ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXVIII | 17. junija 2019 - Buenos Aires, Argentina | Št. 14 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija JUNIJ | Mesec spomina Še vceraj sem govoril z njimi, ali smo jokali? “Huda rana” Zraka ni vec, samo ta zadušljivi smrad ostaja. Vsi so tihi. Minili so dnevi? Vse je izginilo, pocasi. Sam sem, Gospod, ostal sem cisto sam. Ne vem kaj je z mano. Ne zmorem vec tega. Ne vem, kdaj je bilo vsega konec, ne slišim vec vzdihljajev. Jecaje je utihnilo. Utrujeni so bili, ubogi, izcrpani. Je bilo to danes? Vceraj? Ne vem, cas je izginil. Utihnili so glasovi, kot cricki ob jutranji zori. Hrup se je ustavil tudi tam, od koder so nas zmetali. Sedaj pa ta osamljenost. Tišina in jaz. Usta, ki so nas pljunila v to luknjo, ta predor, In ta kruta, mrzla, neskoncna tema. pretocna cev, ki je prelila življenja v to votlino. In ti, Gospod, ki me poslušaš, ki me cakaš. Tok je prenehal, ta tihi vodnjak je bil preplavljen z nami. Ne morem vec, zmanjkuje mi zraka. Potonila so telesa, sanje. Vse to je polno teme, in nas. Nic se ne premika v mojem telesu, nic vec. Ne spomnim se, kdaj so se bakle ugasnile. Zemlja me ne objema, okrog mene, samo ljudje. In hrup tistih moških, ki so delali v tem predoru. Mehka snov njihovih življenj, izginila je. Sam sem, Gospod, nic se ne premika vec v tej tišini. Mar, sem še vedno živ? In sam? Govoril sem z njimi, bilo jih je veliko, na stotine? Gospod, zakaj me ne vzameš k Tebi? Casa zdaj ni vec, ali sem govoril z njimi? Stokanje se je rahlo stopilo v tišini. Kdaj? “Resnica... Barbara rov” Ivan Bukovec Slišal sem kako kricijo, Gospod, da, slišal sem jih jokati. Rad bi slišal samo še nekaj žalovanja, Nismo govorili, smo kricali! Ali smo samo jokali? da bi jim lahko ponudil mir, tudi zase, tolažba, Bil je mucen, grozen in obupen krik.Žalosten, grozljiv, Gospod, bil je strašen. Jokal sem tudi jaz, jokal z njimi. In kriki so pocasi izginjali, po malem. Jokal sem s tisto materjo, ki je zaman iskala, iskala je otroški glas, izgubljeni v mraku. Bili smo samo glasovi, ki se niso nikdar našli. Nehal sem jokati, ne morem vec, utrujen sem. Sedaj pa ta tišina, kruta, moten sem, in sam. Vzemi me, Gospod, zakaj sem še sam? Zaprli so to jamo, vem, zraka ni vec. Sam sem, v temi. Kdaj bo konec tega? In ledbim nad njimi, na vrhu njihovih sanj, v temni globini te hladne gore. Moja roka, negibna, sloni na eni nogi. Druga se dotika hrbta, hladno je. Moje noge so pomešane z drugimi. Na mojih prsih je glava, ki lebdi nad mano. Ob mojem obrazu pa mehka, ženska medenica. Tudi jaz ledbim nad njimi, z njimi. Za vedno? Ne morem vec, Gospod, grozno je, obupavam. teh bratov, ki mrtvi ležijo z mano. Kmalu bomo skupaj spet, za vedno. Slutim mehko govorico v glavi, slišim jo. Tišina, ki postaja sveti mir, ali že prihajaš? Da, olajšan sem, Gospod, si že tukaj? Ne jokajo vec, kajne, ali so že s Tabo? Vzemi me. Hocem biti z njimi, in s Tabo. In zdaj Gospod, samo še nekaj bi te prosil, da mati ne bi izvedela, kaj je bilo z mano. JL/AC ODTISI IZ KOCEVSKEGA ROGA Prebiram zadnjo številko Družine in si osvežu­jem obcutke, spomine in doživetja na letošnjo spominsko komemoracijo v Kocevskem rogu. Tisto leto, ko