det var som sagt en annorlunda men inte alls sämre sommarsemester än andra år, nu fick jag i alla fall komma till Mora vilket kanske hade dröjt ytterligare några år annars. Marianne Ratajc Slovenski Dom NAŠI ROJAKI V DOMOVINI Ludvik Popek je eden naših slovenskih rojakov, ki so dolga leta preživeli na Švedskem, vendar se je - tako kot še nekaj drugih - pred leti za stalno preselil v Slovenijo. Prepricana sem, da se ga veliko od vas še spomni, med drugim je bil tudi aktiven clan v slovenskem društvu Stockholm, pevec, šofer in še kaj. Ludvik je z mojo družino še posebj povezan, saj je bil najboljši prijatelj mojega oceta Janeza, zato se nekako pocutim povezanega tako z Ludvikom kot z vso njegovo družino. Vedno, kadar sem pozimi in poleti v Sloveniji, se potrudim, da ga grem obiskat v Špesov dom v Vojniku, kjer je še cil in zdrav in po svoji navadi še vedno navihan in nasmejan. 19. avgusta Ludvik namrec praznuje svoj rojstni dan. Tokrat sem za družbo imela še ene naše družinske prijatelje - Toneta Prevodnika z ženo Tinco. Ker so takrat, ko smo bili zunaj na kavici, mimo prišle tudi animatorke v domu, smo mu celo prav na glas lahko zapeli za rojstni dan. Ludvik je letos praznoval 88. let, ampak iskreno - ni mu jih videti. Vsak dan nekajkrat na dan telovadi na sobnem kolesu, živi v lastni garsonjeri v domu za starejše obcane, se še vedno veliko presmeji in tudi hodi še naokrog. V zadnjem letu sem najina srecanja nadgradila s tistim, kar mi je najbliže -s sodobno tehnologijo, ki lahko združuje. Tako Ludviku nataknem na glavo dobre slušalke in zacneva klicati tiste njegove znance in prijatelje na Švedskem, ki imajo že pametne telefone in uporabljajo razlicne aplikacije. Ne znam vam opisati, koliko je srece in veselja v teh pogovorih. Dragi moj/naš Ludvik, še enkrat vse najboljše za tvojih 88. let! Pazi nase, se vidimo pozimi! Tvoja/vaša Danni Dijaki nižje gimnazije v Gornji Radgoni po petdesetih letih obiskali nekdanje ucilnice na gradu *Op. uredništva: prispevek g. Ludvika Krambergerja nam je posredovala Augustina Budja Bencek, ki je veliko sodelovala z g. Ludvikom v casu urednikovanja pri Slovenskem glasilu. Obenem pa grad stoji v njenih domacih koncih, ki so morda manj znani bralcem. Danes je skoraj pozabljeno, da je na gradu v Gornji Radgoni nekoc delovala nižja gimnazija. V soboto 17. septembra se je na gradu zbrala generacija dijakov, ki je šolanje na gradu zakljucila pred petdesetimi leti. Na srecanju, ki so ga pripravili Silva Rous, Franc Banfi in Stane Mauko, se je od tedanjih 29 dijakov, kolikor jih je zakljucilo šolanje, zbralo 20. V imenu nekdanjih dijakov je zbranim in edinemu ucitelju Francu Strgarju izrekel dobrodošlico Stane Mauko. Pred gradom jih je sprejel zgodovinar, sicer predsednik Zgodovinskega društva, dr. Ivan Rihtaric, ki jim je predstavil zgodovino gradu in jih popeljal po sobanah, kjer so nekoc bile njihove ucilnice. Pred obiskom nekdanjih šolskih prostorov na gradu so si ogledali šampanjsko in skalno klet pod gradom ter kapniško jamo Cvetlicarne Mirjane Kaucic. Nekdanji dijaki so se »grašcaku« Milanu Hercogu zahvalili, da jim je dovolil ogled nekdanjih prostorov, kjer so v šolskih klopeh trgali hlace in nabirali ucenost. Kot so nam povedali, je bilo srecanje, ki se je nadaljevalo v Gostilni Mencinger v Crešnjevcih pri Gornji Radgoni, nadvse prisrcno, saj se številni že dolga leta niso srecali, zato so si imeli veliko za povedati. Besedilo: LUDVIK KRAMBERGER Na sliki: Radgonski grad OBVESTILA IZ SLOVENIJE Informacija o poteku zacasnega naslova v tujini Vse posameznike, ki so se v tujino zacasno odselili pred 13.8.2017 in so pred tem datumom tudi prijavili zacasen odhod z obmocja Republike Slovenije oziroma prijavili zacasen naslov v tujino, ki ga kasneje niso spreminjali, obvešcamo, da je zacasna prijava na tem naslovu po uradni dolžnosti prenehala z dnem 13.8.2020. Po spremembi Zakona o prijavi prebivališca v letu 2016 namrec velja, da zacasen naslov v tujini velja najvec 4 leta. Ce posameznik na tem naslovu še vedno zacasno prebiva, mora prijavo podaljšati, ce narava njegovega prebivanja v tujini preide iz zacasne v stalno, pa je dolžan prijaviti stalni naslov. Hkrati velja, da je posameznik, ki v tujini prebiva stalno ali zacasno, dolžan sporociti tudi vsako spremembo naslova. Prijavna obveznost se lahko izvede na kateri koli