Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 25. januara 1931. Cena 1 Din. tjednik. Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. CENA: V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe: letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar ji pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV: cm2 75 par, med tekstom 1∙50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 4. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Prošnje na ministerskoga predsednika. Gda je bio g. ministerski predsednik gen. P. Živkovič v Ljubljani, je šlo pred njega tüdi odposlanstvo naše krajine. To odposlanstvo je zročilo predsedniki spomenico z našimi želami. Na to spomenico je prišeo od min. predsednika odgovor, da se naj za vsako stvar vloži posebna prošnja. Nato je načelstvo sobočkoga gremija poslalo ministerskomi predsedniki sledeče prošnje: 1. Popolna gimnazija. V M. Soboti se je nahajala popolna gimnazija, ki pa je bila leta 1930 ukinjena odnosno reducirana na nižjo gimnazijo, s čim je prizadetoga prek 200.000 prebivalstva v Prekmurji i Pomurji, t. j. mursko-sobočkom, dolnje lendavskom, ljutomerskom i gornje radgonskom okraji, štero je po velkoj večini siromaško, teda nezmožno za izšolanje svoje dece v oddaljen h krajih. Ar pa leži M. Sobota na severnoj meji, celo ob dveh: madžarskoj i austrijskoj, je velikanskoga nacijonalnoga pomena, da ostane tü popolna gimnazija, neobhodna potreba je pa tüdi, da se vpela v M. Soboti konči edna strokovna šola (Trgovska i obrtna) ar v velkoj kroglini t. j. do Maribora ne niedne strokovne šole, če ravno je samo v Prekmurji nad 4000 trgovcov i obrtnikov. Prosimo zato ponovno, da se naše vnoge prošnje, ki so upravičene vpoštevajo i ugodno rešijo. 2. Promet z Vogrskov. Otvoritev železniške proge prek meje na Madžarsko je velikanske gospodarske važnosti, ka svedočijo že neštete vloge na ministrstvo saobračaja, ministrstvo trgovine pa tüdi na vse drége zainteresirane oblasti, ne samo od gremija trgovcov v M. Soboti, nego od vseh zainteresiranih občin, korporacij, zbornic i gospodarskih interesentov sploh. Dokazali smo statistično že, da se moramo poslüžüvati za izvoz inozemskih t. j. po največ austrijskih nakladalnih postaj t. j. Radkersburg, Jännersdorf, Fehring i drügih, na šte- re postaje moramo izvažati naše pridelke do 40 km. daleč, čeravno mamo doma skoz celo Prekmurje železniško progo, po šteri pa blaga nemremo izvažati, ar je za promet zaprta. Za izvoz po progi, za štero prosimo, da se nam odpre je interesirano celo Prekmurje, ljutomerske i ormožke gorice odnosno okraji: ljutomerski, gornjeradgonski, ptujski i se iz teh krajov izvaža letno okoli 180.000 hektolitrov vina, 600 vagonov sadja, 5,000.000 glažov mineralne vode, iz ljutomerskoga sreza, iz Prekmurja pa okoli 6000 goved, 50.000 svinj, 25.000 teocov, velko število konjov, deželnih pridelkov, sadja, mesnatih izdelkov i. t. d. Največ dokazüje dejstvo, da se je izvozilo samo v izvoznoj sezoni 2927/28 po cesti s kolami na zgora navedene inozemske postaje nad 7,654.300 kg. raznoga blaga, ka vse bi se gotovo nakladalo na domačih jugoslovanskih postajaj, če bi bio otvorjen železniški promet pri Hodoši, po šteroj progi je nakračiša i najfalejša pot za izvoz v Avstrijo, Madžarsko, Čehoslovaško i Nemčijo. Da se ugodi neštetim prošnjam i olajša s tem jako otežkočen gospodarski položaj, prosimo kem hitrejšo dovolitev za otvoritev te železniške proge, ki je sicer popolnoma dograjena i na njoj ne potrebno za otvoritev nikakših vekših investicij. 3. Regulacija Müre. Reka Müra, ki teče deloma ob celom Prekmurji, je dozdaj jako malo zavarvana, zavolo toga dela ogromno škodo; teda je silna potreba, da se regulira v celom toki Prekmurja. Regulacija prekmurskoga dela Müre pa je ne samo pitanje ogromne (milijonske) škode, nego tüdi zaposlitev brezposelnih delavcov v Prekmurji, šterih se mora zavolo nezaposlitve doma, letno izseljavati nad 8000 v tüjino, a vnogo jih ostane sploh brezposelnih. Z regulacijov bi se odpomoglo kak ogromnoj škodi, ki jo dela Müra tak tüdi bedi brezposelnosti domačih delavcov, šteri bi se dobili za regulacijo Müre razmeroma jako po ceni. Da se odpomore dvojnomi kvari naednok, prosimo, da se uvažüjejo naše tozadevne prošnje. 4. Süšitev močvar. V Prekmurji, posebno v okraji D. Lendava je dosta zemle močvirne, ki je potrebna izsüšitve, da se tak napravi sposobna za plod. Izsüšitev te zemle je posebno v Prekmurji trnok silna, ar zavolo pregoste naseljenosti primanjküje rodovitna zemla, tüdi pa zavolo zaposlitve domačih delavcov, ki so ali brezposelni ali se jih pa mora zavolo nezaposlitve doma letno izseljavati samo iz Prekmurja letno nad 8000 sezonskih delavcov i bi se z izsüšitvov močvirnih delov Prekmurja na ednoj strani pridobilo dosta rodovitne zemle, na drügoj strani pa zaposlilo brezposelne delavce, ki bi se dobili po jako niskoj ceni. Prosimo, da se upoštevajo naše ponovne prošnje. 5. Carinarnica v M. Soboti. V M. Soboti se je nahajala do leta 1927 glavna carinarnica II. reda, ki se je teda preselila v Gederovce, a tam se je pa leta 1930 ukinila. 