GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXV ŠT. 2-3 - 28. FEBRUAR 1985 Iskrene čestitke sodelavkam ob dnevu žena Ob 8. marcu Osmi marec, mednarodni dan žena je najpomembnejši datum uresničevanja popolne enakopravnosti žena v njihovem političnem, družbenem in ekonomskem življenju. Ko proslavljamo osmi marec, uporabimo ta trenutek kot primeren, da govorimo o ženski, njenem delu, aktivnostih, doseženih rezultatih in o njeni vlogi v naši družbi nasploh. Naše ženske so se dolgo borile za položaj in priznanje, ki ju je v naši družbi deležna sodobna ženska. Ta njena borba se je pričela že v vojni, med našo revolucijo, v kateri so bile ženske aktivno udeležene. Bila je borka in iz vojne je prišla kot heroina. Kasneje, v povojnem obdobju je stala ženska v prvih vrstah našega boja za razvoj socialistične samoupravne družbe. Mnogo je pripomogla k našemu skupnemu napredku. Danes je ženska enakopravna udeleženka vseh samoupravnih dogajanj. Pomembni so njeni prispevki, ki jih daje kot delavka - samoupravljalka družbenoekonomskemu razvoju domovine. Ženska je udeleženka v našem delegatskem sistemu, in to na vseh ravneh. Zastopana je na vseh položajih in dolžnostih v našem gospodarstvu, družbenih dejavnostih in v družbenopolitičnih organizacijah. Ženske mnogo prispevajo na vseh področjih družbenega dela in delovanja. S svojim vključevanjem v vse oblike družbenega dogovarjanja in odločanja so pripomogle k hitrejšemu in popolnejšemu reševanju številnih življenjskih problemov. Vsi pa vemo, kako veliko in pomembno delo opravljajo žene na domu, v svojih družinah, za kar imajo sicer malo družbenega priznanja, a veliko hvaležnost in ljubezen svojih otrok, in moža, kar jih osrečuje. Zanimivosti od tu in tam SALZBURG 1985 Nekaj zanimivosti z letošnjega sejma (13.-17. 1. 1985) Na pravkar končanem letošnjem sejmu »Kuhinjske potrebščine in suvenirji 1985« v Salzburgu, Avstrija, kjer je svoje izdelke razstavljalo 1113 proizvajalcev iz 25 evropskih in prekomorskih držav, je bila poleg izdelkov iz keramike, kristalnega stekla, srebra, plastike, papirja, drobnega kuhinjskega pohištva, različnih spominkov in darilnih predmetov, tudi bogato zastopana kuhinjska posoda iz emajlirane in nerjavne pločevine. Na naših slikah prikazujemo nekaj najbolj zanimivih izdelkov, ki sojih na omenjenem sejmu prikazali naši konkurenti, proizvajalci emajlirane, keramične in nerjavne posode. Novost, prvič prikazana na sejmu v Salzburgu. Visoki, ozki lonci s pokrovi, dekorirani z ustreznim dekorjem, za dušenje špargljev, s pripadajočo ponvico za maslo in kuhalnikom. Garnituro za kuhanje špargljev izdeluje firma Schor-ner, Dunaj. Francoska firma Cuisinox je prikazala svojo vrhunsko posodo iz nerjavne pločevine. Posoda je opremljena z estetskimi ročaji iz bukovega lesa. Iz »dežele vzhajajočega sonca« prihaja 7-delni čajni servis. Moder dekor na beli podlagi, locnji na čajnikih so iz bambusa. Najnovejša garnitura emajlirane težke posode, izdelek avstrijske emajlirnice iz Modlinga pri Dunaju. »Belina ponovno prihaja v kuhinje« Pod gornjim geslom iz firme Gebr. Riess iz Yb-bsitza, Avstrija razstavlja svojo novo garnituro emajlirane posode. Obojestransko belo emajlirano garnituro sestavljajo lonci, kozice, lončki z izlivkom, pekači, pomivalna skleda, cedila, kozice z držajem in z izlivom ter zajemalka in penovke. Renomirana japonska firma Hoya je predstavila mnogovrstno serijo predmetov iz kristalnega stekla pod imenom »Octagon«. Za vse izdelke iz te serije (kozarci različnih velikosti, sklede, skledice, posoda za led in cela vrsta večjih in» manjših krožnikov) je značilna osmerokotna oblika. Zadnje čase prihaja namreč v modo, da so mizni pogrinjki sestavljeni izključno s stekleno posodo to se pravi pije in je se iz steklene posode in še to najraje iz osmerokotno oblikovane. Garniture izdelujejo v dveh izvedbah, prva z nazivom - »Belo v belem« ima navadne, klasične ročaje, medtem ko pri drugi »Belo de Luxe« posebno novost predstavljajo ročaji, držaji in gumbi iz nerjavne pločevine. Bodičasta fotografija Koliko surovin oziroma dragega materiala oplemenitenega z delom gre v naši delovni organizaciji vsak dan v nič? Že nič kolikokrat povedana resnica: zaradi malomarnega in neodgovornega odnosa so bili stroški za toliko in toliko večji, oziroma vse bi bilo lahko toliko ceneje! Do sem da, naprej psi lajajo, karavana gre dalje. Kako dolgo bo še tako? Emajlirani pirhi in glasbene doze Že v prejšnji številki »Emajlirca« smo na kratko opisali dejavnost ateljeja ARTA iz Dunaja, ki se ukvarja z emajliranjem različnih butik izdelkov. Na podlagi lastne zamisli in dizajna so tokrat ponudili tržišču še dva nova izdelka - emajlirane pirhe in emajlirane doze z glasbenim mehanizmom. Emajlirane pirhe izdelujejo v raznobarvnih dekorjih in v štirih velikostih. Pirhi, od katerih najmanjši meri 40 mm po dolžini, so sestavljeni iz dveh polovic. Uporabljajo se za okras in za shranjevanje drobnih predmetov večje vrednosti. Emajlirane doze izdelujejo