upravni enoti v Republiki Sloveniji ali na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini. Posameznik lahko ureja prijavo osebno ali poda za to pisno pooblastilo drugi osebi (npr. sorodniku, ki prebiva v Sloveniji). Posamezniki, ki imajo veljavno digitalno kvalificirano potrdilo, lahko prijavo urejajo tudi elektronsko, preko portala e-uprava na povezavi: https://e-uprava.gov.si/podrocja/osebni- dokumenti-potrdila-selitev/selitev-prijava-odjava-prebivalisca.html Na navedeni spletni strani so dosegljive tudi podrobnejše informacije v zvezi s prijavo prebivališca. FOTONATECAJ NAŠA LUC Moj košcek Slovenije Dragi rojaki v Sloveniji, zamejstvu in po svetu, gotovo veckrat pomislite na Slovenijo. Morda je to vaša domovina, morda domovina vaših staršev ali celo starih staršev. Morda v Sloveniji živite ali pa se tja vracate vsako poletje, na dopust, pocitnice ali za praznike. Morda pa potujete le obcasno ali zgolj po spominu. Morda s Slovenijo kot državo (še) niste stkali posebnega odnosa, živite pa slovenske navade in gojite slovensko kulturo. V Rafaelovi družbi si želimo spoznati vaš svet slovenstva, vaš košcek Slovenije. Radi bi ga videli skozi vaše oci, zato vas vabimo, da s fotoaparatom ali mobilnim telefonom ujamete kak tak trenutek in ga delite z nami. Fotonatecaj je namenjen vsem fotografom – tako profesionalnim kot ljubiteljskim, predvsem pa tudi vsem vam, ki radi ujamete utrinke s svojim telefonom – brez starostnih in drugih omejitev. Vaših fotografij (do 5 na eno osebo) s kratkim opisom, zakaj predstavlja vaš košcek Slovenije, bomo veseli na e-naslovu foto.rafaelova.druzba@gmail.com ali na naslovu našega uredništva (Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, s pripisom ‚za fotonatecaj‘). Pošljite nam jih do 30. 9. 2020. Najboljših deset fotografij, ki jih bo ocenila strokovna žirija, bo nagrajenih, nacrtujemo pa tudi razstavo fotografij. Vabljeni k sodelovanju, veselimo se spoznati vaše košcke Slovenije! Podrobnejše informacije o natecaju najdete na naši spletni strani rafaelova-druzba.si. FOTONATECAJ KDO: vsi, ki radi ujamete kak trenutek s fotoaparatom ali mobilnim telefonom, brez omejitve starosti KAJ: tisto, kar tebe spominja na slovenstvo in Slovenijo KDAJ: med 1. 6. in 30. 9. 2020 OD KJE: vabljeni vsi iz zamejstva, sveta in Slovenije ZAKAJ: zanima nas tvoj košcek Slovenije in tvoje videnje slovenstva, najboljše fotografije, ocenjene s strani strokovne žirije, pa bodo tudi nagrajene KAKO: pošlji do 5 fotografij s kratkim opisom na: foto.rafaelova.druzba@gmail.com ali na: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana Vec info o natecaju: rafaelova-druzba.si Slovensko GLASILO - Slovenska BLADET Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145, 731 23 Köping www.slovenskazvezanasvedskem.com Predsednik / Ordförande: Alojz Macuh; slovenska.riksforbundet@gmail.com Telefonska številka: +46 (0) 736003092 NASLOVI - ADRESSER KLUB KULTURE SLOVENIJA Preds: Karli Zunko c/o Karli Zunko, Norra Torggatan 17, 640 30 Hälleforsnäs slovensko.drustvo@gmail.com IVAN CANKAR Preds. Ivan Zbasnik, 035- 21 12 94 Meteorvägen 17, 302 35 Halmstad il.zbasnik@bahnhof.se SD SIMON GREGORCIC Preds. Alojz Macuh, Scheelegatan 7, 731 32 Köping aa.macuh@gmail.com http://antonbreznik.wixsite.com/simon KD SLOVENIJA Preds. Miran Rampre, 073-384 08 23 SLOVENSKI DOM Preds. Jože Zupancic, 031-98 19 37 Parkgatan 14, 411 38 Göteborg marianne.ratajc@byggnads.se SLOVENSKO VELEPOSLANIŠTVO Amaliegade 6, 2. Floor 1256 Köpenhamn, Danmark Tel: 0045 33 73 01 20, 0045 33 73 01 22 sloembassy.copenhagen@gov.si SKD FRANCE PREŠEREN Preds. Lado Lomšek, 031-46 26 87 c/o Lomšek Stora björn 33, 415 16 Göteborg ladolomsek2@gmail.com SD PLANIKA Preds. Rudolf Belec, 040-21 80 48 Mobilni telefon: 0709-535401 V:a Hindbyvägen 18, 214 58 Malmö kontakt@planika.se www.planika.se SD STOCKHOLM Preds. Rok Ogrin c/o Rok Ogrin, Esplanaden 12 C, 761 45 Norrtälje slovdrustvo.stockholm@gmail.com http://slovenskodrustvostockholm. weebly.com/ PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM Preds. Danni Stražar c/o Bencek-Budja Nattljusgården28 B, 261 72 Häljarp orfeum.slosve@gmail.com SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA Parkgatan 14, 411 38 Göteborg Zvone Podvinski, 0708278757 zvone.podvinski@rkc.si Tisk/tryck: Grafika Gracer d.o.o., Celje, Slovenija/Slovenien