so mi logisticne potrebe dru­žine preprecile prisostvovati skupni pocastitvi pomorjenih v Rogu, mi je nekaj manjkalo. Pa ceprav bi se odlocil za privaten, oseben obisk, bi se ne znebil tega obcutka. Odkar je slove­snost bila z nedelje prestavljena na soboto, je treba marsikaj urediti, da ostane obisk Roga prioriteta, prva izbira. Tudi drugi imajo po­dobne probleme: tisti, ki delujejo v šolstvu, ker jih matura v veliki meri zaposli, njih in se­veda družine dijakov na maturah; tisti, ki se posvecajo kmetijskim dejavnostim, pa morajo izrabiti dneve s primernim vremenom. Ampak letos smo lahko odšli v Rog. Priprav­ljen na mokre gozdne ceste, saj so ves mesec padale plohe in nalivi, sem bil presenecen nad asfaltnim plašcem ceste, ki prihaja ne samo iz Kocevja, ampak tudi s strani ceste, ki pelje v Žužemberk: po asfaltu se pripeljemo prav do grobišca! (nisem pogledal, ce gre as-falt še naprej, do drugih grobišc, ali ce je to v nacrtih). Torej prvo veselo spoznanje. Slovesnost se razvija že skoraj trideset let, pa ima ustaljen program, ki kljub tradicionalnim tockam (npr. posnetek domobranskega zbora s pesmijo Oj, Doberdob), vsako leto ponudi kaj drugacnega. Vigilija pred komemoracijo si­cer ni novost; letos je bila že peta: ob molitvi in poslušanju imen umorjenih pretece cas, ki ga je župnik Janez Turinek, župnik v Senovem, povezal z Jezusovo cujecnostjo na Oljski gori. Že vec let so za to priliko pred kapelico posta­vili pokrit oder, na katerem je bil oltar. Po svo­je primerna poteza, da so prisotni imeli boljši pogled na evharisticno daritev. Letos odra ni bilo in maša se je darovala na oltarju v kape­lici. To pa je tudi omogocalo, da je izza oltarja zablestel mozaik p. Ivana Rupnika, kjer Kristus sprejema žrtve, pa tudi krvnike v svojo bližino. Maša s pridigo in poznejši govor sta tudi tradicionalni tocki, pa sta letos izzvenela zelo osvežujoce. Prelat Anton Slabe in zgodovinar dr. Renato Podberšic ml. sta v svojih govorih pokazala, da je možno isto povedati še na drugacen nacin, ki kritikom zaveže usta s tis-tim »že spet isto«. In ceprav se komemoracije udeležujemo »prepricani«, so mi njune glo­boke in trdne besede sedle v srce kot nekaj prenovljenega. Danes, ko z interneta izbrskaš vidno in skrito, je res enostavno ponovno obuditi besede, ki so nas v Rogu napolnile z novimi, svežimi mislimi. Na splošno se ocenjuje, da se zadnja leta niža število prisotnih na komemoraciji. »Ved-no manj nas je« je velikokrat žalostno ugota­vljanje po koncu prireditve. Težko je oceniti, ce je ta pesimizem resnicen. Ce bi primerjali s prvimi leti, nas je res manj. Letos pa se je zgo­dilo, da se je na koncu oglasil kocevski župnik, ki nosi breme organizacije, predvsem verske­ga obreda, in se opravicil, ker so nekateri os-tali brez sv. obhajila. Zanašal se je na prejšnja leta, pa se uštel. Torej … Vsakic pa je prijeten obcutek. da se srecaš in pozdraviš z znanci, ki jih drugace morda med letom ne vidiš. Zato se kolone avtomobilov, ki nas cakajo ob cesti, le pocasi redcijo in vracajo s pozdravom voznikov: se vidimo prihodnjic! GB »RESNICA JE ZAGOTOVILO SVOBODE« Spoštovani predsednik države gospod Bo-rut Pahor, goriški rojak, spoštovana gospa evropska