v treh velikostih, deko-rirane so z različnimi dekorji. Pokrovi doz, v katerih se nahaja glasbeni mehanizem, so dekorirani z liki znanih komponistov, čigar melodijo igra mehanizem v dozi. J. V. dela na umsko in ročno. To pa bo izginila tedaj, kakor razlaga Boris Ziherl, ko bo razvoj produktivnosti dela dosegel tisto stopnjo, na kateri bo sleherni človek združeval v svoji osebi ustvarjalca materialnih in duhovnih dobrin, v raznih smereh in v vsakem pogledu prosto razvijal svojo nadarjenost ter uveljavljal svoje prirojene in pridobljene sposobnosti. Iz navedenih razlogov v našem sedanjem razvoju še vedno ostajajo premoženjske razlike med ljudmi, v miselnosti ljudi pa ostajajo tudi lastnosti, zgrajene na razrednih razlikah in izkoriščanju človeka o človeku, kot so pohlep po bogastvu, zavist, stremuštvo, karierizem in podobno. Osvoboditev neposrednega proizvajalca izpod suženjske podrejenosti delitvi dela je glavni namen boja za socialistično demokracijo in njen vsestranski razvoj na vseh področjih družbenega življenja. Pogoje za tak razvoj smo vgradili tudi v našo ustavo s tem, da smo v njej opredelili, »da se še naprej razvijajo dosežene revolucionarne pridobitve ter da se zagotovi nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih in demokratičnih odnosov na poti k osvoboditvi dela in zgraditvi komunistične družbe«. To pa je hkrati najbolj konkretna vsebina in najgloblji smisel socialističnega humanizma. Na tej poti k osvobajanju človeka in njegovega dela, za katero smo pri nas ustvarili vse možnosti, čeprav bo to dolgotrajni zgodovinski proces, je današnje razmišljanje namenjeno človeku, kot naši največji vrednoti in nosilcu socialistične demokracije. Mislimo predvsem na skrb za človeka, katero smo bolj ali manj popustili določenemu mehanizmu, ki ga v glavnem izvajajo socialno skrbstvo in socialno varstvo ter sindikalne organizacije v obliki različnih denarnih pomoči in drugih ugodnosti, ki jih posamezniki nemalokrat tudi krepko izkoriščajo, s čimer pa običajno ne rešujemo stisk in problemov posameznikov in družin, ki pa jih lahko doživljajo tudi tisti, ki niso upravičeni do raznih denarnih pomoči ali drugih solidarnostnih ugodnosti. Tovariš Tito je neštetokrat govoril, da moramo skrb za človeka, posameznika, nenehno povečevati, da nam bo človek postal v vseh pogledih prvi in najpomembnejši. To je tudi vse življenje dokazoval, če se spomnimo samo velikih bitk v narodnoosvobodilni vojni, ki jih je vodil, bitk za ranjence. Zadnja leta pa je predvsem opozarjal na boj proti malomeščanski psihologiji potrošniške družbe, ki ljudi odtujuje, dehumanizira in razvrednoti človeka. Ob že omenjeni miselnosti in lastnostih, ki smo jih prenesli v sedanji razvoj, smo bili ob odprtih mejah deležni tudi malomeščanskih in drugih vplivov iz zunanjega sveta, ob vsem tem pa smo mnogo premalo naredili za oblikovanje resničnih človeških odnosov, za krepitev socialistične morale v vseh sferah družbenega življenja, predvsem pa v vzgoji in izobraževanju, kulturi in znanosti. Vse to nas je privedlo do tega, da smo za težave in probleme človeka postali gluhi, tako v delovnih okoljih kot v okoljih, kjer živi. Seveda bi se morali ob vsem tem zamisliti. Dolga leta po sovoboditvi smo se srečavali s toplimi človeškimi odnosi, tovarištvom, iskreno solidarnostjo in posluhom za človeka, ker so v ljudeh še živele človeške dragocenosti, oblikovane v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji. Z rastjo družbenega in osebnega standarda in menjavo generacij so te vrednote odmirale, na njihovih mestih pa so se vedno bolj uveljavljali pohlep po bogastvu, zavist, stremuštvo, karierizem in podobno. Ljudje vedno bolj postajajo le številke, pa najsibo delovne ali hišne. Prav v Človeku in človeških odnosih imamo v naši socialistični samoupravni družbi še velike notranje rezerve tako glede krepitve demokratičnega sistema kakor tudi v neposrednih človeških odnosih. Zahodni svet, na primer, ugotavlja, da vrhunski poslovni uspehi ne ležijo v razumu, temveč v srcu in jih dosegajo predvsem tam, kjer spoštujejo vrednote, kot so: spoštovanje osebnosti, predanost delu in pozornost do potrošnikov oziroma kupcev. Te kvalitete imamo pri nas vgrajene v ustavo in zakon o združenem delu, vendar jih neodgovorno zanemarjamo ali celo maličimo, ker so nekateri še preveč okuženi z lastnostmi, o katerih smo govorili in ker ob vsem tem ni dovolj dejaven in močan subjektiven faktor. Za premostitev vsega tega nam je potrebno mnogo več znanja o svetu in ljudeh, o poteh in ciljih naše socialistične revolucije, mnogo višja delovna in splošna kultura. Tako kot na mnogih drugih področjih je tudi v naših konkretnih prizadevanjih za humaniziranje socialističnih samoupravnih odnosov še velik razkorak med besedami in dejanji. Namesto vedno boljših medčloveških odnosov se namreč vedno bolj srečujemo s pojavi sebičnosti, egoizma, zavisti oziroma nevoščljivosti, neobčutljivostjo za človekove težave in probleme in podobno. Hkrati smo spoznali in