2 NOVINE 25. januara 1931. Zdaj nema celo Prekmurje, ki šte 170 občin, leži pa celo ob meji, deloma austrijskoj, deloma madžarskoj, ma nad 100 000 prebivalcov, nad 1000 trgovcov, nad 3000 obrtnikov, velko mesno industrijo, velke eksportne mline, lesno industrijo, izvore mineralnih vod, niedne carinarnice, zavolo toga je normalni izvoz i uvoz jako otežkočen i je silna potreba po novoj vpostavitvi glavne carinarnice I. reda v M. Soboti. Iz neštetih vlog, poslanih na merodajna mesta i poslanih po raznih korporacijaj Zbornici za trgovino obrt i industrijo se jasno razvidi velikanska potreba po novoj vpostavitvi takše carinarnice v M. Soboti, to pa tembole, ar leži M. Sobota v sredini Prekmurja i tüdi v sredini med austrijskov i madžarskov mejov, skoz M. Soboto tečejo vse glavne ceste odnosno je v M. Soboti križišče vseh glavnih cest, ki vežejo carinske oddelke v Gederovcih, na Cankovi, v Rogašovcih, Hodoši, Domanjševcih, Dolnji Lendavi, kak tüdi ob železniškoj progi, ki veže železnico prek meje na Madžarsko pri Hodoši. V M. Soboti samoj se pa nahaja najvekša industrija, največ trgovin na debelo i drobno. Prosimo, da se ta naša kak tüdi ostale neštete tozadevne prošnje ugodno rešijo i se znova vpostavi v M. Soboti carinarnica I. reda. Ugodna rešitev teh prošenj je za Slovensko krajino živlenjske važnosti, zavolo toga jih na tom mesti tüdi mi podpiramo v imeni vsega našega lüdstva. Ka novoga v Belgradi? Kralica botra zastavi. V nedelo je bila blagoslovlena zastava Jadranske Straže. Pri blagoslovitvi je bila botra Njen. Vel. kralica Marija. Rojstni den kraleviča Tomislava. V pondelek se je na dvori slavio štrti rojstni den Nj. Vis. kraleviča Tomislava. V dvorskoj kapeli je bila zahvalna slüžba boža. Graditev novih železnic. V prometnom ministerstvi so izdelani načrti za graditev novih železnic. Na železniška ravnatelstva je razposlani tüdi razpis, naj prijavijo vse vozne i plovne objekte (predmete), ki so potrebni popravila. Svetovna politika. Za republiko v Španiji. Trije pomenlivi javni delavci so izdali manifest na vse düševne delavce, da bi se zdrüžili v organizacijo, štera bi delala na to, da bi Španija postala republika. Pričaküje se, da bo meo manifest velki uspeh. Bojni komunizem v Rusiji. V nasprotji z zdajšnjov oblikov vlade, se kažejo od dneva do dneva očivestnejši znaki, ki svedočijo, da se Rusija znova bliža bojnomi komunizmi. Žmetno stanje katoličanov v Litvi. Poročali smo že, da je vlada v Litvi začnola boj proti katoličanom. Te boj je od dneva do dneva srditejši. Katoličani z dühovščinov i püšpeki vred se odločno branijo. Vnogi so že bili aretirani i več cerkev je zaprtih. 60 letnica nemške države. V nedelo se je po celoj Nemčiji jako slovesno obhajala 60 letnica obstoja nemške države. V Berlini se je proslave vdeležo tüdi državni predsednik Hindenburg. Dodatni razglas od zatiranja šmarnice. Za slučaj, da se ne porabi ves razpoložlivi kredit za zeleno preceplenje šmarnice, se podelüje iz ostanka kredita tüdi prispevek za nabavo ceplenoga trsja za šmarnične nasade, v šterih se je izkrčila šmarnica pozimi letošnjega proračunskoga leta. V te namen naj vložijo posestniki šmarničnih nasadov z Din 5.kolekovane prošnje za prispevek, da si nabavijo cepleno trsje za izkrčeno šmarnico, prek sreskoga načelstva pri banskoj upravi. Prispevek za vsaki trs znaša Din 1.50, kak je cena trsi v banovinskih trsnicaj. Podpora se dovoli samo te, če je prošnja potrjena od pristojnoga občinskoga urada, ki se je osvedočo po svojem zastopniki na lici mesta, da je prošnjik istinsko izkrčo navedeno število šmarničnih trsov i da zasadi na istom prostori odgovarjajoče število ceplenoga trsja, v neprimernih položajih pa sadno drevje, oziroma, da vpela drügo poledelsko kulturo. Prošnji je priložiti originalni račun za naročeno trsje, sadno drevje, oziroma za naročeno semensko blago. Prispevki se izplačüjejo po redi, kak so vložene pravilno opremlene prošnje i do višine še razpoložlivoga kredita. Za bana, pomočnik: Dr PIRKMAJER 1. r. Kalendar. januar (31 dni) 5. teden. Vreme: V začetki tedna spremenlivo, na konci močen mraz. Murska Sobota — Martinišče. Dne 1. februarja popoldne ob pol 3. vüri bo letni shod sal. sotrüdnikov s popunimi odpüstki. Vabimo mladino i prijatele mladine. — Novi nadzornik. V pondelek je nastopo novi šolski nadzornik, g. Velner, dozdaj šol. upraviteo v Št. Lenarti v Slov. Goricaj. — Smrtna kosa. V špitali je v nedelo vmrla tista starka iz Bogojine, od štere smo v preminočoj številki pisali, da si je prerezala gutan. — Kelko se je lani pojelo i spilo? V Soboti se je lani pojelo: 571 goved, 428 teocov, 671 svinja i okoli 2000 kil drügoga mesa. Od toga je občina dobila 34.000 Din. užitnine. Alkoholnih pijač pa je bilo prijavlenih: 90.000 litrov vina, 18.000 litrov pive i več sto litrov žganice, ruma itd. Občina je dobila od toga 168.000 Din. trošarine. — Podatki iz špitala. V našoj maloj bolnici je bilo lani vsevküp 1.285 betežnikov i to 701 moški i 584 ženske. Od teh jih je vmrlo 57 (28 moških i 29 žensk). Opereranih je bilo 180 betežnikov. Največ betežnikov je bilo 29. januara; naime 162, najmenje pa 9. septembra i to 92. — Posojilo. Prekmurska banka (stara gasa) v Murskoj Soboti začne od novoga leta naprej davati posojila na zadolžnice (carta bianka) po jako znižanoj obrestnoj meri. Ta posojila so jako ugodna za kmetovalce i obrtnike, ar njim ne trbe iste vsasoga pol leta ponavlati, kak menična posojila. Slovenska krajina. Častitamo. Za plebanoša dolnjelendavske fare je imenüvani bivši narodni poslanec i urednik Novin, provizor g. Ivan Jerič. Mladomi g. plebanoši od srca želemo vnogo božega blagoslova pri vodstvi najvekše fare v Slovenskoj krajini. 