245 Ko pa zaj Franc Merkač KOROŠKA JESEN nič se ne boj borovo šumenje le bol hladi da v mesečini z vetrom odleti in ko svita se nov dan opere rosa bledo kri lopovi tam med kuštravimi bori smrekami in hrasti v ozki dolgi pokrajini trgajo lipovo cvetje veje lomijo nesramneži lubje pa ječi ko noži režejo nič se ne boj borovo šumenje bol hladi da odleti z vetrom v mesečini 246 TAJNOTRAJNA predsednik predsedstva SEJA komisije za izjemne zadeve ja pri zadnji tajnotrajni seji je sprožil akcijo ko je videl statistično krivuljo ki je zapuščala okvir ODBORNIKI PODPORNIKI UKROTITE JO ZA MUAJ' DELI UKROTITE JO ŽI DRUČ JE ZBGLOVA in vsi ti coprniki komisije so zagrabili in zakrivili krivuljo krivikrivovul v dopadljivo smer izkrivljeni iz kolenske perspektive pričakujoč oči obešene na predsednika predsedstva komisije soglasno proseč direktivne instrukcije KO PA ZAJ SVOBODO UGANKA mnogo besed imam B°^I.<^JJ™y Pa mmam nobene da povedal bi kako sopiham vsakdaji kruh na polici voda vsakdanja vsakdanja do amena misli pa krvavijo curek prereže pot ki gre v smer tjavdan da se zamisliš 247 Ko pa zaj včasih misel ti izkrvavi in na pot pozabiš se obrneš pogledaš nazaj kje si hodil zaletavamo se za svobodo kot bi bila pred nami kot bi jo zdaj pa zdaj skoraj UJELI pozabimo pa pogledati pod noge kaj se nam baše na obuvalo kaj ječi kaže s pestjo za nami POETU če masohist si PRIPRAVLJENEMU pridi na koroško NA SKOK mUni §e stojijo sadistični našisti meljejo meljejo meljejo nasipajo moko v svoja korita misli pa so jim v štreno lulejev zvite prazna napetost je v njih skrita o dlakocepstvu ne moremo več govoriti cepijo se organi klanje brez krikov klanje brez krvi nemočni silneži bedijo nad usodo v mokastem klanju in pljuvanju v tej zamesi do gležnjev skoči skočimo v novo a ne na trampoline ki zanašajo v mline pridi na koroško mlini še stojijo 248 STRESE TE PRI KORENINAH Franc Merkač strese te pri koreninah včasih se ti sline posušijo v ustih in nastane suša se ti grlo zamaši te pretrese tja do mozga da na čelu se ti rosa naredi ti na občutljivo sluz natrosi kdo soli da zapeče te srce in bolestno zaihti se oči napijejo ti stekla da po kapljicah po licu ti drsi ustnice ti pa k tlom tišči kakor da bile bi iz jekla DOMNEVA duh dahne v deteljo v šopek jo miš nadeva pajek ga zveze kdo bo šopek namočil med suhljad ki so ji bliski zabili življenje zelenosita detelja fatamorgana v prstenem mrtvilu kdo jo bo videl domneva da pajek in miš bosta vezala deteljo v puščavi je pač ena od tistih ki se uresniči le vsakih par milijon let tako rekoč černobilska domneva ZASIDRANA ROBA USTNIC kemozamoflanega je pobralo že v jutranjih urah zadnji dih je bil kratek krajši od pričakovanega saj ga je zažrinkalo kot bi skrenil 249 Ko pa za/ bolno sranje kemiki so to vedeli so tudi povedali a kaj ko pa se moraš odpočiti že ob novici sami kje pa boš jemal sebe in druge da boš razvozlaval bolno sranje saj ti obstrmijo zrkle kot zažrinkanemu zasidrane v obupu kolikokrat ščrkucneš da se ti razvrstijo črke v odrešilne simbole da izbesedičiš vso miselno navlako da se v uporno životvorno dejanje poženeš komaj pa se sonce sprehodi po popku pa si že srečen zadovoljen srečnovoljen človeček spet je bil kratek v jutranjih urah zasidrana sta roba ustnic RED dnevni red volitve sprememba statutov molitve verujem v boginjo mater vsemogočno stvarnico nebes in zemlje in hčerko njeno . PREDAJANJE tisočdevetstodevetindevetdeset VAJETI ratatata brez kože hlepi štrli maščevalno jedrasti vidijo pogledi vigredni dokazujejo macesni rumenkasti nerazpeto verigo hiranja skrb raste groza mutira predaja se nedotaknjena mrhovina živodosledno žari revolucija se vmešava v evolucijo čas za boginje tokrat so one na vrsti ustvarjajo možata zavest se užaljena izblini STRAST čakati na sanje ŽIVEGA se z njimi povleči na gorko strast živega to se tudi meni prileze otepati se vsakdana vendar jasno shoditi v odmerjeni resničnosti saj ta mi čevlje veže če bi le smrt lahko prekrokal kot noč to strast bi užival življenje brez pogreba tja v samo vesolje se bi zadihal Franc Merkač 250