vedno bolj tudi poudarjamo, da se v sedanjih težkih gospodarskih razmerah moramo bolj naslanjati na lastne sile, na moč ljudskih množic, ustvarjalnost in znanje, vendar pa tega istočasno ne povezujemo z večjo skrbjo za človeka, ki je dejansko najpomembnejši čj^n teh sil. Pri teh ugotovitvah seveda ne zanemarjamo dejstva, da smo družba v prehodnem obdobju, da gradimo socializem, da smo družba, ki se ne razvija na lastnih temeljih in da se je držijo, kot je ugotovil Marx, v vseh pogledih, ekonomskem, moralnem in duhovnem, še znamenja stare družbe, kapitalistične, iz katere izhaja. Kljub zmagi socialistične revolucije v Jugoslaviji, to se pravi odpravi izkoriščevalskih razredov, pa je ostalo v družbi tisto, če izhajamo iz Marxove razlage, kar je v davni preteklosti povzročilo nastanek razredov in države: delitev dela, ali kakor navaja Marx, »zasužnjujoče podrejanje posameznikov delitvi dela«, delitvi Opiranje na lastne sile pomeni opiranje na ljudi, na posameznika rami. Takšno oceno lahko zaključimo tudi iz tega, da kakšnih izrazitih zahtev za spremembe določil v obeh aktih niti ni bilo v roku javnih razprav. Kakorkoli že gledano, izid referenduma ostaja dejstvo, da bodo obe temeljni organizaciji morali referendum ponoviti, saj sta akta iz leta 1978 zastarela in nepopolna ob sprejetih novih zveznih in republiških predpisih. GLASOVALCI IZID - GLASOVI »ZA« v % RAZČLENITEV ODSOTNOSTI V % TOZD Skupaj zapo- slenih Udelež. na glasovanju % Po 1. tč. Po 2. tč. Dopust Služb. odsot. Boln. stalež Odklon. glasov. Ostala odsot. Skupaj odsot. POSODA 1359 1124 82,7 41,1 39,9 4,5 0,4 11,2 0,6 0,5 17,2 FRITE 73 63 86,3 75,3 75,3 5,5 0 8,2 0 0 13,6 KOTLI 240 210 87,5 51,6 52,5 2,5 1,6 2,9 0 5,4 12,5 RADIATORJI 162 144 88,8 56,1 55,5 2,4 1,2 4,9 0,6 1,8 11,1 ODPRESKI 108 92 85,1 52,7 55,5 1,8 0 9,2 0 3,7 14,8 EMOKONTEJNER 205 176 85,8 51,7 50,7 3,9 2,4 4,4 0 3,4 14,1 ORODJARNA 120 113 94,2 64,2 67,5 0 0 5,8 0 0 5,8 VZDRŽ. IN ENERG. 228 199 87,3 40,3 37,3 2,2 2,6 6,6 0 1,3 12,7 ERC 33 29 87,8 60,6 63,6 6,0 0 3,0 0 3,0 12,1 SER. IN TRGOV. 59 47 79,6 69,4 69,4 8,4 1,6 10,1 0 0 20,3 Referendum je bil v TOZD Servis in trgovina 21. 1. 1985, v vseh ostalih TOZD pa 23. 1. 1985. V sprejem sta bila predložena: Po 1. točki - Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela Po 2. točki - Statut temeljne organizacije združenega dela je izid referenduma Kakšen Na referendumu, ki je bil izveden 21.1.1985 in 23.1. 1985 so delavci v vseh temeljnih organizacijah DO EMO odločali o sprejemu Samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v temeljno organizacijo in Statuta temeljne organizacije. Podatki o referendumu, ki so prikazani v tabeli, dajejo celovit pregled o udeležbi in izidu glasovanja. Najpomemb- nejši podatek o odločitvi je prav gotovo izid, ki je podan v odstotkih. Seveda pa so zanimivi tudi drugi podatki. Ob relativno visoki udeležbi glasovalcev je izid v povprečju »skromen« s tem, da se delavci TOZD Posoda ter TOZD Vzdrževanje in energetika za oba akta niso odločili z večino. KAJ SEDAJ? - je pogosto vprašanje, ki je predmet dis- kusij med posamezniki v delovnih sredinah. V času, ko zaključujemo redakcijo za to številko našega časopisa, so že stekle aktivnosti za ugotovitev vzrokov za neuspeli referendum in priprave za njegovo ponovitev. Glede vzrokov je treba brez pridržka povedati resnico, da družbeno politične organizacije in vodilne strukture niso storile vsega kar so dolžne storiti v procesu javne razprave in pri izvedbi referenduma. Izgovarjanje na splošno nezadovoljstvo delavcev zaradi slabih splošnih družbenih razmer je pravšnji podatek, da se najbrž odgovorne strukture niso dovolj potrudile razložiti ljudem ravno tega, da določila v teh aktih nimajo nič skupnega s slabimi razme- PODATKI O REFERENDUMU 21. in 23. januarja 1985 O čem razpravljati ob zaključnih računih? Obravnavanje rezultatov gospodarjenja po zaključnih računih je v ozdih že dolgotrajna in utečena (tudi sindikalna) aktivnost, tako da organizacijskih pristopov najbrž ni treba posebej in ponovno razdelovati. To pa seveda ne pomeni, da za učinkovitejšo razpravo še prej pa razumljiva poslovna poročila in na koncu za dobre ukrepe za boljše gospodarjenje ni mogoče nič več in bolje narediti pri pripravi gradiv in razprav, informiranju in vzpodbujanju ter odločanju o tem. Sindikata in seveda delavcev ne zanima toliko računovodski vidik zaključnega računa, kot ga je treba do določenega roka poslati službi družbenega knjigovodstva. Ob razpravi o predlogu zaključnega računa tudi ponavadi ni mogoče kaj bistvenega spreminjati o delitvi dohodka. Zato je toliko pomembnejše da namesto formalne razprave o zaključnem računu opravimo vsebinsko razpravo o uspešnosti našega gospodarjenja in to povežemo s pripravo kvalitetnih letnih in srednjeročnih planov ter s sprejetjem ukrepov za izboljšanje rezultatov gospodarjenja v letu 1985. To se pravi, da je pomembno v teh razpravah ugotoviti, kako bomo zaustavili nadaljnje padanje realnih osebnih