25. januara 1931. NOVINE 3 Gabrijelčič: Dom i šola v Srbiji. Varaš Krupanj ma samo edno dugo vulico i edno stransko, tak zvano Cigansko malo, kde majo cigani svoj „viertel“. Skozi varaš tečeta dva bistra potoka — eden izvira pod Kostanjkom, drügi pod Sokolsko. Na sredini edine vulice se nahaja šestrazredna osnovna šola. Z nekakšim strahom sem šo prvi den v šolo. Kak so me zijala deca! Skoro bi zbežao — tak tesno mi je bilo pri srci. Pa po šoli, domo idoč se mi je vidilo, da sem kakši strah. Vsaka vrata so se zaprla, kda sem šeo. Deca so se skrivali za materine janke i od straha so komaj povedali.. da ..da Švaba ide! Lep začetek! Moja vztrajnost, lübezen i požrtvovalnost je naskori privabila deco, da sem jim postao nazadnje edini oča na sveti, ar so vsi njihovi šli na vojsko. Po polletnom vučitelskom deli sem bio že njihov lüblenec. Kak so se skrivala deca prle pred menov, tak so vlekli zdaj matere iz hiše, kda sem šeo po vulici i so kričali: „Majčice, naš gospodin ide!“ Da bi samo vido srbsko deco v šoli, kak verno te gleda, kak poslüša i si zapomni vse, ka je za njihova srca, kak vlüdno prihaja v šolo i kak se poklanja — bi morao z menov vred priznati: to bo narod. Kda so mi ob petkih prihajale matere v šolo, zavüpljivo spitavajoč kak se vči njeno dete, nesem mogeo drügoga odgovoriti, kak, da je dobro, vrlo dete. „Pa dober si i ti“ odgovori i mi küšne roko. Prihajale so k meni mamice i mi odkrivale srca z vsemi bolečinami. Tolažo sem jih ino jim vtrjüvao vüpanje, da se možje povrnejo iz vojske. Srbsko dete najraj popeva i telovadi! Kda me je obiskao eden ge- neral i bio je navzoči pri pouki, je izrazo želo, da bi tüdi rad vido kak telovadi mladina. Odrezala se je, da ne bilo mogoče bolše! — I pobožna pa verna je ta srbska mladina. Štiridesetdnevni post točno drži. Jedila brez soli, brez mleka, tolšče i maščobe, sam grah i proja pa sprotoletni lükec je edina hrana. Dom srbske drüžine je preprosti. Kühajo na tleh. Poleti pa vüni. Povsedi pa je čistoča. V kühinji v koti skoro povsedi visi sveta Ikona (podoba). Tü opravla dete stoječ svojo jütranjo molitev. Rad mam brata Srba. Dopadne se mi njihov nastop, neustrašenost i veliko zanimanje za svetovne dogodke. Malo delajo, ar je božji blagoslov nad njimi. Najraje pa jih mam zato, ar je pri njih dom, cerkev i šola nerazdrüžliva edinica. — Zahvala Martinišča svojim darovnikom. Kak vsakše leto, tak so tüdi letos „žakutorje“ iz Martinišča so hodili lüdem nevolo delat Brisač so njim naši dobri lüdje ne davali i brezi dara so jih tüdi ne odposlali. Darovitni so bili bogatci i siromaki, tem zadnjim smo se vnogokrat mogli čüdivati, s kakšov lübeznostjov so nas obdarili. Bili smo v beltinskoj, črensovskoj, jelenskoj, tišinskoj i deloma v sobočkoj i martjanskoj fari. Nešterne fare so zaistino štele prekositi drüga drügo v dobrosrčnosti. Sv. Jelena. Vsa čast njoj! Ob prvim smo bili tam i dobri goričanci so nas jako lepo obdarili. Tišina je bila vsigdar med prvimi za dobro delo i je zdaj tüdi obdržala svoje častno mesto; občine Krog, Satahovci, Črnci, Bakovci i Rakičan so se skazale kak vrli i pošteni sosidje, ki neščejo biti no drügom mesti. Dobra črensovska fara poleg svojih ustanov gleda tüdi na Martinišče, ki je v zdašnjih časih prej vredno prve i naj močneše podpore. Beltinska faara, v šteroj se je staba letina močno čütila, je tüdi dala svoj tao. Lübi Bog njim naj obilno poplača vsem s svojim bogastvom! Na tom mesti se šče moremo toplo zahvaliti vsem, ki so nam šli na roko, ali pa pomagali pri poberanji kak i tüdi vrlim foringašom, ki so nam brezplačno nabrano blago v Martinišče spravili. Med pobirači so bili ogledni moški (tüdi nešterni gg. župani), dobre žene i dekline, v tišinski fari se pa zna, ka te česti vrli „pojgje“ nikomi prek ne dajo. Bog plačaj! Zastopstvo Transoceanika, glavni italijanske linije je v D. Lendavi na glavnoj vulici. 5 Smrtna kosa. V Rakičani je vmro okoli 60 let star Žitek Štefan. Bio je zgleden krščenik i dober človek. — Na Tišini so v nedelo pokopali vrloga moža Geder Franca. Star je bio 50 let. Zapüšča ženo i petero dece. — V Černelavcih je zatisnila oči punica g. Dobray Janoša, hotelera v Soboti. Pokopali so jo preminočo soboto. Sprevajali so tüdi domači gasilci, šterim je g. Dobray pri toj priliki dao jako lepo darilo. Za darilo se njemi drüštvo lepo zahvalüje. — Vsem pokojnim večni mir i pokoj! Ogenj. K Sapačovim v Beznovcih so se ponoči prištülili küreči tolvaji. Ar je bila velka tmica, so nücali špice. Pri deli jih je nekak zadrobišao i je zakričao nad njimi. Tolvaje so se zosagali i zbežali. Komaj so preminoli, je v kürnjeki začnolo goreti. Ogenj se je taki razširo i je Sapačovim vničo domačijo. — V pondelek so meli ogenj v Rakičani. Pri Peterkovih je bilo celo noč gostüvanje. Proti jütri je nekak pribežao v sobo i je sporočo, da pri sosedovih