poslanka, spoštovani poslanci in poslanke slovenskega parlamenta, spošto­vani predstavniki politicnih strank, spošto­vani sorodniki žrtev, ki pocivajo v roških breznih, spoštovani vsi ljudje dobre volje! Kot prvi govornik s Primorske na spomin-ski slovesnosti v Rogu in kot prvi Gorican imam prav posebno odgovornost, ko vas nagovarjam s tega mesta. Nagovarjam vas tudi v spomin na 366 žrtev revolucije z Goriške in Vipavske ter na 338 žrtev re-volucije iz Posocja in Idrijsko-Cerkljanskega podrocja. Nagovarjam vas tudi v imenu tis-tih slovenskih duhovnikov, ki so trpeli pod fašizmom in se razdajali za slovenski na-rod, po vojni pa so prejeli »placilo« novih komunisticnih oblastnikov v obliki umorov, zasliševanj, zaporov in šikaniranj. Nenaza­dnje pa vas nagovarjam tudi v imenu tistih primorskih rojakov, ki so bili predvsem v letih 1942 in 1943 kot partizani poslani na Notranjsko, v Suho krajino in na Dolenj­sko, kjer so sodelovali v bratomorni vojni; in tistih primorskih rojakov, ki so bili nad­povprecno zastopani pri povojnih umorih, tudi pri roških breznih, na strani storilcev. Pravzaprav tudi njih lahko na neki nacin pri­števamo med žrtve. Prav na današnji dan leta 1962 so izra­elske oblasti usmrtile nacisticnega vojne­ga zlocinca Adolfa Eichmanna. Ne bom omenjal njegove vloge pri izvajanju t. i. »dokoncne rešitve« judovskega vprašanja v casu nacisticnega terorja. Ne, omejil se bom na njegovo zanikanje vsake krivde, kar je trmasto ponavljal na sojenju pred sodiš-cem leta 1961. Eichmann se je pridušal, da on že ni nikogar ubil, niti med vojno. Vemo pa, kakšno vodilno vlogo je imel prav Ei­chmann pri nacrtovanju holokavsta. Poskušajmo se sedaj na videz prestaviti v slovenske razmere ob koncu druge svetov­ne vojne. Dejstva nam govorijo, da imamo danes v naši državi okrog sedemsto (700) dokazanih množicnih morišc in grobišc, ki jih je zakrivila t. i. »zmagovita« revolucio­narna stran. Mimogrede naj poudarimo, da gre za trenutno stanje, raziskave grobišc iz obdobja revolucije namrec še niti približno niso koncane. Lahko recem, da jih bo samo na Primorskem vsaj še nekaj deset! Toda hkrati nimamo pri nas nikogar, prav nikogar, ki bi bil za te strahotne zlocine spoz­nan kot odgovoren. Torej imamo zlocine brez zlocincev. Zlocine, ki so se zgodili tudi po koncu vojne! Ravno nasprotno, pri nas se lahko še vedno sprehajamo po ulicah, ki so poimenovane po raznih voditeljih re-volucije in nacrtovalcih krvavih umorov. Po naših krajih vidimo kipe in spomenike ljudi, ki z demokraticno ureditvijo nimajo prav nic skupnega. Pred par dnevi sem prebral, da nameravajo na slovenski Obali urediti spominsko pešpot, poimenovano po nekda­njem revolucionarju Alešu Beblerju, enemu od vodij oz. odlocevalcev o življenju in smrti med revolucijo na Primorskem. Na prevzem oblasti se je Komunisticna partija Jugoslavije oz. Slovenije pripravljala že med vojno, tudi s sestavljanjem sezna- Nadaljevanje na strani 2 STRAN 4 17. JUNIJA 2019 | SVOBODNA SLOVENIJA KOLEDAR 20. junija Športni dan SDO-SFZ 23. junija Procesija sv. Rešnjega telesa v Don Bosco 29. junija ob 15.00 Redni pouk SSTRMB 30. junija ob 08.00 Žalni praznik spomina in pricevanja Naš dom San Justo 30. junija ob 09.00 