dohodkov, kako bomo z zniževanjem stroškov vplivali na nižjo rast cen in uveljavili bolj stimulativno delitev osebnih dohodkov. Letos pa še posebej poudarjamo, da je lastne dosežene rezultate nujno primerjati z rezultati sorodnih ozdov, v skupini ali podskupini dejavnosti. Brez takih primerjav je vsako indeksno prikazovanje lastnih rezultatov pesek v oči. Sindikalne organizacije naj vztrajajo, da bodo razprave ob zaključnih računih osredotočene na štiri vsebinske sklepe in sicer: - ocena kakovosti pridobivanja dohodka (dohodek na delavca, dohodek na angažirana sredstva - primerjava s sorodnimi ozdi, koliko je dohodek rezultat večje proizvodnje, višje produktiv- nosti, boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti, zmanjševanja materialnih stroškov, združevanja dela in sredstev, posodabljanja tehnološkega procesa, koliko pa zgolj posledica višjih cen, kolikšen del dohodka je pridobljen na podlagi inovacij, ali je del dohodka rezultat izjemnih ugodnosti); - ocena kakovosti razporejanja in delitve dohodka (ali je doseženi dohodek razporejen skladno z družbenimi usmeritvami, kakšna so bila razmerja med osebnimi dohodki na delavca in akumulacijo na angažirana sredstva, v primerjavi s sorodnimi ozdi v tekočem srednjeročnem obdobju, kako je razporejen del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, kako je razporejen del dohodka pridobljen na podlagi inovacij, kakšno je razmerje med osebnimi dohodki in akumulacijo v dohodku in kakšen je vzrok za tako dobro ali slabo razmerje); -ocena kakovosti gospodarjenja z denarjem (kakšen je likvidnostni položaj tozda, kakšen je obseg dinarske ali devizne zadolžitve - ukrepi za zmanjšanje kreditne odvisnosti, kakšni so bili ukrepi za lastno razbremenjevanje, kakšna je razlika med prejetimi in plačanimi obrestmi, kakšen je koeficient obračanja obratnih sredstev); - konkretizacija ciljev ekonomske politike v planih ozdov (kaj načrtujemo za višjo raven proizvodnje in izvoza, izboljšanje ekonomičnosti in produktivnosti -da bi dosegli tak dohodek, ki bo omogočal rast realnih osebnih dohodkov in akumulacije, kako bomo z zniževanjem stroškov vplivali na nižjo rast cen, kako bomo dosegli stimulativnejšo delitev na podlagi samoupravnih sporazumov dejavnosti in v letnih planih postavili ustrezna, na podlagi resolucije, določena razmerja med akumulacijo in bruto osebnimi dohodki). Ob vsem tem pa ne gre pozabiti tudi na (nedosežene rezultate pri uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela (ali je bilo ustrezno vrednoteno proizvodno in kreativno delo ter delo v težjih delovnih pogojih, ali je sistem delitve osebnih dohodkov stimuliral k zmanj- ševanju materialnih stroškov, kakšna je bila višina osebnih dohodkov izplačanih na osnovi inovacij, ali je bila materialna in socialna varnost delavcev zagotovljena z osebnimi dohodki in vzajemnostjo ter solidarnostjo. V vseh teh pripravah in razpravah pa je vloga sindikalnih organizacij in organov taka: zahtevati, da poslovodni organi pravočasno pripravijo in predložijo v razpravo poročila; delavskim svetom predlagati, da ob ugotovitvi zaključnega računa istočasno ocenijo tudi učinkovitost dela poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili (520., 521. člen ZZD), zagotoviti, da bodo zbori delavcev sklepali o predloženih poročilih in ukrepih za učinkovitejše gospodarjenje ter predlagali dodatne ukrepe; zahtevati, da bodo delavski sveti odločali o predlogih ukrepov za boljše gospodarjenje; sindikalne organizacije in organi pa naj tudi sami izoblikujejo lastno stališče do teh vprašanj ter z njimi seznanijo delavske svete in zbore delavcev. Informativna služba RS ZSS Emajlirec----------------------HE M O-----s Strokovni kotiček Izvajanje samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta Z uveljavitvijo samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta, ki je objavljen v Uradnem listu SR Slovenije številka 35, sta rešena dva izmed aktualnih problemov položaja družin z otroki. Samoupravni sporazum, ki je začel veljati 1. decembra 1984. leta opredeljuje sprotno valorizacijo nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust. V načelu še vedno velja, da je osnova za nadomestilo, osebni dohodek, ki ga je upravičenec dosegel v minulem letu, izjema so edinole upravičenci, ki osebnega dohodka v minulem letu niso imeli, kar denimo niso bili zaposleni (17. in 19. člen). Prvi odstavek 20. a člena določa, da se osnova za nadomestilo, to je osebni dohodek, ki ga je upravičenec dosegel v minulem letu valorizira z odstotkom rasti osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev v tekočem letu na območju SR Slovenije, do meseca pred začetkom izrabe porodniškega dopusta posameznega upravičenca. To takoimenovano odmerjeno nadomestilo dobi upravičenec za prvi mesec zadržanosti z dela. V drugem odstavku 20. a člena pa je določena sprotna valorizacija nadomestil, ki gre upravičencu za drugi in vsak nadaljnji mesec zadržanosti z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka. V tretjem odstavku 20. a člena je določeno, da se bo kot odstotek rasti poprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije upošteval zadnji znani podatek o rasti osebnih dohodkov. To določilo je zelo pomembno, ker podatki o rastni osebnih dohodkov zaostajajo, za približno 45 dni in več. Valorizacija je omejena na zadnji znani podatek že zavoljo tega, da nihče ne bo pričakoval še obračunov za nazaj, denimo potem, ko je pravica do porodniškega dopusta že prenehala. 