Kociprovih gori. Gostje so taki skočili gor i so bežali gasit. Pomagati neso mogli dosta. Zgorela je cela hiša. Goreti je začnolo v parmi, kak pa je ogenj nastao, se ne ve gotovo. — Šmarnica ga je zmešala. Nekši Vogrin ki ma hišo prek granice, je pred par dnevi prišeo v svojo klet. Začno je piti šmarnico. Naskori se je napio. Šmarnica ga je tak premotila, da je podivjao. Razbio je okna i stolce, nato pa je spüsto vino. Po tom je skleno, da de šo i skoči v Müro. Istinsko je začno bežati proti Müri. Kda je prišeo do Ledave, je v njo skočo. V mrzloj vodi se je strezno. Začno je kričati na pomoč. Iz Petišovec so pribežali lüdje i so ga vün potegnoli. Sirmaki so roke i noge popunoma zmrznole. Mogao je iti k zdravniki. — Gostüvanjčarji. Na odajo je okoli 300 litrov dobroga ljutomerskoga vina. Oda se od 50 litrov dale. Cena Din 7∙50 za liter. Državna i banovinska taksa že plačana. Poizve se v Prekmurskoj tiskarni v M. Soboti. — Krog. Čüje se, ka se na občini dela za to, ali bi si dali postaviti občinsko vago ali bi si pa dali v Krog napelati elektriko. Pravijo, ka občina zdaj ma telko penez, ka bi to lehko dala napraviti. Teda ali vago ali pa elektriko. Odločiti bi se mogli za tisto ka de nam več hasnilo. Vaga: Tü pa tam bi šteri kmet dao zvagati svojega bika ali drügo živinče, pa to samo za probo, ka dünok vaga. Ka bi se odalo, pa bi tak mogli vse dati vagati v Soboti, kak to delajo občine, štere majo vage. Pa tüdi doma bi najbrže mogli od vaganja kaj plačati. Elektrika: Če je kakši kraj bole napreden, gvüšno ma električno lüč. Petrolej pač slabo sveti. V ništerni hišaj je navadno puna dima od lüči i ešče je trno temno v hiši. Pa tüdi dragi je petrolej. Če človek pazi, pa je nej nevarno edno pa nej drügo. Električna lüč je dosta bole fal. Napelava je resan preci draga, pa to je samo ednok. Lehko si da vsakši napelati, kda de meo pač priliko. Če to vse premislimo, se moremo odločiti za elektriko. Naša občina je vsikdar ešče pokazala, ka je napredna, skoro najbole med vsemi vesnicami v Slovenskoj krajini. Zato mislimo, ka se občina tüdi zdaj odloči za to, ka 4 NOVINE 25. januara 1931 de celoj občini v hasek. Ešče niedna ves v Prekmurji nema elektrike, zato gledajmo, ka jo bodemo mi prvi meli. Pa drüge občine tüdi nemajo takše prilike. Pokažite, ka resan delate to, ka je lüdstvi v hasek. —nj — ZA NEDELO. Po Treh Kralaj trétja. Evang. sv. Mataja v 8. táli. V onom vremeni, kda bi doli šo Jezuš z goré, nasledüvalo je njega vnogo lüstva; i ovo gobavec pridoči, molo ga je govoréči: Gospodne, či ščéš, mogočen si me očistiti. I vün vtégnovši Jezuš roko dotekno se ga je, govoréči: ščém, očisti se. I taki je očiščena goba njegova. I veli njemi Jezuš: pazi, nikomi ne povej: nego idi, pokáži se popi i daj dár, šteroga je zapovedao Mojzeš, na svedočanstvo njim. Kda bi pa notri šo v Kafarnaum, Pristopo je k njemi stotnik, proséči ga i govoréči: Gospodne, sluga moj leži v hiši z žlakom vdárjeni i kroto se mantrá. I veli njemi Jezuš: Jas pridem i zvráčim njega. I odgovoréči stotnik, právi: Gospodne, ne sem vreden, ka bi šo pod streho mojo, nego povej samo reč i ozdrávi sluga moj. Ár sem i jas človek pod oblastjov postávleni, imajoči pod sebov junáke i velim etomi: idi i ide; i drügomi: pridi i pride; i slugi mojemi: včini eto i včini. Slišavši pa Jezuš, čüdivao se je i nasledüvajočim pravo je: zaistino velim vam, ne sem našeo telko vere v Izraeli. Velim vam; ka vnogi od sunčenoga shoda i zahoda prido i sedeli bodo z Ábrahámom, z Ižákom i z Jakobom v králestvi nebeskom: sinovje pa s králestva se vün vržejo v zvünešnjo tmico: tam bode jokanje i zobno škripanje. I velo je Jezuš stotniki: idi i kak si vervao, tak ti naj bode. I ozdravo je sluga v onoj vüri. Iz sveta. Amerika za brezposelne. Senat Zedinjenih držav je skleno, da se vzeme v proračun 25 miljon dolarov kak podpora za brezposelne, ki živejo v velkoj bedi. Potres vničo varaš. Iz Mehike poročajo, da je močen potres vničo varaš Oasaca, ki ma 20 jezer stanovnikov. Potres je poškodüvao vse hiše. 25 lüdi je našlo pod rüševinami smrt. Grozote v Liberiji. Po vsem sveti je zbüdilo razbürjenje poročilo, da so tam prišli na sled trgovini s sužnji. Trgovec z lüdmi je bio celo predsednik republike. Mogočneži so lovili sirmaško lüdstvo i so je odavali velkim posestnikom kak navadno živino. Može so odavali po 1000 Din., ženske pa po 1400 Din. Mlade i lepe ženske pa so mele jako velko ceno i so se odavale celo po 28 jezer Din. Zdaj je napravleni konec tem grozotam. Predsednik je odstavleni i od zadeve de razpravlalo Drüštvo narodov. Nesreča v cerkvi. Od potresa se je v Guelatovi v Mehiki porüšila cerkev. Pod rüševinami je našlo smrt 70 vernikov. Krvava nedela v Indiji. V znamenje žalosti zavolo štirih na smrt obsojenih indijskih nacionalistov so se vršile v Bombayji velke demonstracije, ki so se končale s tem, da je na vulicaj obležalo do 500 mrtvih i žmetno ranjenih. Letalska nesreča. Pri Winchesteri na Angleškom je v pondelek zleto na tla zrakoplov. Trije častniki so mrtvi, osem drügih lüdi pa je ranjenih. V Beči pol miljona betežnikov. V Beči je preminoči teden vünvdarila gripa. Zbetežalo je pol miljona lüdi. Vsi špitali so prenapunjeni. Vnogo lüdi je že vmrlo. AGRARNE ZADEVE Jako važen odgovor ministerstva za kmetijstvo na zadrugo. Agrarna zadruga je vložila lansko leto vnogo pritožb na višje oblasti proti fakultativnoj odaji agrarne zemle. Celo na Njegovo Veličanstvo Krala se je pritožila. Odgovor je dani pod br. 10713 31. oktobra od kancelarije Njegovoga Veličanstva, od ministerstva kmetijstva pa pod brojem 32022 Va/1930. dne 23. okt. V tom visokom odgovori se javno priznava, da agrarna zadruga lepo vrši svojo dužnost, kda zagovarja maloga človeka i ga nazajdrži, ka čaka agrarni zakon i se ugotavla, da dela popunoma po zakoni. Nazadnje pa pravi odgovor: „Da se vse konkretne tožbe i predstavke od toga predmeta preispitajo po agrarnih oblastvih pred odobrenjom küpnih pogodb.