Dopisi. Iz Sfczanjevec pri Ljutomeru. (Zboro vanje.) Občni zbor »bralnega društva« ,je bil dne 9. februvarija v učilniških prostorih. Tega dneva se je vsak veselil, le enemu, ki vedno škili v bisniarkijo, ni dalo mirovati. In ta je naš g. nadučitelj Juvan. Ko mu je predsednik kr. šol. sveta naznanil dovoljenje, da bralno društvo sine v ueilniških prostorih zborovati, ni besede zinil, le omenjeno nedeljo si k mizi vsede učena nemška glava in prepiše odlomek § 29 šolske postave 1. 1870, ki ga je po dolgein iskanja komaj našel. Nam je ta paragraf brez Vas g. .luvan znan. Vi že brž dolgo niste § 24, 26, 33 niti pogledali, zato Vam svetujemo, da si jih še v pravem času k srcu vzemete ter zapomnite, da s krajnim šolskim svetom nimate zapovedovati. Vaše obnašanje nas ni motilo, temveč še bolj navdušilo, saj smo znali, da je Vam bralno društvo trn v peti in se jezite na-nj. Ljudstva je k zborovanju prišlo od vseh stranij v tolikem številu, da ga šolski prostori niso mogli objeti. Med pričujočimi smo v naše veselje zagledali veliko gospodov, gospa in gospodičin iz Ljutomera, tudi od Male nedelje in od Svetinj smo imeli goste. Zborovanje se je pričelo s krasnim petjem pod spretnim vodstvom gosp. pevovodja iz Ljutomera. Nato pozdravi predsednik, gosp. Vinc. Kosi pričujoče s prisrčnimi besedami in v svojem govoru primerja bralna društva trdnjavi, pred katerirai trepečejo nemškutarske glave in želi, naj bi tudi naše bralno društvo stalo močno, naraSčalo, cvetelo in obilnega dobrega sadii prinašalo. Iz ust tajnikov smo slišalo, da naše društvo šteje 57 udov, kar je za našo mlado društvo velika čast. Blagajnik nam poroča, koliko lepih knjig in dobrih kat. časopisov je za ta denar nakupil in naročil in še vendar nekaj v kasi prihranil; zato se mu ,je za modro gospodarstvo občna hvala izrekla. Naše društvo ima veliko dobrotnikov, ki so mu poklonili dobre knjige, med njimi preč. g. Osenjak, za kar se jim tukaj izreka topla zahvala. Sledila še je volitev novega odbora, pri kateri so bili potrjeni vsi prejšnji odborniki, le Vogrieovci in Kamenščanci so si izvolili nova. Ko še se dožene, kako bi se dale odpravite nekatere pomanjkljivosti zastran pošiljanja časopisov, povabi g. predsednik č. g. Bohanca, domačega kaplana, k besedi. Le-ta so v jasni besedi razložili in pokazali na dobrote »bralnih društev«. V njih se bistri um, blaži srce ter se spoznava lepota maternega jezika in nagiba ljubiti ga in spoštovati do hladnega groba. Razprava je bila živa in jasna, in je bila z večkratnim živahnim odobravanjem potrjena. Privabil je ta govor veliko novih udov, tako da zdaj društvo šteje 88 udov. Končno še se je prebral list pree. g. dr. Feuša', kn. šk. dubovnega svetovalca in profesorja bogoslovja v Mariboru. Za blagodušni dar (»Zg. Danica«) liiu je donela prisrčna zahvala. Gospod predsednik se zdaj zahvali vsem pričujoeim, ki so se zborovanja vdeležili ter sklene zborovanje s trikratnim živio presvitlemu cesarju. Bog pa blagoslovi bralno društvo, da prinese in rodi žlahten sad! Po zborovanja je bila prosta zabava pri g. Lebariču, pri kateri so se slišale lepe napitnice, med katerimi pa je bila najlepša Cezanjevskim gospodinjarn. Bog živi vrle Slovenke! Iz Čadrama. (Posvečenje novega križevega pota.) V kratkem času treh tednov smo bili v naSem kraji priče žalosti in sicer 17. februvarija v Konjicah, ko so mil. g. celjski opat tamošnjega vč. g. nadžupnika, duh. svetovalca in dekana Fr. Mikuš v nazočnosti 30 dubovnikov in brezštevilne množice ljudij iz celega okraja kljubu grdemu vremenu spremili najprej k mrtvaškemu opravilu v farno cerkev, kjer so po opravljenih zadušnicah slovo vzeli od pč. gospoda, ki so blizo 10 let konjiško nadžupnijo vodili in so bvaležno omenili še dveb prednikov pč. g. Jožefa Rozmana in dr. .1. Ulaga, in so te tri vč. gg. primerjali trem učenoem Gospodovim Petru, Jakobu in Janezu in so rekli, kdor je poznal učenega dr. .1. Ulaga in njih ravnanje, ta se mora spominjati vcre Petrove, in dela za konjiško nadžupnijo toliko inienitnega Jožef Roznian, ki so celo konjiško zdaj tako lepo cerkev prenovili, mora se spominjati njih trdnega zaupanja v božjo pomoč, kakor ga je kazal sv. Jakob. Rajni pč. g. Fr. Mikuš pa, ki so iineli tudi za vse dobro veselje, so Se posebno Ijubezen vsem radi skazovali, kakor nekdaj sv. Janez in so to v vseh svojih službah v Celji, pri Novicerkvi, na Dobrni, v Brežieab in Konjicah kazali in so vse Ijubili in bili od vseb Ijubljeni, uparno, da tudi od Roga, kateri jib je v 71. letu njib starosli iz tega sveta k večnemu plačilu poklical. Po nagrobnici bila je še slovesna mrtvaSka sv. maša, libera in sprevod po celem trgu, kjer so erne zastave vihrale in črno zavite svetilnk-e gorele, na pokopališče k sv. Ani. Vzvišena rodbina kneza llugo Windischgratz, vsi c. kr. uradniki, tržani in neštevilna množica kmečkega ljudstva bila je navzoča in spodobnost krščansko je motilo le to, da so med sv. mašo ognje brambovci pokriti v cerkvi stali proti vsem postavam in proti dostojnosti. Rilo je že davno poldne, ko smo truplo rajnega zemlji izrooili in duši blagega pč. gospoda želeli večni mir. (Konec prih.) Iz Prihove. (Smrtna kosa) je pokosila pridno mater Ano Rudolf, kmetico na Prelogah. Rajnka je bila povsein vzgledna, silno skrbna in vestna gospodin.ja. Rada je s svojim možem prebirala »Slov. Gosp.« in razne spise, ter si potem marsikaj dobro vravnala pri gospodarstvu. Bila je pokojnica tudi dobra kristjana. Z veseljem je bodila v cerkev in svete zakramente prejemala. Hpoštovala je namestnike Kristosove, zato je zadobila milost prejeti sv. zakramente umrjočih. Komaj tri dni je ležala v bolniški postelji, še upajoč zdravja. Zadnji večer v skrbeh, da ne bi včakala jutra, prosila je za spovednika. Pri polni zavednosti prejme pobožno sv. popotnico, in knialu potem mirno umrje. Bodi ji zemljiea labka! .lz. * Od sv. Lenarta pri Veliki nedelji (Citanje.) Redko kedaj se izve od naše male župnije kaj po časnikib, vendar pa nam je »Slov. Gospodar« v 6. številki v vrstab za poduk in kratek čas prinesel resnično in za nas slabo vest, in sicer, da izve slovensko ljudsivo še bolje, da se naSa župnija ne nabaja v kolendarjn družbe sv. Mohora. Žalostno ,je to za našo župnijo, bilo pa bi še slabeje, ako res ne bi imeli nobenega nda v tej prekoristni družbi, ali kolikor je meni znano, štejn naža župnija okoli 20 udov, pa se morajo po drugih župnijab, kakor pri sv. Marijeti in Veliki nedelji vpisati. Uzroka za to niinajo drugega, kakor da v domači župniji nibče neče nabirati in zapisovati. Da naše Ijudstvo rado prebira slovenske bukve, vidi se iz tega, da si jib marl.jivo izposojuje od Solske bukvarne in od drugib udov Moborske družbe, kakor tudi iz lega, da saino v našo občino, ako se ne motim zahaja, letos 7 »Slov. Gosp.« in še nekaj drugih listov. Škoda pa je resnično, posebno za našo mladino, da se pri nas premalo skrbi za družbo sv. Mohora, gotovo vem, da bi se dosta nepotrebnega in grdega odvrnilo, ako bi po zimi ljudje, posebno mladi, mesto pohajkovanja čitali več lepega in koristnega. Da pridemo prej ko slej do tega, pomozi nam Bog! Iz Ponikve. (Podružnica sv. Girila in Metoda.) Naša podružnica sv. Girila in Metoda je zborovala dne 21. februvarija. Udeležba je bila povoljna, za kar gre posebna zabvala gosp. gostom iz Šmarija, Šent-.Iurija in Celja. Najizdatnejše so nas podpirali vili Šmarijčani, ki so družbi poklonili lepo svoto 7 fl. 60 kr. Za olepšanje prostora pa so dali d g. župnik dve lepi podobi sv. blagovestnikov. Omeniti ini je, da se naS g. žnpnik zelo zaniinajo za prospeb naše podružnice. Ne samo, da so sami redni ud, nagovorili so tudi svoje ljudi, da so k družbi pristopili bodisi kot letniki ali podporniki z zneskom 3 fl. 40 kr. To je posnemanja vredno! Zborovanje se je vršilo popoldne. Po primernem nagovorn in pozdravu g. prvomestnika velikega posestnika F. Podgoršeka, povzel je besedo tajnik, g. učitelj F. Šelinc in je v svojem poročilu razjasnil namen in korist glavne družbe. Blagajnik g. nadučilelj .1. Dobnik je bil z uspeboni popolnoina zadovoljen. Odposlali sino v Ljubljano 23 gold. V odboru so vstali prejšnjl gosp.: Fr. Podgoršek, prvomestnik, .ložef Dobnik, nadučitelj — blagajnik, F. Šetinc, učitelj — tajnik; njih namestniki: Gašper Šenica, Mih. Zdol«ek in Anton Goluf. Prosta zabava, ki je sledila rednemu zborovanju, bila je živahna in zanimiva. Pogrešali smo pa vefi domačih okoličanov. Ponikovljani se radi pristevajo zavednim Hlovencein, a vabilom, katerih smo razposlali blizu sto, odzvalo se je le pičlo število. Morebiti je bil temu kriv puslni čas, nadjamo se pri prihodnjeni občneni zboru tem večje vdeležbe. F. Š. lz Št. Lovrenca v Pnščavi. V bližnji občini Kumen je bil dne 17. inarcija enoglasno izvoljen za novega župana g. Josip Korman, po domače Pergauer, za svetovalca pa gg. prejšnji župan Gašpar Lamprebt in Miha Ladinik. Odborniki so gg.: Peter in Martin Korman, Ivan Goričan, Anton Bresočnik in Blaž Šlaus. Vsi so pošteni, občespoštovani narodnjaki in verni katoličani. Zatorej se jiin lehko z zaupanjem izroči krmilo, imenitne slovenske občine, katera že šest let uraduje v maternem jeziku. Z veseljem se mora oponiniti, da nasprotniki že drugokrat k volitvi niso niti prišli in trdno smemo upati, da v tej občini za zmiraj na tleh ležijo nemčurstva stari stebri. — Kakor se sliši, pa so tudi v Ginžatu pri občinski volitvi zmagali Slovenci s šestimi odborniki proti trem nasprotnikoin. Toti so sicer ugovarjali pri viSji oblasti zoper prvo volitev a brez uspeha. Vrezali so se in dobili dolg nos, kakor poročamo kmalu. lz Ribnice. (Sumničenje.) Ker sein že od več stranij slišal, kako »ljubeznivi« Ribničani pogrevajo mene kot dopisnika »z Ribnice« v predzadnjib dvehlistih »Gosp.« o g. .1. P., blagovobte, gospod urednik, potrditi, da jaz nisem pisal omen.jenega dopisa, kakor tudi ne »strašne« notice o »nemški ženi«.*) Doslavim tudi, da nr baš častno suinničiti in iskati dopisnikov, ko se lahko opraviči vsak, ako se komu dozdeva, da se mu je kakSna krivica zgodila. Ob enem se zahvaljujem na pošiljanji »Marburgarice«, ker moji in njeni nazori se ne strinjajo. Toliko v pojasnilo. Filip Miklavec. *) To Vam laliko potrdimo, za naš list pa ae zglasite z reklamarijo. Reklamacijp so pošinine proste in na c. kr. pošti izvedo po njih, daje pri dopeošiljanji kak nered. Če se pa list reklamira v pismu, ostane jim vse n znano. Uredništvo.