20. b člen je nov. Izkušnje so namreč pokazale potrebo, da v sporazum zapišemo tehniko izračuna osnove za nadomestilo osebnega dohodka. V 3. členu samoupravnega sporazuma smo povzeli besedilo prvega odstavka 20. č člena, (Uradni list SRS, št. 41/84). Omeniti moramo, da ne glede na to, da se bo osnova na novo ovrednotila, odmerila se bo z odstotkom rasti osebnih dohodkov; in tudi ne glede na sprotno valorizacijo, nadomestilo osebnega dohodka ne more biti večje od osebnega dohodka, ki bi ga upravičenec dosegel, če bi delal. Drugi odstavek 20. c člena pa je zopet povzetek starega besedila (drugi odstavek 20. č člena, Uradni list SRS, št. 41/84), ki določa, da nadomestilo osebnega dohodka upravičenca, ki je pred zadržanostjo z dela izpolnjeval delovne obveznosti za poln delovni čas, ne more biti nižje, kot je najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. Mislimo, da bo določilo 20. c člena o limitiranju nadomestila osebnega dohodka in o zagotavljanju socialne varnosti (najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca-zajamčeni osebni dohodek) po novem imelo svojo vlogo. Določilo limitiranju nadomestila osebnega dohodka bo delovalo bolj v prvih mesecih leta in manj v drugi polovici leta, zlasti pa pri upravičencih, ki so zaposleni v dejavnostih kjer zaostajajo z valorizacijo osebnih dohodkov, bodisi zavoljo nižje produktivnosti, ali drugih okoliščin. Sprotna valorizacija bo po predvidevanjih tudi vplivata na nadomestila upravičencev, ki kljub temu, da jim je bila osnova za nadomestilo odmerjena z rastjo osebnega dohodka ne bo dosegla najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca (zajemčeni osebni dohodek). Pri slednjih bo potrebno vsak mesec primerjati osnovo oziroma odmerjeno nadomestilo, če je z odstotkom rasti osebnih dohodkov dosežen ali celo presežen takoimenovani zagotovljeni znesek nadomestila. V 4. členu je določeno, da bodo nadomestila upravičencev, ki so na porodniškem dopustu v času uveljavitve tega sporazuma na novo proračunana. Za strokovne službe je to obveznost. Na novo je potrebno preračunati vsa nadomestila upravičencev, ki so 1. decembra 1984. leta še na porodniškem dopustu. Le-tem se bodo izplačevala nadomestila po novem, če bo izračun pokazal, da so po tem sporazumu upravičeni do višjega zneska nadomestila, kakor po doslej veljavnem sistemu. Upravičenci za katere bo obračun pokazal, da imajo višje nadomestilo po starem sistemu, obdržijo nadomestilo, ki je zanje ugodnejše. Vzemimo primer upravičenca, ki mu je do konca izrabe porodniškega dopusta ostalo še dva meseca. Njegova osnova za nadomesilo je 19.592,00 dinarjev, kar je dosegel že šestmesečno zadržanost z dela, se osnova poveča za 29,4 %. Nadomestilo za mesec december in mesec januar bo po starem sistemu znašalo 25.352,00 din; po novem sistemu pa le 24.993,00 dinarjev. V tem primeru obdrži upravičenec nadomestilo v višini 25.352,00 dinarjev. Če bi izračun pokazal obratno bi dobil nadomestilo po novem. Vse zatečene primere poenostavljeno povedano je treba rešiti tako, da dobi upravičenec višji znesek nadomestil, s tem da je potrebno ves čas paziti, da nadomestilo ni večje kot bi bil osebni dohodek upravičenca, če bi delal. Omenili smo že, da podatki o rasti osebnih dohodkov niso ažurni, uporabili pač bomo znani podatek. Podatki o rasti osebnih dohodkov bodo objavljeni v Uradnem listu SR Slovenije vsak mesec, verjetno proti koncu meseca. Podatke bo v obliki POROČILA objavljal Zavod SR Slovenije za statistiko, in bodo rabili samo za izračun nadomestil za porodniški dopust. Poročilo o rasti čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije bo vsebovalo dva podatka; prvi bo podatek o rasti osebnih dohodkov v obdobju v primerjavi z letom poprej; drugi podatek pa bo podatek o rasti osebnega dohodka v mesecu (zadnji znani podatek) v primerjavi z minulim mesecem. Prva dva poročila o rasti čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije bo predvidoma okoli 20. decembra 1984. leta vsebovala bo, podatek o rasti čistih osebnih dohodkov za obdobje od 1. januarja 1984. leta do 31. oktobra 1984. leta v primerjavi z minulim letom in posebej za mesec oktober 1984 v primerjavi z mesecem septembrom 1984. leta. Slednji podatek je zgolj fomalnost. Podatek za obdobje bomo uporabili za vse tiste upravičence, ki bodo pričeli z izrabo pravice do porodniškega dopusta v mesecu decembru 1984 leta in imajo za osnovo osebni dohodek dosežen v minulem 1983. letu. Za boljše razumevanje navajamo dva primera, ki sta pripravljena tako, kot če bi že bil sporazum uveljavljen 1983. leta. Seveda oba primera sta šolska, saj smo omenili, da je podatek o rasti osebnih dohodkov v zaostajanju. Ker je sporazum šele uveljavljen, boljše rešitve prikaza žal nimamo. 