“ Z toga odgovora sledi, ka se niedna pogodba ne odobri, dokeč se küpci neispitajo, če neso bili prisiljeni na odküp. To se tiče vseh naših članov v Slovenskoj Krajini i Medjimurji. Razgovor našega bana g. Dr. Marušiča z predsednikom agrarne zadruge. Kda se je gospod ban Dr. Marušič pelao skoz Črensovec v Ljutomer, se je po sprejemi v Črensovcih razgovarjao z predsednikom agrarne zadruge. Tomi je pravo sledeče: „Agrarni zakon bo prineso jako velike dobrote vašemi lüdstvi. Zakon je že gotov i niti ne pride pred zakonodajni svet, nego ga samo ministerski komitet pregledne i nato ga Njegovo Veličanstvo podpiše. Zakon bo podpisani mogoče že januara, februara pa ščista gotovo!“ Gospodi bani se vsi interesenti toplo zahvalüjejo za to pojasnilo. Na znanje tistim, ki so küpili od veleposestva v D. Lendavi agrarno zemlo. Potom agrarne zadruge so se ništerni küpci pritožili, naj se njihove pogodbe ne odobrijo zavolo pritiska pri odaji i zavolo visikih cen. Kraljevska banska uprava je zadrugi odgovorila, da niedna pogodba ne še poslana k njej na odobritev. Z toga odgovora sledi, ka pogodbe ešče vse v Lendavi ali kde indri ležijo. Ki zato ščejo, da bi se odobrile, naj pritiskajo na veleposestvo, da je da odobriti po predpisih zakona, to je da prle odpravi fidekomis i da zbrisati šče ostala morebitna bremena. Ka pa tisti, ki so zemlo küpili, jo smejo dati z arende? Zadruga je pitala kr. bansko upravo, da li smejo tisti davati z arende zemlo, ki so jo küpili pa ne ešče na nje vknjižena? Mi smo bili vsikdar toga mišlenja, ka so ti tak interesenti kak oni, ki so ešče ne küpili i so se oboji dužni zakona vednako držati. Višja oblast je pritrdila našemi mišlenji i nam je dala sledeči odgovor na naše pitanje: „Kralevska banska uprava pod brojom III. No. 18903-30 od 30 dec. 1. 1930. Tüdi že je što izmed agrarnih interesentov od uprave veleposestva zemlo küpo, je šče zmerom agrarni interesent i to tak dugo, dokeč g. ban te pogodbe ne odobri. Iz toga shaja, da se morajo tüdi oni agrarni interesenti, ki so zemlo küpili, držati predpisov agrarne reforme, da ne smejo davati to zemlo v podzaküp itd.“ Te odgovor je jasen. Kdekoli bi se zato najšeo takši interesent, ki je zemlo küpo i jo dava z arende, javite ga gor zadrugi, ta bo naprejposlala pritožbo i zahtevala, da se postopa po zakoni proti njemi tak, kak se je postopalo po zakoni proti onim siromakom, ki neso mogli zemle küpiti i ar so jo davali v podzaküp, se njim je vzela. Prečtite naša spremenjena pravila, štera je okrožno kak trgovsko sodišče v Maribori že registriralo. Naši občni zbori so ednoglasno spremenili pravila zadruge v nešternih točkaj kak se da i bo dalo čteti v prilogi Novin v „Gospodari“. Najvažnejše v teh izpremembah je, da vsaki dobi v slüčaji nesreče podporo, ki ma 20 Din. vlogo samopomoči v zadrugi. Ta Vloge po se njemi v celoti izplača, kda izstopi. Tak za 10 Din intereša ma pravico, do podpore. Ne bi smelo biti düše v Slovenskoj Krajini, štera ne bi bila kotriga zadruge i se ne bi na te lehki način zavarüvala proti nesreči. Pa tüdi ne sme biti düše, ki ne bi drage vole darüvala svojemi bližnjemi 10 Din podpore v nesreči znajoč, da se njej ta od ponesrečenca povrne, kda njo dosegne kakša nesreča. 25. januara 1931. NOVINE 5 Za naše male. Granfol Cilka, Krog: Zlata ribica. Starček žalosten ide k obrežji, kde je zgrabo zlato ribico i začne jo zvati: „Ribica, ribica obrni se z repom k vodi i z glavov proti meni.“ Voda se zapeni i ribica se prikaže i ga pita: „Ka bi rad starček. Žena me je poslala, da bi nama dala živeš i lepo hišo“. Ribica njemi pravi: „Idi domo, vse bo dobro“. Starček se obrne i ide proti domi. Kak pride domo, vidi namesto raztrgane hišice lepo hišo i zraven sta mela vsega zadosti. Starka eden čas gospodari a naednok se navoli i pravi starčki: „Idi k zlatoj ribici i povej njoj, da neščem biti več kmetica, nego ščem biti kralica“. Starček žalosten ide k obrežji i začne zvati ribico: „Ribica, ribica obrni se z repom v vodo i z glavov proti meni.“ Morje se zapeni i zlata ribica se prikaže i pita: „Ka bi rad starček? Šče hüjše se je razčemerila moja starka, nešče več biti kmetica nego šče biti kralica.