NEKJE JE NAPAKA | Spominska proslava Slomškov dom 30. junija ob 09.00 “Usmiljeno sprejmi njihovo žrtev in razlij svojo milost nad ves slovenski narod” Spominska proslava San Martin 30. junija ob 09.30 NIKOLI PREMAGANI Spominska proslava na cast padlim Pristava 30. junija ob 11.30 SLOVESNI REQUIEM | Spominska proslava Carapachay OSEBNE NOVICE DIPLOMA Na univerzi UADE je 17. maja koncal študi­je TONI OBLAK in prejel naslov “Licencia-do en Dirección de Negocios Globales”. Cestitamo! SMRT 30. maja je v Logatcu umrl c.g. PETER ŠETINA (90 let), ki je 60 let deloval kot župnik na Rakitni. Naj pociva v miru! OBVESTILO Narocnino tiskanega casopisa za leto 2019 lahko poravnate pri odbornikih ZS ali krajevnih domov, ali pa z nakazilom na naš bancni racun. Svobodna Slovenija je brezplacno dosegljiva na spletnem naslovu www.svobodnaslovenija.com.ar Uredniki Svobodne Slovenije • Ne najdeš pogosto v gostilnah resnicno ZA RAZMISLEK IN NASMEH srecnih ocetov. (Adolf Kolping, nemški duhov­ nik, teolog in univerzitetni profesor) “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” • Ti oceta do praga, sin tebe cez prag. (Slovenski pregovor) • Kakršen oce, takšen sin. OCE (Latinski pregovor) • Predno sem se porocil, sem imel šest te-Vsako tretjo nedeljo v mesecu juniju orij o tem, kako vzgajati otroke. Zdaj imam praznujemo v Argentini “Ocetovski • Po poklicu sem vojak in ponosen sem na šest otrok in nobene teorije. dan”. Družina se zbere ob bogato to. Vendar sem bolj ponosen, neskoncno (John Wilmot, angleški politik) pogrnjeni mizi in oceta pogosti in ga bolj ponosen na to, da sem oce. obdaruje z darili in ljubeznijo. (Douglas MacArthur, ameriški general) • Tvoje napake kot sin so moj neuspeh kot Oce, ata, papa, oci, atek, ocka, ati, oce. (Mark Avrelij, rimski cesar, tata, atej: mnogo razlicnih imen za • Oce je vec kot sto uciteljev. (George Herbert, vojskovodja in filozof) - poleg mame - najpomembnejšo angleški duhovnik, pesnik, pisatelj in politik) osebo v življenju otrok. • Oce skopuh, sin goljuf. (Slovenski pregovor) Izkoristimo priliko, da ocetu pove- • Oce brez otrok je kot lok brez pušcic. mo, da ga imamo radi, da smo mu (Afriški pregovor) • Imeti otroke še ne pomeni postati oce, iz srca hvaležni za varstvo, pomoc, na enak nacin, kakor imeti klavir ne pome­ vzgojo in da nas spremlja in spodbu- • Nikoli ne pozabi: vse kar je dobrega v tebi ni, da ste pianist. ja. Lahko mu povemo, kako ga ima­ si podedoval od svojega oceta in matere. (Michael Levine, ameriški casnikar in pisatelj) mo radi tudi s pomocjo kakšne lepe (Jose Luis Martin Descalzo, misli ali pregovora: španski duhovnik in pisatelj) Izbral Jože Jan ZADAJMO SI DOMOVINO NA RAME Domovina. Gomila naših prednikov. Veriga mater in ocetov, ki nam daje korenine. Du-hovni zaklad, ki smo ga prejeli v dar in ga moramo predati naprej. Domovina. Okvir v katerem živimo in de­lamo, se uresnicujemo kot posamezniki, kot narod in ljudstvo, ki skupaj hodi skozi cas. Domovina ni nujno kraj rojstva, je pa vedno kraj življenja, ki sega tudi onstran zacrtanih meja, povsod kjer vlada zavest medsebojne pripadnosti in povezovanja. Domovina. Ce je prava, je predokus novega Jeruzalema. Ustvarja obcestvo, kjer so osebe