1. primer: upravičenka je imela porodniški dopust od 16. januarja 1984. leta do 19. septembra 1984. leta. V 1983. letu je dosegla poprečni osebni dohodek 13.397,00 dinarjev na mesec; ali poprečni osebni dohodek 73,61 dinarjev na uro. Odstotek povečanja OD v letu 1984 v % Porodniški dopust v času Valorizirana urna osnova Izplačano nadomestilo I/84 0/83 0 16/1-31/1/84 73,61 6.698,00 II I/84 + 7,9 1/2-16/2; 17/2-29/2/84; 79,42 13.925,00 III II/84 -2,0 73,61; 1/3-31/3/84 77,83 14.165,00 IV III/84 + 3,9 1/4-30/4/84 80,86 14.718,00 V IV/84 + 7,5 1/5-31/5/84 86,92 15.882,00 VI V/84 + 3,0 1/6-30/6/84 89,53 16.296,00 VII VI/84 + 5,7 1/7-31/7/84 94,63 17.225,00 Vlil VII/84 + 3,4 1/8-31/8/84 97,85 17.810,00 IX VIII/84 + 1,1 1/9-19/9/84 98,33 9.636,00 Če bi sporazum že veljal v zadnjih dveh mesecih, ko je upravičenka še imela porodniški dopust bi v zadnjih dveh mesecih znašalo njeno nadomestilo 17.336,00 dinarjev na mesec (upoštevana je valorizacija za 29,4 %). Pri tej upravičenki bi torej izračun po novem pokazal, da ji gre nadomestilo po starem sistemu, ker je to zanjo ugodnejše. Če pa bi ta upravičenka imela še tri mesece porodniški dopust pa bi bil zanjo ugodnejši izračun po novem sistemu. 2. primer: upravičenka je nastopila porodniški dopust 10. junija 1984. leta. V 1983. letu je dosegla poprečni osebni dohodek 19.592,00 dinarjev, ali poprečni osebni dohodek 107,65 dinarjev na uro. Odstotek povečanja OD v letu 1984 v % Porodniški dopust Valorizirana urna osnova Izplačano nadomestilo l-V/84 0/83 VI V/84 + 20,3 10/6-30/6 84 136,5 17.199,00 VII VI/84 + 5,7 1/7-10/7; 11/7-31/7 136,50 144,28 25.824,00 Vlil VII/84 + 3,4 1/8-31/8 149,18 27.151,00 IX VIII/84 + 1,1 1/9-30/9 149,92 27.285,00 Pri tej upravičenki smo za razliko od prve, najprej povečali osnovo za nadomestilo - doseženi osebni dohodek v minulem letu z odstotkom rasti osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije v obdobju od 1. januarja 1984. leta do 31. maja 1984. leta. Tako odmerjeno nadomestilo osebnega dohodka je prejela za prvi mesec zadržanosti z dela, za drugi in nadaljnje mesece zadržanosti z dela pa se ji je nadomestilo povečalo. Na vprašanje zakaj smo dejali, da je postopek med prvim in drugim primerom drugačen, pojasnjujemo, da je prva pričela z izrabo porodniškega dopusta v januarju, ko še ni rasti osebnega dohodka, drugače bi bilo če bi nastopila v februarju; pri drugi pa je zelo preprosto saj je preteklo že pet koledarskih mesecev. Seveda v praksi ta ažurnost ne bo mogoča. Za upravičenko, ki bo nastopila porodniški dopust v juniju bo znani podatek o rasti osebnih dohodkov za obdobje od januarja do aprila. Ko bo ta upravičenka druge mesec zadržana z dela bp znani podatek za mesec maj, torej vedno z zaostankom. Ko preneha pravica do porodniškega dopusta se izplačila zaključijo, in ni nobenih proračunavanj za nazaj, obvezuje nas samo znani podatek v času trajanja pravice do porodniškega dopusta. Pripravila: VODJA TAJNIŠTVA ZA Samostojni svetovalec OTROŠKO VARSTVO Helena Rebek Terezija LIKAR Razvojno delo in patent INFORMATIVNA POMEMBNOST PATENTNE DOKUMENTACIJE Postopek za priznavanje patenta zahteva posebno patetntno prijavo, ki vsebuje več sestavkov. Potem, ko ustrezni državni organ preveri patentibil-nost prijavljenega izuma in podeli patentne pravice, dobimo tako imenovani »patentni spis«, ki je v bistvu sestavljen iz istih sestavkov kot patentna prijava. Patentni spis je označen po mednarodnem dogovoru in je na voljo vsakemu, ki ga želi videti. Patentni spis je osnovni element obsežne patentne informatike. (nadaljevanje) OZD, ki organizirano spremlja dogajanja v sklopu patentne informatike, je na tekočem s stanjem tehničnega razvoja v svetu, še posebej zato, ker sedanja patentna informatika nudi vpogled tudi v same patentne prijave in ne samo v preverjene patentne spise. Patentna informatika je tudi bogat vir zamisli za nove izdelke in za izboljšavo obstoječih izdelkov. Vsaj pri našem delu se je pokazalo, da smo s preučevanjem konkurenčnih patentnih spisov, prišli do rezultatov, ki bi sicer zahtevali ogromno časa in denarja. Pregled patentnih spisov pa nam omogoča tudi ocenitevpa-tentlbilnosti našega izuma. Že v uvodu sva omenila, da so pri kakem detajlu kvalitetnega izdelka tuji izdelovalci zaščitili skoraj vse logične konstrukcijske rešitve in tako pri razvoju naših detajlov prej ko slej naletimo na tuje patente. Seveda je izredno pomembno, da te patente spoznamo preden izdelamo orodja in pridemo z izdelki na zunanje tržišče, ker nas lahko potem tuji nosilec patentnih pravic toži za krajo izuma. Nekaterim jugoslovanskim OZD se je v preteklosti že zgodilo, da so prav zaradi nepoznavanja patentiranega stanja izdelkov morale plačati precejšnje globe In