“ Ribica njemi odgovori: „Idi domo, vse bo dobro“. Starček pride domo i vidi mesto hiše, lepo palačo. Vojaki hodijo po dvorišči, stražarje so stražili pri vrataj. Kda starček pride k vratam ga stražarje pitajo, ka bi rad. On pove, da je te kralice mož. Vojaki ga pelajo pred kralico. Kralica je sedela v svilnoj obleki, z zlatov kronov na glavi i s svetimi biseri. Taki se zdere, ka išče te tü. Vojaki njoj povejo, da je njeni mož. Ona njemi pravi, kak more tak predrzno gučati, da je takšoj kralici mož. Kralica ga da vojakom, naj njemi 25 odzajaj s šibami gori namažejo. Kda ma zadosta, ga spüstijo. Starček na pol mrtev pride vün iz ječe. Kralica njemi zapovej naj pomeče dvorišče. Vsaki den je zaran vstano i opravlao svoje delo. Kralica pa je tüdi zdaj ne bila zadovolna i je štela biti šče več. Zapove vojakom naj pripelajo starčka pred njo. Starček vse stučeni se priplazi po stubaj gori v hišo, kde je bila kralica. Kralica njemi zapove, da naj ide k zlatoj ribici i njoj naj pove, da neščem biti več kralica, nego ščem biti gospodarica na morji, da mi bodo pokorne vse ribe. Starček znova ide ta k vodi i začne zvati zlato ribico. Morje se zapeni i zlata ribica se prikaže i ga pita: ,,Ka bi rad Starec? Šče hüša je moja starka, nešče biti več kralica, nego šče biti gospodarica na morji, da njoj bodo pokorne vse ribe“. Ribica ne pravla nikaj. Voda se zapeni i velki čarni vali plavajo i ribice ne bilo več. Starček se obrne i ide proti domi. Kak se je približao proti prvešoj velkoj palači, zagledno malo, grdo, raztrgano hišico, v šteroj je sedela v raztrganoj obleki starka. Starček je znova hodo na ribji lov, da sta se iz rib preživlala, ali zlate ribice nikdar ne mogeo več zgrabiti. (Konec). VGANKE. Predzadnja številka. Rešitev sta poslala Vogrin Št. Rakičan i Pajžlar Št. Sodišinci. Zadnja številka. Rešitev: 1. 2. Pismonoša v Beltinci. 3. Od Sv. Trojice. Širite Novine! Pošta uredništva. B. J. M. „Našim delavcom“ bo objavleno v prišestnoj številki. Bog plati! — „Božičnica v . . .“ je že prestaro. Zdaj že nema pomena. Gospodarstvo Originalni plemenski biki. Pred kratkim je Slovenska krajina iz Švice znova dobila 3 originalne plemenske bike. Podeljeni so bili občinam: Petišovci, Kapca Lakoš i Beltinci. Napajanje živine po zimi. Zadeva je jako važna, ar ravno potom napajanja živina po zimi večkrat zbeteža. — Prvo na ka trbe paziti je, da voda ne premrzla. Taša voda pozroči prehlad v želodci i grli, zvün toga pa vpliva tüdi na mlečnost. Krave, štere pijejo premrzlo vodo, majo menje mleka. Drügo, ka more meti polagač pred očmi je to, da živina po zimi nüca več vode, ar je süho krmo. Kratiti njoj vode ne trbe, ar ne škodi, če je ne premrzla. Zakaj se konj pri stoji ne vtrüdi? Človeki se čüdno vidi, da konj celi den stoji, čeravno bi si dostakrat lehko privoščo ležanje. Da si ne požele ležanja, je zrok v tom, da se konj od stojenja ne vtrüdi. Tak so jemi stvorjene noge. Konjska noga je tak trdno zgrajena, da se mišice pri stoji ne napenjajo. Ar pa nega napenjanja, tüdi vtrüjenosti ne. Konj se vtrüdi samo pri hoji, ár se tam mišice giblejo i napenjajo. — ŠVEDSKE KAPLICE apotekara Sikića čistijo želodec čreva i krv. Okrepijo želodec i odstranijo želodčne bolečine. Steklenica: 20 Din. — Dobi sé v apoteki pri SVETOJ TROJICI v Dolnjoj Lendavi. Pošta upravništva. Serec M. M. Sobota. Hvala za gorečnost, s šterov ste lepo povekšali število naročnikov za oba lista v Soboti. Predpoldnom me morete vsaki den dobiti doma. Šadl Janoš Večeslavci. Za pomočnika tüdi oboje brezplačno. Hvalevredno za vas, ka pri 71 leti starosti se ešče brigate za širjenje dobroga tiska. O kak obilno vam bo to dobra nebeska mati poplačala za kratek čas. Fartelj Karol Čepin. Kalendar smo vam poslali, zdaj ste ga že gotovo dobili i je brezplačen. Lani ste meli M. List celo leto, dobili kalendar i knjižico „Priprava na smrt“, za to ste plačali 15 Din. Na pozamezni naslov znaša teliko letna naročnina. Novine ste meli od 1. maja to je 8 mesecov, na mesec 2 Din 50 par na posamezni naslov, to znese 20 Din. Kak vidite, so naši računi pravilni. Šadl Janoš Večeslavci. Tistih 100 Din. ka ste oktobra poslali, smo že na novo leto zračunali, tak ka mate zdaj že plačanih 700 Din. naročnine. Obema širiteloma smo dali i za lani brezplačno. Frumen J. Otovci. Polletna naročnina dospela. Naročniki pazite, jako važno! Naslovi Novin se zdaj tiskajo. Oprosimo vse širitele, naj nam najkesnej do srede, to je do 31. januara javijo, koliko naročnikov do meli na Novine i koliko na Marijin List. Tiste naročnike, ki neso ešče nikoj naročnine plačali no letos i se neso pri upravi zavolo toga zglasili, ne bomo v naslove vzeli i njim liste stavimo. Razglas. Uradni dnevi okrajnoga načelnika v Dolnjoj Lendavi se bodo v leti 1931 vršili sledeče: 1.) V Beltincih 4. februarja, 4. marca, 1. aprila, 6. maja, 3. junija, 2. septembra, 7. oktobra, 4. novembra i 2. decembra, vsigdar od pol 9. vüre naprej v zadnjoj sobi hotela „Krona.“ 2.) V Turnišči: 25. februarja, 22. aprila, 24. junija, 26. avgusta, 28. oktobra i 23. decembra, vsigdar od pol 14. vüre naprej v občinskom uradi v Turnišči. 3.) V Dobrovniki: 28. januarja, 26. marca, 27. maja, 22. julija, 23. septembra i 25. novembra, vsigdar od pol 14. vüre naprej v občinskom uradi v Dobrovniki. Sreski načelnik: DR. FARČNIK. 6 NOVINE 25. januara 1931 JEDINI SLOVENSKI ZAVOD BREZ TÜJEGA KAPITALA JE VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v LJUBLJANI, Dunajska cesta 17. Sprejema v zavarüvanje: 1. Proti ognji: a) za raznovrstne izdelane stavbe kak tüdi stavbe med časom zidanja, b) vse gibajoče blago, pohištvo, zvone i spodobno; c) polske pridelke, zrnje i krmo. 2. Zvone glaže proti razpoki i prelomi. 