sprejete v skupni hram. Ko domovina postane država, “kjer nje si­novi si prosti vóljo vero in postave”, postane tudi neodložljiva odgovornost, ki od vsako-gar zahteva doraslost državljana. stvarnost, ki nam je zaupana, ne da bi se bali Papež Francišek v knjigi Narod, ki ga je tre-bolecine ali nemoci, kajti tam je Vstali. ba zgraditi (Družina, 2016) pravi, da si mo-Pred 28. leti je Slovenija postala samostoj­ramo ”domovino zadati na rame.” Spodbuja na in demokraticna država. Je sad žrtev in nas naj bomo za skupno dobro pripravljeni trpljenja mucencev, ki so zanjo darovali svo­delovati javno in politicno“... ceprav drugi še ja življenja. Potrebna je ozdravljenja, resnice, vedno o politicnem razmišljajo kot o primer-poštenosti, pravicnosti, miru in solidarnosti. nem za svoje igre moci … Kljub temu se mi Naša je, ne samo zato, da smo nanjo ponos­odlocímo za služenje na najboljši možni na-ni in zanjo hvaležni temvec tudi zato, da ji cin in za vse. Zaceti spodaj in pri posamezni-pomagamo izpolniti Božjo voljo. Od Njega ku, boriti se za najbolj konkretno in lokalno, je dobila namen in poslanstvo, za katerega do zadnjega koticka domovine, z enako po-smo odgovorni vsi, ki smo njeni. Naj bo res zorno ljubeznijo, ki jo je popotnik iz Samarije skupni dom, soustvarjalka boljše Evrope in imel za vsako rano ranjenca. Ne zaupajmo boljšega sveta. ponavljajocim se razmišljanjem in domnev­nim porocilom o stvarnosti. Zavzemimo se za Tone Rode Svobodno Slovenijo podpirajo Povabilo k molitvi za Slovenijo Pred 28 leti smo se Slovenci odlocili za samo­stojnost in neodvisnost Slovenije in na dan državnosti bomo obhajali 28. rojstni dan naše države Republike Slovenije. Tudi letos vabimo vse Slovence, doma in po svetu, k molitvenimi devetdnevnici pred dne­vom državnosti. Letošnja molitev za domovi-no poteka pod geslom »Zadajmo si domovi-no na rame« (papež Francišek v knjigi Narod, ki ga je treba zgraditi (Družina, 2016). Molitvena devetdnevnica bo potekala od 16.6.2019 do vkljucno 24.6.2019. V casu de­vetdnevnice se bomo vsako jutro ob 5.00 po­vezali v živi rožni venec, ki ga bomo skupaj s slovenskimi škofi molili tudi preko valov Radia Ognjišce. Osrednja 24 – urna neprekinjena molitve­na veriga bo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja od torka 18.6.2019 od 18.30 ure do srede 19.6.2019 do 18.30 ure. Pridružite si ji lah­ko kjerkoli in kadarkoli, neposreden prenos molitve v stolnici pa bo mogoce spremljati na naši internertni strani www.nasadomovina.si Povabite še druge. Naj Gospod blagoslovi našo domovino Slove­nijo in nas, njene prebivalce, da bomo živeli v miru in spoštovanju. In naj na praznicen dan na naših domovih zaplapolajo slovenske zastave! Mateja Macek, za pobudo MOLITEV IN POST ZA DOMOVINO SVOBODNO SLOVENIJO SOFINANCIRA URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU. | Glasilo Slovencev v Argentini Uredniški odbor SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Cecilija Urbancic, Lucijana Hribar, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Sonja Tomazin, Jože Jan, Jože Lenarcic, Miloš Mavric, email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Marko Vombergar in Tomaž Žužek. www.svobodnaslovenija.com.ar