zaradi že vloženih sredstev pretrpele precejšnjo gospodarsko škodo. Pregled patentnih spisov omogoča iskanje takšnih razvojnih rešitev, ki zaobidejo tuj patent. Seveda za takšno razvojno rešitev ni mogoče dobiti patentnih pravic (ker ne izpolnjuje pogojev Izuma), omogoča pa izvoz brez bojazni, da nas bi zunaj tožili. Biti na tekočem v patentni informatiki pomeni tudi vedeti v kateri državi velja konkreten patent in koliko časa. To je še posebej važno za tiste izdelke, ki so zunaj zaščiteni, njihova zaščita pa ne velja v Jugoslaviji, torej jih lahko pri nas prodajamo. Povsem jasno je, da je IP predvsem prirejena današnji računalniški tehniki in je tudi zato iskanje določenega spisa enostavnejše in hitrejše. Kako pridemo do patentnega spisa Do nedavnega so bile strokovne knjižnice osnovni vir informacij. Število najrazličnejših dokumentov pa je v zadnjih desetletjih strahovito hitro naraslo in se vsako leto poveča za nekajkrat. Obiskovanje knjižnic tako ni tista učinkovita metoda, ki bi razmišljajočemu človeku omogočila seznanjanje z novimi dosežki in spremljanje svetovnega tehničnega razvoja. Takšno nalogo lahko uspešno opravi le dobro organizirana informa-cijsko-dokumentacijska služba, ki z uporabo ustreznih metod omogoči, da se vzpostavijo najkrajše komunikacije med viri informacij in njihovimi uporabniki. Pri patentni informatiki so tako organizirane službe praktično nepogrešljive. V razvitih zahodnih državah se je kmalu pokazalo, da državni patentni uradi sicer kolikor toliko ažurno urejajo novo patentno dokumentacijo, da pa zaradi preobilice dela ne morejo dovolj hitro posredovati infor- macij naprej do uporabnika, še posebej zato, ker ti uradi ne preživljajo sami sebe in zato zaračunavajo samo materialne stroške informiranja. Razumljivo je, da so se kmalu razvile službe, ki hitro in učinkovito posredujejo patentne informacije uporabnikom, a usluge tudi zaračunavajo. Takšne komercialne organizacije kot sta na primer INPADOC in DERWENT, nudijo urejene in ažurirane baze patentnih bibliografskih podatkov na svetovnem nivoju in na sodobnih nosilcih kot so mikrofilm ali računalniško čitljivi magnetni trakovi in diski. Tu je treba najprej pojasniti kaj je baza patentnih bibliografskih podatkov. V bistvu gre za seznam patentnih spisov, ki je računalniško urejen po zahtevi uporabnika. Za primer: INPADOC MICROFICHE baze podatkov, ki zajema patentne spise v okviru A47J 27/00 posoda za kuhanje, z ustreznimi podgru-pami. Na fotokopiji so podatki večjega števila patentnih spisov in sicer: - oznaka države, kjer veljajo patentne pravice, - številka patentnega spisa, -datum vložitve patentne prijave, - oznaka po IPC, - nosilec patentnih pravic, - naslov patenta. Iz takšne baze podatkov lahko izberemo patent, ki je za nas zanimiv po nosilcu patentnih pravic (ponavadi konkurenčna firma) ali pa po naslovu. V našem primeru smo ugotovili, da je v zgoraj navedenih podgru-pah preko 500 patentnih spisov. Selekcija po nosilcih in po naslovih je dala še vseeno og- = C S PATENT CLASSIFICATION SERVICE BICROFICHE JAN/1982 78-01-01 - 82-01-01 PRODUCED: 82-01-02 PASE: 16 »95 l p C CC PUB»*DAT KD DOC.NO IPC (ALL) CC PB.**DAT KP PRIORITY NO. APPLICANT TITLE FICHE KO: 85 FRAKE: F09 A<*7j <*5/07 DE 79-02-01 Al 2829638 A<*7J <*5/C CH 77-07-18 A 77 8812 VERZINKEREI ZUG HAUSHALTGESCHIRR KIT A8NEHKBAREK HANDSR AG, ZUG (SCHN IFF DE 79-02-22 B2 2705622 A»7J »5/07 FR 76-02-11 A 76 7603741 S0CIETE OES VER VORRICHTUNG ZUR L0ESBAREN BEFESTIGEN EI *“7J 36/0* BERIES INDUSTR NES GRIFFES AN EINEN BEHAELTER IELLES REUNIES DU L0ING (S0V 1REL), LEVALL0 IS- PERRET (F RANKREICH) DE 79-06-13 C3 2501<*0<* A<*7J **5/07 DE 75-01-15 A 75 2501<*0<* FA. THEODOR SCH GRIFFBEFESTIGUNG FUER EINEN AUFSTECKGRI EKK, 5952 ATTE FF AN EINEN NETALLGEFAESS DE 79-06-13 Ul 7900922 A<*7J <*5/07 DE 79-01-15 U 79 7900922 GEBR. D1NGERKUS VORRICHTUNG ZUR BEFESTIGUNG EINES STIEL ,^5952 ATTENDO GRIFFES AN EINER KOCH- UKD/ODER BRATGE DE 79-10-0<* C3 2705622 A»7J *5/07 FR 76-02-11 A 76 7603741 S0CIETE DES VER VORRICHTUNG ZUR L0ESBAREN BEFESTIGEN EI A<*7J 36/04 RERIES INDUSTR NES GRIFFES AN EINER BEHAELTER IELLES REUNIES 0U L0ING (S0V IREL), LEVALLO IS- PERRET (F RANKREICH) DE 79-10-31 B2 2530528 A<*7J <*5/07 DE 75-07-09 A 75 2530528 FA. THEODOR SCH GRIFFBEFESTIGUNG FUER EINEN AUFSTECKGRI ERR, 5952 ATTE FF AN EINER GESCH1RRUANDUNG 0E 79-11-29 Ul 7819012 A*7J 37/06 0E 78-06-2 A47J 45/07 - ročaji, ki jih lahko snamemo. Precej močne službe za patentne dejavnosti so razvile tudi nekatere OZD predvsem Iskra, Lek, Tomos, TAM, Krka, Rad Končar, Pliva, Gorenje, Združena slovenska strojegradnja, Ju-goturbina, itd. Strokovnjaki napovedujejo izreden razmah uporabnosti patentne dokumentacije, zato bi moral vsak, še posebej pa delavec v razvoj-no-raziskovalni dejavnosti, spoznati osnove uporabe, iskanja in pridobivanja te specifične literature. Pričakujemo lahko večje število izumov v naši OZD, torej bo tudi več dela na patentnih prijavah, zato bi že sedaj kazalo razmišljati o ustreznih kadrih tudi pri nas. Patent je tehnična pa tudi poslovna informacija Patentni spis je torej konkreten dokument, ki ga uporabimo kot informacijo. Naročnik dobi seveda fotokopije originalnega patentnega spisa. Običajno gre za več listov, ki zajemajo opis izuma, patentne zahtevke in potrebne skice. Kako pomembna informacija je patent, lahko ugotovimo tudi če si podrobneje pogledamo nekatere pravne formulacije patenta. Na primer: »S patentom se ščiti izum, ki pomeni novo rešitev določenega tehničnega problema, ki je industrijsko in tehnično izvedljiv in se da uporabiti v industrijski proizvodnji ali v kakšni drugi gospodarski ali negospodarski dejavnosti.« Ali na primer: »Izum mora biti opisan jasno in popolno, tako da ga lahko uporabi povprečen strokovnjak v proizvodnji.« Navedeni formulaciji sta vzeti iz Zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, vendar v bistvu ustrezata pravni doktrini, ki je sprejeta povsod v svetu. Iz njiju je mogoče povzeti: - patent se nanaša izključno na področje tehnike, - izum mora biti aplikativen (uporaben), T*i#Wwi SMOO, areaa*°> patent uu0wan« Uubijana, dne 1 ^ . 1Z * '1 9« ? i« % '> S? VM «N» as. >-» pri J&ÿs F 2617/8? ; Žacorsa": zmr sel prava ls. Sklicujemo se rta vrni nalog m vam navedem predmet vložena nova prijava, k* ima naslednje podatke: Države- to. Prti««: F 2&T7/82 Datum vtoatve: gj, "U 19$? Prioriteta jugoel. prij. - V prilogi vam poSitjamo. uradno potrdHo o vložitvi, ~£. y y£ kopijo vloženega opisa, ->x da i« bila za zgoraj S tovariškimi pozdravi Sporočilo PATENTNE PISARNE LJUBLJANA o sprejetju patentne prijave na Zveznem zavodu za patente. - izum mora biti opisan podrobno, z vsemi konstrukcijskimi in tehnološkimi značilnostmi. V patentni praksi in zakonodajah so se izoblikovala tudi določena pravila ali formalizmi patentnih spisov. Tako mora patentni spis vsebovati: - definicijo predmeta izuma, - pregled znanega stanja tehnike, - kritiko znanega stanja tehnike in natančno opredelitev tehničnega problema, ki v tem okviru še ni zadovoljivo rešen, - cilj izuma, - in pa sestavke, ki sva jih že omenila (podroben opis izuma, patentne zahtevke, slike, skice, diagrame, itd.). Jezik, uporabljen v patentnih spisih, je dosleden in formalističen, saj gre za »pogodbo« med državo in izumiteljem. Za vsak tehnični element se uporablja le en pojem - beseda. Besede, ki imajo dvojni pomen (hononi-mi) ali besede, ki se različno glasijo, pa imajo enak ali soroden pomen (sinonimi), so v patentnem jeziku prepovedane. Tako ne sme biti nikdar sporno, kaj je izumitelj mislil in izumil. Patenti so objavljeni v nacionalnem in obenem uradnem jeziku in pisavi države, ki patent publicira in mu podeli patentne pravice. Zaradi izvoza, za katerega skrbi vsaka država, je potrebno patente prijaviti tudi v drugih državah in sicer v njihovem jeziku. Za patentno informatiko je tak način ugoden, saj bi sicer skoraj ne mogli uporabljati patentov, ki so na primer napisani v japonskih pisavah hiragana ali katagana. Patent je pred podelitvijo (vendar ne nujno pred objavo) temeljito vsebinsko in formalno preverjen. Preverijo ga tehnični in pravni strokovnjaki v patentnih uradih, s tem pa je zagotovljena kvaliteta informacije in se v tem razlikuje od druge tehnične literature. Iz vsega navedenega vidimo, da je patent kot tehnična informacija resnično izrednega pomena. Patent pa je lahko tudi pomembna poslovna informacija, še posebej skupina patentov, ki zadevajo določeno tehnično področje, saj omogočajo razpoznati tehnično-tehnološke in razvojne smeri in sposobnost konkurence v tehnološkem in razvojno-raziskovalnem smislu. Glede na to, da je možno zasledovati v katerih državah so prijavljeni patenti konkurenčnih tovarn, je možno oceniti tudi proizvodno-prodajne in izvozne namene konkurence. Patentne ustanove (tudi naše) nudijo namreč možnosti periodičnega dostavljanja podatkov o novih patentih (takoimenovane usluge SDI) za opisano željeno področje tehnike. Poleg tega pa statistična obdelava patentov, kot časovna vrsta s korelacijo števila patentov na določenem tehničnem področju in števila patentirajočih subjektov na tem področju, daje določene trende, ki so izredno uporabni za tehnološka napovedovanja. Bojan Sešel Ignac Jevnišek (Se nadaljuje) j •uNOfiSACMjsuK © Offenlegungsschrift © •• DEUTSCHLAND ©DE 32 32 90? £ j A 47 J 27/08 < Atte«w«fe*n; PI2 32 »7.5 @ Anm»l(fa«»g: 4. ft 82 (¡g) Off*nteguftçstag; ASM i DEUTSCHES THE BMTHH II3HARY n PATENTAMT tSMARBM 3 1il ■ @ Anmelder. 8cehm, Hans-Georg, Dipt-Phv*. Or 8242 Kronbeig, 0£ p Erfiattm Boetim. Hans-Georg, Or . 4242 Kronberg. 06 Pru*«ngiemrag gern ! 4« P«G •« gestellt Oarrefd^ckkocMopt ©» "emjrtsnx*fcoc««* -*t s*neo - ctvie «euere» tu*-•ec- KocrcjiDenan» ttn *mem vm*u*tn<5«o Sa« jre »inen getes*n Decket Da* *«* Oec»M«e ist »ne terv-xr* »wo». «• #*»?,** uns an Mt Lpe* «me# zwecnen Oecwi v« »oer^wt«nat»«r angeorwwen acwxngsprc«» arttegt S*e Hau» una <3* Rahmen des D«c*»is s#s*n außerdem se 8*v*C5vng**«n