3. Sprejema v živlenskom oddelki zavarüvanje na doživetje i smrt, dečinski herb, dale penzijska i lüdska zavarüvanja v vseh spremembaj. Zastopniki v vseh mestih i faraj. Glavno zastopstvo za Slovensko Krajino pri upravi NOVlN v ČRENSOVCIH, štera potom svojih širitelov i drügih pomočnikov, šterih imena bomo objavili, ide vsem na roko. Javite se pri njoj i dobite vsa pojasnila brezplačno! Cene: Penezi: dolar Din. 56.—, Argentinski peso Din. 21, šiling Din. 7.90, lira Din 2∙90, pengő Din 9.80, marka Din 13∙37, uruguajski peso Din 50, frank Din 2∙20. Živina: biki, jünci i telice Din. 7—8, (jako debeli Din. 9), krave Din. 4—6, teoci Din. 14—15, svinje Din. 12. Zrnje: pšenica Din. 140, žito Din. 125, oves Din. 145, kukorca Din. 120, krumpli Din. 35, ajdina Din. 120, proso Din. 90, lenovo seme Din. 200, novi grah črešnj. Din 190, mešani Din. 120, HALO! HALO! Dobro čarno dalmatinsko vino — priporočlivo tüdi za slabokrvne — se dobi v gostilni BANFI JOŽEF, Murska Sobota. Cena litri 15 Din. Odam svoj vodili mlin na potoki Ledava v Turnišči i senožeti v Dobrovniki. RAJ JOSIP, Dolga vas št. 130. Naznanilo. Pisalne mašine vseh vrst nove, rablene z več letnov garancijov, odava po ugodnih cenaj i se priporoča v naküp vsem cenj. interesentom kak p. n. župniščom, občinam, šolam, drüštvom, posojilnicam, obrtnikom, trgovcom i industriji. STALNA ZALOGA! ZMERNE CENE! DRAGOTIN HERZOG CELJE. Lava 26. 2 Pohištvo gotovo, kak postele, omari, nočni omareki, vsake vrste kühinsko pohištvo, na dale trüge (škrinje) se dobijo najfalej v novootvorjenoj zalogi pohištva na Lendavskoj cesti 8. prek od Benkove fabrike pri ŽELEZINGER HONRADI v M. SOBOTI. Kde se skriva zrok? V revmatizmi, trganji v sklepaj, živčnih bolečinaj? Mogoče posledice prehlajenja? Večinoma je vzrok v takših slučajih nezadostna nega tela. Dosta lüdi že prek 34 let nüca okrepčüjoče sredstvo za olajšanje bolečin, hišno zdravilo i kozmetikum: Fellerov „Elsafluid“ i si zna ohraniti stalno zdravje. Nücajo ga za mazanje i cenijo njegovo delüvanje tüdi proti kašli, hripavosti, bolečinaj v grli i prsaj ino proti gripi i našeci, nücajo ga tüdi notranje pri neugodnom občütki itd. Včinite tüdi Vi tak i pomagalo bo tüdi Vam! Fellerov „Elsafluid“ dobite v lekarnaj i sličnih trgovinaj v posküsnih glažkaj po 6 Din., dvojnih glažkaj po 9 Din. ali v špecijalnih velkih glaškaj po 26 Din. Poštni paket vsebüjoč 9 posküsnih ali 6 dvojnih ali 2 velka špecijalna glažka 62 Din., trije takši paki samo 139 Din. pri lekarnari EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Centrala 149. Savska Banovina. Dajo se z arende izvrstne njive i travniki od 10 do 25 plügov s stanom vred. Železniška postaja, občina, pošta doma. Tjedensko senje. Naslov: KRAUS — Severin pri Bjelovari. 2 UPRAVA VELEPOSESTVA v RAKIČANI ma k odaji jaličove droge različne debelosti (za lestvice, žrde, rante, lemeze itd.) Küpijo se lehko vsaki den prí veleposestvi v Rakičani, kak tüdi v Vadarcih. 3 Hramba k odaji. K odaji je lepa, velika hramba pokojnoga Tomec Jürja v Beltincih, kde je zdaj g. Rešeka trgovina i trafika. S hrambov vred je k odaji tüdi vse ka je na dvorišči, kak pekarija i zadnja hramba do Črnca. Küpci naj se javijo pri dovici pokojnoga, ge. Tomec Ani v Črensovcih št. 7. 1 Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši intereš??? Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo HRANILNICO i POSOJILNICO v BOGOJINI, štera je vpelala dobro, polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8—9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste, ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig. Pridite i se osvedočite! NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI. 25. januara 1931. NOVINE 7 NALAGAJTE PENEZE v HRANILNICO i POSOJILNICO v ČRENSOVCIH, registrovano zadrugo z neomejenov zavezov, ki se je preselila v lastno novo hižo „NAŠ DOM“ i od novoga leta naprej uradüje vsaki delaven den od 8 do 12 i vsaki svetek od ½9 do 10 vüre predpoldnom. Za hranilne vloge plača intereša 8-8½%. Rentni davek plača sama za vse vlagatele i za sebe neobdrži nikše provizije. Pri davanji posojil računa samo 1% upravni stroškov i to samo ednok, čeravno je posojilo dano na duga leta. 2 Posojila davle na poroke i tabulacijo na 10%. NAČELSTVO. MARA PAV1Č: PRAVICA i USMILJENJE Prevod iz hrvaščine. I. Mati i hči. Pod oknom je šumel Vrbas i po glažaj okna so udarjale drobne deževne kaplice. V sobi se je mračilo, dasi je vüra šče pred nekaj trenutki odbila tri popoldne. Težko, dolgočasno tišino deževnih jesenskih popoldnevov je od časa do časa predramilo brnenje šivalnoga mašina, za šterim je poleg okna sedela Mara. Lepo glavo je globoko sklonila nad švelo, ki se ji je naglo izmikalo izpod belih prstov. Kda je stavila mašin, se je zravnala i je zastrmela skoz okno. Te se je v njenih velkih plavih očaj odražalo sivo nebo in vsa turobnost pozne jeseni. Ah, te oči! Što bi pravo, da so to tiste oči, v šterih je šče pred dvema letoma cvela spomlad i pesem, pred šterimi ne nišče mogeo ostati ravnodüšen, od šterih so gučali, da si jih je izposodila od angela. I to bledo lice, ali je to Martino lice? Nikaj ne ostalo od nekdašnje Marte zvün lepoga, plemenitoga i nedužnoga srca. Da, to je zdaj šče lepše, šče plemenitejše i bole zlato, nego je bilo pred dvema letoma. Marta je protestantka, ali njeno srce je katoličansko. I če bi bilo v njoj več jasnosti, a menje obzira nasproti okolici, v šteroj žive, bi bila že popunoma dete katoliške Cerkve. — Martika! — Izvoli, mama! — se strese Marta, ar niti ne čüla, kak so se sobne dveri odprle. — Vidi se mi, da se dnes palik ne počütiš dobro. Nenavadno si bleda. — Nikaj mi ne, mama! —odkima Marta z lepov glavov i si prizadeva, da bi se rešila materine roke, ki jo je božala po plavih kodrastih vlasaj. — Nikaj ti ne! — jo narahko pokara mati — jaz čütim, kak ti čelo gori. Marta je mučala i se je palik globoko sklonila nad švelo i ne vüpala zdignoti oči proti materi. — Dete, ti mi pa nekaj tajiš! — je zadrhtel materin glas. — Nikaj, mati! Ti znaš vse! — je zašepetala Marta i je naglo pognala mašin, da bi nekak zakrila svojo razburjenost. — Znam vse?! — Zagvüšno pa misliš na Petra! Marta je mučala. — O, Marta, Marta — si je trla mati roke — kam te to pripela? Ti nemreš bogati matere, ki ti želi samo dobro, nemreš pozabiti človeka, ki je onesrečo tebe, mene in nas vse! O, moje dete! Zdaj je nastala težka, mučna tišina. Mašin je brneo prenaglo, Marta je napela vso moč, da zadüši ihtenje svoje düše, ali njene skuze so bogato rosile platno pod belimi prsti. Pri drügom okni je vzdihavala mati. Zlagala je oprano perilo i je kradoma opazüvala Marto. — Ali zvečer pride Emil? — se pa oglasi mati, kda je Marta stavila mašin. — Ne vem, mama, — si zbriše Marta oči, — ne spominjam se, da bi mi kaj pravo. — Zagvüšno pride, ve šče ne bilo dneva, da bi te ne obiskao. Dnes je hladno. Lenčka je küpila dober čaj, jaz sem pripravila pecivo i zvečer se bomo malo segreli i razvedrili. — Ah, mama, zakaj se telko mantraš, dobro bi bilo tüdi brez toga! — Kakša mantra je to? Srečna sem, kda se ti malo razvedriš. Preveč mi je neprijetno, ar si nasproti Emili tak tüja i hladna. Ali ne občütiš, da živi te človek samo za tebe? Kak moreš biti tak trda? — Mama! — vzdihne Marta i spüsti švelo na krilo — zakaj bi ga varala!? Kak naj kažem pred njim tisto, ka ne čütim! — Ne čütiš! — se razčemeri mati, — če ne čütiš zdaj, boš čütila sledi, kda se ti te norosti razkadijo iz glave. Glavno je, da se oženiš. Ne špilaj se s svojov srečov! Nazadnje bode sit tvojih skuz i si poišče drügo. — O, kakša sreča, če jo najde! — dehne Marta i vstane, da bi iz sobe prinesla drügi falat platna. — Tak! Lepa hči si mi ti, — je kričala za njov mati. Vse naj se zgodi po tvojoj voli, jaz i Oton pa lehko merjeva od glada. Dobro znaš, da nemamo nikaj zvün te kuče, za štero plačamo več davka, kak je vredna. Brat ti je v šoli, vsaki mesec njemi trbe poslati peneze, ali odked? Ali sem na stare dni prišla tak daleč, da naj s svojov bornov pokojninov hranim odraslo deco, namesto toga, da bi oni mene hranili! Moj Bog! Moj Bog! Marta ne odgovorila nikaj, a videlo se je na njoj, kak hüdo njoj je bilo, da je morala čüti te reči iz materinih vüst. I mati, kak da bi opazila, da je preveč povedala, je za hip vtihnola, potom pa je nadaljavala z bole mirnim glasom: — Emil je pošteni, dober kak düša. Pri njem bi imela raj! — Znam, mama, — odgovori Marta tiho, — jaz Emila spoštüjem, a ravno zavolo toga . . . (Dale.) 8 NOVINE 25. januara 1931. Rojari naj pošlejo vzorce meda na naslov PAVLIČ LOJZE, profesor Celje, Vila Žuža. Cena 10 Din. Lani pomagao razodati 1200 kil. 2 Oda se mlin na vodi, 10 minut oddaljen od trga; poleg se oda: 2 para novo movtiranih valikov, 1 par kamena, 1 krava i 10 svinj. Naslov se zve v Prekmurskoj Tiskarni v M. Soboti. PO DOBROJ KAKOVOSTI, PO LEPOJ OBLIKI i PO JAKO NISKOJ CENI se poznajo SUTTNEROVE VÜRE Iz lastne tovarne vür v Švici žepne vüre od 44 Din naprej, vüre zapestnice od 98 Din. nap- rej, büdilnice od 49 Din. Najbogatejša izbira najbolših vür, zlatnine i srebrine vseh cen, v novom ilustriranom letnom ceniki, ki ga dobite brezplačno od fabriške hiše vür H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. Kam s penezi, štere shranjüješ doma brez intereša? Vloži je v HRANILNICO i POSOJILNICO pri Sv. Juriji (Uradni lokal pri g. MEKIŠI.) Uradüje vsako nedelo popoldne od 2 vüre naprej. Ta hranilnica je najbole vama. Promet raste od dneva do dneva. Komaj obstoja ed- no leto i že ma okoli 1 miljon dinarov prometa. Znak, da hranilnica vživa zavüpanje lüdstva. Vloge obrestüje po 8%, rentni davek za te plača hranilnica sama. Posojila davle na 10%. Pridite i se osvedočite! NAČELSTVO. Mlinarje pozor! Na odajo je 6 falatov vsakovrstnih cilindrov, 3 valeki i več drügih predmetov. Cena je ugodna. Kröll, Segovci 1 Apače Naznanilo. Naznanjam cenj. občinstvi, da sem preselo svojo trgovino nasproti od zdajšnje, v šteroj je bio negda trg. Spigler. Zednim naznanjam, da menjavam prima tikveni olij za lüščeno i nelüščeno seme. Fran Rešek 2 trgovec BELTINCI. GLAVNO ZASTUPSTVO ZAGREB ZRINJEVAC 16. NAJKRAĆI I NAJBOLJI PUT IZMEDJU EUROPE I AMERIKE — 5 — Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC.