©©IIMMMEIIGLAS Leto XLIX - št. 2 - CENA 110 SIT Kranj, torek, 9. januarja 1996 DANES PREBERITE stran 18 Gozdovi "ječijo" pod teto snega Škoda je že, katastrofa pa še ne stran 5 Pod Krvavcem poteka projekt CRPOV Ambrožani bi lahko ob pomoči turizma bolje živeli Gorenjska^ Banka * . W d.d. Kranj Banka <4 posluhom Žled, mrtvi električni vodi in telefoni, poledica, zastoji pred mejo, prva smrtna žrtev... Konec tedna, kakršnih si nihče ne želi Minuli konec tedna je na Gorenjskem zaznamovalo več neprijetnosti. V soboto so ob iztekajočih božično-novoletnih počitnicah v dežele Evropske skupnosti vračajoči zdomci "zamašili" avtomobilsko cesto od Vrbe do mejnega prehoda Karavanke. Dež, ki je začel padati v nedeljo, je na cestah naredil ledeno prevleko. Prav poledica je bila vzrok hudi prometni nesreči pri Podljubelju, v kateri je umrla 36-letna TrŽičanka Vanja Bučinel, prva letošnja žrtev prometa na gorenjskih cestah. Hude preglavice pa je dež povzročil tudi elektrikar-jem in telefonistom. Drevje, s katerega se sneg še ni otresel, je vkoval v led, lomilo se je in padalo na električne ter telefonske vode. 130 ljudi Elektra |§§ Gorenjske in njihovih kooperantov pa se je včeraj trudilo odpraviti najhujše okvare in vrniti elektriko približno 2000 odjemalcem, delavci Telekoma pa so krpali šestkrat pretrgan medkrajevni kabel od Gorenje vasi do Sovodnja. Se bo upanje, da bo dež ponehal in bo odjuga raztopila led, uresničilo? Več o tem na zadnji strani. • H. J., foto: S. Šubic • «* * Kdaj ju bodo našli? Vršič, 6. januarja • Sobotno celodnevno iskanje pogrešanih alpinistov Staneta Belaka - Šraufa in Jasne Bratanič je bilo na žalost neuspešno, čeprav je v akciji sodelovalo 220 reševalcev iz vseh 17 gorskih reševalnih postaj v Sloveniji in 27 vodnikov z lavinskimi psi. Ker je, kot kaže, alpinista plaz presenetil že 24. decembra, ju je po vsej verjetnosti tudi že pokril led, zato v mrzlem, vetrovnem, sneženem in meglenem vremenu ni pomagalo niti večkratno prečesavanje plazov pod Sitno glavo in Malo Mojstrovko. Zaradi slabega vremena so morali odpovedati tudi pomoč helikopterjev. Več na 9. strani!. • S. Šubic Kranjski olimpijski bazen v rokah Mestne občine Kranj? Najvažneje je, da ni zaprt Kot kaže se bo vendarle uredil status kranjskega olimpijskega bazena, katerega lastnik je še vedno Rudis, najemnik pa Športna zveza Kranj. Ta je Mestni občini Kranj predlagala prevzem objekta, na petkovi izredni seji predsedstva Športne zveze pa so se dogovorili tudi za pogoje pred predajo. Eden naših najbolj izkušenih jadralnih padalcev Domen Slana je tudi svetovni rekorder V enem dnevu dva svetovna rekorda Naši jadralni padalci so se v Južni Afriki zapisali v zgodovino tega športa STRAN 21 Tako naj bi pred prevzemom bazena predsednik Športne zveze Kranj Marko Troppan pridobil pisno izjavo investitorja Rudisa o dopustnosti prenosa in preklicu pooblastila danega Športni zvezi, prav tako pa naj bi pred izvršitvijo fizičnega prevzema Športna zveza Kranj in Mestna občina Kranj sklenila dogovor, da občina Športni zvezi prizna (in nato tudi povrne) stroške za nabavo osnovnih sredstev, drobnega inventarja in materiala, potrebnega za obratovanje in zagon bazena. Mestna občina Kranj in Športna zveza naj bi sklenili ustrezno pogodbo glede medsebojnih razmerij pri soinvestiranju, dogovorili pa naj bi se tudi glede zaposle- nih na Športni zvezi, ki delajo na delovnih mestih, vezanih na obratovanje in vzdrževanje športnih objektov. Ob tem pri Športni zvezi tudi poudarjajo, da imajo ustrezne reference za upravljanje športnih objektov v dosedanjem delu, kar naj bi veljalo kot ponudba Mestni občini Kranj. O vsem tem so se predstavniki Športne zveze in Mestne občine Kranj dogovarjali na včerajšnjem sestanku (natančneje pa bomo o sklepih sestanka poročali v petkovi številki Gorenjskega glasa). Za množico uporabnikov bazena pa zaenkrat ostaja razveseljivo dejstvo, da bazen še vedno obratuje. • V. Stanovnik Sneženo mesto Straiišče, 8. januarja - Obilica snega omogoča izpeljati tudi kako dobro idejo. Tako je bilo tudi v Straiišču, kjer je Jože Rozman, Hafnarjeva pot 11, postavil malo sneieno mesto. Ideja pa ni bila njegova, ampak sta ga k ustvarjanju naprosila vnukinja Barbara in vnuk Klemen. Snežne makete cerkve, stare strališke šole in treh gradov se je ukvarjal prejšnji teden od torka do petka. Stavbice so visoke nekaj nad meter in pol, cerkveni zvonik dosega celo okoli 1,8 metra. Če boste pohiteli, si lahko zanimivost še ugledate, preden je ne odnese odjuga. • S. S., slika T. Doki III* Alt U fl I KURILNO OUE M V VU N Vi PO NIŽJIH CENAH NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340. fi11-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 HAROČILA SiraJTCMAMO 24 UR NA DAN ^ČUNAUv/^ PROGRAMI Digital Logk KRANJ - Labore, Ljubljanska c.21, tel. 22 33 73 Ptgttd Logic it roser TEL: 064/224-574 FAX: 064/224-575 KABELSKA TV 'JIJp i / . ■ ■ KAMNIK - DOMŽALE TfOMTK Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 VAŠE OČI IN UŠESA RAČUNALNIŠKI KLUB 486/80 že od 131.954,00 SIT ali 7.079,00 SIT mesečno! Tel./Fas: 064/ 22 10 40 SLOVENIJA IN SVET Tranzit sil IFOR-ja nekatere tudi razburja Škodo bodo plačali davkoplačevalci Zmago Jelinčič trdi, daje podpis o brezplačnem tranzitu čez Slovenijo nepotrebna neumnost Po mnenju prvaka Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča je slovenska vlada, ki se je na hitro odločila podpisati sporazum z Nato m o tranzitnem prehodu konvojev čez naše ozemlje, napravila nepotrebno neumnost. In ne samo to: Jelinčič je prepričan, da je vlada, ki je interventno zahtevala le mnenje odbora za mednarodne odnose državnega zbora, 22. decembra pa ga je podpisal naš predstavnik v Bruslju, ravnala protizakonito, protiustavno, saj da je prekršila svoja pooblastila, saj parlament sporazuma ni ratificiral. Prepričan je, da smo s tem popustili pri varovanju slovenske suverenosti in zavrgli kar precejšen zaslužek. Sporazum se mu zdi tudi ponižujoč, saj je v enakem besedilu predložen tudi Bosni in Hercegovini, Hrvaški in ZR Jugoslaviji, kar kot partner vojaški zvezi Nato, ne bi smeli dovoliti, v drugih državah pa je tudi v tem primeru mednarodnih sil za vzdrževanje miru v Bosni in Hercegovini ostala praksa plačevanja cestnih pristojbin. Napake so tudi v drugih določilih, kot pri nošenju orožja in uporabi naših drugih komunikacij, napake pa bodo po njegovem mnenju plačali domači davkoplačevalci, ni pa tudi časovno omejen. Iz tega se po Jelinčičevem mnenju ralho razvijejo tihotapski kanali, pri čemer tuji vojaki pred našimi organi za svoja kazniva dejanja ne morejo dogovarjati. Zunanje ministrstvo Slovenije je s tem v zvezi poslalo sporočilo o tem, kako je potekal celotni postopek in poudarja, da vse konvoje skrbno nadzoruje naša policija. K podpisu nas, po mnenju ministrstva, zavezuje tudi popis Partnerstva za mir, povsod, kjer so tekli ti konvoji, pa so se države odpovedale taksam in cestninam. Sodelovanje z Natom Obisk namestnika poveljnika združenega poveljstva v Evropi Minister za obrambo Jelko Kacin in državni sekretar Gorazd Vidrih sta konec preteklega tedna sprejela vodjo misije Republike Slovenije pri Evropski uniji veleposlanika dr. Borisa Cizlja, ki je zadolžen tudi za sodelovanje z Natom. Pogovarjali so se o sodelovanju in vlogi Slovenije v načrtih za varnost v Evropi in kako bo potekalo sodelovanje z novim generalni sekretarjem Nato Javierom Solano. Sestanek je bil tudi priprava na skorajšnji obisk McKenzieja, namestnika poveljnika združenega poveljstva v Evropi, ki bo v kratkem obiskal Slovenijo. Predsednik vlade in obrambni minister Izraela Shimon Peres pa se je v svojem pismu, ki je bilo posredovano preko poslaništva na Dunaju, zahvalil za podporo pri mirovnem prizadevanju ministru za obrambo Republike Slovenije Jelku Kacinu. Pri tem je poudaril, da si bo Izrael prizadeval za trajni mir na Bližnjem vzhodu, brez terorizma in vojne in izrazil upanje po tvornem sodelovanju s Slovenijo. Država z novim proračunom ni več naklonjena študentom Študentom precej tanjši kos kruha Vpis se povečuje, denar za štipendije in prehrano pa vztrajno zmanjšuje. Zato so študentje napovedali stavko. Poslanci študentskega parlamenta Študentske organizacije Univerze v Ljubljani so konec preteklega tedna sprejeli izjavo za javnost, v kateri ugotavljajo, da jim država s predlogom proračuna za letošnje leto reže še tanjši kos kruha. Ker se kljub kar občutnejšemu povečevanju števila študentov sredstva za štipendije in študentsko prehrano vztrajno zmanjšujejo, se bodo morali študentje očitno vse bolj posvečati svoji eksistenci, namesto da bi študirali. Zlasti ob dejstvu, da se stroški bivanja in prehrane stalno povečujejo. Zato pozivajo vlado Republike Slovenije, da ponovno prouči odnos do njih in pretehta posledice, ki iz take politike izvirajo. V opozorilo so napovedali enourno prekinitev predavanj. Vendar tudi tokratna seja študentskega parlamenta ni minila brez notranjih razčiščevanj, tudi tokrat ob denarju. Študentska organizacija se je namreč srečala z nelikvidnostjo, najeto premostitveno posojilo, pa so prisotni različno razlagali. • Š. Ž. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor začenja z delom Konec novoletnih počitnic V tem tednu naj bi poslanci državnega zbora zopet sedli v parlamentarne klopi, z delom pa začenja tudi vrsta odborov Ljubljana, 7. januarja • Tudi šolskih zakonov, ki bodo v za poslance slovenskega parlamenta so se končale novoletne počitnice, saj bodo po dobrih desetih dneh zopet začeli zasedati. Končali naj bi nedokončano 36. sejo in začeli 37., hkrati pa je sklicana seja cele vrste parlamentarnih delovnih teles, zasedal bo tudi državni svet. Danes v torek se nadaljuje tudi delo v slovenskem parlamentu, kjer naj bi za začetek končali nedokončano 36. sejo, takoj nato pa začeli s 37. redno sejo. Tudi tokrat se je nabral kar obsežen dnevni red s 43. točkami, med katerimi je cela vrsta ratifikacij meddržavnih sporazumov in dogovorov, osrednje pa je seveda obravnavanje in sprejemanje zakonov. Največ govora bo v prihodnjih dneh zagotovo o paketu šestih tretji obravnavi in naj bi jih torej tokrat dokončno tudi sprejeli (o organizaciji in financiranju vzgojnoizobraže-valnih zavodov, vrtcih, osnovni šoli, gimnaziji, poklicnem in strokovne izobraževanju, izobraževanju odraslih) vrsto zakonov naj bi dopolnili po skrajšanem ali celo hitrem postopku. Ves teden naj bi zasedala tudi delovna telesa državnega zbora, kjer je pri večini osrednja točka obravnava predloga državnega proračuna za letošnje leto, obravnavali pa bodo poleg tega še vrsto vprašanj, ki so razdeljene med odbore in komisije glede na njihovo pristojnost. Tako bo v torek odbor za infrastrukturo in okolje obravnavala nacionalni stanovanjski program in predla- Vlada o svojem delu Na poslanskih klopeh se je po zadnji seji v lanskem letu znašlo tudi poročilo slovenske vlade o opravljenem delu v tem letu, iz katerega je mogoče razbrati, kaj je bilo najpomembnejše opravilo slovenskih ministrov. Osrednji poudarek je dan utrjevanju mednarodnega in gospodarskega položaja Slovenije, vključevanju v mednarodna združenja ter nadaljevanju družbenih sprememb, lastninjenju in uvajanju tržnega sistema, katerega zgovorni dokaz o uspešnosti naj bi bita tudi v jeseni razglašena popolna konvertibilnost tolarja. Pri težavah omenjajo zamude pri denacionalizaciji, reformi pravosodnega sistema in lastninjenju. Brez raznih meddržavnih sporazumov, pogodb in konvencij, je vlada lani poslala v parlament več kot 200 zakonov, ob koncu leta pa je neposredno na ministrstvih delalo nekaj več kot 4.500 ljudi, v celotni državni upravi pa kar 22.600. Veliko dela so državnim službam povzročale lani novonastale občine, saj je bilo potrebno nanovo organizirati del državne uprave, pa tudi urediti financiranje teh novih občin. Dr. Drnovšek se je pogovarjal z Podobnikom Mnoge je v petek zelo presenetilo sporočilo, da je predsednik slovenke vlade ar. Janez Drnovšek na pogovore v tem tednu povabil prvaka dveh največjih opozicijskih strank- Slovenske ljudske stranke Marjana Podobnika in Socialdemokratske stranke Slovenije Janeza Janšo. Beseda naj bi tekla o temah nacionalnega pomena, predvsem o zunanji politiki Slovenije, njenem odnosu do Evropske unije in sosede Italije. Iz vodstva SLS so že sporočili svoje zadovoljstvo nad takim vabilo na pogovore, ki so jih sicer že večkrat sami predlagali, saj ocenjujejo, da bomo uspešnejši, če bi se uspeli dogovoriti vsaj o temeljnih smernicah. Prav oblikovanje enotne zunanjepolitične strategije Slovenije bi lahko mnogo prispevala k enotnejšemu nastopu Slovenije v tujini. Z vodstva SDSS pa še niso sporočili odgovora Janeza Janše ta tak predlog. gane spremembe ter dopolnitve stanovanjskega zakona; odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ bo nadaljeval z obravnavo postopka nakupa policijskega Čolna; odbor za gospodarstvo se bo v sredo lotil aktualne problematike turizma in posebej obravnaval razvoj turizma v Kranjski Gori (tudi seja bo v Kranjski Gori), v petek pa vključevanje v Evropsko unijo in problematiko tekstilne in usnjarske industrije; vse več dela ima komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, ki bo obravnavala kar 10 točk dnevnega reda -od kobilarne Lipica do pobude za oceno ustavnosti Tomislava Karadjordjeviča; odbor za kmetijstvo in gozdarstvo bo obravnaval program vključevanja Slovenije v Evropsko unijo; in končno za komisijo za volitve in imenovanja nikoli ne zmanjka kadrovskih zadev. Posebej aktualna ostaja slovenska zunanja politika, in odbor za mednarodne odnose naj bi se v petek najprej pogovoril s predsednikom Republike Milanom Kučanom, nato obravnaval urejevanje odnosov s Hrvaško (o jedrski elektrarni) ter odprtje slovenskih veleposlaništev še v sedmih državah, pripravili pa naj bi tudi izredno zasedanje državnega zbora o zunanji politiki-Za sredo je sklicana tudi 64. seja državnega sveta, ki bo obravnaval predlog državnega proračuna za letošnje leto. • Š. Žargi STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Slovenka ljudska stranka Vojni zločini ne zastarajo V zvezi z novicami, da se sicer na ravni zasebnih iniciativ skuša Slovenijo obtožiti nasilja nad Italijani v medvojnem in povojnem času, celo protiitalijanskega etičnega čiščenja, v SLS izražajo prepričanje, da bo naša država znala opozoriti, kdo je počel pred petdesetimi leti v času fašizma in nacizma vojne zločine, ki ne zastarajo. Slovenija mora znati opozoriti na raznarodovalno početje Italijanov med obema svetovnima vojnama in razkriti odgovornost fašističnega režima za tako politiko. Tudi taki primeri potrjujejo predlog SLS, da mora Slovenija čimprej izdelati enotno zunanjepolitično strategijo, zato pozdravljajo predloge, da se o najpomembnejših vprašanjih pogovore vsi najbolj odgovorni v slovenski politiki, tudi opoziciji. Mladi krščanski demokrati Prazniki so bili mirnejši Mladi krščanski demokrati Ljubljane izražajo javno zahvalo ministru za notranje zadeve Andreju Šteru, da je slovenska policija znala na primeren način utišati nepotreben hrup petard in so lahko prazniki miru res minili v miru. Veseli jih tudi dejstvo, da je kljub povečanemu pro- metu na naših cestah v praznikih in sploh preteklem letu bilo manj žrtev, k čemur je prispevalo tudi delo pripadnikov ministrstva za notranje zadeve. Demokratska stranka Slovenije Ne zapravimo leta za prerekanje Poslanska skupina DS je poslala vsem poslanskim skupinam državnega zbora pobudo o tem, da naj bi se dogovorili za čim učinkovitejše delo slovenskega parlamenta do poletnih parlamentarnih počitnic. Zlasti zadnje seje v preteklem letu namreč opozarjajo na to, da utegne biti predvolilno leto zelo bučno, vse to pa utegne vplivati na delo državnega zbora. Normalno je, da prihaja pri sprejemanju zakonov tudi do prepirov, vendar bi morali izločiti iz takega ravnanja vsaj tiste zakone, katerih sprejem je za državo posebej pomemben. Ker ie že znan vladni program, bi bilo potrebno izbrati tiste ključne točke, kjer bi se morali poenotiti, in ob tem ne pozabiti, da že izkazana neučinkovitost in stalni prepiri resno načenjajo ugled državnega zbora in zaupanje volivcev vanj ter celo parlamentarno demokracijo. Ocenjujejo, da bi bilo nujno potrebno sprejeti strategijo gospodarskega razvoja in obrambno doktrino, popraviti pa tudi zakon o volilni kam-paniji. Združena lista socialnih demokratov Slovenije Blokado parlamenta naj se prepreči V vodstvu ZLSD razmišljajo o tem, kako preprečiti poskuse opozicije, ki je že v decembru pokazala, da ne bo izbirala sredstev v predvolilnem boju in na vse možne načine - tudi z obstrukcijo, raznimi interpelacijami in izrednimi sejami, ovirala delo državnega zbora. Zato menijo, da je potrebno, da znotraj vladne koalicije dosežejo dogovor o tem, katere zakone je nujno potrebno sprejeti, in kako ravnati, ko kakšna od koalicijskih strank pri tem noče sodelovati (pri tem mislijo na SKD). Sicer pa so zadovoljni z dogovorom o proračunu, ne strinjajo pa se s predlogom o predmetu religija in etika, saj se bojijo, da se kmalu sprevrže v verouk. Ne strinjajo se tudi s predlogom sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in težko čakajo na obljubljen zakon o revizijah že opravljenih denacionalizacij skih postopkov. • Novice priredil Š.ž. Opravičilo zaradi silvestrovanja Rekreacijski klub Večno mladih fantov je pod pokroviteljem Občine Radovljica organiziral letošnje silvestrovanje pod prireditvenim šotorom v Radovljici. Silvestrovanje naj bi bilo slavnostno, z ognjemetom, gostinsko ponudbo in plesno glasbo. Na vabilo kluba, ki je bilo objavljeno po radiu in TV, s plakati in transparenti je na silvestrtovanje prišlo ali se je namenilo večje število občanov. Vsi so se pa morali razočarani vrniti domov, ker je vodstvo kluba zaradi nenehnega sneženja in varnosti občanov ter na informacijo Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, da se pričakuje celonočno sneženje, prireditev odpovedalo. Večno mladi fantje se prizadetim občanom opravičujejo in jih obveščajo, da bodo enako prireditev organizirali v počastitev prvomajskih praznikov, tokrat z enim izmed vodilnih slovenskih glasbenih ansamblov. Prav tako izkoriščajo priložnost, da se radovljiškim gasilcem zahvalijo za nesebično pomoč pri reševanju in demontaži prireditvenega šotora. Predsednik: Borut Pavlin, I. r. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volcjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 110 SIT Nova slovenska carinska zakonodaja Korak naprej k Evropi Jugoslovanska zakonodaja se je s prvim dnem letošnjega leta umaknila z meja naše države. V veljavo je stopil nov slovenski carinski zakon, ki je izrazito evropski. Z novim letom je v veljavo stopila nova carinska zakonodaja. Kot nam je povedal Franc Kosir, direktor Republiške carinske uprave, je bila sprememba carinske zakonodaje nujnost, saj so se cariniki doslej ravnali še po stari jugoslovanski. Nov carinski zakon predstavlja kar največje možno približanje evropski zakonodaji na tem področju in naj bi bil eden tistih dejavnikov, ki naj bi olajšal slovenski vstop v Evropsko skupnost. Carinski zakon, ki je stopil v veljavo, je popolnoma nov. Direktor Republiške carinske uprave Franc Košir meni, da se je omenjeni zakon v kar največji meri približal evropski zakonodaji, kar je bila zaradi slovenske usmerjenosti v Evropo pravzaprav nujnost. Evropsko usmerjenost zakona najlažje opazimo pri denarni enoti, ki opredeljuje vrednost blaga - ameriške dolarje je zamenjal evropski eku. Carinske spremembe za pravne osebe Franc Košir nam je pojasnil, da je ena pomembnejših posledic novega carinskega zakona za pravne osebe skrajšanje carinskih postopkov. Novost omogoča podjetjem, da res v najkrajšem času pridejo do svojega blaga, carinski postopki v carinarnicah naj bi se že v kratkem skrčili na najnujnejše, takoj zatem pa bi podjetja in druge pravne osebe uvoženo blago lahko prepeljala v svoja skladišča. Seveda to ne pomeni, da bo carina izgubila nadzor nad uvajanje novega carinskega zakona proces in ne enkraten dogodek, spremembe je nemogoče uvesti čez noč, vendar bodo cariniki poskrbeli, da bodo zaživele v res najkrajšem možnem času. Zato v Republiški carinski upravi deluje dežurna ekipa strokovnjakov, ki v najkrajšem možnem času skušajo rešiti vse težave, dileme in vprašanja. V veliko pomoč je novi carinski informativni sistem, ki že zajema okrog 80 odstotkov vsega blagonega prometa. Novosti za fizične osebe Seveda pa nas vse zanimajo predvsem carinski predpisi, ki veljajo za individualne uvoznike. Posamezniki lahko s seboj iz tujine brez plačila carine prinašajo blago v vrednosti, ki ne presega 80 ekujev. Omenjena vsota ni pravzaprav nobena novost in je enakovredna dosedanji višini 100 ameriških dolarjev. Za blago, ki presega omenjeno vrednost je potrebno plačati carino za celotno vrednost in ne le za razliko. Iz celote blaga, ki presega vrednost 80 ekujev, je moč izločiti zaključen del do predpisane vrednosti (komponento glasbenega stolpa denimo), za ostalo pa plačati dajatve. V osebni prtljagi pri vrnitvi v državo ima lahko potnik starejši od sedemnajst let liter alkoholne pijače ali dva litra vina ter dvesto cigaret, oziroma 100 cigarilosov, petdeset cigar ali 250 gramov tobaka. Dovoljena vrednost pošiljke iz tujine se je iz 100 dolarjev skorajda razpolovila in sedaj znaša 45 ekujev. Pregled nekaterih gorenjskih smučišč uvoženim blagom, cariniki bodo vse potrebne kontrole opravljali v podjetjih samih, v podjetjih, ki si bodo pridobila zaupanje, pa bodo te nadaljnje kontrole naj natančne in bolj formalne. Vse do morebitne zlorabe seveda. Nov carinski zakon pravnim osebam dovoljuje uvoz blaga brez plačila vseh dajatev pod pogojem, da ga po njegovi predelavi, dodelavi ali kakršnem koli drugem oplemenitenju ponovno izvozijo. Pogoja, da nova vrednost blaga presega 300-odstotno vrednost uvoženega blaga nov zakon ne predvideva več. Podjetja se prav tako lahko odločijo, da vse obveznosti za uvoženo blago poravnajo v celoti, kasneje pa so za del izvoženega oplemenitenega blaga upravičeni do sorazmerne povrnitve plačila. V primeru, ko pravne osebe uvoženim polizdelkom v nadaljnji obdelavi dodajo domači reprodukcijski material, lahko za razliko med vrednostjo uvoženega in izvoženega blaga brez plačila carine uvozijo enake surovine in reprodukcijske materiale. Carinskih postopkih pa si pravne osebe brez pomoči špediterjev skorajda ne morejo več predstavljati. Špediterska podjetja so doslej in bodo še naprej urejale vse potrebno pri uvozu in izvozu blaga. So vmesni Člen med carino in uvozniki (oziroma izvozniki), zato so na Republiški carinski upravi poskrbeli za predhodno izobraževanje tako svojih uslužbencev kot tudi špediterjev. Franc Košir je poudaril, da je Seveda pa za blago uvoženo za | lastne gospodinjske potrebe še ved- | no velja meja dveto tisočakov, za I omenjeno blago je potrebno plačati 1 15-odstotno carinsko stopnjo ter f okrog 20 odstotkov prometnega f davka, kar skupaj znese 38 odstot- | kov carinske osnove. Če potnik nima | dovolj denarja za plačilo carinskih dajatev, lahko, kot je bilo to v navadi | že doslej, blago pusti v carinskem | skladišču ali pooblasti špediterja, ki ! ki jamči za plačilo carinskih davščin. ] Kazni cariniki seveda lahko izterjajo f prek sodnika za prekrške. Olajšave za državljane na začasnem delu v tujini Zdomci olajšave lahko uveljavlja- | jo že po enem letu neprekinjenega | dela v tujini, vse olajšave pa temelji- | jo na pogoju, da so bili lastniki f uvoženih predmetov vsaj pol leta § pred uvozom. To velja tako za I gospodinjske aparate, njihovo vsaj | polletno lastništvo morajo zdomci | dokazati z računi oziroma garantni- | mi listi. Slovenski državljani na | začasnem delu v tujini prav tako I brez plačila carinskih dajatev lahko 1 uvozijo motorna vozila, seveda po | tem, ko dokažejo, da so že vsaj pol I leta lastniki jeklenega konjička. Nov f zakon zdomcem omogoča, da ob I vrnitvi domov brez plačil carine 1 uvozijo opremo za opravljanje pri- | dobitne dejavnosti. Pogoj za to je, da | so to dejavnost v tujini prenehali I opravljati in jo povsem na novo 1 začnejo opravljati v Sloveniji. • U. Špeh ar Smučali bomo, dokler bo sneg Vojska vam celodnevno smučanje omogoča že za 1200 tolarjev, v Kranjski Gori vam zaračunajo dvakrat toliko, pa še malo zraven. Kranj, 8. januarja - Letošnja zima je bogata s snegom, zato 1e po nekaj sušnih zimah več lot dobrodošla. Večina smučišč je z obratovanjem začelo malo pred koncem leta (od 26. do 30. decembra-), smučali pa bomo lahko, dokler bo sneg, običajno je to do srede aprila. Nekatera smučišča so novo sezono pričakala prenovljena, spet druga bodo na prenovo žičnic oziroma na izgraditev dodatnih žičnic še počakala. Na Soriški planini obratujejo 3 vlečnice, ki lahko v eni uri na vrh smučišča prepeljejo okoli 2100 smučarjev. Celotno smučišče skupaj s tekaško progo leži na 40-ih hektarjih površine. Tekaške proge je za okoli 2,5 do 3 kilometre, odvisno od same izpeljave proge. Izpeljejo jo takoj, ko je zanjo na voljo dovolj snega. Letošnja pridobitev je obnova blagajniškega sistema in strojnice pri vlečnici Slatnik. Žičnice na Soriški planini so zgradili od 80. do 82. leta in so redno vzdrževane, zato kakšna večja prenova še ni bila potrebna. Redno pa vzdržujejo tudi dostop do smučišč iz smeri Sorica in Bohinjska Bistrica. Na voljo je tudi gostinska ponudba, med drugim tudi 150 ležišč. Odrasli morajo za dnevno karto plačati 1700 tolarjev, za dopoldansko (od 9. do 13. ure) ali popoldansko (odl2. ao 16. ure) pa 1300. Otroške karte so po 1200 oziroma 1000 tolarjev, ponujajo pa tudi družinske karte po 1400 tolarjev na družinskega člana. Na Soriški planini se že nekaj let lahko preizkusite na vele-slalomski progi za rekreacijsko tekmovanje. Na startu vržete v avtomat žeton, ki stane 100 tolarjev, na cilju pa nato odčitate čas smučanja. Slovenska vojska upravlja smučišče na Viševniku, kjer sta postavljeni dve vlečnici -Viševnik 1, ki je letos povsem prenovljena, in Viševnik 2, ki so jo prenovili pred tremi leti. Obratujejo vsak dan od 9. do 16. ure, vlečnici pa na uro na vrh smučišča skupno spravita okoli 1600 smučarjev. Smučišče se razprostira na šestih hektarjih, izpeljani pa imajo tudi 11-kilometrsko tekaško progo za biatlon in 10-kilo-metrsko krožno progo za smučarski tek, ki sta redno vzdrževani. Dnevna karta stane 1200 tolarjev za odrasle in 1000 tolarjev za otroke, poldnevna je po 1000 oziroma 800 tolarjev, tedenska po 6000 oziroma 4500 tolarjev. Letno karto je moč dobiti po 20 tisoč tolarjev za odrasle in 15 tisoč za otroke. Šolske skupine plačajo po 800 tolarjev na učenca ali dijaka, za poldnevno karto pa 500 tolarjev. Smučišče Straža pri Bledu upravlja podjetje Turizem in rekreacija z Bleda. Smučar- jem sta na razpolago sedežni-ca in vlečnica, ki sta bili postavljeni pred petimi leti. Njuni kapaciteti sta 1820 smučarjev na uro, od tegs lahko sedežnica v eni uri prepelje 1100 smučarjev. Smučate lahko na 40- in 19-odstotnemu bregu. Možno je tudi umetno zasneževanje. Dnevna karta stane 1300 oz. 1000 tolarjev, dopoldanska 700, popoldanska 800, možna je tudi večerna smuka za 1000 tolarjev. RTC Žičnice Kranjska Gora upravlja s šestimi smučišči na skupno 125 hektarjih. Na njih je postavljeno 18 vlečnic, 4 sedežnice in ena dvosedežnica, na razpolago imajo tudi 10 teptalcev. Žič-ničarske naprave na uro pre- geljejo 16.256 oseb, od tega v j-anjski Gori (10 vlečnic, 2 sedežnici) malo manj kot 7700 oseb, na Podkornu (5 vlečnic, 1 sedežnica in 1 dvosedežnica) pa nad 6.200 smučarjev. Upravljajo tudi s smučišči Španov vrh z eno sedežnico ter Mojstrana, Gozd Martuljek in Planica, kjer imajo po eno vlečnico. Najstarejša žičničarska naprava je iz leta 61, najnovejša pa izpred treh let. Dnevne karte so po 2800 oziroma 2000 tolarjev, za seniorje po 2000 tolarjev, skupinske po 2500, dijaške in študentske po 2000. Dopoldanska karta stane 1700 ozir-oma 1200 tolarjev, popoldanska 2000 oziroma 1400 tolarjev, senirji in študentje pa imajo še dodatni popust . Poleg sezonskih kart s fotografijo, ki stanejo od 35 tisoč do 50 tisoč tolarjev, v Kranjski Gori ponujajo tudi prenosno sezonsko karto, ki je nekoliko dražja - 150 tisoč tolarjev. Na voljo imajo še vrsto drugih kart, zato se pred nakupom pozanimajte o vseh možnostih. • S. Šubic GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Pri AMZS so imeli tudi ta konec tedna po gorenjskih cestah precej intervencij, saj so opravili kar 34 vlek poškodovanih vozil, na kraju nesreče ali okvare pa so strokovno pomoč nudili 6-krat. GASILCI Gasilci gasilskih društev po Gorenjskem še vedno odpravljajo posledice sneženja, nevšečnostim pa se je v zadnjih dneh pridružila še odjuga, ki povzroča predvsem lomljenje in padanje ledenih sveč s streh. Poleg tega so kranjski gasilci v Iskri TELu nudili pomoč ob puščanju vode, ravno tako so jih zaradi zama-kanja na pomoč poklicali iz OŠ Davorin Jenko. Gasilci iz Gorij so reševali goreči avto, vendar se zaradi poznega klica na pomoč ni dalo veliko storiti in nesrečnemu avtomobilu ni bilo več pomoči. Škofjeloški gasilci pa so prejeli klic na pomoč iz Davče, kjer je ob 4. uri zjutraj začelo goreti gospodarsko poslopje. GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju se je od petka do danes rodilo 6 otrok, 3 deklice in 3 dečki. Najtežji deček je ob rojstvu tehtal 4.150 gramov, najlažja deklica Ja 2.850 gramov. Na esenicah pa so mamice povile 2 dečka in pa 1 deklico. Najtežji korenjaček je tehtal kar 4.760 gramov, tudi najlažji je bil tokrat deček, ki mu je tehtnica ob rojstvu pokazala 3.370 gramov. URGENCA Od petka do danes so v Splošni bolnišnici Jesenice na internem oddelku sprejeli 30 bolnikov, ki so urgentno potrebovali zdravniško pomoč, na kirurgiji 101, na pedia-triji 18 otrok, na gine-kološko-porodnišicem oddelku pa je poleg 3 sedaj že mamic poiskalo pomoč še 15 bolnic. SMUČIŠČA Na Krvavcu j e snežna odeja debela do 55 cm, v Kranjski Gori od 20 do 40 cm, na Voglu okrog 80 cm, na Soriški planini 60 cm, na Kobli 50 cm, smučišče v Cerknem 50 cm, na Rogli pa 120 cm naravnega in umetnega snega. Povsod po smučiščih je včeraj deževalo oziroma snežilo, tako da lahko v teh dneh pričakujemo nekoliko spremenjene pogoje za zimske užitke. UGODEN KREDIT DO DVEH LET TEL: 064/403-871 TRGOVINA S FOHStTOM, 3FODKJAIESHICA «1 IZ GORENJSKIH OBČIN Na osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah Izšli Odmevi izpod Krvavca Cerklje na Gorenjskem, 7. januarja - Pred dnevi je izšla prva letošnja številka Odmevi izpod Krvavca, gjasilo učencev osnovne sole Davorin Jenko Cerklje. Glasilo izhaja že 31. leto, skupno pa so do sedaj izdali že 144 številk. Letošnji uredniški odbor Odmevi izpod Krvavca sestavlja dvanajst učencev in učenk iz sedmega in osmega razreda pod vodst-v o m prizadevne mentorice Danielc Močnik, zanimivi pa so prispevki likovnega krožka in njihove mentorice Maje Zaje - Sobočan. Odmeve izpod Krvavca tiska Tiskarna Požgai iz Kranja, v njih pa je veliko zanimivih prispevkov cerkljanskih šolarjev. Uvodno razmišljanje je napisal ravnatelj Osnovne Šole Davorin Jenko Cerklje Jernej Zaje ter pohvalil sodelovanje z občino Cerklje ter dejal, da so se izboljšali pogoji za delo in učenje. Med prispevki pa je treba še posebej omeniti Predstavitev Cerkelj na Gorenjskem in njegove okolice, intervju s cerkljanskim županom Francem Če-burjem, predstavitev slovesnosti ob 160-letnici rojstva slovenskega skladatelja in domačina Davorina Jenka, po katerem nosi ime tudi cerkljanska šola. Zanimiv je tudi zapis z naslovom Učenci se predstavljajo, prispevke učencev petega razreda, ter o pitni vodi izpod Krvavca. Pozornost pa pritegne zapis z naslovom Borštnikov prstan, ki ga je letos na 30. Borštnikovem srečanju v Mariboru prejela dramska umetnica Ivanka Me-žanova. Kot so zapisali mladi novinarji, korenine njenega življenjskega drevesa segajo prav v občino Cerklje na Gorenjskem, na Spodnji Brnik, kjer je bil doma igralkin oče, slikar Janez Mežan. V Cerkljah pa je bil doma tudi Ignacij Borštnik, največji gledališki igralec tedanjega časa, po katerem se že trideset let imenuje srečanje gledaliških skupin. Prijetni za branje pa sta tudi rubriki S knjižnih polic, v kateri sta predstavljeni Bevkovi knjigi Pa s t rici in Lukec in njegov škorec ter Horoskop za letošnje leto in prispevek, ki ga je napisal priljubljeni Pepe Neroda. * Janez Kuhar Tito ni dal niti dinarja Jamnik • Cesto na Jam« nik so asfaltirali leta 79 in ne leta 80, kot smo zapisali v članku Tito jim je priskrbel cesto. Ker je od tega minilo že kar nekaj let, so se letnice malo pomešale, sam pa sem bil tedaj še tako mlad, da se tega dogodka ne spomnim. Denar so zbrali s pomočjo gorenjskih podjetij m posameznikov, Tito pa ni prispeval niti dinarja. No, tega tudi nismo imeli v mislih, ko je članek nastajal. • S. S, 39. prireditve "Po poteh partizanske Jelovice" Prireditve vse do nedelje Organizatorji dražgoških prireditev si želijo, da bi postale predvsem športno rekreativne, kulturne manifestacije. Patruljni tek bo z mednarodno udeležbo ostal na Pokljuki. Ves teden se bodo vrstila vse bolj tradicionalna kegljaška tekmovanja, s katerimi začenjajo spominske prireditve ob 54. obletnici drazgoške bitke, v četrtek se bodo srečali še živeči borci, osrednja prireditev pa bo ponovno v nedeljo. Za pohodnike se kljub dežju obeta, da bodo hodili v snegu. Odločitev, da so prireditve "Po stezah partizanske Jelovice" spominska slovesnost državnega pomena, je letos z ustanovitvijo organizacijskega komiteja pri ZZB in udeležencev NOB Slovenije dobila tudi formalno potrditev. Kljub temu da je organizacijski komite po izjavi njegovega predsednika Zdravka Krvine odlično sodeloval z občino Železniki, na katere teritoriju ležijo Dražgoše, pa po razdelitvi nekdanje občine Škofja Loka na štiri majhne občine, teh prireditev niso hoteli vezali le na to občino, saj so prepričani, da si pomen bitke v Dražgošah pred 54 leti tako raven zasluži, poleg tega pa jim ostaja širši možni okvir zbiranja za to potrebnih sredstev. Kljub tradiciji, da so prireditve čim bližje datumu, ko je bitka potekala, so se v organizacijskem odboru odločili, da bi bila nedelja, 7. januarja, le preblizu novoletnemu praznovanju, saj bi bile v takem primeru organizacijske težave verjetnejše. Tudi na tradicionalno srečanje še živečih borcev Can-karjevega bataljona računajo, da se bo odzvalo od 12 do 15 borcev. Sicer pa je želja pripravljavcev 39. zaporednih dražgoških prireditev tudi letos, da postane to rekreativno športno kulturna manifestacija, zato so, razen pri tradicionalnem pohodu s Pasje ravni, ukinili partizansko spominska poimenovanja. Bo pa omenjeni pohod letos, ko je ponovno zapadel sneg, eden najtežjih zimskih pohodov, za že več kot 150 prijavljenih pa so že stekle priprave poti. Skušali bodo urediti potrebne gazi in odstraniti polomljeno drevje. Kot je znano, je začetek pohoda ob polnoči, in vse kaže, da razmere ne bodo prav prijazne. Za tiste, ki jim bo uspelo premagati to težko pot, so pripravili posebne izkaznice, za večkratne udeležence pa tudi posebna priznanja. Za vse pohodnike bodo v Dražgošah pripravili primerno okrepitev, kar velja tudi za udeležence najdaljšega pohoda iz Števerjana (Slovensko zamejstvo v Italiji), ki bodo na poti kar dobra dva dni (prespijo v Sorici). Na osrednji prireditvi bo nastopil pevski zbor KUDa iz Žirovnice in pihalna god- Spored 39. prireditev "Po poteh partizanske Jelovice" Torek, 9. januarja - ob 9. uri v Škof/i Loki tekmovanje kegljačic in kegljačev za pokal "Dražgoše 96";Sreda, 10. januarja - ob 9. uri v Kamniku regijsko tekmovanje kegljačev upokojencev za pokal "Dralgoše 96"; Četrtek, 11. januarja - ob 13. uri v Dolenji vasi srečanje še živečih borcev Cankarjevega bataljona; Sobota, 13. januarja - ob 10.30 uri na Pokljuki 25. odprto smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske z mednarodno udeležbo; Nedelja, 14. januarja - Pohod "Po poti Cankarjevega bataljona" Pasja ravan - Sopotnica - Topolje - Lajše • Dražgoše; - Pohod Kranj - Pobltca - Dražgoše; - Pohod Čepulje - Mohor - Dražgoše; - Pohod Kropa - Jamnik - Dražgoše; - Pohod Selca - Kališe - Dražgoše; - Pohod Škofja Loka - Krtina gora - Planica - Čepulje - Mohor - Dražgoše; - Pohod Števerjan - Most na Soči - Dražgoše; - Pohod iz Nove Gorice in Tolmina - Dražgoše; -Kolesarski rekreativni izleti v Dražgoše iz Krope, Češnjice in Nemilj v Dražgoše; Ob 12. uri osrednja prireditev pri spomeniku Dražgoški bitki v Dražgošah. ba Alplesa iz Železnikov, poleg pozdrava župana občine Železniki Alojza Čufar-ja pa bo osrednji govornik mag. Janez Kocjančič, poslanec Državnega zbora in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Zagotavljajo, da so storili vse za to, da bi bili obiskovalci kar se da gostoljubno sprejeti v Dražgošah, prijave in rezervacije avtobusov pa kažejo na precejšnjo udeležbo. Najbolj športna prireditev pa bo zagotovo že tradicionalni tekmovanje v patruljnem teku v soboto na Pokljuki, ki se iz leta v leto širi in pridobiva nekdanji obseg, ko so bili teki še v Dražgošah. Poleg ekip Slovenske vojske bodo nastopile ekipe tudi drugih državnih organov - ministrstva za notranje zadeve, pričakujejo pa tudi sodelovanje tujih ekip. Slovenska vojska je namreč nedavno ustanovila gorsko šolo in se želi povezovati predvsem z državami, kjer imajo podobno enoto. Udeležbo sta potrdili dve avstrijski in dve ameriški ekipi ter ena ekipa, ki bo mednarodno sestavljena. Proga bo dolga 10 kilometrov, med potjo pa se bodo pomerili tudi v streljanju. Š.Žargi Sneg v Škofji Loki skoraj ustavil promet Bodo KS potrebne vsaj zaradi snega? Medtem ko se v Škofji Loki še vedno ni povsem polegel povsem spohtizirani prepir med zagovorniki Krajevnih skupnosti in njihovimi nasprotniki, se učinki tega, ali KS deluje in kako uspe reševati čisto konkretne vsakdanje težave z, ali brez sodelovanja z občino, prav lepo kažejo. Nedavno zapadli sneg - z borimi 40 centimetri seveda ne bi smel biti v tem času nikakršno presenečenje, je pokazal, da to v Frankovem naselju in na Trati, kjer še dobro deluje krajevna skupnost, ni nikakršen problem, v samem mestu Škofji Loki pa je povzročil v sredo, torej skoraj teden dni po sneženju, pravi prometni infarkt. Očitno se niso mogli dogovoriti o tem, kdo naj ga na Mestnem trgu in še mnogokje drugod, počisti za mnoge težko pričakovano "belo odejo", ko pa se napravi led, je to pač nekoliko težje opravilo. Šele težka mehanizacija (na sliki v petek Ered pošto) mu je bila kos do onca preteklega tedna. Š. Ž. Sejem sponzor pionirskega turnirja Ne gre za "spravo" Kranj, 8. januarja - V začetku leta je PPC Gorenjski sejem seznanil Hokejski klub Triglav, da na podlagi njihove vloge z dne 1. decembra lani sprejema glavno sponzorstvo pionirskega turnirja mlajših selekcij HK Triglav. Pred novim letom pa je vodstvo sejma sprejelo tudi člane HK Triglav s Slovaške. Posebno slednji dogodek je v reviji Hokej takoj dobil svojevrsten odmev oziroma namig, da gre morda za spravo, ali pa za višek cinizma in hinavščine. Direktor PPC Gorenjski sejem Franc Ekar je s tem v zvezi izjavil: "PPC Gorenjski sejem ne pozna nikakršne "sprave", ne pozna ne slabega ne dobrega odnosa. Odnos do vsakega športnega kluba je povsem enak. Ne poznamo konfliktov. Septembrski napad HK Triglav na PPC Gorenjski sejem je bil povsem enostranska poteza HK Triglav, saj PPC Gorenjski sejem ni zahteval nič drugega kot samo izpolnitev obveznosti, katere pa s strani HK Triglav oziroma Športne zveze še do danes niso poravnane." Člane HK Triglav s Slovaške pa je PPC Gorenjski sejem pred božično novoletnimi prazniki sprejel in povabil na kavo in sok, ker so jim le-ti voščili praznike. Na sprejemu pred novim letom so jim izročili tudi koledarje s slovenskimi znamenitostmi. "Želeli pa bi, da se odnosi s Hokejskim klubom spravijo vsaj na nivo sodelovanja s predstavniki staršev, ki so objektivni, prizadevni in se trudijo za športni in kulturni razvoj hokeja. Tako velja razumeti tudi prevzem glavnega sponzorstva pionirskega turnirja mlajših selekcij HK Triglav," pojasnjuje Franc Ekai. A. Žalar VOLITVE BREZ MEJA PIŠE: JOŽE DEŽMAN Novi razred j G. Zvone , Prežel j je , predsednik, g. Bogomir Vnučec pa tajnik občinskega sveta občine Radovljica. Ne eden ne drugi funkcije ne opravljata poklicno. Njuno delo je predvsem to, da skrbita za delovanje občinskega sveta (ena seja mesečno). Gospoda sta si za svoje delo v lanskem letu izplačevala približno po tisoč DEM na mesec. V štirih letih mandata Nimam nič proti, da ima poslanec državnega zbora nekaj tisoč mark plače. Državni zbor je pač prva politična liga in tam naj igrajo politični profesionalci. Občine pa so druga in bodo po ustanovitvi pokrajin tretja politična liga. In v drugih, tretjih in četrtih ligah naj igrajo amaterji. Tako v boljševizmu kot v zahodnih demokracijah je bilo oz. je delo na lokalni ravni le simbolično nagrajevano. Rad bi poznal komunistič- bosta torej pospravila vsak nega funkcionarja, ki je za okroglo po petdeset tisoč svojo nepoklicno funkcijo v DEM. Kako komentirati podatek, da nekdo dobi tisoč DEM na mesec za funkcijo, ki je po definiciji častna, torej neplačana? Dejstvo je, da je tudi pri nas posledica tranzicije in tržnega gospodarstva družbeno raz-slojevanje. Svoj košček pogače in z njim povezan socialni status si režejo razredi, sloji, cehi, kaste... Od občini potegnil v štirih letih petdeset tisoč mark, kot bosta to storila g. Prezelj in g. Vnučec v Radovljici, morda še več pa si bodo prigrabili nekateri "prostovoljci" po drugih občinah. Če se bo tako nadaljevalo, bomo začeli plačevati še funkcionarjev v krajevnih skupnostih, nato funkcionarja hišnih svetov. In če bomo sistem plačevanja oz. grabl- advokatov do arhitektov, od jenja razvili do popolnosti, obrtnikov do državnih urad- bomo na koncu plačevali že nikov. Vsi si skušajo zagotoviti čimbolj stalne dohodke in čimvišji tržni delež- Poslanci državnega zbora so s svojimi plačami napovedali, da pri tem komolčkanju tudi politiki ne bodo stali v ozadju. vsakega, ki se mu bo ljubilo živeti. In tako bomo morda Slovenci prvi, ki nam bo denar edina mera bivanja. Kar predstavljam si malega Slovenčka, ki bo sumničavo pokukal iz maternice in prilezel na beli dan šele potem, ko Če so strokovne skupine, ki mu bodo pomahali s posebno si utrjujejo svoje položaje, nagrado pred nosom. odvisne od dosežene izobrazbe, zakonov oz. podeljenih koncesij in seveda tudi delovanja trga, politikom lahko pristrižejo krila le volivci. Zato je vprašanje plačevanja politikov pomembno politično vprašanje. Moj volilni izbor: Volivci naj dosežejo, da bo politično delo na lokalnih ravneh ostalo častno prizadevanje za javno dobro. Volijo naj le ljudi, ki bodo dokazali, da se pohlep politikov da omejiti. OB SAVI IN KOKRI Pod Krvavcem poteka projekt CRPOV Ambrožani bi lahko ob pomoči turizma bolje živeli V vasi Ambrož pod Krvavcem se je izteklo prvo leto projekta celostnega razvoja podeželja in obnove vasi, ki poteka v okrilju Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. V projekt CRPOV je vključenih 7 kmetij iz vasi Ambrož, in dve iz sosedne Stiske vasi. Projekt tudi omogoča, da se z ožjega območja v prihodnje razširi tudi na druge kraje. Ambrož pod Krvavcem, 9. januarja - Vas Ambrož, najvišje ležeči zaselek v občini Cerklje (1084 m), je bila lani izbrana za projekt CRPOV, ki ga vodi in sofinancira kmetijsko ministrstvo, polovico denarja prispeva občina, projekt pa kot najugodnejši ponudnik izvaja Projektivno podjetje iz Kranja. Predenje v minulem letu stekel uvajalni del projekta CRPOV, je bila podpisana tripartitna pogodba o financiranju, v kateri je omenjen znesek 1,9 milijona tolarjev. Kaj se je na Ambrozu dogajalo prvo leto, nam je povedal vodja razvojnega projekta TADEJ MARKIČ iz Projektivnega podjetja Kranj. Deset "vikendašev" na enega domačina "Smisel uvajalnega dela projekta CRPOV je animirati domačine, da se začnejo zavedati svoje povezave s krajem, in da si morajo v največji meri pomagati sami, če hočejo razvoj. Na enajstih rednih srečanjih s prebivalci Ambroža (in ljudi z dveh kmetij v bližnji Stiski vasi) smo skupaj dognali, kateri so največji problemi te vasi in kako bi si lahko domačini pomagali, da bi si olajšali življenje. Na Ambrožu namreč v osmih kmečkih gospodinjstvih živi 45 domačinov, ki zgolj s kmetijami ne morejo več preživeti in delo iščejo v dolini. Doslej so si k boljšemu položaju pomagali s prodajo zemlje za počitniške hišice, ki ir Je na tem območju zraslo plizu sto. To ne pomeni le, da je rezerva izčrpana, temveč se domačini začenjajo zavedati, da jim počitniške hišice že močno obremnenjujejo tudi okolje. Na naših srečanjih so domačini prišli do spoznanja, da za preživetje potrebujejo dopolnilno dejavnost, ki jo vsi vidijo v turizmu. V to okolje ne sodi množični turizem, pač pa kmečkemu tipu pokrajine prijazna turistična dejavnost, ki bi gostom omogočala, da se pridejo na Ambrož spočit uin se v miru naužit lepot gorskega sveta. Kmetije bi lahko temu zadostile z nekaj apartmaji," je strnil Tadej Markič. Asfaltirana cesta bo vas povezala z dolino Na srečanjih, ki so se jih domačini pridno udeleževali vsak mesec (poleg rednih sestankov so priredili tudi koncert v cerkvici sv. Ambroža, tečaj kuharstva, kraji-narsko delavnico in skupaj odšli na ekskurzijo na Kopriv-nik in Gorjuše), so nanizali vrsto težav, ki ovirajo njihovo vsakdanje življenje in ki jih je treba odpraviti, preden začnejo misliti na turistični razvoj. Največji problem predstavlja šest kilometrov makadamske ceste od Raven do Ambroža, ki je zaradi velikih vzdolžnih nagibov načenja voda. Prihodnje leto naj bi jo asfaltirali, da bi bil dostop iz doline lažji. Svoj delež k tem delom bi primaknila tudi država, nekaj občina Cerklje, nekaj pa s samoprispevkom vsi, ki živijo ob trasi te ceste in jo vsakodnevno potrebujejo. Dobra povezava te vasi z dolino je za njeno preživetje nujna, pravi Tadej Markič. Ambrožani razmišljajo tudi o postavitvi orientacijskih in obvestilnih tabel in smeroka- Šenčur, 9. januarja - Pred zbiralnico mleka v Šenčurju poleg prometnega znaka, ki prepoveduje parkiranje od 6. do 12. ure, kot v posmeh ze več mesecev stoji moder tovornjak in zapira dostop do zbiralnice. Ljudje vedo povedati, da ie bil tam vselej parkiran še tedaj, ko je bil v voznem stanju, zdaj pa je ze tri mesece nevozen in vse kaže, da ga lastnik ne kani umakniti. Usti, ki vsak dan dovažajo mleko v zbiralnico, so se še posebej jezili v minulih dneh, ko zaradi velikih količin snega že tako ni bilo mogoče nikjer dostojno parkirati. Tovornjak je z vseh strani zameten s snegom, še bolj pa ga je z njim "zazidal" snežni plug, ko je plužil glavno cesto. Kdaj bo lastnik pločevinasto nadlogo umaknil, sprašujejo ljudje in od občine ter kmetijske zadruge zahtevajo, da ukrepata. - • D.Z., foto: Trna Doki Problem Ambroža postajajo tudi odpadki. Nujna bo ureditev kanalizacije, v prihodnje pa bo treba urediti tudi odvažanje komunalnih odpadkov, saj je vas Ambrož kljub svoji demografski ogroženosti zelo obljudena: poleg 45 domačinov tod živi še desetkrat toliko "vikendašev". Po anketi, ki so jo napravili v okviru projekta CRPOV, skoraj tretjina teh stalno živi v počitniških hišicah, ostali pa v njih prebijejo od 60 do 90 dni v letu. zov, označili naj bi turistične poti, postavili klopice s koši za odpadke, treba bo misliti tudi na ekološke otoke (zabojnike, kjer se bodo zbirali odpadki). Domačini bi radi ustanovili tudi svoje turistično društvo. Zgradili bi tudi stavbo za skupne namene, kjer bi imela poleg društva sedež tudi nekakšna turistična poslovalnica, v večnamenskem prostoru pa bi se domačini zbirali k predavanjem, kulturnim in družabnim prireditvam. Razmišljajo tudi o pobiranju turistične takse. Radi bi izdali turistični prospekt in razglednice. Vas bi približali dolini tudi z vsakodnevnim prinašanjem pošte, ki zdaj prihaja v te hribe le dvakrat ali trikrat tedensko. Na zadnji sestanek pred koncem minulega leta so Ambrožani povabili tudi vodstvo občine, od katere je v prihodnje odvisno sofinanciranje projekta CRPOV. Srečanja so se udeležili vsi člani občinskega sveta in župan Franc Če-bulj, ki so imeli priložnost videti, da vaščani kažejo pripravljenost marsikaj storiti za svoj razvoj. Vodstvoobčine Cerklje je z zanimanjem prisluhnilo pripovedi domačinov in obljubilo pomoč pri nadaljevanju projekta. Letos se namreč začenjajo konkretne naloge. Občina in domačini so si edini, da je na vrhu seznama zagotovo cesta Ravne - Ambrož. Domačini so se na zadnje lansko srečanje v okviru projekta CRPOV dobro pripravili. Martin Jenko je gostom pobliže predstavil naselitveni prostor, Marko Kuhar kulturni, Janko Škerjanec življenjski, Franc Močnik družbeni in Silvo Grilc delovni prostor. • D.Z.Žlebir Društvo upokojencev v Cerkljah Ni priložnosti, da bi se postarali Cerklje, 9. januarja • Upokojencem iz Cerkelj in okolice se dogaja toliko zanimivega, da se sploh nimajo časa postarati. Udeležujejo se izletov, kolesarijo, prirejajo piknike... V društvu, ki dela že od leta 1953., je včlanjenih 712 upokojencev iz osmih krajevnih skupnosti na območju občine Cerklje. Janez Žargaj, ki vodi to množico živahnih in mladostnih ljudi, pravi, da se najraje udeležujejo izletov. Lani so bili ob morju, radi gredo v toplice, vsako leto pa se udeležijo tudi vseslovenskega srečanja upokojencev in tistega, ki ga priredijo za vse upokojene Gorenjce. Lani so bili z dvema avtobusoma ljudi tako na vseslovenskem srečanju v Mariboru in tudi na gorenjskem srečanju v Kamniku. Udeležili so se tudi kolesarskega srečanja gorenjskih upokojencev v Škofji Loki. Letos pa bodo cerkljanski upokojenci pokrovitelji in gostitelji tega srečanja pod Jenkovo lipo v Dvorjah. To naj bi bilo 25. maja, ki je bil svoje čase dan mladosti, zdaj pa so ga za svojega vzeli tisti, ki uživajo svojo drugo mladost. Tiste, ki še niso člani Društva upokojencev Cerklje, vabijo, naj se pridružijo. Nove člane bodo vpisovali v društvenih prostorih v drugem nadstropju kulturnega doma v Cerkljah, in sicer 17., 18. in 19. januarja, od 10. do 12. ure. Pred novim letom so imeli upokojenci veliko opravkov, med drugim so obiskali manj srečne upokojence, ki doma ležijo bolhi ali jih negujejo v domovih za ostarele. Že prej pa so obiskali tiste, ki nosijo osmi ali deveti križ. Marca se bodo v drušltvu na občnem zboru dogovorili o nalogah, ki naj bi jih opravili to leto. Janez žargaj pravi, da bi radi osnovali balinarsko sekcijo, nagovarjajo pa tudi pevce, da bi sestavili pevski zbor. Izleti, piknik pod Jenkovo lipo, nakupovalni izleti sebodo vrstili od pomladi do jeseni. Dotlej pa bi svoje vrste radi še malo okrepili. Tisti, ki že dolga leta vztrajajo v društvo, imajo s članstvom v društvu same prijetne izkušnje. Najdaljši staž pa ima Marija Ahačič, ki je v društvu od njegovega začetka leta 1953. • D.Ž. Do doma je 47 stopnic Invalid Frenk je ganjen ob človeški dobroti Kranj, 9. januarja • Frenk Šušteršič, ki je pred leti obolel za multiplo sklerozo in je zaradi bolezni vezan na invalidski voziček, je pred poldrugim letom od občine dobil socialno stanovanje v zgradbi nekdanjega dijaškega doma. Do njega sicer vodi 47 stopnic, toda Frenk z družino je v njem srečen tudi zaradi dobrote in prijaznosti sosedov in drugih ljudi. V prejšnjem okolju namreč tega ni poznal, zato je tembolj ganjen, ker je od mnogih ljudi deležen prijazne pozornosti. Raznašalka časopisov Andreja Kodele mu njegov priljubljeni časopis pogosto prinese prav do stanovanjskih vrat. Običajno mu ga iz nabiralnika v pritličju prinese hči Klavdija, vendar ima deklica pouk v izmenah in vselej ne utegne. Drobna pozornost študentke, ki si služi kruh z raznašanjem časopisov, Fren-ku veliko pomeni. "Tudi sosedje so zelo prijazni in mi pomagajo, kjer le nanese," pravi Frenk. "Poštar Mato me velikokrat nese po stopnicah, kadar naleti name pred blokom. Sicer pa v teh zimskih dneh ne grem dostikrat ven. Rešujem križanke in gledam skozi okno. Z mojega balkona imam dober pregled nad Petrolovo bencinsko Črpalko in tamkajšnjo upravo. Prijetno sem bil presenečen, ko so me tamkajšnji delavci ob novem letu obiskali, mi voščili in mi prinesli darilo. Zelo sem jim hvaležen za to človeško dejanje. Niso pozabili, da sem bil pred leti nekaj časa tam zaposlen. Ali pa so mi to pozornost izkazali zato, ker s svojega okna "varujem" njihov servis in ker imam poštete vse cisterne, ki tja pripeljejo gorivo!" • D.Ž. Knjižnica Šenčur v novih prostorih Nič več le izposojanje Šenčur - Le nekaj dni pred iztekom starega leta so u Šenčurju slovesno predali svojemu namenu nove prostore krajevne knjižnice, ki sicer deluje v sklopu Osrednje knjižnice Kranj. Knjižnica je bila do pozne jeseni preteklega leta v stari stavbi. Prostor, ki so ga formalno odprli tik pred koncem leta, dejansko pa je izposoja tekla že ves december, pa je večji za dvajset kvadratnih metrov in omogoča bolj smoterno in strokovno postavitev gradiva. To je v celoti postavljeno v prosti pristop in locirano glede na starostno stopnjo uporabnikov na otroški oziroma mladinski oddelek in na gradivo za odrasle bralce. V Osrednji knjižnici Kranj glede na to, da izposoja neprestano narašča (738 knjig leta 1971,5.249 leta 1981 in lani skoraj 11 tisoč knjig, število bralcev pa ie od 137 leta 1981 v desetih letih naraslo na skoraj 250) upajo Še na pridobitev prostoro za izbor periodike, tako splošne, strokovne in informativne. "Glede na to, da prostor ne dopušča večje širitve knjižnega fonda in ob pričakovanju rasti izposoje, pa tudi ob prepotrebni uvedbi knjižne in knjižnične vzgoje predvsem za mlajše, bo morala knjižnica odpreti vrata večkrat tedensko kot doslej. Nujno bo tudi zagotoviti računalniško podporo pšosio-vanja in omogočiti komunikacijsko povezavo z informacijskimi središči doma in po svetu," pa ob tem poudarja ravnatelj Osrednje knjižnice Kranj Anatol Štern. • M.A. SVET SREDNJE TRGOVSKE ŠOLE KRANJ, Župančičeva 22 razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in ima: - visoko strokovno izobrazbo - opravljen strokovni izpit za področje vzgoje in izobraževanja - pedagoško-andragoško izobrazbo - najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalni dejavnosti - organizacijske, poslovne in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in ciljev zavoda in to dokazuje s svojim dosedanjim delom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa, v zaprtih kuvertah z označbo "za ravnatelja". Imenovanje je vezano na soglasje ustanovitelja zavoda. Izbranega kandidata bomo imenovali za 4 leta. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po odločitvi. NA MEJI Smučarsko društvo Strahovica Še en uspel smučarski tečaj Zadnji dan lanskega leta je Sinkov Turn, 8. januarja -Smučarsko društvo Strahovica v občini Vodice, ki obstoja in deluje že 40 let, ena od njegovih rednih dejavnosti pa so tudi smučarski tečaji, je tudi lani ob koncu leta organiziralo smučarski tečaj. Udeležilo se ga je kar 130 mladih smučarjev, vodil pa ga je ob pomoči Dareta Borčnika in članov oziroma vaditeljev Jure Mar-enče, oredsednik alpske sekcije v Si) Strahovica. Čepav vreme ni kazalo najbolje, je Alpska sekcija SD Strahovica z vodjem sekcije Juretom Marcnčetom decern- v SĐ Strahovica končalo tečaj kar 130 mlađih smučarjev. Jure Marenče: 'Skupaj z domačini poskrbimo tudi za čaj in toplo malico tečajnikov. Sa tekmovanju v veleslalomu so zmagali naslednji tečajniki iz posameznih skupin, Miha Kepic, sinkov lurn n. h., \odtce; Jana Čampa, Piatnik, l j ubijana-Šmartno: Žiga Kosec, Sinkov Turn 52, Vodice; Matic Sodnik, Skaručna 13, Vodice; Taja Premu, Sternadova 13, Vii-marje-Brod; Maja Zupan, Koseze S A, Vodice; Teja Černivec, PirČeva 16, Vodice; Haris Selimanovič, Hacauetova 3, Ljubljana; Bogdana Popovič, Litos-trojska 6, Ljubljana, Na Silvestrovo tudi slabo vreme ni preprečilo uspešno organiziranega tekmovanja v veleslalomu. Gorenjski glas v KS Pirniče Prazniki so za nami in spet bc ! odgov i onem naaaljevali obiske venjskem, Odiočdi bisK po novem letu bitni Medvode. Z ogffvorM, aa bomo Gostilni Pr' krav v % srečanje s Krajam m predstavniki sveta krajevne f ter člani občinskega sveta iz tega dela občine. Se na vabimo na srečanje seveda domačine, krajane KS- z i nam povedo to aH pno zanimivost, mote oziroma ne iz KS ali občine pa bodo lahko vprašali o tem alt Vsi ki boste v soboto, 13 lanuarja, med 9 in 11 uro pnilt \ Gosnino Pr' kralj, boste dobili kape Gorenjskega glasa m z njimi priiainost pri Ikebanu. Vsakdo, ki bi; imel s sebo-a/topi-- t:-'c>tiSkJ gias z uansnifni?*! svmun nas lovom na njem, poxrdil> da je naročnik;, bo dobil majica. Med obiskom in na srečanju boste lahko oddal; tudi brezplačni mali oglas Ido 20 besed,, se naročili na Gorenjski glas in ga do konca januarju prejamah brezplačno. Vse, kar bomo v soboto zanimivega zvedeli in slišali na obisku v KS Pirniče v Gostilni Pr' kralj, pa bomo potem objavili v Gorenjskem glasu v torek, 16. januarja. • A. Žalar bra obvestila šole in starše v občini Vodice in okoliških občinah in krajih, da bodo spet organizirali smučarski tečaj. Odziv je bil tudi tokrat izreden. Do začetka božično-novo-letnih praznikov oziroma zimskih počitnic se je prijavilo kar 130 interesentov. "Približno tretjina med njimi je bila tokrat mlajših od sest let, kar tri četrtine pa je bilo mlajših od devet let. Običajno tečaji, tokrat je bil že četrtič v tem času, ki jih organiziramo na Krisckarjcvem griču v Sin-kovem Turna, trajajo pet dni. Ta pred koncem leta pa se je začel šele 28. decembra. Vreme nam jo je zagodlo. Vendar smo ga tudi tokrat 31. decembra sklenili uspešno z običajnim tekmovanjem v veleslalomu in podelitvijo priznanj/' je zadovoljen s tečajem in tekmovanjem zadnji dan povedal Jure Marenče. Sicer pa je pri izvedbi tečaja sodelovalo 13 vaditeljev-čianov društva. Pri organizaciji tekl-movanja na Siivestrovo pa je sodelovala domala kar cela vas sinkov litra. Društvo Strahovica ima tudi dve vlečnici in naprave za elektronsko merjenje na tekmovanjih. Tečaj in veleslalom pa to zimo zagotovo ne bosta edina prireditev. A. Žalar Gora pri Komendi 40 let za krajevno skupnost Politika ga ne zanima Radu Čarmanu, dopisniku Gorenjskega glasa od 1953. leta, so se pred novim letom zahvalili za delo v KS Šenturška Gora. Apno, 8. januarja - V vasi Aono, na meji občin Cerklje in Kamnik živi Rado Čarman, ki bi mu težko prisodili že skoraj 68 let. Pravi, da ima še vse lase, zobe, in da mu tudi sicer vse življenjske funkcije delujejo, kot moškim v najboljih letih. Pred novim letom so ga povabili na slovesno srečanje v krajevni skupnosti in ob tej priložnsti so se mu zahvalili za 40-letno delo v krajevni samoupravi. V vasi Apno stalno živi dve leti, že trideset let pa ga poznajo kot domačina v krajevni skupnosti Šenturška Gora. Redno je namreč zahajal v svoj vikend. Ob domačiji ima danes sadovnjak, ki je poznan med drugim tudi po tem, da na enem drevesu zraste tudi po pet različnih vrst plodov. Dobro pa ga poznajo tudi pridelovalci buč in tekmovalci oziroma udeleženci bučarijad in Naj pridelkov v Cerkljah. ''Imam tudi vse izvode Gorenjskega glasa od 1953. leta. Takrat, ko je Gorenjski glas izhajal trikrat na teden, sem namreč postal dopisnik. Imam Še vedno veljavno pogodbo za dopisnika Gorenjskega glasa, ki jo je 1960. leta podpisal takratni urednik Slavko Beznik. Moja skrb so biii gorenjski kraji in kamniški konec. Skrbel sem tudi za šport v ponedeljkovi izdaji Gorenjskega glasa in od takrat se spominjam tudi sodelovanja z Mitom Trefaltom. Pa prvi novinarski večer na Šenturški Gori smo pripravili. Danes v Gorenjski glas sicer ne dopisujem vec redno, imam pa še vedno naročenega." Najbolj ponosen je, da je takratno uredništvo sprejelo usmeritev, ki jo je uveljavljal Rado. Bil je namreč velik zagovornik pisanja in objavljanja prispevkov iz različnih gorenjskih krajev o ljudeh. "Tako je takrat Gorenjski glas dobil zaradi takšne vsebinske usmeritve in nagradnih žrebanj veliko naročnikov." Čeprav je urejal tudi Uradni vestnik Gorenjske, bil predsednik izdajateljskega sveta Kado Čarman v Gorenjskem glasu in v Šestdesetih letih stalni dopisnik, je Rado Čarman skrbel predvsem za delo in razvoj krajevne samouprave na cerkljanskem območju in še posebej na Šenturški Gori. Sodeloval je pri elektrifikaciji, gradnji vodovoda, telefona, urejanju in asfaltiranju cest. Pred novim letom so se mu na svečanosti še posebej zahvalili za njegovo 40-letno delo v kraju. Med našim pogovorom, ko je obujal spomine na dopisovanje in delo v Planinskem društvu Kranj, kjer je bil tudi podpredsednik, pa je poudaril, da ga politika in gospodarstvo ne zanimata. Njegova skrb so sadovnjak in zdravo življenje z naravo. A. Žalar Zmagal letalec z 21(0) metri Na Gori pi i Komendi Imajo • koke oziroma polete na letalnici h n &aj deset leti Gora pri Komendi, 8. januarja - "Napišite, da to ni navadna prireditev oziroma tekma v smučarskih skokih. Pač pa je to prireditev, ki jo vsako leto organizira Gorjanski skakalni komite. Pri organizaciji deiajo in sodelujejo brezplačno vsi krajani Gore pri Komendi. Tekmujejo pa na naših smučarskih skokih oziroma poletih, kjer vsak skok zaradi pomnoži t ve z 10 postane v trenutku polet, tekmovalci na alpskih smučeh razvrščeni v pet kategorij iz celotne komendske fare in tudi iz drugih krajev. In med tekmovalci so tudi ženske ter super veterani (nad 45 let)." Tako sta mi minulo soboto skrbno in natančno govorila o Jure Jeraj Marjan Štele nedeljskih skokih na 20 oziroma poletih na 200-metrski skakalnici na Gori pri Komendi domačina Jure Jeraj in Marjan Štele. Za dogodek, za katerega dela in živi že vrsto let vseh 210 prebivalcev Gore pri Komendi, pa sem izvedel po naključju oziroma po zaslugi predsednika KS Križ Ivana Sami so krajani zgradili skakalnico in zdaj (vse brezplačno) organizirajo "polete" na njej ob podpori sponzorjev. V neat snovnošolcih Miha Konci W tet fronti Rogelj i veteranih od 3(1 do 45 tet} aijaz drugar (205j, pri sune r veteranih nad 45 iet Ml lan Zorman in pri tenskah Damjana Strehove' ter Jam 2 Pogačar Podpisi k siikam - irora - bmucarski skoki Hladeta, ki ceni tovrstno prizadevnost krajanov Gore; podobno kot zavzetost za. gasilstvo med krajani na Križu. Smučarski skoki so torej na Gori pri Komendi že dolgoletna tradicija. Tri leta imajo zdaj prireditve na novi skaka Irdci-ietainici, kot pravijo, na novi lokaciji. Dovoljenje za izgradnjo letalnice jim je dal na "Vorvovi gmajni" Peter Peterim s Podboršta. Imajo tudi top za umetni sneg in naprave za računalniško obdelavo rezultatov. "Poleti", ki so bili v nedeljo, 7. januarja, popoldne, so šteli še za lansko februarsko tekmovanje. Letošnji bodo med 8. in 20. februarjem. Prihodnjo soboto, 13. januarja, pa bo nočno ekipno tekmovanje v smučarskih skokih-poletih na Gori pri Komendi. Tudi takrat bodo z nagradami prireditev podprli številni sponzorji iz komendske fare. Minulo nedeljo za vseh 82 tekmovalcev ni zmanjkalo nagrad. In tako napovedujejo, bo tudi februarja, ko bodo Poleti Gora '96. V nedeljo popoldne, čeprav je rosilo, se je na Gori zbralo 82 tekmovalcev in okrog poldrugi tisoč gledalcev. Zadovoljni in veseli so bili vsi: domačini, tekmovalci in obiskovalci! Prijave za ekipno nočno tekmovanje 13. januarja od torka (danes) naprej zbirajo v Hramu Gorjan na Gori. Tričlanske ekipe na se bodo lahko prijavile tudi dve uri pred tekmo. H se bo žarela 13. januar!;* ob 18. uri in kjer bo pokrovitelj tudi Gorenjski glas. • A. Žalar J proizvodnja verig in vijakov, d.o.o., LESCE 64248 LESCE, Alpska c. 43 SLOVENIJA Telefen: (064) 7523 H.C. Tetefax: (064) 752 401, 752 4G2 RAZPIS ZA NAKUP STROJA štev. stroja 1. 43 012 2. 43 0C2 3. 47 025 4. 42 029 5. 45 019 - seping 7 B 35 ZSSR mehanski; - phalni stroj Prott. whrtne; - brusilni stroj ravninski Zocca; - stružnica Toos sv 18 RA; - rezkalni storj G 301 - HA 400; {hidravlično Kopirni) Prvomajska cena 4.500 DEM 4.500 DEM 6.000 DEM 11.000 DEM 15.500 DEM 2. Kupnina pa bo poravnana v obliki opravljenih ur dela na stroju, ki jih bo kupec opravil mesečno za prodajalca. Kupec se bo s pogodbo zavezal, da bo za prodajalca vsak mesec opravil najmanj 100 ur rezkanja, po potrebi in dogovoru pa tudi več. Vsaka ura bo računsko obračunana po ceni 15 DEM/uro. Vse preostale ur®, ki jih kupec lahko opravi na stroju, kupec ponudi prosto na trgu. 3. Obvezne mesečne ure (100) mora kupec obravnavati prednostno, kar pomeni, da mora vsako naročilo, ki je še v obsegu teh ur, začeti opravljati najkasneje v 5 dneh od prejema naročita. 4. Stroj bo kupcu prodan s kupoprodajno pogodbo s pridržkom lastninske pravice, kar pomeni, da bo kupec na stroju pridobi! lastninsko pravico šele takrat, ko bo za potrebe Verige na stroju opravil: pod 1. in 2. točko 300 ur dela pod 3. točko 400 ur dela pod 4. točko 733 ur dela pod 5. točko 1033 ur dela. če bo kupec za prodajalca v enem mesecu opravil več kot 100 ur, se ure nad 100 pomnožijo s faktorjem 1,3 oz. je vsaka ura nad 100 vredna 30 % več. Lastninska pravica preide na kupca najkasneje v 24 mesecih od sklenitve oz. prevzema stroja, v tem primeru ne glede na število opravljenih ur. 5. Ponudnik - kupec mora imeti status obrtnika, samostojnega podjetnika ali biti (so)lastnik podjetja, z dovoljenjem oziroma registracijo za opravljanje določene dejavnosti. 6. Kupec bo Verigi vsak mesec na podlagi opravljenega števila ur izstavil račun, pri katerem bo upošteval obračunsko ceno Iz 2. točke (15 DEM/uro). Prometni davek, ki ga je dolžan plačati kupec, je vključen v to ceno. 7. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bi lahko opravil celovito izdelavo strojnega dela aH orodja. 8. Med ponudniki bo opravljena izbira tudi glede na usposobljenost ravnanja s strojem ter pričakovano kakovost deia, O tem bo odločala posebna komssšja, sestavljena iz strokovnih oseb s tega področja. 9. Ponudbe za nakup stroja s priloženimi dokazili za opravljanje dejavnosti vložite v 8 dneh od dneva razpisa pri g, Janezu žsrencetu. Pm&ozne prijave ne bodo upoštevane. Vse dodatne informacije lahko dobite pri g. Janezu Brencetu aii g. Antonu KecJju. DEŽELA Blejski turizem v minulem letu Povprečno turistično leto Le dva blejska hotela, Park in Golf, sta bila lani povprečno več kot 40-odstotno zasedena. Bled - Po še nepopolnih podatkih je blejski turizem v minulem letu beležil okoli 310 tisoč nočitev, kar je približno dva odstotka več kot leto prej, V hotelih, ki razpolagajo z 2.340 posteljami, je bilo v enajstih mesecih nočitev toliko kot v enakem Eredlanskem obdobju, v ampu jih je bilo skoraj za petino manj, nekoliko več pa jih je bilo pri ostalih odda- ialcih sob in apartmajev, 'rihodek turističnega gospodarstva bo po prvih ocenah kljub skromnemu povečanju nočitev boljši kot predlani, predvsem na račun kongresnega turizma, ki se na Bledu vse bolj uveljavlja. Podatki kažejo, da so v blejskih hotelih lani od začetka januarja do konca novembra beležili enako število nočitev kot v enakem predlanskem obdobju (okoli 236 tisoč), medtem ko je bilo nočitev v kampu kar za šest tisoč ali skoraj za petino manj. Skupaj je bilo v hotelih in v kampih v enajstih mesecih 263.367 nočitev, kar je dva odstotka manj kot predlani. Tuji gostje so ustvarili 210.860 nočitev ali tri odstotke več kot predlani, domači gostje pa 52.507 ali 18 odstotkov manj. Hoteli so bili dokaj dobro zasedeni v spomladanskih mesecih, precej slabše pa v poletnih in jesenskih mesecih. Še naj- slabše je bilo avgusta, ko je bilo sicer nočitev največ v letu, 37.947, vendar kar 22 odstotkov manj kot avgusta predlani, ko so jih beleželi kar 48.413. Skoraj petino manj nočitev kot predlani je bilo tudi v mesecih februar, marec in november. Na Bledu slabšo poletno sezono pripisujejo vojnim dogajanjem v Bosni in na Hrvaškem, padanju vrednosti lire ter izredno slabemu vremenu, ki je tudi vplivalo na to, da so se nekateri tuji gostje premislili. Spodbudno je, da se je delež nočitev tujih gostov v hotelih in kampih Še povečal, medtem ko delež domačih še naprej pada. V štirih blejskih hotelih (od desetih) so imeli lani manj nočitev kot predlani. Predlani je bil le hotel Golf na leto več kot 40-odstotno zaseden, lani se mu je pridružil tudi hotel Park. • C.Z. Občine ustanavljajo svoja glasila Radovljiške novice brezplačno v vsa gospodinjstva? Občinski svet je, nezadovoljen s predlaganim osnutkom odloka o glasilu občine Radovljica, sklenil, da je treba pripraviti novega, v katerem bi "novorojenca" tudi finančno ovrednotili. Radovljica • Že v stari radovljiški občini so si prizadevali, da bi občinski Obzornik razširili med občane. Ker je bilo glasilo predvsem gradivo za delegate in je obveščalo domala samo o delu občinske skupščine, je bil tudi krog bralcev zelo ozek. Nova občina poskuša narediti to, kar ni uspelo stari, in se. če sodimo po osnutku odloka o glasilu občine, že pripravlja na ustanovitev in izdajanje občinskega glasila z delovnim naslovom Radovljiške novice. Kot je razvidno iz osnutka odloka, naj bi glasilo omogočalo in zagotavljalo obveščanje javnosti o dogajanju in življenju v občini ter izražanje mnenj občanov o zadevah, ki se nanašajo na življenje v občini. Praviloma naj bi izhajalo enkrat mesečno. Vsa gospodinjstva naj bi ga prejemala brezplačno, pravnim osebam in ostalim naročnikom pa bi ga zaračunavali. Uredništvo naj bi poleg odgovornega urednika in pomočnika urednika štelo še pet članov, ki bi jih imenoval občinski svet. Tehnične in administrativne naloge za glasilo naj bi opravljala občinska uprava. Občina naj bi denar za izdajanje glasila prispevala iz proračuna, del sredstev pa naj bi zagotovili z objavljan- zakonom in z odločitvijo občinskega sveta zagotovilo kandidatom brezplačno del časopisnega prostora, v tem času pa tudi ne bodo honorirali člankov o volitvah. Tajnik občinskega sveta Bogomir Vnučec je dejal, da bi pri nakladi šest tisoč izvodov en izvod stal sto tolarjev (dvanajst številk na leto skupno 7,2 milijona tolarjev). svetnik Viktor Frelih se je strinjal, da bi že pri obravnavi osnutka morali imeti primerjalne analize za različne oblike obveščanja javnosti. Tajnik občinskega sveta Bogomir Vnučec je pojasnil, da bi ob nakladi šest tisoč izvodov ena številka stala sto tolarjev (dvanajst številk na leto skupno 7,2 milijona tolarjev), predsednik občinskega sveta Zvone Prezelj pa je še dodal, da bi se glasilo do polovice financiralo z reklamami. • C. Zaplotnik Ko so svetniki na zadnji lanski seji razpravljali o osnutku odloka, je večina razpravljalcev menila, da je gradivo slabo pripravljeno in da bi za odločanje o odloku potrebovali predvsem podatke o tem, koliko bi izdajanje glasila stalo. Svetnik Jože Dežman je menil, da tako pripravljeno gradivo brez finančne priloge in natančnejše politike, kaj želijo v občini z novim glasilom doseči, ni zrelo niti za osnutek. Janko Stušek je dejal, da je ustanavljanje občinskih glasil zdaj v modi, sicer pa je predlagal, da bi še pred odločitvijo o svojem glasilu morali preveriti, koliko bi stalo, če bi v Gorenjskem glasu zakupili nekaj strani. Podobnega mnenja je bila tudi Anica jem oglasov, objav in drugih ekonomsko Urbanija, ki je še predlagala, da bi tiste propagandnih sporočil. V času volilne številke Gorenjskega glasa morala do-kampanje naj bi uredništvo v skladu z biti vsa gospodinjstva v občini. Tudi Še brez novega odloka o komunalnih taksah Najprej odlok, šele potlej računi Radovljica - Občinski svet je na zadnji lanski seji obravnaval tudi predlog odloka o komunalnih taksah v občini. Ker je eden od svetnikov predlagal smiselno dopolnilo odloka kar na seji, po poslovniku pa bi ga moral vsaj tri prostori in za opravljanje gostinske, turistične ali trgovske dejavnosti na pločnikih, za prirejanje razstav in prireditev ter za parkiranje in šotor-jenje na javnih površinah, za reklamne napise ter za vitrine, police in druga dni prej, in ker je bilo na predlog tudi stojala. Če bo občinski svet ob ponovni sicer se nekaj pripomb, je župan obravnavi odloka soglašal s tarifo Vladimir Čeme predlog odloka uma- komunalnih taks, ki bo tudi sestavni knil, svet pa je sklenil, da krajevne del odloka, bo za vsak glasbeni skupnosti do sprejetja novega odloka avtomat v lokalu treba plačati 6.000 plačnikom takse jie smejo izstaviti tolarjev na leto, za elektronski igralni računov. Po predlaganem odloku bodo v radovljiški občini zaračunavali komunalno takso za glasbene in igralne avtomate v javnih lokalih, za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi avtomat 120.000 tolarjev, za biljard in za stezo avtomatskega kegljišča 30.000 tolarjev, za reklamne napise, oglase in table, ki so večji od dveh kvadratnih metrov, 6.000 tolarjev - in tako dalje. • C.Z. Smučarski tek pomemben del blejske turistične ponudbe V tekaške smučine na Pokljuko Bled • V letošnji zimski turistični ponudbi Bleda ima smučarski tek veliko pomembnejše mesto, kot ga je imel doslej. Razlog je preprost: na Pokljuki, kjer so idealne razmere za tek na smučeh, so v skladu z zahtevami gozdarjev in naravovarstveni-kov uredili trideset kilometrov tekaških prog, za katere skrbita podjetje kranjske športne zveze Športcom-merce Pokljuka in strokovnjak za smučarske teke Janez Pavčič. Predstavniki turističnega društva Bled, javnega zavoda Triglavski narodni park, blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ministrstva za obrambo in turističnega gospodarstva so se namreč Že poleti dogovorili, kje lahko potekajo proge in kako jih je treba urediti. Pa ne le to! Na Bledu so skupaj s Slovensko vojsko in Športcommer-com Pokljuka tudi pripravili zemljevid tekaških prog po Pokljuki, pod vodstvom Janeza Pavčiča pa poteka na Pokljuki tudi šola smučarskega teka. Vsak dan vozi z Bleda na Pokljuko smučarski avtobus (prav tako tudi proti Kobli in Voglu), v šport hotelu na Pokljuki pa si je mogoče izposoditi tudi vso opremo za tek na smučeh. Izposoja tekaškega kompleta stane za en dan 1.500 tolarjev, za en teden pa 6.300 tolarjev. • C.Z. Odločitev blejskega občinskega sveta Javni domovi kulture Bled - Občinski svet je na zadnji lanski seji z odlokom razglasil kulturne domove v Spodnjih Gorjah, na Bohinjski Beli in v Zasipu (izjema je le lastniško stanovanje v domu) za javno infrastrukturo na področju kulture. To z drugimi besedami pomeni, da bodo ti domovi še naprej namenjeni predvsem ustvarjanju in predstavljanju ljubiteljske kulturne dejavnosti in da jih bo občina tudi pomagala vzdrževati. Občinski svet je hotel za javni kulturni dom razglasiti tudi zadružni dom v Ribnem, ki je v zemljiški knjigi vpisan na krajevno skupnost Ribno, vendar za to ni bilo soglasja. • C.Z. Dve novi turistični društvi Bled - Blejski župan Vinko Gole je v svojih predvolilnih nastopih med drugim obljubljal, da je treba v blejski občini ustanoviti turistična društva tudi v večjih krajih, kjer jih dotlej ni bilo. Obljubo je izpolnil. V občini že od lanskega februarja delujeta dve novi društvi, in sicer v Zasipu in na Bohinjski Beli, kjer so v okviru društva že začeli z organiziranim obiskom jame pod Babjim zobom. Turistična društva v občini usklajujejo svojo dejavnost v okviru koordinacije društev, katere člani so vsi predsedniki. Lani so v občini ustanovili tudi sekcijo zasebnih oddajalcev sob, ki se ukvarja s prodajo in posredovanjem turističnih sob pa tudi z izobraževanjem in s svetovanjem. • C.Z. Da ne bi Mali po parkih in zelenicah Bled ima javno stranišče! Bled - Ko blejski turistični delavci "polagajo" račune za lani, ne pozabijo omeniti, da so v bližini Festivalne dvorane odprli prenovljeno javno stranišče. Novica je dobra vsaj za tiste, ki so doslej med obiskom na Bledu radi lulali kar po parkih, zelenicah, za drevesi ali celo v jezero. No, moški so bili pri tem spretnejši od žensk! In Če je javno stranišče en kamenček v mozaiku lepše blejske podobe, dodajmo še drugega in tretjega: lepše turistične sprehajalne poti, ki so jih uredili s pomočjo delavcev, zaposlenih v javnih delih, in novo trim stezo na Straži. Sprehajalne poti se vijejo po Veliki in Mali Osojnici, do Kupljenika, Taleia, Kozarce, Dindola in Zasipa, na Ojstrico, od kampa Zake do Bohinjske Bele, v okolici Gradu, od Slana do Kuhovnice... • C.Z. Predstavitev programa plinifikacije Radovljica, 8. januarja - Javno podjetje Komunala in občina Radovljica bosta v hotelu Grajski dvor v Radovljici pripravila predstavitev programa plinifikacije v Radovljici in okoliških krajih ter na Bledu. Na predstavitvi se bodo interesenti za priključitev na zemeljski plin in vgradnjo individualnih plinskih priključkov seznanili s potekom uresničevanja izgradnje projekta plinifikacije v Radovljici in okolici ter na Bledu, z značilnostmi in prednostmi plina v primerjavi z drugimi viri energije, s stroški, projektiranjem in izvedbo takšnih odločitev pri posameznih ali večstano-vanjskih objektih. Predstavitev projekta plinifikacije z razstavo, na kateri se bodo predstavili tudi izvajalci izvedbe in prodajalci plinske opreme ter naprav, bodo v Hotelu Grajski dvor v Radovljici odprli v četrtek, 11. januarja, ob 16. uri. Predstavitev bo trajala do vključno sobote, 13. januarja, vsak dan od 9. do 19. ure. Predstavniki JP Komunala, izvajalci in drugi strokovni izvedenci bodo na predstavitvi in razstavi posredovali obiskovalcem in interesentom tudi vse informacije o plinu, njegovih značilnostih in prednostih v primerjavi z drugimi vrstami energije. radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS tapetništvo rodovljico.. TAPETNIŠTVO RADOVLJICA, p.o. Gorenjska c. 41, Radovljica Iščemo KOMERCIALISTE za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Zahtevani pogoji: - višja ali srednja izobrazba ekonomsko komercialne smeri - pasivno znanje tujega jezika - delovne izkušnje najmanj 5 let - izpit za voznika B-kategorije Kandidati naj pisno ponudbo z dokazili in kratkim življenjepisom pošljejo na naš naslov z oznako "za razpis". O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. OD RATEČ DO RODIN Več kot le telovadnica pri OŠ Prežihov Voranc Športna dvorana na Jesenicah Jesenice - Jeseniški občinski svet se je na zadnji seji preteklega leta odločil za gradnjo 1289 kvadratnih metrov velike športne dvorane in obenem zagotovil sredstva za financiranje dodatnih 475 metrov vadbenih površin v predvideni vrednosti 41,325 milijona tolarjev. Skoraj dvajset milijonov od tega bo prednostna investicija na področju športa. Že bivša občinska skupščina je v letu '94 na podlagi investicij sega programa za prenovo in povečavo šolskega prostora osnovne šole Prežihovega Voranca sprejela sklep o investiciji v prenovo, predvsem glede na dejstvo, da je delež dvoizmenskega pouka v tej šoli zelo visok. Tako naj bi po tedanjih izračunih v letu 94 v ta namen porabili 5,6 milijona IiroraČunskih sredstev, v letu '95 82,3 milijone in v letošnjem etu nekaj več kot 35 milijonov. Na tej podlagi je šola vložila prijavno na natečaj Ministrstva za šolstvo in šport za sofinanciranje investicij, ki omogočajo odpravo dvoizmenskega pouka. Vrednost investicije, izračunana v začetku preteklega leta, je bila skoraj 241 milijonov tolarjev, maksimalni delež repubilike pa skoraj 102 milijona tolarjev. Ob tem je Ministrstvo za Šolstvo in šport v novembru 1995 zaradi povečanja števila ur športne vzgoje iz dveh na tri ure tedensko na oddelek povečalo tudi površine vadbenih objektov. Po noih izračunih tako šola potrebuje štiri vadbene prostore ter s tem tudi večjo telovadnico, ki naj bi bila velika 1289 kvadratnih metrov, kar priporoča tudi Sektor za šport. Ta skladno s planiranjem športnih prostorov v mreži predlaga tudi gradnjo košarkarske dvorane, ki bi sprejela kakih petsto gledalcev na dveh čelnih pomičnih tribunah. V dvorani takšnih dimenzij bi bile možne tudi rokometne tekme ob gledalcih na galeriji ter tekme v malem nogometu. Za takšno dvorano mora torej občina dodatno zagotoviti sredstva za 475 kvadratnih metrov površine, kar pomeni 41,335 milijona tolarjev. Občinska uprava je za mnenje glede odločitve o izgradnji športne dvorane in ne le telovadnice zaprosila tudi stroko na področju športa. Športna zveza Jesenice in Strokovna služba Športnega društva Jesenice podpirata gradnjo športne dvorane, saj je jeseniška občina ena redkih, ki nima primerne večnamenske dvorane. Glede sovlaganja v projekt so pripravljeni v letu 1997 nameniti 20 milijonov tolarjev kot prednostno investicijo na področju športa, ob tem, da bi morali športnikom zagotoviti možnost najemanja teh objektov po sprejemljivi ceni. Ob tem tudi predlagajo, da se oživi pobuda za ustanovitev javnega zavoda za sort, ki bi moral v tem primeru sodelovati kot soupravljalec dvorane. • M.A. — ZRCALCE, ZRCALCE... -—- Slaba klima v Kremlju Svetniki jeseniškega občinskega sveta so se odločili, da velika občinska dvorana, ki je svoj čas gostila tri zbore občinske skupščine, zanje ni več primerna. Če drugega ne, da je prevelika, in zato so se preselili nekaj sto metrov po Titovi naprej, v prostore, ki se jih še dan današnji drži neslavno ime Kremelj. Tam svetniki sedijo bližje drug drugemu, pa jim tudi ta prostor ni preveč všeč. Morda je bil ie v tistih časih maratonskih sestankov načrtovan tako, da naravne zakonitosti sestankovalcem niso dovoljevale predolgega sedenja in dogovarjanja. Kakorkoli te, jeseniškim svetnikom je bilo na prvi kremeljski seji malo vroče, malo jih je pa zeblo. Nekateri niso več vedeli, kaj bi še slekli, drugi so trepetali v strahu pred pljučnico, ker jim je pihalo za vrat. A so zdajšnji sestankovalci in sejalci prav tako, če ne še bolj trdoživi kot tisti iz rdečih časih. Neprijetni klimi navkljub so se že na prvi seji ure in ure tresli - malo v mrazu in mah v vročini. O tem, kako bo poleti, ko v podstrešnem prostoru tudi z odpiranjem oken ne bo moč zmanjšati temperature, pa za zdaj Še niso govorili. PSC MARIBOR 062/36-980; PSC MURSKA SOBOTA 069/31 -803 Potrebe po delavcih: - ADMINISTRATIVNO-KOMERCIALNA DELA NA UVOZU IN IZVOZU Zahtevani pogoji: srednja ali višja šola ekonomsko-komercialne smeri, aktivno znanje angleškega jezika, pasivno znanje nemškega jezika, zaželene delovne izkušnje na področju izvoza in uvoza. Delo je za določen čas 6 mesecev, poizkusna doba 2 meseca in možnost zaposlitve za nedoločen čas. Nastop dela možen takoj. - KVAVTOLIČAR KV avtoličar oz. priučen avtoličar s prakso. Delo je za določen čas 3 mesece z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Nastop dela možen takoj. Pismene ponude pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a. Liznjekova domačija v Kranjski Gori ni več le običajen muzej Gostilna kot v starih časih Omara s skodelicami, iz katerih so pile naše babice, klopi in kozarci, ob katerih so modrovali naši stari očetje, lajna. V Liznjekvo hišo, muzej, so nekaj dni pred koncem starega leta postavili gostilno iz 19. stoletja. Kranjska Gora - Liznjekova hiša v središču Kranjske Gore je bila bogata gruntarska domačija. Stavbo so zgradili vdrugi polovici 17. stoletja. Spodaj je v celoti podkletena, v pritličju zidana, z leseno hišo, zidano črno kuhinjo, kamro, široko vežo in s čumnato ter kamro je bila Liznjekova hiša za svoj čas ena najnaprednejših arhitektur pri nas • prototip kmečke hiše, ki je ostala nespremenjena do konca devetnajstega stoletja. Kot je zapisano v kratki predstavitvi hiše - muzeja, ki jo je pripravil Muzej Jesenice, se vse od tistih časov, razen oken v pritličju in nove stene v veži ter stranskega vhoda, ni na stavbi nič spremenilo. Ce k stavbi prištejemo še značilno veliko gospodarsko poslopje, datirano z letnico 1796, pa postane jasno, zakaj je bila Erav Liznjekova domačija iz-rana za objekt, ki je ne samo vreden posebne pozornosti, temveč je dragocen tudi v širšem postoru kot priča ljudskega stavbarstva v preteklih stoletjih. Kranjska Gora te dni gosti veliko število domačih in tujih turistov, ki jim dodatna razstava v muzeju prav gotovo pomeni dobrodošlo popestritev. Pripravljena je v sodelovanju z Gorenjskim muzejem ter Občino Kranjska Gora in nosi naslov Kranjske gostilne iz 19. stoletja, v Liznjekovo hišo pa so jo postavili zato, ker je tudi tu ob koncu 18. in v 19. stoletju bila gostilna, na kar še danes opozarja štukatura v podobi grozda na stropu hišne kamre. Ta dejavnost je bila tesno povezana z lego domačije ob nekdaj glavni prometni poti skozi dolino. Kot piše zgodovinarka in etnologinja Anka Novak je namerč lega Kranjske Gore ob osrednji dolinski poti narekovala tudi zgodnji razvoj gostinske dejavnosti. Po tej cesti so prevažali tovore, potovali skozi dolino na Koroško in nazaj ter romali na Višarje. Zlasti romarji so se radi ustavljali v vaških gostilnah. Izgradnja železnice do Trbiža leta 1870 je prinesla velike spremembe. Prej živahni trgovski promet čez Koren je usahnil in starejša oblika tujskega prometa, ki je bila vezana zlasti na romanja, se je umaknila letoviščarstvu. Turistični razvoj kraja je odločilno vplival tudi na zunanjo podobo vasi, ki se je odločilno spremenila. Do danes so se ohranili le redki spomeniki ljudskega stavbarstva in najpomembnejši med njimi je prav Liznjekova domačija. Razstava bo v Kranjski Gori na ogled do konca marca, in da mize in klopi v Liznjekovi hiši ne bi samevale, se je v ponudbo Muzeja Jesenice vključil tudi Aktiv kmečkih žena od Rateč do Rodin. Pripravile so rateške žoke, usnjene copate, med, medeno žganje in sadjevec, kar je moč v gostilni tudi kupiti, pred tekmovanjem za svetovni pokal konec decembra pa pravo kmečko pogostitev, kar je hiši - muzeju vsaj za1 nekaj trenutkov spet vrnilo značaj, ki ga je imela pred* stoletjem. • M.A. Bioenergetik Tomaž Iskra Pomagati na drugačen način "Vsak nosi boga v sebi, samo do njega moramo priti. To pa storimo tako, da se poglabljamo vase in poslušamo svoj notranji jaz." Jesenice, 5. januarja - Tomaž Iskra z Jesenic je bioenergetik, in radiestezist, ukvarja se s transcendentalno meditacijo, jogo in akupresuro ter na način, ki ga večina pozna pod skupnim imenom nove duhovnosti, pomaga sebi in drugim. K njemu prihajajo tisti, ki mu zaupajo. Pred leti so se oglašli največ zato, da jim je raziskal in ugotovil geopatološka področja. Tudi po petdeset ljudi mesečno ga prosi za pomoč • najuspešnejši je pri zdravljenju glavobolov, migren, astme, bronhitisa, želodčnih težav, išiasa in revme. S svojimi izkušnjami iz parapsiho-logije pa pomaga tudi na ta način. "Do svojega dvajsetega leta starosti sem bil, lahko rečem, ateist. Potem sem začel hoditi po svetu in vedno znova so me vsepovsod prevzemali spomeniki religioznosti. Tako mogočni in številni so bili, da sem se začel tej temi vedno bolj posvečati. In potem sem odkril, da nosim tudi jaz, tako kot vsakdo, boga v sebi. Bog je v nas, le do njega moramo priti. To lahko storimo tako, da se poglobimo vase in poslušamo svoj notranji jaz. Pri tem pa moram vsekakor poudariti, kako zelo prelomno je bilo za mene srečanje s Sai Babo v Indiji. Do tistega časa sem namreč opravil kar nekaj tečajev transcendentalne meditacije, pa joge. Konec leta 1992 pa sem se odpravil v Indijo, k človeku, h kateremu se zgrinjajo tisoči ljudi - od znanstvenikov pa do povsem navadnih Zemljanov z vsega sveta. Vsak dan sem nekako pričakoval, da bo prišel k meni, pa čeprav se v vsej tisti množici ljudi to kaj težko zgodi. Peti dan, ko sem ga najmanj pričakoval, pa mi je prišel najbolj blizu. Intuicijsko sem ga začuti. Dvignil sem pogled, se srečal z njegovim in pozdravila sva se kot stara prijatelja. Od takrat sem pomagal še mnogo več ljudem kot prej." Tomaž Iskra pravi, da je Indija nasploh nanj še posebej pozitivno vplivala. Pravi, da se je tam naučil, kako videti dobro v ljudeh. "Mno- fo tistega, kar sem videl tam, i še kako s pridom lahko uporabil tudi doma. Na čisto preproste načine, brez velikih filozofij. Na primer to, da moramo temeljiti na dobrem in ne smemo misliti slabo. Da ni prav, če drugim zavidamo uspehe in se veselimo njihovih neuspehov. Veste, naše življenje vodi neki kozmični red in prav hitro se zgodi, da se kolo življenja obrne in pristanemo tam, kamor smo prej postavljali druge. Zato privoščimo drugim njihove uspehe, veselimo se jih. S tem okrepimo svoj notranji jaz. Pomembno pa je, da znamo tudi odpuščati in ne vleči zamere za seboj. Ko oproščamo, se namreč razbremenimo in odpremo vrata svojemu razvoju, bogatimo se."Je že tako, da pust jeseniški vsakdan marsikdaj in najboljši kraj in čas za ukvarjanje z duhovnostjo. Pa Tomaž Iskra pravi, da teh stvari zaradi vsakodnevnega boja za golo preživetje kljub vsemu ne bi smeli puščati ob strani. "Tudi na Jesenicah je veliko ljudi, ki se, vede ali nevede, ukvarjajo z duhovnostjo. To so po eni strani najprej tisti, ki se z duhovnostjo tako rekoč neposredno ukvarjajo v svojem profe-sionslnem življenju, gledališč-niki, učitelji in profesorji na primer. Na duhovnosti bi moralo temeljiti tudi delo zdravnikov in medicinskih sester v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, pa žal mars-kikdaj ni tako. Pa so prav oni tisti, od katerih bi najbolj pričakovali malce več prijaznega obnašanja, pristnejši stik, spodbudno besedo... Zdravnik ni samo tisti, ki ima akademski naziv. Z dobrega zdravstvenega delavca je potrebno še mnogo več od tega. Če doživimo v zdravstveni ustanovi hladen sprejem že pri vratarju, jezen pogled in formalno, zbirokratizirano obravnavo pri medicinski sestri in vzvišen odnos zdravnika, je bolečina, ki jo občutimo, še večja. Zato poudarjam, da je tudi drugačen, toplejši odnos do soljudi duhovnost. Seveda pa tudi medicina, oprta na vzhodnjaško tradicij jo in filozofijo ne more delati čudežev. Tomaž Iskra pravi, da včasih pomoč tudi zavrne. "Izhajam iz predpostavke, da vse bolezni izvirajo iz mentalnega nivoja, čudežev zato ne obljubljam, pa vendar, če ne morem drugače, se s človekom vsaj pogovorim. Mnogokrat, .posebej na prošnjo starejših ljudi, pošljem svojo energijo na daleč in ljudje se potem bolje počutijo. Temelj vsakega uspeha pri tem pa je seveda zaupanje v način' zdravljenja in v mene kot terapevta." • M.A. Sobotno iskanje pogrešanih alpinistov Staneta Belaka - Šraufa in Jasne Bratanič je bilo neuspešno Odkrilo ju bo lahko šele pomladno sonce 220 reševalcev iz vse Slovenije in 27 vodnikov z lavinskimi psi je iskalo iglo v kupu sena, le da niso vedeli, kako velik je sploh ta kup. Vršič, 6. januarja - Če bi vsaj približno vedeli, kje je Šraufa in Brataničevo presenetil plaz, bi bilo veliko lažje. Tako pa je možna lokacija čista neznanka, zato je težko verjeti, da bo iskanje uspešno. V tem stilu je razmišljal eden izmed jeseniških gorskih reševalcev, ko se je v soboto odpravljal na vrh Vršiča. Da ne vedo, kje točno pod snegom ležita 55-letni znani himalajec, alpinist ter gorski vodnik Stane Belak -Srauf iz Kamnika in 27-letna Jasna Bratanič, ni bila edina ovira na sobotni celodnevni iskalni akciji na Vršiču. 220 gorskih reševalcev iz sedemnajstih slovenskih gorskih reševalnih postaj in vodniki 27 lavinskih psov se je v soboto borilo tudi z vetrom, sneženjem, meglo in mrazom. Se težje razmere za iskanje pogrešanih pa je povzročala ledena ploskev, ki se je skrivala pod snegom, ki je zapadel v zadnjih dneh. Vodja iskanja inž. Janez Kunstelj, načelnik GRS Kranjska Gora, je pesimistično čakal na podatke s plazov: "Razmere so obupne, predvsem nad 2000 metri. Pregledano je že vse možno območje. Če bi se vse to zgodilo dva dni nazaj, bi bilo iskanje veliko lažje, tako pa se je nesreča najverjetneje zgodila pred štirinajstimi dnevi. V tem času pa se je zaradi vremenskih razmer, ki so vladale tu, pod snegom naredila ledena ploskev, da je še s krampom težko prebiieš." Akcija je stekla že ob 5.30 izpred kranjskogorske policijske postaje. Prvi reševalci so bili na plazu že ob šesti uri, do osme ure pa se je tam zbrala večina reševalcev. Preiskovali so plazove pod Malo Mojstrovko in Sitno glavo, kamor sta se ponesrečenca odpravila. Tako je Srauf zapisal na listek, ki so ga našli v njegovem zapuščenem avtu pod Erjavčevo kočo. Močan veter, sneženje in megla so tako onemogočali iskanje na zgornjem plazu, kjer je ponovno nastajala možnost sprožitve plazu, da so tam z iskanjem kmalu prenehali. Neugodne vremenske razmere so tudi onemogočale pomoč helikopterjev, zato ju je inž. Kunstelj okoli 10. ure tudi odpovedal. Na preostalih dveh plazovih pod Sitno glavo in Mojstrovko se je iskanje nadaljevalo. Po grobem sondiranju, so plazove preiskali lavinski psi - 21 jih je bilo iz GRS Slovenije, 5 iz Društva reševalnih psov Ljubljana, eden pa iz specialne enote pri MNZ. Koordinator vodnikov lavinskih psov Igor Potočnik je razložil, da je pse precej motil veter. Tako je do njih prihajal tudi vonj reševalcev in ostalih tam prisotnih, kar je pse begalo. "Lavinski pes uspešno najde osebe in predmete do dveh metrov globoko v snegu. V današnjih pogojih je doseg njihovega vonja še manjši. Pri idealnih pogojih lahko pes išče do pol ure, nato potrebuje počitek, v današnjih pogojih pa je maksimum njihovega iskalnega časa od 10 do 15 minut," je opisoval razmere,v katerih so iskali lavinski psi. Ker psi niso zaznali ničesar otipljivega, so se odločili za ponovno sondiranje, tokrat fino. Reševalci so se postavili v dve vrsti in prebadali sneg zelo na gosto, Inž. Janez Kunstelj, vodja iskanja Tomaž Vrhovec, načelnik pod- Igor Potočnik, koordinator Tone Sazonov - Tonac, komisije za snežne plazove vodnikov lavinskih psov vodja GRS Ljubljana vendar se na koncih sond ni pojavila nobena tkanina ali drug material, ki bi nakazoval, da sta pod snegom ponesrečena alpinista. Kot je bilo rečeno, je bilo celodnevno iskanje neuspešno in reševalci so se razočarano odpravili proti dolini. Med njimi je bil tudi Tone Sazonov - Tonač, vodja GRS Ljubljana, ki se Šraufa spominja tudi zaradi podobnega dogodka: "Leta 68 smo se Srauf, že pokojni Aleš Kuna-ver in jaz odločili pozimi preplezati smer Čopov steber v triglavski steni. Med plezanjem nas je ujelo grdo vreme, močno je snežilo, trgali so se plazovi. Toda imeli smo srečo in po osmih dneh tudi preplezali predvideno smer. Pri spuščanju pa smo naleteli na reševalce, ki so nas iskali, čeprav mi o tem nismo nič vedeli." Kaj je izkušena alpinista vleklo v hribe kljub opozorilom pred snežnimi plazovi, ne bomo nikdar izvedeli. Je to izziv ali zaradi velike izkušenosti občutek neranjivosti? Načelnik podkomisije za snežne plazove pri GRS Slovenije Tomaž Vrhovec opozarja vse, ki ljubijo hribe, naj po močnem sne ženju počakajo vsaj nekaj dni, da se sneg uleži in se nevarnost sprožitve plazov zmanjša. Sicer pa velja, da hribi na svoje obiskovalce počakajo do pomladi, zato se nikamor ne mudi. Za vse, ki bi bili radi pripravljeni v podobnih primerih, GRS prireja Dan varnosti pred snežnimi plazovi 20. in 21. januarja na Pokljuki. • S. Šubic Manj tehničnih pomanjkljivosti pri avtomobilih Prihodnje leto nova baza AMZS Lani pregledali 12 odstotkov avtomobilov več - Stanje se iz leta v leto izboljšuje - Kranjska tehnična baza AMZS že krepko premajhna trov pokritih delavnic, avto-pralnica, montaža avtoplaščev, optični pregled preme in tudi zaprt prostor za merjenje izpušnih emisij. Investicija naj bi po prvotni oceni znašala okoli 125 milijonov tolarjev, vendar bodo stroški po končani gradnji nekoliko večji. Vsekakor pa bo nova tehnična baza AMZS velika pridobitrev za vso Gorenjsko. • M.G. Kranj, 8. januarja - Na Gorenjskem delujeta dve tehnični bazi AMZS, ki sta odprti brez prekinitve ponoči in podnevi. Poleg tehnične baze v Kranju, kjer poleg službe Pomoč -informacije opravljajo tudi tehnične preglede, optične preglede preme in manjša popravila, deluje tudi stalna dežurna služba na mejnem platoju pred predorom Karavanke. Lani so v kranjski tehnični bazi pregledali 12 odstotkov več vozil kot v letu 1994, tako da se število pregledanih vozil giblje okoli 30.000. "Ugotavljamo, da se tehnično stanje vozil izboljšuje iz leta v leto, starejših Zastavinih vozil, kjer so bile napake najpogostejše, je že zelo malo, žal pa so v nekoliko slabšem stanju vozila pripeljana iz Italije, kjer pa, kot je na Gorenjskem navada, bolj odloča cena kot pa kaj drugega," pravi vodja tehnične baze AMZS Boris Grabeč. Med najpogostejšimi tehničnimi pomanjkljivostmi so napake na podvozju in krmilnem mehanizmu, pri nekaterih vozilih pa dotrajana Tehnična baza v Kranju je od lanskega leta bogatejša tudi za sodobno vlečno vozilo Mercedes - Benz 611, za pomoč na cesti pa imajo na voljo vozilo renauit express. Tudi na Hrušici imajo dve vozili, to pa zdošča za potrebe na gorenjskih cestah. Boris Grabeč, vodja tehnične baze AMZS v Kranju. karoserija ali iztekanje motornega olja, vendar največ vozil opravi obvezen tehnični pregled v prvem poizkusu. Največ dela so imele dežurne službe AMZS ob zadnjem prednovoletne sneženju. Tako so v Kranju intervenirali skoraj vsakih deset minut, dežurni v bazi na Hrušici pa je tudi prve novoletne minute preživel v vlečnem vozilu. Na južni strani kranjske vojašnice naj bi že v kratkem začeli 8'aditi novo tehnično bazo. Brezplačni preventivni pregledi, ki so jih lansko leto pripravljali na tehničnih bazah AMZS, so tudi na Gorenjskem naleteli na dober odmev. Brezplačne preventivne preglede na tehnični bazi AMZS v Kranju opravljajo vsako soboto popoldne. Precej slabše pa je stanje pri objektih. Tehnična baza v Kranju je stara 23 let in že zdavnaj ne zadošča več potrebam. Prav zato so se pri AMZS lani odločili za gradnjo nove tehnične baze, ki jo bodo takoj po pridobitvi lokacijske dokumentacije začeli graditi na južni strani kranjske vojašnice. Osnutek predvideva, da bo nova baza imela 950 kvadratnih metrov pokritih površin, medtem ko jih ima sedanja le 80. V novi bazi, ki naj bi bila dograjena že prihodnje leto bosta dve stezi za tehnične prteglede, 200 kvadratnih me- ISKRA TEL Telekomunikacijski sistemi, d.o.o., Kranj Ljubljanska c. 24a 64000 Kranj, Slovenija razpisuje prosta dela in naloge VEČ STROKOVNIH SODELAVCEV v prodajnem področju za načrtovanje in integracijo telekomunikacijskih omrežij Delo obsega načrtovanje, svetovanje kupcu in nadzor nad izvedbo kompleksnih visoko-tehnoloških sistemov, za kar pričakujemo od kandidatov poznavanje tehnologij prenosa (SDH, PDH,...) ali celularnih komunikacij (GSM, DECT,...). Od kandidatov pričakujemo znanje angleškega jezika, visoko izobrazbo elektro stroke, delovne izkušnje, komunikativnost in pripravljenost za teamsko delo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Nudimo stimulativno plačo, odvisno od rezultatov dela. Vse zainteresirane kandidate vabimo, da pošljejo pisno ponudbo v roku 8 dni na naslov: ISKRATEL, d.o.o. Kranj, Ljubljanska c. 24 a, kadrovski sektor. Dodatne informacije lahko dobite pri g. Vitjanu Kovačiču, telefon 064/27 31 85. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ • V Mali galeriji, galeriji Mestne hiše in v kletnih prostorih Prešernove hiše razstavljajo udeleženci 2. Bienala mesta Kranja. V preddverju Iskratel na Laborah je odprta razstava Gorenjska likovna ustvarjalnost. V Galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikar Zmago Jeraj. v galeriji Ovsenik je na ogled stalna zbirka del Jožeta Tisnikarja. V Cafe galeriji Pungert razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Filmska ustvarjalnost Milke in Metoda Badjure (1926-1969). KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši - etnografskem muzeju je odprta razstava Kranjske gostilne v 19. stoletju. ŽIROVNICA - V Čopovi rojstni hiši je na ogled razstava portretov Matije Čopa in sodobnikov, ki jih je upodobil akad. slikar Vladimir Lakovič. RADOVLJICA - V galeriji v zgornji avli Občine Radovljica je na ogled razstava Slike Radovljice. V galeriji Kamen razstavlja akad. sikar Črtomir Frelih. V Knjižnici A.T. Linharta je na ogled fotografska razstava del članov Fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Ivana Groharja razstavljata fotografije Smiljan Šiška in Borut Šraj. Zbirke Loškega muzeja so v zimskem času odprte le ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro. V kapeli Puštaiskega gradu razstavlja Boleslav Ceru. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavljajo cicibani iz vrtca Rožle iz Frankovega naselja. TRŽIČ - V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti mojstrov Jerneja in Mateja Kosmača. KAMNIK -V razstavišču Veronika so na ogled Gasparijeve božične in novoletne voščilnice in razglednice iz zbirke Marka Korenčana. V galeriji Majolika razstavlja akd. slikar Dušan Lipovec Premiera v Prešernovem gledališču DIPLOMSKA PREDSTAVA ŠTUDENOTV AGRFT Kranj, 11. januarja - V četrtek zvečer bodo v Prešernovem gledališču v Kranju študentje četrtega letnika ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo uprizorili predstavo Arthurja Schnitzlerja VRTILJAK. Prešernovo gledališče je Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo omogočilo, da so diplomsko predstavo študentov četrtega letnika dramske igre pripravili v Kranju. Četrtkova premiera bo tako prva javna uprizoritev študentov četrtega letnika AGRFT v Prešernovem gledališču, konec januarja pa načrtujejo še nekaj ponovitev. Sicer pa je sprožilna točka dramskega besedila Arthurja Schnitzlerja, ki ga v neustavljivem hitenju obvladujeta avtoriteti Erosa in Tanatosa, strastno sobivanje ljubezni, spolnosti in smrti v vrtincu dunajske atmosfere ob prelomu prejšnjega stoletja. "Vrtiljak" je uprizorjen pod režijskim in mentorskim vodstvom rednega profesorja Mileta Komna in docenta Matjaža Zupančiča, secer pa se pod uprizoritev podpisujejo še: prevajalka Lučka Jenčič, lektorica prof. Katja Podbevšek, scenografinja Janja Korun, kostumogra-finja Polona Pačnik, koreografinja Sinja Ožbolt, dramatur-ginja Tatjana Doma, mentor za dramaturgijo red. prof. dr. Andrej Inkret, mentorica za kostumografijo as. Janja Korun. Igralske like pa oblikujejo: Barbara Krajne, Janko Petrovec, Lara Jankovič, Simon Serbinek, Nina Valič, Gregor Geč, Saša Mihelčič, Sebastijan Cavazza, Tina Gorenjak in Nenad Tokalič. • M.A. PESNICA JE SLAVILA V DRUŽBI OTROK Žabnica, 8. januarja - V podružnični šoli v Žabnici, ki jo obiskuje 80 otrok in poučuje pet učiteljic, so pred novim letom pripravili prisrčno slavje. Nanj so povabili tudi pesnico Nežo Maurer, ki je ravno ta dan slavila 65. rojstni dan. Priredili so živahno praznovanje, na katerem sta se s plesi Eredstavili dve skupini, ki jih v okrilju plesne šole Urška iz >anja poučuje Davorka Borišek. Na praznično srečanje so povabili tudi predstavnike krajevne skupnosti Žabnica, upokojene Šolske delavce in vodje zunanjih interesnih dejavnosti, pa seveda starše, s katerimi so šolski in vrtčevski otroci skupaj zaplesali. Na sliki: Neža Maurer v krogu svojega najmlajšega občinstva. - • Foto: Janez Pelko Lutkovna skupina TRI iz Kranja KO ZAŽIVIJO CELO PREDMETI Kranj - Ksenja Ponikvar, članica pred petimi leti ustanovljene lutkovne skupine Tri, se z lutkarstvom ukvarja že od gimnazijskih let naprej. Najprej med amaterskimi lutkarji, potem je skupaj s še dvema kolegicama ustanovila lutkovno skupino TRI. Zato, pravi, ker ena predstava letno ni dovolj, ker priprave zanjo trajajo kar pol leta, in ker so kranjske lutkarice vedno bolj aktivne. Peter Klepec je vaša zadnja predstava. Kako je nastajala? "Denar kroji obseg predstave in ker je Petra Klepca že od začetka podprlo Ministrstvo za kulturo, smo lahko k sodelovanju povabile tudi strokovnjakinjo iz lutkarskih krogov, režiserko Heleno Zaje iz gledališča Pengov. Predstava je prva, ki smo jo naredile po znani pravljici, do sedaj smo namreč vedno iskale nekaj novega, pa naj bo to na povsem na idejnem ali na tehničnem področju. Peter Klepec je torej precej bolj klasična predstava kot tiste, ki smo jih bile vajene delati doslej. Z nami je sodeloval tudi profesionalni tekstopisec Pavle Lužam, Marjan Manček pa nam je omogoči izkoristiti svoje ilustracije kot osnutke lutk. Otroci so predstavo zelo lepo sprejeli, to, da zgodbo že poznajo, pa jim je pri spremljanju prav gotovo v pomoč. Tudi sicer se mi zdi dobro, če so otroci dobro pripravljeni, predstavo potem lažje spremljajo. Peter Klepec je, zato, ker ima veliko teksta, namenjen predvsem šolskim otrokom." Se ne zgodi, da bi se otroci ob lutkah dolgočasili, zato, ker so navajeni na televizijo, kjer se dogodki vrstijo hitreje, slike so močnejše, vtisi intenzivnejši? "Zdi se mi, da so lutke še vedno medij, ki ga otroci kar požirajo. V Kranju so abonmajske predstave za otroke vedno polne, sedaj se podobna situacija širi tudi v druge, manjše kraje po Sloveniji. Sevda pa je obisk lutkovnega gledališča pač tudi del vzgoje. In tisti otroci, ki jih starši pripeljejo na lutkovno predstavo, bodo, ko odrastejo, tudi največji del občinstva gledaliških predstav za odrasle." Kako se odločite za predstavo, ki jo uprizorite? Je najpomembnejše vodilo to, da jo bodo otroci z veseljem gledali ali umetniški užitek ob ustvarjanju? "Seveda je odločitev o tem, kaj delati, ponavadi največji problem. Lutkovnih tekstov je namreč zelo malo, zato jih ponavadi niti ne iščemo, ampak razvijamo lastne sposobnosti in se ob tem naslanjamo na pomoč strokovnjakov. Pregledamo kar se le da veliko otroške literature, mnogo predstav pa nastane iz čisto preprostih anekdot, kot na primer Regratomanija." Kaj je pri predstavi pomembneje: izdelava lutk ali animacija, čemu ponavadi namenite največ časa in pozornosti? Božični koncert KOMORNI ORKESTER CARNIUM Letošnji program božičnega koncerta orkestra Carnium je uvedel kot prvo točko skladatelj A. Corelli s svojim Božičnim concertom grossom. Že takoj v prvih taktih so dirigent Peter Škrjanec in komorni orkester "Carnium" s solisti: B. Brezavščkom, M. Vičentič-Poličem • violini in čelistom G. Marinkom z visoko kulturo godalnega zvoka očarali in navdušili navzoče poslušalce. Bachov koncert za violino in orkester v a molu predstavlja enega temeljnih kamnov v izobrazbi violinistov. Violinist Branko Brezavšček ga je poustvaril z lepo zvenečim tonom, mehko kantileno (v 2. stavku - Andante) in tekočim tempom v 3. stavku. Branko Brezavšček se je razvil v izvrstnega violinsita, kar je ponovno dokazal z lepo izvedbo tega koncerta. Opazna je bila tudi lepa izmenjava med igro solista in orkestra. Dirigent P. Škrjanec je smiselno uravnaval orkester, ki ni nikjer pokrival solista. Sledil je Božični koncert vidnega predstavnika italijanskega baroka, odličnega violinista in enega izmed utemeljiteljev solističnega koncerta - G. Torellija. Počasnemu in svečanemu 1. stavku Grave je sledil hitri in gibčni Vivace. V Largu smo zopet lahko občudovali vse razkošje godalnega orkestra. Koncert je zaključil razgibani Vivace. Tudi Holbergova suita op 40 skladatelja E. Griega se je izvrstno vključila v božično-novoletno vzdušje. Suita preveva melanholično razpoloženje, ki je tako značilno za nordijske skladatelje. To razpoloženje pa je vendarle v nekem nasprotju s hitrejšimi in živahnejšimi plesnimi stavki. Vse to pa daje značilni in svojstveni pečat tej zanimivi glasbi. Dirigent in komorni orkeser sta se spet odlikovala z lepim fraziranjem, odlično dinamiko, s petjem inštrumentov, zlasti v zgornjem registru, kjer so lepo zvenele violine, žametni glas viol je tožil, oba violinčela in bas pa so v tenorski legi zvočno podpirali in prav tako peli z njimi. V zadnjem stavku Rigaudon se je koncertni mojster B. Brezavšček odlikoval z lepo odigranim solom. V celoti predstavlja letošnji Božični koncert komornega orkestra Carnium, ki ga je smiselno zaključila Manfredinijeva Božična simfonija, nov umetniški dosežek in takih dosežkov mu na njegovi poti želimo še mnogo. • M. T. "Ponavadi je izdelava lutk prvi problem, s katerim se soočimo, razen pri zadnji predstavi, pri Petru Klepcu. Tekst namreč največkrat pomeni samo tiste prepotrebne besede, ki zapolnijo tisto, česar z animacijo res ne moreš izraziti. Naša skupina je namreč poznana prav po tem, da gredimo na predmet-nosti. Za nas je oživljeni predmet že lutka. Tudi sceno naredimo takšno, da v predstavi zašivi, se ji spreminja in postane BHH lutka. V naši naslednji predstavi, ki HHk jo pripravljamo, v Krojačku Hlačku, bo ta vidik scene še posebej zaživel, ko se bodo vsi predmeti v krojačnici spremenili v lutke. Predmet za nas, in za otroke, ki gledajo predstavo, z animacijo oživi. Škarje postanejo zmaj, požiralke, skodelica kave leteči krožnik... Razmišljamo v asociativnem smislu in tako je možno skorajda vse." V Sloveniji živi kar nekaj lutkovnih festivalov. Se jih udeležujete? "Najpomembnejši pri nas so Klemenčičevi dnevi in festival na mariborskem Lentu, ki je prerastel že v mednarodno srečanje. Seveda se vseh teh redno udeležujemo. Predvsem zato, ker so organizirani tudi kot srečanje lutkarjev, ne samo kot promocija lutkarst-va navzven. Predvsem pa se organizatorji potrudijo, da k sodelovanju povabijo tudi tiste lutkovne skupine, ki jih sicer težko vidimo in se tako na tovrstnih prireditvah lahko tudi marsikaj naučimo. Trenutno namreč pri nas ne obstaja možnost formalnega izobraževanja s področja lutkarstva. Nekaj poskusov je bilo, da bi na AGRFT uvedli tudi takšen program, pa ni šlo, zato se naši lutkarji sedaj izobražujejo v glavnem va češkem in v Franciji." Kaj pa lutke za odrasle1? "Seveda si še kako želimo početi tudi kaj takšnega, pa ne gre. Stroški predstave za odrasle niso nič manjši kot pri predstavi za otroke, le možnosti za nastopanje in posredno za zaslužek so pri tem neprimerljivo manjše. Ko sem bila jaz majhna, lutkovnih predstav ni bilo veliko. Še najbolj se spomnim Kljukca, ki smo ga gledali po televiziji-Potem sem se z lutkarstvom sama začela ukvarjati na koncu Gimnazije, pri Lutkah čez cesto. S skupino TRI pa smo začeli pred petimi leti tako rekoč iz nič: brez prostora za vaje, delavnice, brez pravega gledališča... K sreči se je dobro izteklo in zdaj nas že poznajo. Naš krog občinstva se širi. Sanjamo tudi o tem, da bi nekoč pripravile lutkovni kabaret za odrasle. Prav zato si vsi lutkarji v Kranju, ne le naša skupina, tako zelo želimo, da bi se v mestu našla kakšna stalna dvorana tudi za nas. In tudi kar se predstav za otroke tiče je res, da se človek prav kmalu naveliča nastopati samo v telovadnicah... Nam je namreč veliko do tega, da je predstava predvsem kulturni dogodek, ne pa ovezen program šolarjev. Prav sanjamo o lutkovnem kabaretu, za odrasle, ideje so brezštevilne. Žal ne najdemo ne časa, ne denarja, da bi šle same v ta projekt. Želje pa so, seveda, velike." Kaj vam pomeni občinska nagrada, ki ste jo dobili decembra? "Jemljem jo kot dejstvo, da so ljudje opazili, da se tudi na področju lutkarstva nekaj dogaja in glede na to, da nisem prva lutkarica, ki je takšno nagrado prejela, me vsekakor navdaja optimizem. Prepričana sem namreč, da gredo stvari lahko samo Še na bolje." • M. Ahačič Novoletni koncert v Škofji Loki PIHALNI ORKESTER Z DIRIGENTOM GULIČEM Škofja Loka - Na tradicionalnem novoletnem koncertu je v dvorani Loškega odra dan pred silvestrovim nastopil škofjeloški Pihalni orkester, ki ga že dolgo in uspešno vodi dirigent Ivo Gulič. Ansambel je tudi tokrat po tradiciji nastopil s številnimi solisti, srečanje z nekaj manj kot 40 glasbeniki pa je bilo še toliko bolj pričakovano, saj bo ansambel prav v letu 1996 praznoval 70-letnico ustanovitve in delovanja. Slovensko in sodobno ameriško, zabavno ubrani spored so tvorile nekatere vedno "zimzelene" uspešnice 60. in 70. let (avtorjev K. Sorbona, W. Hautswasta, A. Ansbacha, F. Sinatre; N. Studnitzkega), zraven pa je bilo na sporedu še nekaj ustaljene slovenske literature, izvirne in prirejene (avtorjev B-Adamiča, J. Burnika - F. Severja - R. Bardorferja) za zasedbo pihalnega orkestra. Dvakrat zaporedoma se je s Pihalnim orkestrom Škofja Loka predstavil tudi pevski solist, baritonist Franc Tušek (Polje, kdo do tebe ljubil in En starček je bil), med instrumentalnimi solisti kar iz orkestrovih vrst pa smo lahko slišali še izbrane ljubitelje, kot so trobentar V. Piskač, baritonist-tubist F. Sever in klarinetista M. Sever in A. Rupar,..- Glasba za zasedbo (simfoničnega) pihalnega orkestra s sicer kar nekaj zmanjšano zasedbo pa je tako ponovno potrdila Škofjeločanom vrednost, smisel ali morda celo nujnost obstoja, delovanja in tudi umetniške rasti Pihalnega orkestra. Ta se lahko izkaže ne le ob nujnih in obveznih priložnostih (utilitaristično), pač pa je zanj potreben najmanj, kar je pedagoški in umetniški razvoj. Praznično ubrani spored, v katerem niso smela manjkati popularne, naše in tuje polke in valčki, pa je tokrat povezovala Nina Bandelj. • F. K. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Turistični rezultati v letu 1995 Milijardo dolarjev turističnega iztržka Kljub muhastemu vremenu je bila lanska turistična bera dokaj dobra, lahko pa bi bila še boljša. Kranj, 8. jan. - V središču pozornosti je zdaj seveda smučarska sezona, saj je končno - po devetih letih - le zapadlo nekaj več snega in se žičnice vrte vsepovsod. Začetek letošnjega turističnega leta je potemtakem dober, vendar pa se bomo tokrat ozrli v lansko leto in pogledali, kakšna je turistična bera. Kljub muhastemu vremenu in številnim nevšečnostih lahko rečemo, da je bila sorazmerno dobra, vsekakor pa bi bila lahko še boljša, če bi se bolj potrudili. Po podatkih za lanskih prvih deset mesece« lahko rečemo, da je Slovenija presegla milijardo dolarjev deviznega priliva in tako dosegla cilj izpred desetih let. Vendar je žal to edini, ki je bil doslej dosežen, v korak z načrti gredo le zdravilišča. Se Še spomnite, kakšna so bila pričakovanja? Želja se je glasila: eno milijardo dolarjev! Podatki kažejo, da se je izpolnila. Najbolj sveži se namreč nanašajo na prvih deset mesecev lanskega leta in kažejo, da je do milijarde dolarjev le še korak. Lanska zadnja dva meseca sta bila za turistične blagajne dobra, saj iz turističnih krajev prihajajo glasovi, da so šli zlasti novoletni aranžmaji dobro v denar, še bolj pa menda aranžmaji turistični agencij, ki so Slovence popeljale v tujino, in lahko že brez zadrege rečemo, da je lanski devizni turistični priliv znašal več kot milijardo dolarjev. Po desetih mesecih do milijarde le korak Banka Slovenije ie pred kratkim objavila podatke, iz katerih lahko razberemo, da je v prvih desetih mesecih lanskega leta devizni dohodek od turizma znašal 980 milijonov dolarjev, kar pomeni, da do milijarde dolarjev res manjka le korak, dolg 20 milijonov dolarjev. Naj spomnimo, da je leta 1994 turistični devizni priliv znašal 928 milijonov dolarjev, leta 1990 pa 857 milijonov dolarjev. Polovico tega zaslužka je lani predstavljal odkup gotovine in čekov od tujcev, ki je v primerjavi z letom poprej porasel za 11 odstotkov. Drugo polovico pa so sestavili: prodaja blaga tujcem z 22-odstotnim deležem, igralnice z 1-odstotnim, druge storitve z 12-odstotnim deležem in storitve turističnih podjetij s 5-odstotnim deležem. Delež turističnih podjetij se je lani v primerjavi z letom poprej skrčil, saj je upadel za 2 odstotni točki, leta 1994 je imel namreč 7-odstotni delež. Če pogledamo še na drugo stran, ugotovimo, da so prebivalci Slovenije v prvih desetih mesecih lanskega leta v tujini zapravili 285,7 milijona dolarjev ali 2 odstotka več kot leto poprej. Seveda pa je to le pn Banki Slovenije zabeležen devizni turistični odliv. Čudna je slovenska turistična bera Tako kot drugod po svetu Štejemo turiste, doma in tuje, štejemo njihove prenočitve in ugotavljamo, kolikokrat na mesec ali v sezoni so bile prodane. Ter seveda preštevajo denar, ki so ga turisti, zlasti tuji, porabili na počitnicah in potovanjih po Sloveniji. Tudi drugod, tako kot pri nas, bijejo Plat zvona, če se krivulje obrnejo navzdol. Čudna pa je ta slovenska turistična bera, saj je šlo Praviloma vse navzdol ali kvečjemu naravnost, le denarja od turizma in na račun turizma je več v devizni blagajni. In še nekaj je zares čudno, vsi na moč tarnajo, kako neskočno slabo jim gre, g»avo pa vendarle vsi držijo nad vodo, razen ene izjeme, je Pod črto devetmesečnega tur- ističnega prometa v Sloveniji v lanskem letu zapisala Danica Zorko, dobra poznavalka turizma na Združenju za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Njeno oceno lahko potegnemo na vse lansko leto, saj prvih devet mesecev predstavlja približno 85 odstotkov letne turistične bere. preživeli doma. Kot glavni razlog so navedli pomanjkanje denarja. Med tistimi, ki so si lahko privoščili počitnice, jih je dobra polovica letovala v Sloveniji, med njimi se jih je polovica odpravila na morje, petina pa v zdravilišča. Zanimiv pa je podatek, da se jih je kar 80 odstotkov na počitnice odpravilo mimo turističnih agencij. Kar 70 odstotkov tistih, ki so odšli na počitnice v tujino, so letovali na Hrvaškem, ki je seveda najbolj aktualna poleti, pozimi pa sta to Italija in Avstrija. Tudi počitnice v tujini si je kar 78 odstotkov anketirancev organiziralo samih, 8 odstotkov so jih turistične agencije le rezervirale, v njihovem aranžmaju pa jih je letovalo le 14 odstotkov. Natančnih podatkov o turističnem prometu v lanskem letu še ni, najbolj sveži se nanašajo na prvih deset mesecev. Če bo tudi v preostalih dveh mesecih število gostov ostalo na ravni leta poprej, bomo lahko rekli, da je v Sloveniji lani letovalo nekaj več kot 1,5 milijona domačih in tujih gostov (leta 1994 jih je bilo 1.578.675). Približno toliko gostov pa sta lani imeli obe igralnici v Novi Gorici, le da je med letoviš-čarji delež tujih gostov 46-odstoten, v novogoriških igralnicah pa 95-odstoten. Domačega gosta slabo poznamo Pri merjenju turističnih učinkov je domači gost skoraj dosledno zanemarjen, zanimiv je le, če nadomesti izpad tujih gostov in turistične postelje tako niso prazne. Sicer pa se z njim praktično ne ukvarja nihče. Tako ni podatka, koliko domači gost nameni za počitnice doma. Še manj vemo, koliko prebivalcev Slovenije si sploh privošči počitnice, kje, kako pogosto, za koliko časa in koliko denara gre v ta namen. Statistika spremlja le turistična potovanja in letovanja domačih gostov v domovini in v tujini v organizaciji turističnih agencij. Teh je zdaj pri nas res približno 600, vendar pa jih veliko odhaja na počitnice in potovanja v lastni režiji, v zadnjih letih je to celo bolj v čislih kot včasih. Tako si lahko pomagamo s statistično anketo o porabi v gospodinjstvih, zadnja je bila leta 1993 opravljena v 3.270 gospodinjstvih. Pokazala je, da je bila tega leta na počitnicah le tretjina prebivalcev Slovenije, ostali so svoj prosti čas Sveže podatke o letovanju Slovencev na Hrvaškem pa ima hrvaški statistični zavod, ki je zabeležil v lanskih prvih devetih mesecih 1,9 milijona nočitev slovenskih turistov, kar je bilo 6 odstotkov manj kot v enakem razdobju leta 1994. Spomniti pa se je treba, da so leta 1990 na Hrvaškem našteli skoraj 5,4 milijone nočitev slovenskih gostov. Število turistov in nočitev se ni povečalo Po desetih mesecih lanskega leta se pri štetju turistov in njihovih nočitev števec praktično ustavil pri istih številkah kot pred letom dni. Našteli so namreč 1,4 milijona turistov in 5,3 milijona njihovih nočitev. Tudi sestava je bila zelo podobna, drobna razlika je le v tem, da so lani našteli 54 odstotkov domačih gostov, leto prej pa odstotek manj domačih in zato nekaj več tujih. Podobno je bilo lani 59 odstotkov domačih nočitev, leto prej pa odstotek manj. V primerjavi z letom 1990 pa tujih turistov ni še niti polovico toliko kot tedaj, podobno je tudi pri njihovih nočitvah. Dve tretjini tujih gostov pride še vedno iz Nemčije, Avstrije, Italije in HrvaŠke, kar 84 odstotkov pa iz desetih držav. V primerjavi z letom poprej jih je več prišlo iz Nemčije, Hrvaške, Velike Britanije in Belgije, manj pa je bilo Avstrijcev, Rusov, Madžarov in predvsem Italijanov. V tem pogledu je spet zanimiva primerjava hrvaškega Inštituta za turizem (pri nas ga nimamo), ki pravi, daje lani večina (83 odstotkov) slovenskih gostov na Hrvaško prišla na štirinajstdnevne počitnice. Hrvatje pa prihajajo k nam predvsem zaradi drugih razlogov, saj jih 32 odstotkov v Slovenijo pripotovalo poslov- no, kar 38 pa iz drugih, nepočitniških razlogov. Pri nas pa so ostali v povprečju je 1 do 3 dni. V korak z načrti gredo le zdravilišča Pred desetimi leti je Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani naredil raziskavo "Slovenski turizem do leta 2000". Zanimiva je napoved, da bo Slovenija do leta 2000 s turizmom dosegla 1 milijardo dolarjev deviznega priliva, na novo bo zgrajenih 48.800 turističnih ležišč in zaposlenih 8 tisoč ljudi. Na polovici poti je torej dosežen cilj o deviznem turističnem iztržku, pri zmogljivosti in zaposlenih pa ne kaže najbolje, čeprav so bili podobni cilji večkrat zapisani. Lani, da bomo leta 2000 imeli 20 tisoč novih ležišč, 6 milijonov gostov, 12 milijonov njihovih prenočitev in 3,5 milijarde dolarjev deviznega priliva. Raziskava je osnovo vzela leto 1883, ko je bilo v Sloveniji 76.887 turističnih ležišč, lani jih je bilo 72.853, torej celo manj. Do 117.150 turističnih ležišč, kolikor naj bi jih imeli leta 2000, je pot po dvanajstih letih celo daljša. Izjema so le zdravilišča, ki so imela leta 1983 8.262 turističnih postelj, lani so jih imela 11.933, leta 2000 pa naj bi jih imela 15.250. Zasednost hotelov dobra na račun zdravilišč Tudi zasedenost-večine prenočitvenih zmogljivosti še ni zadovoljiva, z izjemo hotelov. Po avgustovskih podatkih so bili lani hoteli zasedeni 38,6-odstotno-penzioni 22,6-odstot-no, zasebne turistične sobe 9-odstotno, počitniški domovi in kampi 20-odstotno in samo kampi od maja do konca septembra 30,6-odstotno. K sorazmerno dobri zasedenosti slovenskih hotelov so najbolj prispevala zdravilišča. V prvih desetih mesecih lanskega leta so bili hoteli v Šmarjeških Toplicah zasedeni kar 81-odstotno, v Laškem 75-odstotno, v Strunjanu 74-od-stotno, v Lendavi 71-odstotno itd. S slabo zasedenostjo izstopa Bohinj Zanimiva je primerjava med turističnimi zmogljivostmi in prometom v posameznih turističnih krajih, podatki se nanašajo na lanskih prvih devet mesecev. Izračunani so deleži posameznih turističnih krajev in primerjava kaže, da si po deležu razpoložljivih postenj in turističnih nočitvah še najbliže Ankaran in Kranjska gora. V Portorožu, Čatežu, Izoli, Bledu, Ljubljani, Moravskih Toplicah, Rogaški Slatini in Podčetrtku so z manjšim deležem zmogljivosti ustvarili večji delež turističnih prenočitev. Večji delež zmogljivosti in manjši delež prenočitev pa so zabeležili v Bohinju. Poglejmi si posebej tri največje gorenjske turistične kraje. Na Bledu so imeli s 3.032 turističnimi posteljami 4,2-odstotni slovenski deleže, s 253 tisoč nočitvami pa 5,1-odstotnega. V Kranjski Gori so imeli s 3.239 ležišči 4,4-odstotni slovenski delež, s 234 tisoč nočitvami pa 4,7-odstot-nega. V Bohinju pa so imeli s 3.687 ležišči 5-odstotni slovenski delež, s 208 tisoč nočitvami pa 4,2- odstotnega. • M. Volčjak Čigav bo Bajtov inštitut Aleksander Bajt izgubil ustavni spor in vprašanje lastninjenja Bajtovega inštituta ostaja odprto Kranj, jan. - Znani slovenski ekonomist Aleksander Bajt je izgubil ustavni spor, saj je ustavno sodišče presodilo, da zakon o zavodih ni v neskladju z ustavo. Bo torej Bajtov inštitut postal državno premoženje in ga bo kot taksno moč olastniniti? Težko je napovedati, kaj se bo zgodilo, saj Aleksander Bajt napoveduje nove poskuse in prijeme, da bi premoženje inštituta prešlo v roke ustanoviteljev. Aleksander Bajt sodi, da zaposleni v javnih zavodih nimajo enakih možnosti pri lastninjenju družbenega premoženja kot zaposleni v gospodarstvu, saj se kapitalski vložki posameznikov ne morejo spremeniti v lastninske deleže. Zato je sprožil ustavni spor in ob tem kot primer navedel Ekonomski inštitut, v katerega je v različnih oblikah vložil veliko svojih sredstev, ki predstavljajo pretežni del sedanjega premoženja inštituta. Ustavno sodišče je presodilo, da se javne službe pomembno razlikujejo od gospodarstva, zato tudi razlike pri lastninjenju. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je Bajtov inštitut je napisalo na seznam podjetij, ki se bodo lastninila po zakonu o lastninjenju državnega premoženja. Po tej poti naj bi zaposleni lahko olastninili del ustanove, vendar pa je vprašanje, če to zanje pride v poštev, saj so certifikate že porabili, g. Bajt ga ie denimo že vložil v kranjsko Savo. Zategadelj je razumljivo, da napoveduje nove prijeme in poskuse, o njih pa zaenkrat še molči. Kako se bo zgodba razpletla je težko napovedati, vsekakor pa je zelo zanimiv primer lastninjenja pri nas. • M.V. Na borzi prva privatizacijska delnica Kranj, 8. jan. • Na Ljubljanski borzi so danes začele kotirati delnice ljubljanske Kolinske, dogodek je za proces privatizacije prelomnega pomena, saj so to prve delnice, ki so izšle iz privatizacije. Kotirati so začele delnice iz javne prodaje, delnice skladov in delnice, izdane na podlagi denacionalizacije, medtem ko bodo morale delnice iz interne razdelitve in notranjega odkupa še nekoliko počakati, saj tako določa zakon. Kolinska ima 7.297 delničarjev, od tega jih je 4.488 iz javne prodaje. Nominalna vrednost delnic znaša 1.000 tolarjev, lani so za posamezno izplačali 82,66 tolarjev dividende, leto goprej pa je čisti dobiček na delnico znašal 151,76 tolarjev, lorzno posredniške hiše so z delnicami Kolinske začele trgovati že novembra lani, decembra je lastnike zamenjalo približno tisoč delnic dnevno, dosežena cena pa kaže, da bodo delnice vredne približno toliko, kot na njih piše. Prepovedana javna prodaja delnic Belinka V ljubljanski Belinki napovedane javne prodaje delnic ne bo, saj jo je prepovedala agencija za trg vrednostnih papirjev. Kranj, 8. jan. • Gre za prvo zavrnjeno javno prodajo delnic, zato je primer toliko bolj zanimiv. Do nje je prišlo, ker delnice Kolinske niso prosto prenosljive, saj je v statutu določba, da nakup delnic odobrava uprava. Pred leti so jo zahtevali tujci, ko je šla Belinka z njimi v skupno naložbo. V Belinki so tako odpovedali javno prodajo delnic, zanjo so imeli rezerviranih 22,6 odstotka delnic, zdaj jih bodo prenesli na sklad za razvoj, ki jih bo nato ponudil investicijskim družbam. Pokojninski, odškodninski in razvojni sklad bodo tako postali 72- odstotni lastniki Belinke, za denacionalizacijo so odmerili 6 odstotkov kapitala, 7 odstotkov za interno razdelitev, za notranji odkup pa so rezervirali 15 odstotkov kapitala, ki je ocenjen na približno 50 milijonov mark. Na Brdu deseto šolsko leto Kranj, 8.jan. - V Centru Brdo se je danes začelo že deseto šolsko leto, začeli so s študijem že šeste generacije mednarodnega podiplomskega študija managementa MBA. Letošnji udeleženci prihajajo iz osmih držav: Avstrije, Albanije, Hrvaške, Italije, Kanade, Romunije, Rusije in Slovenije. Skupino odlikuje visoka izobrazbena raven, saj je med njimi sedem magistrov in en doktor znanosti, ter različnost poklicev in dolgoletne izkušnje. Med njimi je največ inženirjev in ekonomistov ter celo zdravnik-kirurg. Skoraj polovico pa je žensk. Študij se je danes začel z uvodnim predavanjem profesorja Dereka Abella z IMD Lausanne, nadaljeval se bo s profesorjem Ellertom, ki predava o financah in velja za enega najboljših profesorjev financ v Evropi. Doslej je podiplomski študij managementa na Brdu končalo 126 udeležencev iz petnajstih držav. TRGOVINA S POHIŠTVOM NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU d.o.o TRŽIĆ tel.: 064/222-268, del. čas: 9. -11.30, 14. -19., sobota 9.-12. KREDITI 7 % za vse vrste pohištva, bele tehnike, sanitarne opreme (kopalnice) KUHINJE, DNEVNE SOBE, OTROŠKE SOBE, PREDSOBE, JEDILNICE, SEDEŽNE GARNITURE POPUSTI DO 30 %, tudi ob nakupu na krediti Kredite rešujemo v trgovini! PRIHRANITE ČAS IN DENAR! PREPRIČAJTE SE O NAŠIH UGODNOSTIH! POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJA K NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: FORD ESCORT 1.6i CLX 4x4 VSAKDANJA POSEBNOST Avtomobilske strasti so različne: nekaterim so pri srcu družinsko naravnane limuzine, drugim športni avtomobili, tretjim limuzinski kombiji in nekateri tudi posebneži. Med posebneže navkljub svoji običajnosti sodi tudi ford eseort v kombinaciji s pogonom na vsa štiri kolesa. Takšno kombinacijo označuje oznaka 4x4, ki so io eseortu prilepili na oba sprednja blatnika, vse ostalo pa je do potankosti takšno kot pri ostalih eseortovih različicah. To pomeni lansko pomlad na novo zlikano pločevino in z njo spremenjen sprednji del, razpoznavne boke in zadek in kar obsežno prenovitev notranjosti. Zanimivo ob tem je, da navkljub drugačnemu pogonskemu sistemu, ta eseort ni videti nič višji in nič bolj grob kot ostale različice. Prava vsebina tega avtomobila je opazna šele pri vožnji. Motorna moč je razdeljena v razmerju 40 odstotkov na prednji in 60 odstotkov na zadnji kolesi. Na suhi cesti drugačnost niti ni toliko občutna, pa tudi 1,6-litrski štirivaljnik z 90 konjskimi močmi brez težav skrbi za solidno pospeševanje in dobre vozne lastnosti. Skorajda presenetljivo dober pa je pogonski sklop na mokri in zasneženi cesti. Zadnja eseor-tova pomladitev je avtomobilu prinesla tudi izboljšave podvozja, ki pa so ob dodanem pogonu še na zadnji kolesi še bolj izrazite. Tako ta eseort suvereno prenaša priganjanja v ostrejše ovinke m se brez večjih težav spopada tudi s snegom. Le to je potrebno upoštevati, da je \ moči na zadnjih kolesih kar precej več kot na sprednjih in ob prehitrem speljevanju zadek hitro zapleše. Pogonski sklop namreč nima niti viskozne sklopke niti diferencialne zapore, zato seveda to ni nikakršen terenski Pomembna podrobnost: estetski kolesni avtomobil, pre-pokrov in oznaka 4x4 na blatniku. cej moteči pa so + + +štirikolesni pogon r+zunanja obdelava +motorne zmogljivosti I-• - hrup pri višjih hitrostih - - skromna serijska oprema - visoka cena radio žiri IŠČEMO RADIJSKE NAPOVEDOVALCE če imate veselje do dela na radijski postaji, se nam oglasite po telefonu: 692-222. Delo je honorarno! UGODEN NAKUP POSREDUJEMO PRI KREDITIRANJU KUPCEV DODATNA OPREMA POSREDUJEMO PRI PLAČILU S ČEKI BATERIJE POSREDUJEMO STARO ZA NOVO SVETOVANJE POSREDUJEMO STARO ZA STARO DOBAVA TAKOJ AVrOINSTALACIJE MONTAŽA KUPITE I mobitel I llIKfflllll VUNI S d.O.O. MOBILNA TELEFONIJA P.E. KRANJ KIDRIČEVA 6b KOROŠKA 26 FAX 064/ 224-575 MEŠETAR Ford eseort tudi v kombinaciji s štirikolesnim pogonom. tudi tresljaji, ki jih skupaj s hrupom pri višjih hitrostih povzroča kardanska gred. CENA do registracije: 43.396 DEM (Summit Motors, Ljubljana) Tudi vse ostalo napeljuje na to, da je eseort 4x4 posebnež samo po tistem, kar je na spodnji strani avtomobila. Notranjost je natanko takšna kot pri običajnih eseortih, sodobna, pregledna in funkcionalna armaturna plošča lepo sovpada s celotno notranjostjo, malo manj pa z nekoliko preskromnim prostorom za sprednjima sedežema. Zelo elegantno so konstruktorji rešili prtljažni prostor: ta je s 380 litri pri nepodrti zadnji klopi povsem običajen, štirikolesni pogon gre na račun •••• rezervnega kolesa, ki je zgolj zasilno. Oprema, ki je pripisana oznaki CLX je za sredinski paket sorazmerno skromna, kajti večina električnih dodatkov, zavorni sistem ABS in nekaj drugih dodatkov je na voljo zgolj za doplačilo. Postavlja pa se tudi vprašanje, ali je cilj opravičuje sredstva, kajti ta eseort zagotovo ni poceni avtomobil. Drugo vprašanje pa so lastniške in vozniške želje. Ford eseort 4x4 je namreč kljub dokaj običajni podobi, Štirikolesni posebnež, ki zmore zadovoljiti marsikatero zahtevnejšo vozniško željo. Vozilo: limuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor, štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja vsa štiri kolesa, 1597 cem, 66 KVV/90 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d.413(5 mm, š.1700 m, v.1394 mm, medosna razdalja 2525 mm, prostornina prtljažnika 380/735 I. Najvišja hitrost: 175 km/h (tovarna), 181 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 5,7/6,9/9,21 neosvinčene-ga 95 okt. bencina, poraba na testu 11,91. Obrestne mere padajo Banke in hranilnice so novo leto v skladu z medbančnim dogovorom o določanju zgornje meje pasivnih obrestnih mer začele z nižjimi obrestnimi merami. Ce jih primerjamo s tistimi, ki so veljale pred enim letom, ugotovimo, da je bil enoletni "padec" kar precejšen. Dovolj pove podatek, da je bilo še lani februarja mogoče v eni od bank na Gorenjskem vezati marke za eno leto in en dan s fiksno 10-odstotno letno obrestno mero, medtem ko jih zdaj ni mogoče niti po 5-odstotni. Poglejmo, kako obrestujejo vpogledne vloge in vezave mark v nekaterih gorenjskih bankah oz. bankah, ki imajo poslovalnice tudi na Gorenjskem! V Gorenjski banki, d.d., Kranj obrestujejo od 1. januarja dalje marke na deviznem računu z 2-odstotno obrestno mero, na devizni varčevalni knjižici (najmanjši znesek je 200 mark) pa s 3 odstotki na leto. Kratkoročne vloge (najmanjši znesek vezave je 1.000 mark) obrestujejo takole: enomesečne s 3,5 odstotka na leto, trimesečne s 3,53 odstotka in polletne s 3,55 odstotka. Pri dolgoročno vezanih vlogah (nad eno leto) je višina obrestne mere odvisna od zneska: za zneske od 5.000 do 10.000 mark je 4,19-odstotna, za zneske od 10.000 do 50.000 mark je 4,21- odstotna, za zneske od 50.000 do 100.000 mark 4,23-odstotna - in tako dalje. V SKB banki, d.d«, obrestujejo vpogledne "DEM-vloge" % 2,6-odstotno letno obrestno mero, vloge, vezane od 31 do 90 dni, s 3,2 odstotka, vezave od 91 do 180 dni s 3,3 odstotka, vloge, vezane od 181 do 365 dni, s 3,4 odstotka, vloge, vezave na eno leto in en dan s 4,1 odstotka in vloge, vezane nad eno leto in en dan, s 4,1 odstotka. Najnižji znesek vezave je 500 mark, pri vezavi od 20.000 do 50.000 mark prištejejo obrestni meri še 0,05 odstotnih točk, pri vezavi od 50.000 do 100.000 mark 0,1 odstotnih točk in pri vezavi več kot 100.000 mark 0,l5 odstotnih točk. Obrestne mere za vezave do enega leta in efl dan so nespremenljive, pri vezavah za daljše obdobje pa se spreminjajo v skladu s sklepom banke. V Abanki obrestujejo marke na devizni knjižici z 1,5 odstotka na leto, na deviznem računu pa z 1,2 odstotka. Obresti za vezane vloge so odvisne od zneska in od dobe vezave. Pri zneskih od 1.000 do 10.000 mark je obrestna mera za vezavo od enega do treh mesecev 2,9-odstotna, od treh od šestih mesecev 3,2-odstotna, od pol leta do enega leta 3,4-odstotna, od enega do treh let 3,9-odstotna in pri vezavi nad tri leta 4,25-odstotna. Zneske od 10.000 do 50.000 mark obrestujejo takole: vezave od enega do treh mesecev s 3 odstotki na leto, od treh mesecev do pol leta s 3,25 odstotka, od pol leta do enega leta s 3,45 odstotka, od enega leta do treh let s 4 odstotki in vezave nad tri leta s 4,27 odstotka. Obresti za večje zneske so še nekoliko višje. Notranjost: enaka kot pri drugih različicah. ŠOLA ZA TUJE JEZIKE ENGLISH, DEUTSCK. ITALIANO, FRANCAIS Kajuhova 11,64260 Biadian TEL:064/741 780 Vpisuje vjtzikpvru tečaje angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega in prvič Utos tudi španskega jtiikg,. %pk\prijav do 26. januarja ENERACiJA NE VOLNE 64.983,60 w POKLIČI ZDAJ! 064/225-060,225-061 PRODAJNI CENTER STARI DVOR kofja loka, Kidričeva 26, te!.: 634-800 PHILCO POMIVALNI STROJ 10% POPUST BELA TEHNIKA GORENJE 10% POPUST ELEKTRIČNO ORODJE ¥7& SUŠILNI STBOJ VVT900 GORENJE / £ /~ 37.145,30/> /S POPUSTI VEUAJO ZA GOTOVINSKA PLAČILA KOVIN OTEHNA NEMOGOČEJE - MOGOČE!!! zdravstveno popolnoma neoporečna prijazna okolju in prijetna za vgradnjo C5 VREME Za danes nam uremensolouci napouedu/ejo pretežno oblačno in suho vreme. Jutri in v četrtek se bo odjuga nadaljevala. Oblačno bo, občasno lahko pričakujemo tudi dež. LUNINE SPI^BB^EjMIIIE V petek je polna luna nastopila ob 21.21, to pa po Herschbvem vremenskem ključu napoveduje dež in sneg ob jugu ali zahodniku. Zadnji krajec bo nastopil v soboto ob 21.45. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ "GLASBENIKI MESECA" Pripravlja: Drago Papler Preživeli smo lepe novoletne praznike, že kar nekaj časa je minilo, odkar smo vam zastavili zadnjo uganko, in po zajetnem kupu sodeč, ste si vzeli nekaj več časa za reševanje. Spraševali smo po kraju, kjer je nekoč stala cerkev, ki je bila na stari razglednici izpred druge svetovne vojne. To je bila cerkev v Dražgošah, ki so jih Nemci v začetku januarja 1942 požgali po znameniti tridnevni bitki, ki je pomenila tedaj edinstven upor legendarnega Cankarjevega bataljona proti velikim okupatorjem. Naš žreb pa je določil naslednjih pet reševalcev, ki bodo prejeli nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev: 1. Malči Meglic, Zelenica 4, Tržič; 2. Marija Klenovšek, Gradnikova 5, Kranj; 3. Damijan Lavtar, Stirpnik 2; Selca; 4. Rezka Rebolj, Pod Rebrom 7, Boh. Bistrica; 5. Mohor Prevc, Dražgoše 6, Železniki. Čestitamo! Tokrat pa objavljamo razglednico s poštnim datumom 17. junija 1926, na njej pa je fotografija kraja, ki je znan predvsem po neki dejavnosti. Kateri kraj je na sliki in katere so njegove značilnosti, morate ugotoviti vi, in nam odgovore poslati do petka, 12. januarja, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet izžrebanih in pravilnih odgovorov bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. ANSAMBEL GAŠPERJE V skupni akciji "Glasbeniki meseca" bomo ob torkih objavljali zapise o glasbenikih v Gorenjskem glasu in ob petkih v programu TELEVIZIJE TELE-TV Kranj. Še več sprejemali bomo tudi vprašanja bralcev in gledalcev in jih potem zastavili glasbenikom. Ob koncu meseca, prvič bo to 26. januarja, bomo objavili dvostranski zapis v prilgoi AS Gorenjskega glasa in reportažo v programu Televizije TELE-TV Kranj. V petek, 12. januarja, ob 21.30 bo na sporedu Televizije TELE-TV Kranj zaradi izrednega zanimanja ponovljen posnetek koncerta 5 let z ansamblom Gašperji. Kajti, z Gašperji začenjamo vašo in našo akcijo. Ansambel Gašperji iz Preddvora deluje 14 let na glasbenem prizorišču, zadnje obdobje pa je predstavljen tudi kot nadaljevalec Avsenikove glasbe... ali, kot so ob promociji kasete v Helidonovem vabilu zapisali: mali Avseniki. Muzikantje so lani praznovali peto obletnico v kvintetni zasedbi in hkrati peto obletnico sodelovanja z legendo narodno- zabavne glasbe Slavkom Avse-nikom. V Preddvoru so jubilje proslavili z jubilejno prireditvijo in televizijskim snemanjem. Polka Gašperji, to smo mi, ki je bila prvič izvedena na Ptujskem festivalu '91, ponazarja predstavitev ansambla, razigranost muzikantov, rahlo tudi s smešne strani, natisnjena pa je tudi na vizitki ansambla. Iz njihove glasbe izžareva mladost, energija in temperament. Muzikantje hočejo ugajati vsem generacijam, to pomeni, da iščejo nove, še neodkrite ideje. Skozi glasbo želijo povedati občutke. Izogibajo se ustaljenim receptov programa... Tekste za glasbo jim piše Ivan Sivec, nekaj hudomušnih viž pa je prispeval njihov povezovalec in šaljivec in pevec humornih viž Kondi Pižorn. Gašperji so novembra objavili razpis za novo pevko z zaželenim sopranom ali mezzo-sopranom in možnostjo odločitve za profesionalno prepevanje. Kaj so na avdiciji izbrali pa več prihodnji torek... Prihodnji četrtek, 18. januarja, ob 19.30, Gašperji igrajo v kulturnem centru v Laškem. Program povezuje Janez Doli-nar. In kaj bi vi vprašali člane ansambla Gašperji? Kl/POIV "GLASBENIKIMESECA" GORENJSKI GLAS in TELEVIZIJA TELE-TV KRANJ Vprašanje za člane ansambla Gašperji: Ime in priimek:.................................................................... Naslov:............................................................................... Pošta:........................................................... KUPON POŠLJITE NA NAŠ NASLOV: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ, Glasbeniki meseca, VSAJ DO 17. JANUARJA. NAJBOLJ DOMISELNA VPRAŠANJA BOMO NAGRADILI, VERJETNO PA BODO KAKŠNO SVOJO KASETO ZA NAGRADO PRIMAKNILI TUDI GAŠPERJI. Komajda bi našli kakšno leto, ko po silvestrski noči ne bi bilo kakšne javne kritike na silvestrski ali novoletni program na naši TV. Odkar pomnim, je gledalstvo kritiziralo in zabavljalo čez silvestrske programe, kakršnikoli so le bili. Roko na srce: v večini res niso bili kaj prida, še posebej ne kakšni humorni vložki, ki so jih vtaknili med dva glasbena komada. Pravih zabavljačev za širok avditorij imamo tako ali tako le za prste ene roke, a še teh televizijski uredniki ne prebavljajo in jih zato tudi ne vabijo. Dobrih štosov ali vicev, ki bi nasmejali avditorij zadnjo r}9^ v letu, torej praviloma na rV ni - so sicer neki humoristi, ki to, kar delajo, več ali manj le sami razumejo. Klenih vicev ali dobre situa-cijske komike - nič! Glasba? Pri tej pa itak nimaš kaj zgrešiti, če imaš koncept: za vsakogar malo. In tako je postal recept glasbeno malo mešano, da potem ne bo kravala, stalnica za silvestrski program zadnje noči na TV. Tudi po zadnjem Silvestru so šli uredniki takega glasbenega programa mirno spat, prepričani: folk je dobil, kar je hotel! A ne za dolgo! Javno se je oglasil nihče drug kot sam prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič in ostro posegel v prikazani glasbeni koncept, med drugim rekoč: »Program naše TV na sil-vestrsko noč se je komajda kaj razlikoval od tistega, ki ga je prikazovala HTV! Če seveda odmislimo slovenske televizijske voditelje, smo namreč poslušali neprimerno veliko hrvaške glasbe, na kar so nas ljudje v dnevih po praznikih nenehno opozarjali in izražali ogorčenje na odgovornimi na TVS, čemur se pridružuje tudi SNS, ki protestira tudi ob nastopu slovenskega narodno-zabavnega ansambla Zasavci, ki je v svoj venček vpletel tudi tovrstno hrvaško glasbo. Obe- gledalci po vsej Sloveniji odločno protestira in zahteva, da se kaj podobnega na slovenski televiziji več ne zgodi!« Hooo - ruk v stare čase! Politiko kot cenzorja glasbene umetnosti ali zgolj estrade smo že doživeli in kdo bi si mislil, da se tozadevno angažira tudi dandanes? Na branike slovenstva takoj in za vekomaj - predvsem v primeru, ko gre za kakšno dalma- Tema tedna Glosa Venček narodnih Silvestrski TV program ni bil še nikoli všečen in tudi nikoli ne bo. Mislili smo, da ga bo nehala kritizirati vsaj politika, a politika se kot cenzor še vedno vtika v estrado... nem moramo poudariti, da si druge slovenske televizijske postaje, ki so imele svoj silvestrski program, tega niso privoščile... Gospoda Igorja Palčiča, ki je menda pripravljal silvestrski program na TVS, te dni ni bilo mogoče dobiti niti po telefonu, prav tako se izogibajo tudi drugi odgovorni... Slovenska nacionalna stranka skupaj s številnimi tinsko Ankico ali zagorsko Marico ali obratno in predvsem zato, ker jo pojejo slovenski zabavljači! Kar je seveda še najhuje: krepki dedci zasavski ti grejo v venčku peti narodno muziko sosednje države! Kdo je še to videl? Kaj pa bi bilo, če bi urednik, ki se od te nezaslišane sramote in studa, ker je dovolil venček, zdaj skriva, spustil pred ka- mero kakšnega koroškega jo-dlarja? Bi SNS skočila pokonci tudi, če bi vrteli venček tujerodnega Deana Martina? Seveda ne! To je pač nekaj drugega: če požvižgavaš v ritmu ameriške country glasbe, ki jo je ukradel kakšen naš slovenski pevec in ji pridal kakšno štosno domače besedilo, je vse v redu! Če imaš za Silvestra dekoltirano Helenco, ki poje venček magari vso noč, bi bilo pa za SNS volilno telo sploh najbolj O. K! SNS politika je pač alergična samo na venčke sosednje države, ker dalmatinska Anki-ca ali Marica porajata nove in nove - jugonostalgike. Da se to enkrat za vselej izkorenini in da bomo imeli ie mir pred vsemi kvarnimi hrvaškimi vplivi, pogubnimi za slovenskega delovnega človeka in široke ljudske mnoiice nasploh, predlagam SNS novo akcijo. Tako družbenopolitično aktivnost naj kar nadaljuje in tako pokaže resnost svojih prizadevanj: usmeri naj se tudi v etimologijo. V izvor besedi, kajti nedopustno je, da imamo v slovenskem jeziku toliko hrvatizmov. Za začetek bo kar dovolj, da SNS začne neizprosen boj z besedo: štedilnik! Hvaška beseda, kot pribito! Hrvatje so namreč prevedli nemški Spar-hert, od njih imamo štedilnik, izpeljan iz hrvaškega glagola »štediti.« Tudi slovenska beseda »potomec« je hrvaška, saj gre za izpeljanko »po tom«, se pravi po tem. Slovensko bi se moralo glasiti »potemec«, ne pa potomec. • D. Sedej RADIO 104.4 jI L 104» 107! I0J 5 »t.l OGNJIŠČI- GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnete spodnji kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.o. 4, 61210 Ljubljana -Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 15. 1. 1996 Popevke: 1. POGREŠAL TE BOM - JAN PLESTENJAK 2. LE TI NE VRNEŠ SE - ČUKI 3. NOČNI POLJUB - MONROE Nz-viže: 1. POROČILA - STOPARJI 2. TVOJA LJUBEZEN - MLADI PRIJATELJI 3. NIKOLI NI PREPOZNO - ansambel BLEGOŠ Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. SREČNO NOVO LETO - OTO PESTNER 2. PRAV FLETNO SE IMAMO - AVSENIK VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: Ime in priimek: Naslov: Pošta: ^TULAR KOLOVRAT DOMAČIH vsako nedeljo ob 14.30 Lep pozdrav, prijatelji oddaje Kolovrat domačih Leto je naokrog, pa začnimo znova. Tako kot lani se bomo srečevali tudi letos in to vsako nedeljo ob 14.30 na valovih Radia Tržič, na frekvencah 95.0 FM in 88.9 FM-stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje 7.1. 1996 je bila prodajalna šivalnih strojev, opreme in servisa ŠTU-LAR, Kranj, Koroška cesta 26, telefon 064/211-286. In kaj nam nudijo: prodaja in servis šivalnih strojev Overlock, Husquarna in Pfaff. Likalne preše, servis za vse vrste šivalnih strojev, strokovno svetovanje, kvalitetne servisne storitve, dodatne instrukcije za pravilno uporabo stroja. 5 % gotovinski popust in 24-mesečna garancija. Razstavno-prodajni salon. "Samo kvaliteta ima ceno!" Nagradno vprašanje: Katere vrste šivalnih strojev prodajajo? KUPON Odgovor: Naslov: Odgovore čimprej pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič. Veliko sreče pri žrebanju in nasvidenje naslednjo nedeljo voditelj oddaje Marijan Murko TUDI DRUGJE JE LEPO Vsak četrtek na Radiu Tržič, voditeljica oddaje Janja Budič in vsak torek v Gorenjskem glasu Prezlc, d.o.o., Koča na Gozdu, Vršiška cesa 86, 64280 Kanjska Gora Koča na Gozdu stoji ob cesti na Vršič pod Prisojnikom na nadmorski višini 1226 m. Odprta je vsak dan celo leto. Kapacitete koče obsegajo tako sobe s kopalnico kot tudi skupna ležišča, tako da je poskrbljeno za planince in tudi za goste, ki si želijo več udobja. V kuhinji pripravljajo domače jedi - enolončnico, golaž, vampe, pečenice, klobase,... ter divjačino. Za bolj sladke goste spečejo jabolčni zavitek in orehovo potico. Osebje koče je mlado in vedno pripravljeno ustreči željam gostov. Geslo Koče na Gozdu je: "Hvala za zaupanje in dobrodošli!" NAGRADNO VPRAŠANJE Na kateri nadmorski višini je Koča na Gozdu. Rešitve pošljite do četrtka, 11.1.1996, na Radio Tržič, Balos 4, za oddajo Turizem. Prejšnjič smo prejeli 15 rešitev in izžrebali dva nagrajenca, ki dobita nagradi na Radiu Tržič. Poskusimo še mi Palai3nke zzmle,im Pivo v kuhinji Sem in tja ste verjetno že ujeli kakšen recept za pripravo jedi, v katerem je bilo kot sestavina tudi pivo. Posebno zlahtnost in prijeten okus da dodatek te pijače jedem. Oglejte si nekaj takšnih receptov in morda za spremembo katerega od njih tudi preskusite. Pivova juha 2 1/2 dl piva, 3 nageljnove žbice, skorja cimeta, 2 kocki sladkorja, 3 rumenjaki. Pivo kuhamo z dišavami četrt ure. Skozi cedilo ga vlijemo v jušnik na razžvrkl-jane rumenjake. Juho postrežemo z opečenim kruhom. Lahko še vmešamo 1/4 1 sladke smetane in posujemo s sesekljanim peteršilj em. Svinjski zrezek v omaki s pivom 4 zrezki (80 dag) iz svinjskega stegna, 1 dl olja, moka, sol, poper, 2,5 dl piva, peteršilj. Zrezke potolčemo, posolimo, popramo, povaljamo v moki, potem pa na vročem olju popečemo. Prilijemo pivo, pokrijemo in na rahlem ognju dušimo 15 minut, da se meso zmehča. Mesa ne mešamo, le kozico kdaj pa kdaj potre-semo. Ko je mehko, ga zložimo na servirni pladenj. Omaki dodamo še kislo smetano in sesekljan peteršilj in z njo prelijemo zrezke. Zraven ponudimo krompirjev pire ali riž. Testo za palačinke s pivom Za 20 palačink potrebujemo: 25 dag moke, 1/2 1 piva, sol, 4 jajca. V skledo presejemo moko, ubijemo jajca in prilijemo polovico piva. Z mešalnikom ali šibo razmešamo in počasi prilivamo preostalo pivo. Pazimo, da se nam ne naredijo grudice, ki bi med pečenjem kvarile lep videz palačink. Solimo in še enkrat razmešamo. Testo lahko nekaj časa stoji. Ponev segrejemo in jo namastimo. Zmes nalijemo na pomaščeno ponev in jo razlije-mo v tanko palačinko. Speče-mo jo na obeh straneh in odložimo na ogret krožnik. Takšne palačinke so primerne za slane nadeve, kot so palačinke z zmletim mesom, z možgani, jetrci, z gorgonzolo ali z zelenjavo, kot je špinača, korenček, brokoli in podobno. mesom 25 dag govedine ali kateregakoli kuhanega ali pečenega mesa, majhna čebula, maščoba za pečenje, strok česna, sol, poper, malo tabasca, sir gauda za potresanje, 1 jajce, 2 žlici kisle smetane. Meso pripravimo in ga zmel-jemo na mesoreznici. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V ponvi segrejemo maščobo in na njej čebulo, vendar le toliko, da oveni. Na čebulo stresemo zmleto meso in pražimo. Strok česna olupimo in stisnemo, potresemo po mesu in začinimo z ostalimi začimbami. Tabasco je močna začimba, zato jo odmerimo previdno. Ponev pokrijemo in meso zdušimo do mehkega.Dušenemu mesu primešamo jajce in smetano. Pečene pivove palačinke nadevamo, jih zvijemo in naložimo v ognjevaren pekač. Potresemo jih z naribanim sirom in jih na hitro zapečemo. Zraven ponudimo dobro solato. Moka kava s pivom 2 dl piva, 1 žlica kavnega ekstrakta v prahu, 2 žlici sladkorja, 2 kocki ledu, 1 brizg ruma ali konjaka. Vse sestavine damo v mešal-nik in mešamo 1 minuto. Pivov čaj 8 rumenjakov, 10 dag sladkorja, 1/2 1 piva. Sladkor mešamo z rumenjaki, da se speni. Med žvrkljan-jem prilijemo v umešane rumenjake zavreto pivo. Nalijemo v čaše in takoj ponudimo. Jajčno pivo 2 jajci, 5 dag sladkorja, 1 steklenica piva. Vse sestavine mešamo z mešalnikom eno do dve minuti. Pivo mora biti zelo hladno Pivo - tekoči kruh Ne le, da nas pivo čudovito odžeja in pomirja ter pomaga k dobremu spanju, če ga popijemo zvečer, temveč ima še vrsto drugih dobrih lastnosti. Pivo je tudi živilo, včasih so mu rekli kar tekoči kruh, kajti 1 liter piva ima 400 do 500 kcal, pri čemer odpade dobro polovice kcal na kalorije, nastale iz alkohola, preostale pa odpadejo na del ekstrakta, ki ga človeško telo koristno izrabi za izgradnjo telesa. Strokovnjaki priporočajo pitje piva: -zaradibogate vsebine vitamina B (BI, B2, B6 in B5) proti rakastim boleznim; - kot sredstvo za hujšanje, ker pospešuje odvajanje seča in vode iz telesa; - ker ureja krvni tlak, je koristen v boju proti slabokrvnosti in izčrpanosti; - povečuje prekrvitev srca, ledvic, možganov - spodbuja delovanje ledvic, delovanje želodčne kisline, pomirja s pomočjo lupulina in hmelja - pivo je primerno sredstvo proti zaprtju, proti kislini, celulitu Pivo spodbuja presnovo. Ker vsebuje vitamin H, je pivo koristno v dermatologiji, saj bioten preprečuje izpadanje las in prhljaj - pivo ima tudi dietetsko vrednost, ker vsebuje encimsko že delno razkrojem sestavine in je zato ne le lahko prebavljivo, ampak pospešuje tudi prebavo hrane, zaužite ob pivu. Naredimo sami ~" '»i- Vedno je lepo pogledati prt, ki ga obroblja kvačkana čipka. Lahko si omislimo kakršenkoli lahek vzorec, le da je izdelan ročno, pa ima svojo vrednost. Nekateri imajo radi bel prt z belo čipko, lahko pa si omislite vse v rdečem, vse v modrem, zelenem, rumenem. Enako blago in enake barve čipka. Lahko pa je tudi kombinacija belega in katerkoli barvne čipke. Prav zdaj, ko je zunaj mraz in zaledenele poti niso prav nič vabljive, je pravi čas za kvačko. Poskusite. Domači zdravnik Hmelj Takole pravi o zdravilnosti hmelja znani zeliščar R. VVilfort: Hmeljevi storžki imajo krepilni učinek, ki ga povzroča vleika količina grenčin. Storžki zbujajo tek, krepijo želodec in črevesje. Grenčine imajo v zvezi z eteričnim oljem in vrsto drugih zdravilnih snovi pomirjevalen vpliv na živčevje; čuti se pomirijo, telesni nemir popusti, prav tako živčni, pospešeni srčni utrip. Povečana dejavnost srca se normalizira. Čaj iz hmeljevih storžkov (1 čajna žlička v prelivu) odpravlja naštete težave in povzroča zopet normalen spanec. Prav tako se unese spolna pre-razdraženost. Hmelj ne vpliva ugodno le na odvajanje nakopičene vode v telesu; izločanje ima zdravilen vpliv tudi pri vseh protinskih in revmatičnih boleznih. Poskrbimo za ptice Za ptice so najhujši mrzli zimski dnevi z obilo snega in ivja. Zaradi pomanjkanja naravnih virov hrane brez človekove pomoči ne vzdržijo dolgo. Natresimo zrnja z mnogo sončničnega semena. Pri izbiri ptičje krme moramo predvsem upoštevati zahteve sinic. Še bolje storimo, če obesimo znane obročke za sinke, ki vrabcem niso dostopni. (Stopimo loj, vanj natresemo ptičje krme, to pa ulijemo v posodo, ki ima v sredini luknjo, kot na primer potičnica, pustimo, da se loj strdi, obroč vzamemo iz posode in obesimo v vrtu na vejo. Sinice bodo za dolgo imele bogat vir zimske prehrane. V krmilnih hišicah pa poberejo največ zrnja vrabci. kozmetik and Ana Mali medicinska eeetra - kozmetičarka Letence Aa ©064/46-369 nega obraza in dekolt^sja klasična masaža limfna cXr&r\&:ža ^(spilaolja p TRD AN TILEN (SLO) 2:05.21, 10. JERMAN 2SS5EJ (SL°) 2:05.89; nedelja, 7. 1. 1996 - 1. RIEDER ?nni?LD (ITA> 1:59.22, 2. LEITER REINHARD (ITA) rJAV/tV.3- L£UNIG MARKUS (SUI) 2:00,42, 4. DE COSTA PpMIFi(SLO) 2:00.47... 9. GRUBELNIK DRAGO 2:01,11, 13. rtN PETER 2:02.23, 18. OŠLAK OŽBI (vsi SLO) 2:02.56. * Janez Šolar ROKOMET TEKMOVANJA NAJMLAJŠIH Komisija za tekmovanje mladih pri Rokometni Zvezi Slovenije letos že drugič organizira tekmovanje za mlajše igralke in igralce. Tekmuje se po skrajšanem ligaškem sistemu. Konec leta 1995 se je zaključil prvi del tekmovanja. V skupini starejših dečkov, letnik 1981, je v prvi skupini v vodstvu RK Šešir fred RK Preddvor in RK Radovljica, v drugi skupini pa vodi RK nles pred RD Prule in RD AM Cosmos Slovan. Med mlajšimi dečki A, letnik 1983, v 1. skupini vodi RK Šešir, pred RK Tržič in RD Kodeljevo, v 2. skupini pa je v vodstvu RD AM Cosmos Slovan, pred RK Inles in RK Global Best Grosuplje. Med mlajšimi dečki B, letnik 1984, v prvi skupini vodi RD Prule, pred Krimom in RK Tržič, v 2. skupini pa vodi RK Mokrec pred RK Inles in RK SviŠ. Pri mlajših deklicah A, letnik 1983, je po prvem delu tekmovanja v vodstvu RK Krim Electa, pred RK Šešir in RK Robit Olimpija. Pri mlajših deklicah B, letnik 1984, pa vodi ekipa RK Krim Electa, pred PD Polje in RK Robit Olimpijo. • V.S. se je v Bischofshofnu končala letošnja novoletna turneja, na kateri je kar štirikrat slavil Jens MLADI DAJEJO UPANJE Novi junak slovenskega skakalnega športa je 16-letni Primož Peterka iz Moravč, član Triglava iz Kranja V soboto skakalna VVeissflog, na zadnjih dveh tekmah pa je odlično šlo tudi našim mladim skakalcem, saj se je Primož Peterka kar dvakrat uvrstil med deseterico. Kot kaže je konec težav v naši skakalni reprezentanci, saj sta trenerja Jelko Gros in Luka Koprivšek naredila pogumno potezo in na zadnji dve tekmi v ekipo vključila tudi najmlajše reprezentante. Ti so "za-blesteh že v Innsbrucku, ko je 16-letni Primož Peterka osvojil osmo mesto in vnesel nov optimizem v slovensko ekipo. Veselje v našem taboru je naraslo v petek, ko so se kar vsi reprezentantje uvrstili na tekmo v Bischoshofnu (Peterka, Žonta, Franc, Gostiša, Radelj, Meglic), svojo dobro formo pa so ponovno potrdili najmlajši, saj ie bil Primož Peterka v soboto ponovno odličen deveti, Peter Žonta je osvojil 15. mesto. Jure Radelj pa dvaindvajseto. Svetovni pokal se bo nadaljeval prihodnji konec tedna v Engelbergu v Švici, naši mladi reprezentantje pa so z mislimi tudi že na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo konec meseca v Asiagu. • V.S. DVOJNA ZMAGA KRANJČANOV Velenje, 6. januarja - 66 skakalcev se je pomerilo na 55-metrski skakalnici za pokal Cockte za dečke do 15 let. Organizator tekmovanja je bil SSK Velenje. Rezultati: 1. Uroš Peterka 216,2 t 51 in 53 m, 2. Robert Kranjec (oba Triglav) 212,3 t 51,5 in 52 m, 3. Samo Dremelj (Ilirija center) 212,1 t 51 in 53,5 m. V Mislimi je bilo tekmovanje v tekih za klasično kombinacijo, ki bi moralo biti v Kranju že decembra, vendar so tekmovanje prestavili zaradi pomanjkanja snega. Rezultati: 1. Marko Šimic, 2. Robert Kranjec (oba Triglav), 3. Tomaž Kravcar (Tržič Trifix). KRANJČANI NAJBOLJŠI Moravče, 7. januarja - SK Termit iz Moravč je na Ciciju nad Moravčami organiziral tekmovanje za pokal Cockte za mladince do 16 let. Nastopilo je 71 tekmovalcev, ki so skakali na 58-metrski skakalnici. Z dvema najdaljšima skokoma je zmagal Triglavan Primož Delavec. Zadnjih 10 tekmovalcev je imelo obilo težav s smučino, ki se je poslabšala in so poslabšali uvrstitev, ki so jo imeli po prvi seriji. Diplome je podelil nov up našega skakanja Primož Peterka. Rezultati: 1. Primož Delavec 219,4 t 58,5 in 58 m, 2. Robert Kranjec (oba Triglav) 216,6 t 56 in 54,5 m, 3. Primož Gostič (Ilirija center) 214,9 t 56,5 in 55 m. ALPINI PRVO IN DRUGO MESTO Glenca, 7. januarja - SSK Stol iz Žirovnice je uspešno organiziral tekmovanje za pokal Cockte za dečke do 11 let. Nastopilo je kar 80 tekmovalcev iz 15 slovenskih klubov, kar je največ v zadnjih petih letih, točke pa je osvojilo kar 11 klubov. Rezultati: 1. Jure Kumer 224,3 t 21 in 21,5 m, 3. Gašper Mlinar (oba Alpina Žiri) 217,6 t 20,5 in 20,5 m, 3. Matej Zupan (Triglav) 215,5 t 21 in 20,5 m. V pokalu Cockte je svojo prednost SK Triglav še povečal, kar na 1010 točk pred Ilirijo Centrom. • Janez Bešter SNOWBOARD ZUPANOVA DVAKRAT V FINALU Konec tedna sta bili na sporedu dve tekmi svetovne serije mednarodne snowboard zveze 1SF v Chamroussu v Franciji. Nov lep uspeh sta dosegla slovenska tekmovalca Nakelčanka Polona Zupan in Kranjskogorec Dejan Košir. 19-letna Polona Zupan (Burton) se je tako na sobotnem veleslalomu kot na nedeljskem slalomu uvsrtila v finalno serijo, med osem najboljših tekmovalk sveta. V veleslalomu je naredila napako, toda vseeno je osvojila osmo mesto, še bolje pa se je odrezala v nedeljo, ko je bila sedma, kar je njena druga najboljša uvrstitev v slalomu svetovne serije. Odlično se je ponovno odrezal 22-letni Dejan Košir (Oxygen, Sunshine), ki je na slalomu osvojil 11. mesto. • V.S. NA STRAŽI ZMAGALA ROK IN J0HAN Straža nad Bledom, 6. in 7. januarja - Na prvi letošnji tekmi snowboarderjev v prostem slogu VVest rreestvl Cup '96 v skokih je nastopila trideseterica tekmovalcev. Tako kot lani je zmagal 17-letni Ljubljančan Rok Vrenko (Snurfclub), ki je tekmece osupnil z obratom 720 stopinj, začinjenim z elementom "corkcrew". Drugi je bil Vrhničan Tomaž Baškovič (Sportway Casino LJ), tretji pa Martin Martinec, ki nastopa za Snowboard klub Kranj. V nedeljo so na Straži nastopili še tekmovalci v boarder-crossu, zmagal pa je Matej Voros (Unicom/Killer Loop), bolj znan kot Johan. Drugi je bil Dani Dujovič (Kranj/Killer Loop), tretji pa Jani Aljančič (Snurfclub/Killer Loop). Najvišje izmed freestvlerjev se je prebil Kranjčan Janez Golmajer, ki se je uvrstil v polfinale. • V.S. 5 Biatlonci so se na Rudnem polju pomerili v šprintu OBA NASLOVA V TRŽIČ Minuli petek je ŠD Gorje na Rudnem polju na Pokljuki organiziralo prvi del letošnjega državnega prvenstva. Tekmovalci in tekmovalke so se pomerili v šprintu, tekmovali pa so v štirih disciplinah. Med člani je na 10-kilometrski Erogi zmagal Tržičan Tomaž Glo-očnik(TSK Merkur Kranj), pred Boštjanom Lekanom (SK Termit Ihan) in Janezom Ožboltom (SK Kovmoplastika Lož). Domačini iz Zgornjih Gorij, Tomaž Žemva, Jože Poklukar (lanski prvak) in Matjaž Poklukar pa so se uvrstili od četrtega do Šestega mesta. V kategoriji juniorjev je zmagal Boštjan Ule (SK Brdo), pred Gašperjem GraŠičem (TSK Merkur Kranj) in Boštjanom Petra-šem (SK Brdo). Med ženskami Tržičanka Andreja Grašič še vedno nima prave tekmice, kar je dokazala tudi na Tomaž Globočnik petkovi 7,5- kilometrski šprinters- ki preizkušnji. Na drugo mesto se je uvrstila domačinka Lucija Larisi (SK Gorje), tretja pa je bila Tadeja Brankovič (TSK Merkur Kranj). V kategoriji juniork je zmagala Brankovičeva pred Matejo Mohorič in Uršo Dolinar (vse TSK Merkur Kranj). TSK Merkur Kranj je tako osvojil kar sedem kolajn, najbolj razveseljivo pa je, da je letos v kategoriji članic prvič nastopilo več kot šest tekmovalk in tako je prvenstvo tudi prvič štelo za naslov državnih prvakinj. • V.S. , :.... SMUČARSKI TEKI Tudi letos bogat program množičnih tekaških prireditev V NEDELJO NA TEK TREH DEŽEL! Kot kaže bodo letos smučarski tekači rekreativci vendarle prišli na svoj račun, saj je snega dovolj, Komisija za množične prireditve pri ŠZS pa je pripravila rudi koledar smučarskih tekaških prireditev Kranj, 8. januarja • Ta konec tedna bo tako na Rudnem polju patruljno tekmovanje in teki veteranov, ki bodo potekali pod naslovom "Po stezah partizanske Jelovice", prav tako v soboto, 13. januarja, pa bo v Ratečah štafetni tek mladih treh dežel. Kot kaže pa bodo ugodne snežne razmere tudi za letošnji 12. tek treh dežel, ki ga organizirata TD Rateče in TD Kranjska Gora. Zaradi gradbenih del na italijanski strani bo proga letos izjemoma potekala od Kranjske Gore preko meje do Bele peči v Italiji, nazaj proti Tamarju s ciljem ponovno v Kranjski Gori, Dolžina proge je 25 kilometrov. Šlart bo v nedeljo, 14. januarja, ob 10. uri, na urejenem štartnem prostoru za hotelom Kompas v Kranjski Gori. Štartnina je 2 tisoč SIT, rok za prijave in vplačila z navedbo rojstne letnice pa sprejemajo do 13. januarja na naslov: Turistično društvo Kranjska Gora, 64280 Kranjska Gora (tel. 881-768, fax 881-125). Udeleženci bodo lahko dvignili štartne številke na dan tekmovanja med 8. in 9.15 uro v OŠ Kranjska Gora. Naslednji teden, 20. januarja, bo na Ravnah na Koroškem tek "Po poteh 14. divizije", Areški tek "Osankarica 96" pa je na programu 3. februarja. 10. in 11. februarja bo letošnji "Pokljuški maraton", 17. februarja bo "Pohorska smučina", 25. februarja "Teki v Logarski dolini", 11. marca pa "Tek na Vršič". Sredi marca se bodo začeli planinski pohodi na smučeh, ki bodo organizirani do začetka maja. • V.S. PLAVANJE DVA REKORDA A. ČARMAN Najmlajša kranjska plavalka je pred novim letom popravila 18 let star rekord prav tako Kranj čanke Mateje Kosirnik Na plavalnem mitingu rekordov, ki ga že več leta zapovrstjo organizira ljubljanski PK Ilirija, je Kranjčanka Anja Čarman v kategoriji mlajših deklic (letnik 1985) na 100 metrov hrbtno s časom 1:16,23 postavila nov državni rekord. Lastnica prejšnjega rekorda je bila prav tako Kranjčanka - Mateja Kosirnik ga je postavila 25. decembra leta 1977. Rekord je bil torej star celih 18 let, pred novim letom pa je padel tudi njen še en dan starejši rekord na 200 metrov hrbtno - VelenjČanka je namreč plavala 2:39,40, bolje od starega rekorda, ki je znašal 2:45,40, pa je plavala tudi Anja Čarman, in sicer 2:40,19. Na Miklavževem mitingu, ki je bil v Ljubljani v začetku lanskega decembra, pa je Anja Čarman odplavala nov državni rekord na 50 metrov hrbtno - zdaj je najboljša znamka na tej progi 0:35,61, pred tem pa je bila 0:35,95. Prejšnja rekorderka je bila prav tako Kranjčanka, in sicer Polona Prosen, ki je bila rekorderka natančno tri leta • (I.B.). MALI NOGOMET XVIII. TURNIR MALEGA NOGOMETA 13. in 14. januarja bodo odigrana še zadnja srečanja že tradicionalnega XVIII. turnirja v malem nogometu "KRANJ 95/96". V posameznih kategorijah so že znani finalisti. C skupina -najstarejši: Tekmovalo je 7 ekip, v finalu pa so: PINESTA -MODRI VAL, TISKARNA JANUŠ, ALPETOUR RIC in RANCH BOYS - ADOZ. B skupina: Tekmovalo je 14 ekip, v finalu pa so: TRGOVINA MAŠA, MAK, BELI VRAGl in ALPO SEAT. A skuina: Tekmovalo je 27 ekip, v finalu pa so: VENERA SHOP, TRAMIN, 14. JANUAR in ASFALT BETON. Organizator vabi vse ljubitelje malega nogometa, da si ogledajo finalna srečanja, ki bodo v nedeljo, 14. januarja, z začetkom ob 18. uri v Športni dvorani na Planini. M. Čadež Končan je prvi del letošnjega DP OLIMPIJA HERTZ S POPOLNIM IZKUPIČKOM V taboru Acroni Jesenic kanadske okrepitve niso prinesle načrtovanih rezultatov, zato je trenerja Arsenaulta zamenjal dosedanji pomočnik Franci Žbontar Kranj, 8. januarja - S tekmo med Olimpijo Hertz in blejsko Sportino se je v soboto popoldne zaključil prvi del letošnjega državnega prvenstva v hokeju. Na vrhu lestvice je zanesljivo Olimpija Hertz, ki je v dvajsetih obračunih zabeležila dvajset zmag. Drugo mesto na lestvici je z 28 točkami osvojila ekipa Acroni Jesenic, ki pa ji letos še ni uspelo premagali državnih prvakov (v četrtek zvečer so izgubili četrtič z rezultatom 7:3), kljub okrepitvam iz Kanade, pa je doživela dva spodrsljaja tudi z vse boljšo ekipo Triglava, ki Je Četrti član četverice najboljših. Triglav je namreč zbral 21 točk, Sportina na tretjem mestu pa le točko več. Prvo kolo drugega dela prvenstva pa bo na sporedu že danes, 9. januarja, ko se bosta pomerili moštvi Olimpije Hertz in Triglava ter Sportine in Acroni Jesenic. Obe tekmi, tako v Ljubljani kot na Bledu se bosta začeli ob 18. uri. Konec tedna pa so se začeli tudi pokalni obračuni. Ekipa Triglava je premagala Slavijo Jato z rezultatom 2:5 (1:1, 0:2, 1:2). • V.S. . ;v...- ODBOJKA v • USPEŠEN ZAČETEK LETA Za gorenjske odbojkarske ekipe se je novo leto začelo kar uspešno. V 13. krogu so si vse tri prvoligaške ekipe priigrale zmago. Odbojkarice Bank Austria Bled so si s kar malce presenetljivo zmago v Celju že zagotovile nastop v končnici štirih najboljših ekip. Celje : Bank Austria Bled 0:3 (-13, -7, -7). Vodi Infond Branik z 22 točkami in tekmo manj pred Cimosom z istim številom točk. Blejske odbojkarice so tretje s štirimi točkami zaostanka. Tudi odbojkarji Minolte Bled so zmagali malce nepričakovano. Tokrat so v gosteh premagali Ljutomer z 2:3 (7, 3, -4, -12, -9). v 1A. DOL moški še vedno vodi Maribor Marles brez poraza, odbojkarji Minolte Bled pa so na 5. mestu z 8 točkami. Dobro pa so leto začeli tudi odbojkarji Žirovnice. Po dveh zmagah nad Brezovico so tokrat prvič premagali Šoštanj -Topolšico. Žirovnica : Šoštanj-Topolšica 3:0 (12, 12, 4). Kljub zmagi pa je kaj malo možnosti, da Žirovničani v nadaljevanju napredujejo s 5. mesta, ki ga trenutno zasedajo. • B. M. VATERPOLO TRIGLAV RAZRED ZASE Maribor - V Mariborskem Pristanu je bilo v nedeljo odigrano državno prvenstvo v vaterpolu za mladince. Med štirimi moštvi, ki so nastopila na tem državnem prvenstvu, so brez prave konkurence prvo mesto in naslov državnega prvaka osvojili vaterpolisti kranjskega Triglava. Na drugo mesto so se uvrstili vaterpolisti Micom Kopra, tretje mesto je pripadlo organizatorju Probanki Leasing Maribor, zadnji - četrti pa so bili vaterpolisti Tivolija iz Ljubljane. Triglav je vse svoje tekmece premagal visoko in prvo mesto osvojil s plusom 37 zadetkov. • J. M. NAJZANIMIVEJŠI KROG Kranj - Končno smo dočakali krog, ki bo najzanimivejši pred igranjem končnice vaterpolskega prvenstva v sezoni 1995-96. V tem krogu, ki se bo igral jutri, v sredo, 10. januarja, se bodo namreč srečali neposredni tekmeci za pozicije in po njem bo že jasno, kdo bo imel največ možnosti v končnici. Seveda ostaja tudi čas za popravni izpit. Ta pa bo čez mesec in pol, ko se bo ta krog ponovil, le s tem, da bo domačin takrat tista ekipa, ki sedaj gostuje. RAZPORED TEKEM V 7. KROGU - sreda, 10.1.1996: 20.30 uri Ljubljana - Kolezija MICOM KOPER - TRIGLAV (Pičulin, Jerman), 20.00 uri Maribor - bazen Pristan P. L. MARIBOR -LJUBLJANA (Stariha, Rebec), 19.00 uri Celje - bazen Golovec POSEJDON - TIVOLI (T. Balderman. B. Baldcrman), 12.00 uri Reka - bazen Kantrida PORTOROŽ - KRANJ 90 (Čeklič, Rakovec). • J. M. KRANJ '90 IZSTOPIL IZ TEKMOVANJ Kranj, 8. januarja - Vodstvo vaterpolskega kluba Kranj '90 se je v minulih dneh odločilo, da ne bo več nastopalo na tekmovanjih, ki jih organizira Vaterpolska zveza Slovenije. Kot pravijo v klubu, jih najbolj jezijo dvojna merila, ki jih zveza zavzema do posameznih klubov, pa tudi nemoč ob sodniških odločitvah. Več o razlogih za izstop iz tekmovanj so povedali na sinočnji tiskovni konferenci, ki pa se do zaključka naše redakcije še ni končala. • V.S. KOLESARSTVO NAJBOLJŠI REKREATIVCI, VETERANI IN ŽENSKE Škofja Loka, januarja • Kolesarski klub Janez Peternel iz Škofje Loke je zadnje dni minulega leta pripravil zaključno prireditev z razglasitvijo rezultatov državnega prvenstva rekreativcev, veteranov in žensk za leto 1995. V kategoriji rekreativcev 1 je v cestnih dirkah, kronometru in gorskih preizkušnjah največ točk zbral Gorazd Podrekar (J. Peternel),med rekreativci 2 je bil najboljši Ljubo Car (Lenart),, med veterani A je slavil Silvo Zaje (Hrast Do.), med veterani B Ivan Mihovilovic (J. Peternel), med veterani C Jože Hafner (Rog F.), med veterani D Marko Rejec (ŠD P. Kneza), med veterani E Slavko Črnjač (Rog F.), med veterani F pa Vladimir Makuc (Rog F.). Ženske so tekmovale v dveh kategorijah. V kategoriji A je bila najboljša Marjeta Sajevic (Krka NM), v kategoriji B pa Marija Logondcr (Proloco). • V.S. TRIGLAV Z NOVIM TRENERJEM V 19. kolu slovenske moške košarkarske lige Al je ekipa Triglava zaigrala pod vodstvom novega trenerja Toma Kegljevića, kljub odlični igri pa so na koncu nesrečno izgubili z rezultatom 80:82 (39:41). Poraz je doživela tudi ekipa Loka kave, edino ekipa Didakte iz Radovljice še vedno zmaguje. Tekma med Triglavom in Satexom je v dvorano na Planino privabila kar 500 gledalcev, ki so videli borbeno igro mlade ekipe, ki jo jc po suspenzu trenerja Braneta Lojka po zadnji tekmi, vodil prejšnji pomočnik Tomo Kcgljevič. Triglavani so igrali brez obolelega Gregorja Hafnerja, kljub temu pa so napovedali boljše čase za kranjske prvoligaše. Triglavani v soboto gostujejo v Idriji. Ekipa Loka kave v A2 ligi je tokrat gostovala pri Jezici in nepričakovano visoko izgubila 96:66 (46:34). V soboto ekipa Loka kave doma, v dvorani na Tomo Kegljevič PodnU( gQSti ek'ipQ Kraškega Zidaija. Tekma bo ob 19. uri. Košarkarji Didakte iz Radovljice še naprej zanesljivo zmagujejo in vodijo v B ligi. Tokrat so premagali ekipo Pennzoil Borovnica z rezultatom 70:55 (38:30). V soboto Radovljičani gostujejo pri ekipi Portoroža. • V.S. ZIMSKA LIGA V KOŠARKI Kranj, 8. januarja - Začetek je obetaven, saj se je za tekmovanje prijavilo 24 ekip. Prvi koli sta bili že odigrani. Presenečenj ni bilo. Favoriti so že osvojili prve točke. A skupina: Sebenje : Jegemajster 43:39, Smlednik : Radio Kranj 31:38, Viktorija : Iskra Emeko 48:37, Iskra Emeko : Jegemajster 54:44, Viktorija : Radijo Kranj 48:40, Smlednik : Sebenje 41:57. B skupina: Brunarica Štern : Sigma 30:36, Kava bar Vovk : Pago 54:19, Video Oskar : A in D 67:49, A in D : Sigma 40:53, Video Oskar : Pago 53:8, Kava bar Vovk : Brunarica Štern 50:29. C skupina: Evropa : Kokrica 48:46, Diplomati : Lorell 2:0, Praprot : Naklo-Bron 68:47. D skupina: Naklo - Poni : Galerija Pungart 61:36, Gringo : Gotik 47:45, Hribar Blesk : Krvavec 35:45. Edino presenečenje začetka prvenstava je, da je organizator ustanovil svojo občinsko sodniško organizacijo, ker so tisti pravi gorenjski sodniki odklonili sodelovanje in niso pripravljeni voditi rekreacijskih lig. • M. Čadež Športno društvo Vodovodni stolp vabi v svoje članstvo NAJŠTEVILNEJŠA JE STRELSKA SEKCIJA Minulo jesen so v športne aktivnosti vključili tudi društvo invalidov, želijo pa si še nove člane vseh starosti Kranj, januarja - Športno društvo Vodovodni stolp goji več športnih disciplin, najvažnejše pa so kegljanje, košarka, vaterpolo, streljanje z zračno puško in šah. S kegljanjem se večina članov ukvarja ljubiteljsko, zlasti ženska ekipa pa že 15 let nastopa na četverobojih. Srečujejo se tudi z drugimi ekipami, med katerimi ima tako moška kot ženska ekipa redna srečanja z Iskro iz Nove Gorice. Tudi košarko igrajo za rekreacijo, v vaterpolsko sekcijo pa so vključeni tekmovalci veterani iz Kranja, ki tekmujejo po vsej Sloveniji. Trening mladih strelcev ŠD Vodovodni stolp v vrču Janina. Najštevilnejša je strelska sekcija, ki je tudi najbolj aktivna. Skrbijo pa tudi za podmladek, saj vsako leto, tako tudi letos, pripravljajo testiranja osnovnošolcev OŠ Simon Jenko. Redne treninge imajo vsak torek in četrtek popoldne od 17. ure naprej, udeležujejo pa se tudi različnih tekmovanj. Šah igrajo vsak petek od 17. ure dalje, ko se v vrtcu Janina zberejo pionirji, mladinci in člani, te dni pa bodo začeli vzgajati tudi predšolske šahiste. Njihovi šahisti se udeležujejo tudi krajevnih, občinskih in državnih tekmovanj. Lani jeseni je ŠD Vodovodni stolp vključil v svojo dejavnost tudi društvo invalidov, vabijo pa tudi vse krajane, tako mlade kot starejše in upokojence, da se jim pridružijo pri športnem življenju. Radi bi namreč organizirali tudi druge športne discipline, predvsem balinarsko sekcijo, ki je bila nekoč že precej množična. Ker pa so rekreacija, treningi in tekmovanja povezani tudi s stroški, so v ŠD Vodovodni stolp hvaležni sponzorjem, ki jim radi priskočijo na pomoč. • V.s. Eden naših najbolj izkušenih jadralnih padalcev Domen Slana je tudi svetovni rekorder V ENEM DNEVU DVA SVETOVNA REKORDA Naši jadralni padalci so se v Južni Afriki zapisali v zgodovino tega športa Škofja Loka, 5. januarja - Šest slovenskih jadralnih padalcev: Jure Kurnik iz Tržiča, Marko Novak iz Ljubljane, Bojan Marčič iz Maribora, Nal Kralj iz Ljubljane, Marjan Grah iz Novega mesta in Domen Slana iz Škofje Loke, je mesec december preživelo v "lovu na rekorde" v Južni Afriki. Kljub temu da so imeli zvečine slabo vreme, ki ni bilo primerno za letenje, pa jim je ob koncu meseca, natančneje, 25. decembra, uspelo postaviti dva svetovna rekorda. Bojan Marčič in Nal Kralj sta prva človeka na svetu, ki sta letela več kot 300 kilometrov daleč, tako Bojan Marčič kot Škofjeločan Domen Slana na sta opravila tudi najdaljši napovedan prelet na svetu, 280 kilometrov. O afriških podvigih" sva klepetala z Domnom Slano. Slovenski jadralni padalci pozimi v Južno Afriko odha-late že nekaj let. Kako to, da se vedno odločate ravno za to področje? "Res sva bila z Markom Novakom tam že štirikrat, del ekipe pa se vedno malo zamenja, tako da so bili ostali štirje letos tam prvič. Vsako leto smo odhajali z istim namenom: dobro leteti in Kostaviti tudi kakšen rekord, fastanili smo se v Kurumanu, Eribližno 500 kilometrov za-odno od Johanesburga. To je majhen kraj, tam je nekaj farm in pravzaprav nič posebnega. So pa tam izredno ugodne vremenske razmere 2a letenje, kar pa to območje §e loči od ostalih podobnih, pa je dejstvo, da je tam izredno veliko cest. Ne moremo si namreč privoščiti letenja daleč od cest, saj če z vso opremo ostaneš nekje daleč pd cest, moraš peš po vročini m to bi bilo prenaporno.... Tam pa je dovolj cest in imaš veliko možnosti izbirati smeri letenja glede na smer vetra. Pomembno je tudi, da je tam dobro organizirano reševanje, dobre so bolnišnice, tako da je ob morebitni nesreči dobro poskrbljeno zate." V Kurumanu ste bili skoraj cel mesec. Kje ste prebivali, kaj vse ste počeli? "Tam je nekakšen kamp z bungalovi in tja hodijo jadralni padalci iz vsega sveta. Mi smo imeli letos veliko smolo, saj je v začetku dolgo časa padal dež in je bilo zelo slabo vreme, kar je tam za ta čas zelo nenavadno. Vse skupaj je postajalo že kar "depresivno" in vedno bolj smo bili prepričani, da letos ne bo padel rekord, da ga ne bomo postavili ne mi, ne kdo drug. Zjasnilo se je šele zadnji teden in 25. decembra je bil res "perfekten" dan. Izkoristili smo ga in šli na lov za rekordi." Na kakšne rekorde ste startali? "Mi smo računali na rekord na napovedani cilj in na rekord na odprto razdaljo, Jure pa je štartal tudi na rekord s tandemom. Bojanov in Nalov rezultat, ko sta kot prva človeka letela nad 300 metrov, Bojan 337, Nal pa 306, je res fantastičen. Tako Bojan kot jaz pa sva oba dosegla napovedan cilj, to je do sedaj rekordnih 280 kilometrov. Žal ni uspelo Juretu, saj je imel težave s poškodbo, pa tudi letenje s tandemom je za prvič v Afriki kar težavno." Za takšne podvige je gotovo potrebno posebno jadralno padalo. Kakšno je bilo tvoje? "Moje padlo sva skonstruirala skupaj s Francetom Gia-comelijem iz Železnikov, sešili pa so mi ga pri Air Svstemsu. Moram reči, da sem z njim resnično zadovoljen, Afrika pa je bila pravi test zanj, saj so tam pogoji resnično dosti ekstremni." Domen Slana Kakšni pogoji so potrebni za dolgo letenje? "Pomembna sta močna ter-mika, močan veter. Samo padalo namreč ne leti tako hitro, da bi lahko naredil tako veliko razdaljo. Omejen si tudi časovno, saj je navadno moč leteti le nekje med dvanajsto in sedmo uro zvečer. Če pa nimaš pomoči vetra, tvoja hitrost za velike razdalje ni zadostna." Se je za rekord hitro izvedelo? "Seveda se to izve zelo hitro, objavljeno pa je tudi po vseh časopisih in revijah, ki pišejo o teh športih." So se s tem rekordom vaše ambicije v Afriki "izčrpale"? "Nikakor ne. Če bomo uspeli dobiti sponzorje in s tem denar, bomo verjetno še šli. Moja dva sponzorja sta Tobačna z West super lights in Air Svstems, prav tako pa so tudi ostali člani imeli večje in manjše sponzorje." Je potrebno za takšen podvig veliko denarja ali je najdražja pot? " Vozovnica ni glavni strošek, čeprav povratna stane okoli 2 tisoč DEM. Največji strošek je letenje samo, saj moraš plačati tudi to, da te nekdo sledi in spremlja z avtom. Ves čas namreč mora vedeti, kje si, organizirati mora prevoze, plačati pa moraš tudi "šlep", to, da te na letališču potegnejo z avtom na približno 200 do 300 metrov in potem vzletiš s pomočjo termike - čimhitreje in čimdlje." V. Stanovnik ZVUTS KRANJ Stritarjeva 5 64000 KRANJ TEČAJ ZA VADITELJE SMUČANJA SLOVENIJE Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj bo v sodelovanju s Fakulteto za šport in ZVUTS Slovenije organiziral tečaj za pridobitev naziva, vaditelj smučanja Slovenije. Pogoji za sprejem v tečaj so: letnik rojstva 1978 ali starejši, da obvladate tehniko smučanja in imate smisel za pedagoško delo. Prijave za tečaj bomo zbirali jutri, v sredo, 10. 1. 1996, od 17. do 18. ure v pisarni na Stritarjevi 5/2, Kranj (v bližini Kina Center). Na Bledu bo mala zimska olimpiada PRIJAVLJENIH ŽE VEČ KOT PETSTO TEKMOVALCEV Bled, 8. januarja • Od 29. januarja do 2. februarja bo na Bledu potekala tako imenovana "Mala zimska olimpiada", na kateri tekmujejo ljubitelji športne rekreacije iz vse Evrope. Tovrstne zimske športne igre bodo že tretje po vrsti, športniki pa bodo tekmovali v alpskem smučanju, smučarskih tekih, hokeju na ledu, kegljanju na ledu in odbojki. Zaenkrat je za udeležbo na tekmovanjih prijavljenih nekaj več kot 500 športnikov rekreativcev, prijave pa na Športni uniji Slovenije zbirajo še do 15. januarja, prav tako pa se je za udeležbo moč prijaviti v Turističnem društvu Bled. Iger se lahko udeležijo vsi ljubiteljski športniki, prijavnina je 40 DEM v tolarski protivrednosti, v ceno pa so vštete vse štartnine, prevoz na tekmovališča, pa tudi vstopnica za casino na Bledu in ogled gradu. Tekmovanja v alpskem smučanju bodo na Kobli, teki na Pokljuki, odbojka v dvoranah na Bledu, v ledeni dvorani na Bledu pa bosta hokej in kegljanje na ledu. Spored se bo predvidoma začel 30. januarja s slalomom in najdaljšima tekaškima preizkušnjama (10 km za ženske in 20 km za moške), prav tako pa bo v torek začetek tekmovanja v kegljanju na ledu, hokeju in odbojki. Veleslalom naj bi bil na sporedu v četrtek, 1. februarja, ko bosta tudi krajši tekaški preizkušnji, superveleslalom pa bo 2. februarja, ko bo tudi štafetni tek in zaključek ostalih tekmovanj. • V.S. V Škofji Loki sta aerobika in fitness vse bolj popularna VADIJO KAR V SEDMIH SKUPINAH Škofja Loka, 8. januarja - V okviru ŠD Partizan je zadnja leta vse bolj aktivna in popularna sekcija za fitness in aerobiko, ki je minulo jesen nasla svoje prostore v Fit centru v hali Poden. "Zaradi velikega zanimanja smo letos organizirali vadbo v različnih skupinah, tako začetnih kot nadaljevalnih. Poskrbljeno je za najmlajše, pa tudi najstarejše, za vadbo različnih zvrsti aerobike, kar pomeni, da si vsak lahko izbere, kar mu najbolj ustreza," pravi inštruktorica fitnessa in aerobike Saška Benedičič - Tomat, ki je tudi organizacijski vodja Fit centra. Ralf VVerle, direktor največje nemške šole za inštruktorje fitnessa in aerobike je v Fit centru v hali Poden poskrbel, da so naše vaditeljice naučile marsikaj novega o steep aerobiki. Ker pa se v svetu in pn nas aerobika in fitness še vedno razvijata, naši vaditelji velikokrat odhajajo na izpopolnjevanja v tujino, k nam pa povabijo tudi strokovnjake svetovnega slovesa. Tako je bil v mesecu decembru gost Fit centra v Škofji Loki Ralf VVerle, direktor največje nemške šole za inštruktorje fitnessa in aerobike. "Priznani nemški strokovnjak je poskrbel, da so naše vaditeljice, ki so se jim pridružile tudi vaditeljice Fit&fun centra iz Ljubljane, izvedele vse teoretične in praktične novosti v steep aerobiki, pokazal je nove koreografije, seznanil nas je z novo glasbo. Tako šolanje je za nas zelo dobrodošlo in nujno, saj se vedno naučimo kaj novega. Zato bomo tudi v naslednjih mesecih pripravili podobne seminarje, najprej vikend funcka, pa vikend slida, pa tudi seminar o tem, kako bi tudi moškim približali aerobiko, ki je še vedno bolj ženska domena. Moški pač prihajajo na fitness, da je tudi zanje zelo koristna tudi aerobika, pa jih še nismo prepričali," pravi Saška Benedičič - Tomat. • V. Stanovnik 14 SKRITA GORA Smučanje z vrha osemtisočaka Gašerbruma 1 po severni steni in druge dogodivščine med himalajsko smučarsko odpravo SKI 8000. PRVIČ NA GORO Aklimatizacija je zapleten in dolgotrajen Proces prilagajanja organizma na pomanj-kanje kisika, mraz in druge škodljive in °rnejujoče vplive velike nadmorske višine. Ce si odlično treniran, motiviran in aklimatiziran, te imaš srečo... in še mnogo je teh čejev, lahko priplezaš celo na vrh osemtisočaka. Tam je v zraku tako malo kisika, da bi se vsak, tudi vrhunsko treniran, a neaklimatiziran človek v nekaj minutah zadušil. Znano je, da je v krvi alpinistov nad osem tisoč metri višine kisika manj kot pri najhujših pljučnih bolnikih, tako do je to po običajnih fizioloških merilih nezdružljivo z življenjem. A kljub temu, seveda s skrajnimi napori in na meji obstanka, se tam zadržujemo, včasih celo plezamo ali smučamo. Pri aklimatizaciji so med posamezniki velike razlike. Mnogi se kljub odličnim telesnim sposobnostim nikoli ne morejo prilagoditi višinam. Višinska fiziologija je posebna medicinska znanost, ki še ni odgovorila na vsa vprašanja, zato je v bivanju in uspevanju v višinah marsikaj nejasnega, nedoumljivega. Se Posebej je zanimivo lotevati se višinske medicine teoretično in praktično hkrati, kar mi uspeva zadnjih petnajst let. Avstrijska odprava se je letos prva lotila Gašerbruma 2, a niso našli prehoda preko 'edenika nad bazo. Eden med njimi nikoli ni ŠPORTNI PODLISTEK PIŠE: IZTOK TOMAZIN Na ledeniku zapustil baze. "Ne upam, prenevarno je!" je bil odkrit. Uspeli so šele, ko se jim je pridružila švicarska odprava, a za to so rabili celih pet dni. Na zasneženi, z razpokami prepredeni ploščadi 5800 metrov visoko so postavili prvi višinski tabor. Tu se smeri vzponov ločijo - na Gašerbrum 1 se gre desno, skozi Ledeni slap v mogočno severno steno. Izkušeni Švicarji, ki so v zadnjih letih večkrat zaman poskušali priplezati na Gašerbrum 2, so nam ob prvem srečanju povedali, da imamo smolo - ledenik naj bi bil bistveno težje prehoden in nevarnejši kot prejšnja leta. Dva dni po prihodu v bazo, ko smo tabor za silo uredili in pripravili svojo opremo, smo prvič odrinili na goro - vsi, razen poškodovanega Urbana. Oprtali smo si ogromne nahrbtnike, pretežke za to višino in našo trenutno aklimatizacijo, a druge izbire nismo imeli. Zaradi etičnih in finančnih razlogov nismo imeli višinskih nosačev, ki mnogim odpravam olajšajo doseganje ciljev. Vse delo na gori bomo morali opraviti sami, kar bo pomenilo tudi nošnjo težkih nahrbtnikov. Kot prva letošnja odprava na Gašer- brum 1 bomo morali tudi vse sami pregaziti in poiskati najboljše prehode. Seveda pa bo zato naše dejanje imelo večjo vrednost. Z vzponom smo začeli že ponoči, saj smo do sončnega vzhoda morali priplezati čim višje. Ledenik med bazo in stenama Gašerbruma 1 in 2 velja za enega najnevarnejših pod osemtisočaki. Labirint razpok in ledenih odlomov nam je povzročal veliko težav, pa tudi strahu. Še posebej nevaren je bil, ko je čez dan sonce zmehčalo sneg in led. Ko obtežen z zajetnim nahrbtnikom plezaš po trhlih sneženih ali ledenih mostovih nad temnimi žreli razpok, ki jim včasih niti ne vidiš dna, je milo rečeno neprijetno. Še huje je, če se most podre in zgrmiš v globino, ali če se nenadoma pogrezneš v nevidno, s snegom prekrito razpoko. Nezgode so se nam pogosto dogajale. Janez je dolgo vodil v disciplini najbolj divjih padcev, kot smo v šali imenovali neprostovoljne akrobacije. Ko je hotel preskočiti široko zevajočo, kakih trideset metrov globoko razpoko, je bil prekratek in je zgrmel vanjo. Na srečo ga je Matic dobro varoval, zato je nepoškodovan obvisel na vrvi. Štirinajst ur smo garali. Zaradi vročine, izsušenosti in naporov smo proti koncu že skoraj omedlevali. Zdelo se je, da ne bo nikoli konec skakanja čez razpoke, plezanja ledenih odlomov, plazenja čez trhle mostove in zamudnih obvozov največjih razpok. Zvečer, ko je sonce zašlo za grebenom Gašerbruma 6 in je v nekaj minutah pritisnil strupen mraz, smo končno postavili naša šotora ob švicarskih in avstrijskih. Izmučeni smo se zavlekli v skromno zavetje prvega višinskega tabora, 5800 metrov visoko. mm^mijmmmmmm ..... POLITIKA KOT USODA Jože IVovafc, z ur r cm j i sodelavec PREJELI SMO "i Mesec december je bil nor mesec, poln žur-^ov, obiskov in 'zabavnih dogodkov. Ko sem bil na obisku pri prijatelju Tonetu, je sredi najbolj živahnega pogovora v dnevno sobo pritekel njegov štiriletni sin in nenadoma zavpit: "Oči, kdo je tisti bledi striček na televiziji" in to ravno v trenutku, ko je na televiziji Milan Kučan odgovarjal na vprašanja urednika Lada AmbrožiČa. Generacije, ki so odraščale po vojni so na drugačen način spoznavale politike in politiko. Že v prvem razredu nas je tovarišica naučila, da moramo ob začetku pouka vstati in pozdraviti: "Za domovino s Titom naprej". Ko smo odraščali, so nam privzgojili naivno, utopično razumevanje politike, kot neke božje sile, ki vse ve, se nikoli ne moti in v kateri ni različnih mnenj, konfliktov, sporov in različnih interesov. Skratka živeli smo v umetnem raju, zato smo različna mnenja preslišali, konfliktom pa smo se raje izogibali. Nenadoma pa se je komunistični raj sesul kot hiša iz kart. Danes je zato najbolj komično, da nas nekdanji komunistični veljaki prepričujejo, da je komunizem mrtev, žal pa nihče ni videl trupla in oni ga tudi nočejo pokopati. V vsaki družbi so različna mnenja in seveda tudi konflikti posledica različnih interesov. Celo če poslušate politično razpravo o čisto načelnih vprašanjih, boste kmalu za svetlimi principi odkrili različne interese. Ljudje, ki se jezijo nad politiki, ker se "samo kregajo", se jezijo popolnoma brez potrebe, ker naivno mislijo, da vsi politiki hočejo iste stvari samo na različne načine. Tudi razočaranim ljubimcem se zdijo vse ženske enako slab.e razočaranim ženskam pa vsi moški barabe. Če se odčaramo in realno opazujemo politiko, potem gre za igro v kateri je valno, kdo bo dobil in kaj in kdaj bo dobil in seveda koiiko bo dobil. Z eno besedo gre za moč, ki se izraža v različnih oblikah V parlamentarni demokraciji so določena samo splošna pravila, kar pome-nt, d a imamo na oblasti pozicijo, ki ima v parlamentu večino in opozicijo, ki je v parlamentu v manjšini. Pozicija ima v rokah vzvode oblasti, kar pomeni, da predlaga zakone, ima vel i državni aparat in seveda isto bistveno, namreč informacije. Opozicija lahko samo kritizira in opozarja na napake, odločitve večine v parlamentu pa največkrat ne more spremeniti, zato je najboljša kontrola oblasti, če stranke na oblasti izgubijo na volitvah. V Italiji se je štirideset let govorilo o povezavah politike in mafije in kljub številnim aferam in umorom sodnikov in novinarjev ^so mnogi mislili, da gre za grde pravljice. Ko so na severu Italije socialisti in krščanski demokrati izgubili na volitvah se je pokazalo pravo ozadje. Tožilci so na sodišče poklicali preko štiri tisoč politikov, med njimi tudi nekdaj zveneča imena kot sta bili Anareotli in DeMi-chelis. Ljudje največkrat razumejo in sodijo o politikih na osnovi govoric. V zadnjem času se intenzivno Širijo govorice, da je Marjan Podobnik "zapufal in zafural" svojo Ljudsko stranko. Malokdo pa pomisli, da je Podobnik porabil denar za volilno kampanjo leta 1992 in da sedaj redno odplačuje dolgove stranke. Nihče pa se ne spomni nekdanje Kacinove in Bavčarjeve demokratske stranke, ki je imela takrat veliko bolj razkošno kampanjo. Ko so se združili z LDS, so imeli menda 50 milijonov tolarjev dolgov. Danes o tem nihče ne govori, niti se ne ve kdo je (ali bo? odplačal ta dolg. O Janezu Janši se govori, da se je med procesom proti četverici leta 1988 zdravil v norišnici. Ker je od takrat zgodilo veliko stvari so mnogi pozabili, da se je v psihiatrično ustanovo umaknil Franci Zavrl, da bi se izognil zaporu J L A. V tem letu se bo pojavilo še veliko podobnih govoric, kot je nekoč krožilo veliko vicev o Stanetu Dolancu. Avtorji teh vicev niso bili navadni ljudje iz ulice, ampak analitiki UDBE oz. Službe državne varnosti. Ljudi je namreč najlažje pokoriti tako, da jih popolnoma zmedeš. Če opazujemo politiko kot igro, potem je politika bolj zabavna kot LOTO ali 3x3. Poleg temeljnih pravil se v poliitki v vsaki pomembnejši zadevi oblikujejo še posebna pravila, kot sedaj, ko je predsednik vlade povabil na razgovor Marjana Podobnika in Janeza Janšo. Predsednik vlade skuša s tem svojo odgovornost za zunanje in notranjepolitične neuspehe prenesti na opozicijska politika, namesto, da bi zamenjal zunanjega ministra Zorana Thalerja in nekatere ostale ministre npr. Rino Klinar, ki bo do volitev verjetno ugotovila, da pri nas sploh ni brezposelnih, kajti tudi oni nekaj delajo, namreč jedo. Mogoče bo kdo brezposelnim povedal, da je njihova nesreča edino v tem, ker so prišli na svet v Človeški obliki. Če bi se rodili kot Drnovškov pes Atihur, potem bi dobili najboljše meso vsaj dvakrat na dan. Zdaj mi je jasno, zakaj je nekdo nekoč rekel, da je politika kot pes, ki grize samo plašljive ljudi. P. S.: Kranjski župan Vitomir Gros je sporočil, da je v njegovi pisarni ostal majhen fikus in da je kranjska občina v upravljanje prevzela bazen. Raba naravnih virov in izvajanje javne gospodarske službe Pred tridesetimi meseci sta bila sprejeta Zakon o varstvu okolja in Zakon o gospodarskih javnih službah, ki sta prinesla v javno rabo pojem koncesija. S pomočjo ministrstva za okolje in prostor pa je ta izraz postal inflatoren in se uporablja za vse mogoče zadeve, nihče pa ni javnosti razložil te čudežne besede. Slovenska javnost dnevno v medijih prebira to besedo, ne da bi vedela, da s koncesijo država - oziroma od nje pooblaščena lokalna skupnost podeli koncesijo fizični ali pravni osebi za opravljanje javne gospodarske službe, s katerimi se zagotavljajo materialne javne dobrine (komunalne zadeve, promet in zveze, energetika, vodnogospodarske ). S takim tolmačenjem so prizadeti vsi obsotječi in bodoči uporabniki naravnih virov, ker jih ministrstvo enači z izvajalci javnih služb. Pogoji, vsebina in trajanje pravice rabe ali izkoriščanje naravnih virov se nikakor ne more enačiti s pogoji koncesij za opravljanje javnih služb. V kolikor ministrstov za okolje in prostor ne bo sprevidelo, da obstaja nepremostljiva razlika med pravico rabe naravne dobrine in koncesijo za opravljanje javne gospodarske službe, bomo uporabniki pristlieni uporabiti vsa možna redna in izredna pravna sredstva za dosego spoštovanja veljavne zakonodaje. Ob koncu vprašanje ministru Gantarju: s katerim aktom oziroma pravnim dejanjem boste odvzeli redne pravice pridobljene za časa Avstro-Ogrske in Kraljevine Jugoslavije in so vpisane v stare vodne knjige? Ali boste izvedli ponovno nacionalizacijo teh pravic ob tem, da imamo novi zakon o denacionalizaciji za popravo neupravičenih razlastitev oziroma nacionalizacij? Zaradi navedenega se predlaga intenzivno strokovno delo ministrstvu za okolje in prostor ob misli, da hiperprodukcija zakonodaje na koncu naredi državi več škode, še več pa vodilni stranki. P.S.: Gospodarski razvoj in napredek kljub pomanjkljivi zakonodaji je zgodba o uspehu, stagniranje in oviranje razvoja gospodarstva zaradi pomanjkljive zakonodaje pa to ni. Božo Dukič, Kranj Spoštovani g. Kleč! Ker se je najina razprava preselila na strani Gorenjskega glasa, sem javnosti dolžna nekaj pojasnil. Upam, da zadnjič! Na področju družbenih dejavnosti ste v občini delali kar nekaj let. Tako ste se tudi ukvarjali s sofinanciranjem občine pri investicijskem vzdrževanju srednjih šol. Zato me toliko bolj čudi, da niste razumeli in ne veste, da se je moja ilustracija odnosa občine od obrtnega šolstva glede pripombe, da edino Srednji gradbeni šoli Kranj ni občina kupila niti enega računalnika, in da je šola lahko obnovila fasado šele, ko je postal predsednik Skupščine občine g. Gros, nanašala na leto 1990. Tako je kakršnokoli namigovanje o povezavah po tej plati z Listo za napredek Kranja in s kandidaturo g. Grosa za župana v letu 1994, razen zaupanja, brez podlage! Izobraževanje je javno dobro. Šola oziroma zavod, javen ali zaseben, je neprofitna ustanova, ki deluje pod javnim nadzorom, če ima ambicijo izdajati javnoveljav-na spričevala. Ker obrtniki prispevajo preko dohodnine v proračun občine, delež obrti pri brutto družbenem proizvodu je 20 % (podatek velja za Slovenijo, lahko je v Kranju še višji), sem si "drznila" predlagati Mestnemu svetu, da bi soustanovi-teljski delež občine pri Edukacijskem centru predstavljal nabavo osnovnih sredstev, ki bi ostali v trajni lasti občine in delež zagonskih sredstev in najemnine prostorov za eno leto, skupaj v višini 2.608.000 sit. Deleži in odnosi bi bili definirani v ustanovitvenem aktu in s pogodbo. Sofinanciranje občine bi omogočilo nižjo šolnino in dostopnost izobraževanja širšemu krogu zainteresiranih. Problem je v tem, da v Mestnem svetu občine Kranj ne sodi niti en obrtnik, da bi mi pomagal braniti interese obrti. To pa je politika, kajne g. Kleč! Lepo pozdravljeni! Darinka Rakovec Mri brati, berem 36 MAMA R0ZALIJA Najprej sem se vzpenjala po stopnicah doma, v katerem živijo starostniki. Bilo je kar nekaj zavojev, preden sem krenila po dolgem hodniku. "Do konca," mije prijazno priskočil na pomoč možak, ki je pokukal skozi priprta vrata. Šla sem do konca. Koraki so nekam čudno odmevali v tišini in bilo mi je kar malo tesno pri srcu. Potrkala sem. Nihče me ni slišal. Potem sem previdno prijela za kljuko. Ne, nisem še stopila v sobo. Še čisto majčken hodniček se je pokazal pred menoj in troje vrat. Kam? Levo ali desno? Naravnost? Potrkala sem še enkrat. Prijazen glas me je povabil naprej. Sedela je za mizo in med prsti drobila kruh. Majhne koščke je nosila v usta in vsakič skrbno pobrala za seboj drobtine, ki so ji padle na mizo. Šopek umetnih rož je krasil omarico, ki je stala v kotu. Na steni je visela slika svete družine. Tik zraven nje Marija z velikim krvavečim srcem. Dve postelji. Omara. "Kaj bi rado, dekl'ce?" me je vprašala. Prav nič radovedno. Kot da bi bilo nekaj čisto običajnega, da ji sredi prazničnega dopoldneva nekdo vdre v sobo. Povedala sem ji, da sem prišla na obisk h gospe Mariji. "Včeraj so jo odpeljali v bolnišnico. Žal. Pridi naslednji teden, mogoče bo že nazaj". Ne vem, več, kaj je potem rekla katera. Toda beseda je dala besedo in že čez nekaj minut sem sedela zraven nje za mizo. "Prav, ti bom pa jaz kaj povedala," mije rekla, ko sem ji razložila, po kaj sem prišla. Počasi je vstala, se prijela za križ in oddrsala do omarice. Pobrskala je po predalu in izvlekla zajetno kuverto. "Ti bom še slike pokazala. Drugače mi ne boš verjela!" se je šegavo zasmejala, ko je spet prisedla. Previdno jih je razvrstila po mizi. Najprej tiste, s katerih so zrli vame resni, pokončni obrazi mož, v poštirkanih srajcah in z zavihanimi brki. Na drugi je fant s USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ klobukom čepel na tleh, vlekel harmoniko, okrog njega pa so bile zbrana brhka dekleta. In potem Še ena družinska. Oče in mati na sredi, zadaj fantje, na levi in na desni pa dekleta. Dvanajst jih je bilo vseh skupaj. "To je edina slika, ki me spominja na starše," mi je rekla. "Poglej, tale sem bila jaz. Kakšen drobi-žek! Bila sem najmlajša, zato pa lahko stojim zraven mame. Starejši bratje in sestre so se kmalu poženili in drug za drugim odhajali od doma. Samo jaz sem Še živa... ali pa napol mrta, kakor me hočeš razumeti." Malce presenečeno sem jo pogledala. Toda medtem je iz kupa potegnila drugo sliko in mi jo potisnila v roko. Pred seboj sem zagledala veliko kmečko hišo, tako z majhnimi okni in velikimi obokanimi vrati. V ozadju se je videlo, da je hiša prislonjena v breg, spredaj so bile skladovnice drv in drevje, ki ga je fotograf ujel v pomladnem cvetju. "Samo enega sina imam, pa še ta me je zavrgel," je razložila z grenkobo v glasu. Z uvelimi prsti se je dotaknila fotografije in jo pobožala. "Bila sem že v letih, ko sem se omožila," je počasi začela razlagati. On je bil vdovec, brez otrok. Žena mu je na porodu umrla takoj zatem, ko se je otrok mrtev rodil. Dolgo časa je ni mogel preboleti in še, ko sva bila že zdavnaj poročena, mi je velikokrat poočital to in ono, da ne naredim tako dobro kot njegova Katrca. Bila sem neumna in sem mislila, da ima zmeraj prav. Najbolj me je glodalo to, da me je "moral" vzeti. Takrat je bila to velika sramota. Oče bi me skoraj ubil, ko je izvedel. Toda Tone, vsa čast mu, ni dosti razmišljal, ko je izvedel. Takoj sva šla pred oltar." Zanimalo me je, zakaj mu je tako hitro privolila. Bila je malo v zadregi. "Saj je vseeno, če ti povem," je nazadnje rekla. Stara sem že, kdo mi pa kaj more?! Pri nas doma smo imeli malo ene žage. Tone je vedel, da oče računa le kakšno malenkost in je večkrat pripeljal les v razrez. Brat, ki je ostal doma, na kmetiji, je rad pil in tako sem morala poprijeti za vsako delo. S Tonetom sva se srečevala najprej na žagi, nato se je prikazal v nedeljo popoldan, ostal do teme, potem pa odšel domov "povardjat". Nekoč je potrkal na okno, ko sem že spala. Prav milo me je prosil, če mu odprem. Navajena sem bila, da sem moške ubogala in kaj sem hotela drugega?! Kar mi je rekel, to sem naredila..." Njeno otroštvo ni bilo prav nič rožnato. Mama je bila že v letih, ko se je rodila in tako je morala že zelo kmalu začeti gospodinjiti. Za šolo ni bilo časa. Niti je ni mikalo, saj se je učitelja vseskozi bala. Sem in tja je poskusila kaj prebrati, toda ni šlo. Delo jo je zmeraj Čakalo. Nekega lepega dne je njena mama obležala. Še danes ne ve, kaj ji je bilo. Hujšala je in bila je brez moči. In tako je, poleg vsega ostalega, morala streči še njej. Oče je jezno robantil nad njo, kot da bi bila zato kaj kriva. Če se je za hip usedla, jo je še bolj vneto priganjal k delu. Z njenim bratom si ni mogel kaj dosti pomagati, ker je bil kar naprej pijan. Toda čez čas se je tudi on oženil in ta mlada ga je vzela v roke in ga vsaj malo odvadila zoprne razvade." Naenkrat ste bile tri ženske v hiši. Ste se razumele med seboj? "Kaj jaz vem. Ta mlada je bolj malo govorila... nekako je šlo. Res pa je, da ie potegnila z menoj, ko sem bila noseča. Se očetu se je s tem malo zamerila..." "Po poroki sem odšla v drugo vas, v drugo dolino. Resda samo čez hrib, pa vendarle... Saj sem rada šla... kar je res, je res. Takrat še nisem vedela, da grem z dežja pod kap... Tašča je bila namesto hudiča. Žrla me je in sekirala, kjer je le mogla. Tone jo je v začetku miril, toda kmalu se je naveličal. Raje se je umaknil, kot da mu ni nič mar. Le zvečer sem mu bila dobra. Toda meni so se "tiste st\>ari" uprle. Toda Tone me ni niti poslušal. Veš, kako je "tisto" najraje počel? "Podrobno mi je opisala in nobene zadrege ni bilo v njenem glasu. "Za spoznanje boljši je postal takrat, ko se je rodil Janez. Ponosen je bil na sina! Jaz pa sem se tedaj prehladila, da je moje življenje dolge tedne viselo na nitki. Tone je poslal celo po zdravnika, toda ta mu je rekel, da je vse odvisno le od moje narave. Počasi sem okrevala. To, da ne bom mogla imeti več otrok, je bil zame hud udarec. Tudi Toneta je potrlo, saj je na glas sanjal o veliki družini." Brž ko sem lahko stala na nogah, sem položila Janeza v košaro in Šla na njivo. Ali pa na travnik, kjer so sušili seno. Stalno me je zbadalo v križu, toda nikoli se nisem upala potarnati." Pogovor je nanesel na Janeza. Njenega edinega otroka. O tem, kako je bil razvajen. "Tone mu je marsikaj kupil, kar ne bi bilo treba. Saj otrok ni bil kriv, če je lahko s trmo dosegel vse, kar mu je padlo na pamet. Mene pa tako ali tako ni nihče poslušal. Tam okrog I 1960 leta je Janez služil vojsko. Medtem je i moža kap. Umrl je ponoči, poleg mene in do 1 jutra nisem vedela zato. Nimam besed, kako sem se ustrašila. Janeza niso izpustili domov, brezsrčneži, in za vse sem morala poskrbeti sama. Sosed mi je pomagal napisati pismo, v katerem sem vojski razložila vse, kar se je Zgodilo. Še odgovorili mi niso!" Je bilo potem težko, ker ste bili za vse sami? "Zelo. Moji bratje in sestre so ali pomrli ali so živeli drugje in nismo imeli kakšnih osebnih stikov, tašče že nekaj let ni bilo več med živimi in tako sem morala garati sama. Sosedom sem dala v najem zemljo, vse, kar sem pa lahko, sem obdelovala od jutra do večera, včasih sem celo na hrano pozabila. Končno sem le dočakala, da se je vrnil sin. Toda ne sam. S seboj je pripeljal ženo. To ie bil trenutek, ko sem mislila, da bom umrla. Stala sem brez besed in zijala vanjo. Gledala me je in se nervozno smehljala. Sin jo je spoznal v menzi. Rekla sta, da sta se zaljubila in zato sta se vzela. Kuhala je ene čudne jedi, ki jih moj želodec ni prenesel. Tudi slovensko se ni nikoli dobro naučila in še danes potegne po njihovo. Odkrito povem, nisem je marala. Saj ne rečem, da se nisem trudila... Toda tisto, kar sem prigarala, je počasi postajalo ničvredno." Zakaj ste sedaj v tem domu? "Zato, ker sem zbolela in ni bilo nikogar, ki bi me negoval." Je bilo hudo oditi od doma? Ni mi takoj odgovorila. Sklonila je glavo in se zagledala v slike. Potem je tiho zaihtela. Lokalna samouprava po šenčursko - Kdo se gre slepe miši s krajevnimi skupnostmi? - II. de! V torek, dne 12. decembra 1995, je predsednik Sveta občine Šenčur pod istim naslovom in v isti rubriki odgovoril na skoraj mesec dni prej objavljen članek, v katerem sem razkrival predvsem negativne rezultate reforme lokalne samouprave v novi ter s stališča marsikoga vsiljeni občini. V obravnavanem članku je avtor natrosil "pravo morje protislovij", da o vrsti izmišljotin, zlobnih namigovanj in celo o laleh ne govorim posebej. Hkrati pa je avtor uporabil tudi zelo preizkušeno negativno boljševistično metodo osebne diskvalifikacije, ki za izmišljenim poudarjanjem očitane osebne neprilagojenosti, skriva pravo resnico, ki le popolnoma drugačna od prikazane. Sicer pa sem zelo vesel odgovora, saj mi daje novo priložnost, da še natančneje pojasnim v globalu gledano demagoška in Metohlinska prizadevanja občinskega vodstva za razvoj krajevnih skupnosti v občini Šenčur, ki so skozi konkretne poteze vedno bolj razpoznavna. Sam sem svoje in argumen-tirane poglede na reformo lokalne samouprave večkrat javno pojasnil. Nazadnje v posebnem intervjuju za ta časopis, kije bil objavljen 10. februarja 1995. V njem sem Zelo jasno in nedvoumno pojasnil, da v novi občini pričakujemo še večjo samostojnost ter večjo finančno neodvhnost krajevnih skupne rti, kot smo jo imeli v bivši veliki kranjski občini. Iz °bravnavanega intervjuja p j tudi izhaja zelo jasna in vsem razumljiva osnovna misel, da v nesamostojni krajevni skupnosti, ki bi imela manj pristojnosti kot prej, nisem več pripravljen sodelovati, ker bi sicer tudi sam podpiral novo centralizacijo podeželja. •Se natančneje sem videnje škodljivosti sedanje lokalne reform in razloge svojega odstopa pojasnil pod gornjim naslovom in v tej rubriki dne 17. novembra 1995. Zato so Popolnoma odveč zlobna namigovanja predsednika občinskega sveta občine Šenčur o "pravih" vzrokih mojega odstopa. Očitno namerno nerazumevanje celotnega teksta in namigovanje na jasnovidnost (!) pa je, brez posebnega komentarja o ravni takega Početja, zgolj hoteno zamegljevanje zapisane resnice. Brez bojazni, da mi ponovno očitajo jasnovidnost in z 50 ?dgovornos!jo trdim, da v novi občini Šenčur čez nekaj ne bo nobene krajevne skupnosti več!! Podlaga takš-n' Jasnovidnosti" so določila ®umskega statuta, ki popol-jK*1* izenačujejo vlogo vaš-' Km in krajevnih skupnosti v of>cini. S tem je bil pod krinko ai in tako z Vašo pomočjo rešili premnoga življenja; vsem Vam, ki ste po svojih močeh pomagali, da smo v zadnjih štirih letih nudili in omogočili človeku dostojno življenje več kot 170 tisoč beguncem, ki so zaradi vojnih grozot poiskali zavetje v naši državi; iskrena hvala Vam, spoštovani poslanke in poslanci, vladni organi in ustanove, ki ste z razumevanjem vloge in pomena Rdečega križa Šiovenije prispevali k ustvarjanju osnovnih pogojev za to, da smo lahko z uresničevanjem dejavnosti pomagali tisočem ljudem. Rdeči križ Slovenije S HALO - HALO GORENJSKI GLAS Q TEL.: 064/223 111 NaroČilo so ob|avo ipro|emamo po telefonu 0641223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti • do 12.30. ure dan prod izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodno. AVTO ŠOLA B in B Tel.: 22-55-22 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 15. januarja, dopoldne ob 9. uri in zvečer ob 18. uri. IZPIT ZA TOVORNJAK Vožnja z novimi tovornjaki IVECO. AVTOŠOLA B in B na Begunjski IN AVTOBUS 10- v Kranju, pri Vodovodnem stolpu. IZPIT C, D, E kat. V RADOVLJICI NAKUPOVALNI IZLET SPLOŠNO ZIDARSTVO DOJIČBOŽO MEDIACOM, d.o.o. Bleiw risova 6, Kranj Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 22. januarja, ob 18. uri v gasilskem domu v Radolvjici. AVTOŠOLA B in B, tel.: 22-55-22 Palmanova 24.1., Madžarska-Lentl 27.1., Trst 23.1., Muenchen 29.1., karneval v Benetkah 17.2. Rozman, tel.: 064/715-249 Izvajamo vsa gradbena dela, tudi vzdrževanje stanovanjskih stavbi GOLNIK 46, tel.: 46-609 Lahka dostavna vozila PIAGGIO PORTER že za 13.000 DEM. Tel., fax: 214-360 PIZZERIA "ORU" TENETIŠE Tel: 46-198 NOV ZIMSKI DELOVNI ČAS: vsak dan 15. - 24., sobota 12. - 24.,. nedelja, prazniki 12. - 23. ure, Pizze z prave krušne peči, ocvrti lignji, solate, sladice. SE PRIPOROČAMO! TEČAJ SUKANJE NA SVILO organizira Ljudska univerza Radovljica, tel.: 715-265 SEZONSKO ZNIŽANJE Obiščite nas v trgovini NUBUK v Naklem za bencinsko črpalko od 9. -12. ure ITALIJANSKE OBUTVE ZA ter ^ ' £ ure 'H v.8ob°to'k<2 9 J, l^\|S.TMf?^kui?n.0«8 VSO DRUŽINO sezonskim znižanjem italijanske obutve. VLJUDNO VABLJENI! Tel.; 47-851 ZDRAVILIŠČE LAŠKO ZDRAVJE - POČITEK SPROSTITEV REKREACIJSKO DRSANJE V KRANJU, NA BLEDU IN JESENICAH ZELO UGODNO v Zdravilišču Laško. V januarju vam nudimo 15 % POPUST za vse programe. Upokojenci imajo še dodatni 10 % popust. Rezervacije in informacije po tel. (063) 731-336. KRANJ: umik: sobote od 15. -16.30, nedelje in prazniki 15.30 - 17.00 in od 18. -19.30 ure: cene: otroci do 7 let - 200 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 400 SIT, spremljevalci 200 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 400 SIT, spremljevalci 200 SIT, sezonska vstopnica 8.000,000 SIT BLED: umik sobote, nedelje od 18. -19.30 ure; cene: odrasi 400 SIT; otroci 200 SIT, izposoja drsalk 300 SIT, brušenje drsalk 200 SIT JESENICE: umik: sobote, nedelje od 14. -15.30 ure; cene: 300 SIT odrasi, 200 SIT otroci GLASOV KAŽIPOT Vr Ogled razstave Kranj - V galeriji Ovsenik si lahko ogledate stalno razstavo Jožeta Tisnikarja. Razstave Spominska soba Kranj - V pritličju galerije Prešernove hiše si lahko ogledate spominsko sobo Simona Jenka. Spominski muzej Kranj -VI. nadstropju galerije Prešernove hiše je na ogled Prešernov spominski muzej. Stalne zbirke Kranj - V galeriji Mestne hiše si lahko ogledate stalne zbirke: arheološko, kulturnozgodovinsko, umetnostno-zgodovinsko, zbirko ljudkse umetnosti na Gorenjskem in spominsko zbirko Lojzeta Dolinarja. Razstava slik Kranj - V restavraciji Mona Lisa v Kranju razstavlja slike - olje na platnu akademski slikar Jože Trobec in žgano glino Ljubo Blagontišek. Stare razglednice Kranj - V galeriji hotela Bellevue razstavlja zbirko starih razglednic Kranja, Sv. Jošta in Šmarjetne gore. 3Stalna zbirka Razstava olj Britof - V galeriji Senk, Kranj - V galeriji I Britof - V galeriji Šenk, Britof 23 je razstavljena stalna zbirka različnih avtorjev. Stalna razstava Kranj - V galeriji Dežman je stalna razstava del Lojzeta Dežmana. Razstava oljnih slik na platno in les Jezersko - Na Jezerskem razstavlja oljne slike na platno in les Jaka Zadnikar. Za ogled se dogovorite po telefonu številka 44-131. Stalna razstava Cerklje - V Hribarjevi hiši v Cerkljah je na ogled stalan razstava o pomembnejših kulturnih delavcih iz Cerkelj in okolice. Za ogled se obrntie na oskrbnico, go. Milko Kern, Poženik 48, Cerklje, tel.: 422-567. Priznanja Begunje - V galeriji Avse-nik v Begunjah si lahko ogledate stalno razstavo priznanj, ki jih je dobil ansambel Avsenik doma in v tujini. Kranj - V galeriji Pungert je do 20. januarja odprta razstava olj Zmaga Puharja. Razstava svojih del Kranj - V kava baru Kavka, Maistrov trg 8, razstavlja svoja dela prof. Abazza. Ogled razstave Kranj - V restavraciji Yas-min, Cankarjeva 1, je od druge polovice meseca na ogled slikarska razstava Maura Stipanova z Reke. Ogled slik in grafike AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET, NADZIRANJE IN INFORMIRANJE. PODRUŽNICA KRANJ Slovenski trg 2 objavlja delovno mesto VODJA KUHINJE Pogoji: - IV stopnja strokovne izobrazbe - smer kuhar -18 mesecev delovnih izkušenj - tečaj iz higienskega minimuma Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavca v času bolniške odsotnosti). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska siužba Agencije Republike Siovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnica Kranj, Slovenski trg 2, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Brdo - V hotelu Kokra na Brdu so na ogled slike in grafike Nejča Slaparja. Razstava slik umetnikov Kranj - V vojašnici Kranj si lahko ogledat razstavo slik umetnikov, ki so razstavljali v Triglavski likovni galeriji na Pokljuki ob 10. spominskem pohodu borcve na Triglav. Razstavo si lahko ogledate vsak dan med 7. in 15. uro, razen sobote in nedelje. Prireditve Ifr Peta čajanka Kokrica - V Kulturnem domu na Kokrici bo 13. januarja ob 19. uri redna 5. čajanka: Meta Malus predstavlja Silva Terška. Organizator je Turistično društvo Kokrica. Ure pravljic Kranj - Uae pravljic bo 10. januarja ob 16. uri v pionirskem oddelku knjižnice v Kranju. Uprizorili bodo pravljico Moers H.: Hugo in njegov bratec. Lutkovna igrica Kamnik - V Matični knjižnici Kamnik bo 13. januarja §b 11. uri lutkovna igrica enča, ki jo bo izvajalo gledališče TRI iz Kranja. Ura pravljic v Tržiču Tržič - Vsak četrtek je ob 17. uri v Tržiču ura pravljic na otroškem oddelku knjižnice dr. Toneta Pretnarja. Organizator sta ZKI - knjižnica dr. T. Pretnarja in CSD Tržič. Nastop Tržič - V tržiški farni cerkvi bo 13. januarja ob 17.30 uri nastop komornega zbora Domžale. Organizator je Lumen. Predstavitev umetnostne delavnice Tržič - V otroškem oddelku knjižnice dr. Toneta Pretnarja bo 15. januarja ob 18.30 uri predstavitev umetnostne delavnice "Znameniti Tržičani -Janez Damascen Dev". Organizator sta OŠ Bistrica in Knjižnica dr. T. Petnarja. Tekmovanje v smučarskih skokih Sebenje - V skakalnem centru v Sebenjeh bo 13. januarja tekmovanje v smučarskih skokih in NK za pokal Cockta v kat. dečkov do 13 let - K 39 M. Organizator je SK Tržič - skakalna sekcija Trfix Prireditve za otroke Jesenice - Vsak četrtek ob 17. uri je ura pravljic (za otroke do 10 let), vsak petek od 16. do 18. ure Pogovor o knjigi (za otroke nad 10 let), vsak petek od 17. do 19. ure so Igralne urice (za otroke do 10 let) in ob ponedeljkih in torkih so Angleške urice (za otroke do 10 let). Liznjekova domačija Kranjska Gora - Liznjekova domačija je "pristna slovenska alpska hiša", ki je bila leta 1983 obnovljena in spremenjena v etnološki muzej. V kletnih prostorih sta tudi spominska soba pisatelja Josipa Vandota (1884-1944) in galerija. Odprto imajo od 10. do 17. ure (od torka do petka) in od 10. do 16. ure (sobota in nedelja); zaprto v ponedeljek, april in november. Po dogovoru muzej in galerijo odprejo tudi izven delovnega časa. Naslov: Borovška cesta 63, 64280 Kranjska Gora, telefon: (064)883-089. Torkov večer v knjižnici Radovljica - V knjižnici A.T. Linharta si boste danes, 9. januarja, ob 19.30 lahko ogledali dve pravljici za odrasle. Sebičnega velikana in Vdanega prijatelja je napisal Oscar VVilde, ob nastajanju klobičevinastih kroglic pa ju bosta pripovedovali igralki Metka Dulmin in Bernarda Gašperčič. Gledališče 3 Vrtiljak Kranj - V četrtek, 11. januarja, bo v Prešernovem gledališču premierno na sporedu diplomska predstava študentov AGRFT, VRTILJAK Arthurja Schnitzlerja. Predstava se bo začela ob 19.30 uri, za IZVEN. PREJELI SMO Problematika upokojencev in aktivnost društev za razreševanje te problematike Upravni odbor Zveze društev upokojencev bivše občine Kranj je v sredo, dne 29. novembra 1995 zasedal v prostorih Društva upokojencev Kranj. Po uvodnih besedah predsednika Petra TULIPANA je Miro FORNAZARIČ, član upravnega odbora Zveze društev upokojencev Slovenije navzoče seznanil z aktivnostmi le-te na področju upokojenske problematike vezane na ie dalj časa obetajoče spremembe sedanjega pokojninskega zakona in o konkretnih spremembah nekaterih določil sedanjega zakona s strani vlade Republike Slovenije. Nanizal je vrsto vzrokov, ki so pripeljali do krize v Pokojninskem skladu: od dolga vlade skladu, o nerazumnem upokojevanju od 1990 leta dalje, kar je povečalo število upokojencev od 356.000 v 1990 letu na 455.057 v septembru 1995, medtem ko jih je bilo 1984 leta le 261.000, o prispevkih za pokojninski sklad, kjer so najbolj obremenjeni delavci, ki plačujejo prispevke z indeksom 41,6, zasebniki 31,6, kateri so si prislužili prej v delovnih organizacijah ugodno 10-letno povprečje, prostovoljni zavarovanci 25,6, kmetje 10,8 in brezposelni, za katere plačuje država 6,9 prispevkov. Posebno poudaril je dejstvo, da so v pokojnine štete socialne dajatve, ki bi jih morala pokri- vati vlada, ki pa tega ne počne, ampak zelo rada in pogosto govori o previsokih prispevkih za pokojninski sklad. Če bi vlada prevzela pokrivanje teh socialnih dajatev bi bil naš pokojninski sklad popolnoma primerljiv po višini izdatkov od vrednosti družbenega proizvoda z izdatki zahodnih evropskih drŽav. Avstrija plačuje v ta sklad 25,5 %, naša drŽava pa proti Avstriji le 4,5 %. V nadaljevanju je nanizal še nekaj predlogov za spremembo dosedanjega zakona ter poudaril, da je držav v memorandumih za 1994 in 1995 leto obljubila prevzem stroškov za delne administrativne in borčevske pokojnine, kmečke in vojaške, socialne korektive: varstveni dodatek, pomoč in postrežbo, invalidnine in denarna nadomestila. V predlogu sprememb novega zakona vsega tega nt V novem reformiranem zakonu naj bi bila navedena zahteva za zvišanje delovne dobe, izenačitev delovne, dobe moških in žensk, odmera pokojnin po plačanih prispevkih, drugačno zavarovanje zasebnikov itd. RAZPRAVA je na izvajanje g. Mira FORNAZARIČA pokazala, da je težnja vlade in nekaterih posameznikov v tem, da bi spremenili in omejili dosedanje pravice, kar pa jim spričo ostrih protestov zvez in društev upokojencev zaenkrat ni uspelo. Mnenje navzočih je bilo soglasno, da je upokojenska populacija v pripravah vlade na spremembo zakona premalo aktivna, predvsem pa Zveza društev upokojencev Slovenije, ki z novo zakonodajo ni sprejela in posredovala nobenih stališč v javnost, niti podrejenim zvezam in društvom upokojencev. Z ozirom na to ni čudno, da tudi članstvo društev lepo miruje in spi ter čaka, da se bodo drugi borili za njihove pravice. Nujno je, da vlado in državni zbor zasipamo s konkretnimi stališči in zahtevami. Na noben način se ne smemo po društvih uspevati in čakati. Če bo potrebno, bodimo pripravljeni, da bomo ši tudi na ulice demonstrirati. Zahtevali so, da jim Zveza društev upokojencev Slovenije na vsak način posreduje svoja stališča in z njimi seznani javnost in vse upokojence. Končni sklep je bil, da upokojenci morajo postati bolj aktivni in z vseh društev bombardirati vlado in državni zbor ter ZDUS s svojimi konkretnimi stališči. Država je največji kritik naših pokojnin, zato jih moramo upokojenci s protestnimi pismi, demonstracijami in drugimi načini prisiliti, da bodo vsaj poslušali naše proteste in zahteve. Z državo se je potrebno končno tudi zmeniti, ali je njen interes za mlade upokojence in povečanje upokojencev do neslutenih razmer. V vroči razpravi je bilo izrečenih še vrsto ostrih kritik tudi na posamezne stranke in poslance in ne samo na vlado ter državni zbor in Zvezo društev upokojencev Slovenije. V nadaljevanju seje je bilo sklenjeno, da vsa društva pomladnih zborih 1996 leta sprejmejo svoja Pravila. Pri tem jim bo nudila strokovna pomoč Zveza društev upokojencev Slovenije z vzorčnim osnutkom Pravil. Občinska zveza društev upokojencev občine Kranj bo v ta vzročni primer vnesla kranjsko speci-fiko, društva pa bodo končno obravnavala in sprejela na občnih zborih. V zvezi z bodočo obliko organiziranosti društev na območju bivše občine Kranj, ki zajema društva upokojencev: Cerklje, Kranj, Kokrica, Naklo, Predoslje, Preddvor, Šenčur in Žabnica so se na pomladnih občnih zborih 1995 odločili, da ostanejo še naprej v dosedanji povezavi. O dokončnem imenu zveze pa se bodo še odločila. Predsednik zveze g. Peter Tulipan je v nadaljevanju seje dejal, da aktivnosti društev nenehno naraščajo, da so povečane aktivnosti na področju pridobivanja novih članov, saj je v članstvu le okrog 60 % upokojencev, medtem ko je v posameznih društvih ta odstotek tudi višji. Z ozirom na navedeno ostane pridobivanje novih članov stalna naloga in skrb društev. POVEČUJE se število sekcij in aktivnosti na področju rekreacije, večina članov društev upokojencev je tudi individualnih članov Sveta kranjskih sindikatov, kjer uživajo razne ugodnosti brez, da bi plačevali članarino. Nadalje so ugotavljali, da se je 1995 leta pokojnina povečala za 8,6 % in da naj bi se temu primerno povečala tudi članarina, ki v celoti ostane društvu. Predlagano je bilo, a naj bi bila le-ta v vseh društvih na področju zveze enotna, to je 600,00 sit ta leto 1996. Prispevke za Vzajemno samopomoč ostane 500,00 sit s tem, da svojci po umrlem dobijo 16.000,00 sit. Vpisnina za novega člana ostane v dosedanji višini 200,00 sit (članska izkaznica, kartoteka). Dogovorjeno je bilo, da vsa društva organizirajo občne zbore do konca aprila 1996, katera naj bodo popestrena S kulturnimi programi n družabnimi srečanji. Zveza društev upokojencev občine Kranj Servisno storitvene dejavnosti, p.o. Kranj, Ljubljanska cesta 24 a JAVNI POZIV za vpis delnic družinskih članov zaposlenih podjetja v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja totoa*&D ^.o. ki se preoblikuje v delniško družbo Pozivamo vse ožje družinske člane zaposlenih v podjetju ISKRA servisno storitvene dejavnosti, p.o., Kranj, Ljubljanska cesta 24 a Poziv objavljamo skladno z odobrenim programom lastninskega preoblikovanja, ki določa, da se objavi javni poziv ožjim družinskim članom podjetja, če upravičenci ne vpišejo delnic za celotno vrednost interne razdelitve. V primeru, da bo vpisanih več delnic, se vrednost vpisanih certifikatov zmanjša proporcionalno. Nominalna vrednost delnice znaša 2.000,00 SIT. Prodajna vrednost delnice pa znaša 2.500,00 SIT. VPIS DELNIC JE MOŽEN VSAK DELOVNI DAN OD 10.00 DO 12.00 URE, na upravi podjetja v Kranju (Labore), Ljubljanska cesta 24 a. Razpis velja 15 dni po objavi. Informacije na telefonski št.: 221-461, direktor Damjan Zore. PIZZA DELOVNI CAS: VSAK DAN OD 8,° - 2200 ^NEDELJA OD 11°°- 22°°j MALI OGLASI W 223-444 APARATI STROJI Računalnik AMIGA 1200 s hard diskom in monitorjem, veliko programi, ugodno prodam. O 0609/621- 912_134 Bojler iz nerjaveče pločevine in cisterno za kurilno olje prodam. O 0609/635-262_228 Stranski ODMETALEC SNEGA znamke SCHMIDT S-1. ugodno prodam. O 880-086 239 Prodam pralni stroj Candy star 6 let. 0 422-106 262 Prodam peč na kurilno olje z električnim vžigom, rabljeno 2. - 3. meseca, cena po dogovoru. O 723- 024 276 Ugodno EKOLOŠKI GORILNIK NA PREMOG za centralno kurjavo. O 311-762 _277 Prevozni 300I bazen za mleko in siloreznico Epie 800, prodam. O 061/375-168 343 ČEVLJARSKE STROJE, prodam. O691-503 415 o ■ c . 1 ri a TRŽiC TRG SVOBODE 18, 64290 TR2IČ TEL: 064 60 072, FAX: 064 50 790 objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA NAKUP MANSARDE V POSLOVNEM OBJEKTU V KRIŽAH, C. Kokrškega odreda 18 v izmeri 411,50 m2 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v izmeri 576,8 m2 na zemljišču pare. št. 281/17 k.o. Križe, na katerem ima vknjiženo pravico uporabe Občina Tržiča. Objekt se nahaja v novem in razvijajočem se trgovsko-obrtnem delu naselja Križe, kjer je že urejena vsa potrebna infrastruktura. Mansarda je izdelana do IV. gradbene faze in je primerna za preureditev s poslovne prostore za lahko proizvodno dejavnost, obrt, storitve ali pisarne. Pogoji: 1. Kot ponudniki lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Pravne osebe se izkažejo z izpiskom iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da imajo sedež v Republiki Sloveniji. Fizične osebe se izkažejo s potrdilom o državljanstvu Republike Slovenije. 2. Pisna ponudba mora vsebovati: - dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 1. točke, - navedbo predvidenega programa oz. dejavnosti, - ponudbeno ceno v SIT za m2, - plačilne pogoje. 3. Ponudbe pošljite do srede, 17. 1 1996, do 12. ure v zaprti ovojnici s pripisom "Ponudba za nakup poslovnih prostorov v mansardi poslovnega objekta v Križah - ne odpiraj" na sedež razpisovalca Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič. 4. Prednost pri izbiri bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno in boljše plačilne pogoje. 5. Razpisovalec si pridržuje pravico, da v primeru neustreznih ponudb ne opravi izbire med ponudniki. 6. Izbrani ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih (8) dneh po prejemu pisnega obvestila prodajalca, da je bil izbran. Če izbrani ponudnik ne bo sklenil ustrezne pogodbe v določenem roku, se izbiro razveljavi. 7. Prometni davek in vse stroške v zvezi s prodajo poslovnih prostorov prepisa v zemljiški knjigi plača kupec, 8. Z dnem plačila celotne kupnine pridobi kupec pravico do uporabe poslovnih prostorov. 9. V času zbiranja ponudb je možen ogled poslovnih prostorov vsak delovni dan med 12. in 14. uro po predhodni najavi na Uradu za gospodarstvo Občine Tržič, tel.: 53-656, kjer so vam na voljo tudi dodatne informacije v zvezi s prodajo poslovnih prostorov. Župan Pavel Rupar, l.r. OBČINA GORENJA VAS - POLJANE Poljanska c. 61 64224 GORENJA VAS ŽUPAN Na osnovi 54. člena Statuta občine Gorenja vas - Poljane razpisujem naslednja prosta delovna mesta: 1. TAJNIKA OBČINE 2. VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoji pod 1.: - najmanj VI. ali V. stopnja izobrazbe, upravne, pravne ali ekonomske, tehnične smeri. Poleg izobrazbe se zahteva najmanj 3 leta delovnih izkušenj v upravi, z obveznim potrdilom o preizkusu znanja o Zakonu o upravnem postopku. - usposobljenost za delo z računalnikom - tajnik je občinski funkcionar Pogoji pod 2.: - najmanj VI. stopnja ekonomske ali druge ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, ali V. stopnja in 5 let delovnih izkušenj v upravi - poznavanje računovodskih predpisov in finančnega poslovanja - delo z računalnikom - finančno poslovanje v Windows okolju Delovno razmerje pod 1, po 54., 55., 56. in 58. členu Statuta občine Delovno razmerje pod 2, bomo sklenil za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavljenem razpisu. Pred izbiro bomo opravili razgovor in preizkus znanja z računalnikom. ■ O izbiri bodo kandidati obveščeni do 31. 1. 1996. ŽUPAN Jože Bogataj PODJETJE ZA IhMlttG t jMgffljM DEJAVNOST | računalniki - programska oprema - servis • [nadzorni sistemi - avtomatizacija proizvodnji VSE ZA RAČUNALNIKE SUMU Žigujt 3«». »4000 KRANJ, TEL/FAX 0S4 331 77» Dnevni tu: vHfrfrtovnl fon od »17gr. RADIO M GORENJCI!! 23 UR DOBRE GUMBE!!! IZGUBLJENO Dollnar Leopold rojen 25.09.1957, Puštal 9, Sk. Loka, je prijavil izgubo vozniškega dovoljenja za vožnjo z motornimi vozili B, Gin H kategorije, št. 17177. 311 IZOBRAŽEVANJE Instruiram kemijo in matematiko za srednje in osnovne šole. O 331-726 ABSOLVENTKA instruira kemijo za vse stopnje. »311-266, Petra 32130 KUPIM Nemški konverzacijski tečaji (4-5 Previjalno mizo za dojenčka in oseb), kakovostni, ugodni. Švicars- rotacijsko kosilnico, kupim. O 682-ka šola Kranj. O 312 520 288 643 230 PROFESORICA instruira vse predmete za osnovno šolo. ©325-124 SOLARU rim 064/22-11-33 ■ GR. MATERIAL Prodajamo in polagamo FURNIRANE STROPNE, STENSKE OBLOGE TER LAMINATNI PARKET. Delovni čas od 8.-19. O 245-124 in 245-125, Lekero d.o.o. 308 BRDO PR! KRANJU FITNES AEROBIKA KIDRIČEVA 16 A, ŠKOFJA LOKA Podjetje Sint iz Škofje Loke, ki vam ponuja več kot 1000 možnih vrst kuhinj, izdelavo sedežnih garnitur po meri in veliko izbiro uvoženega pohištva, je imelo v Gorenjskem glasu objavljeno nagradno križanko z bogatimi nagradami, poleg tega pa je bil v vsaki decembrski številki Gorenjskega glasa objavljen kupon. Na redakcijo Gorenjskega glasa in v podjetje Sint je prispelo več kot 2000 dopisnic in med pravilnimi rešitvami, ki jih je izžrebal Anže Šter, so bili naslednji nagrajenci: 1. nagrada: SLAVKA PERNUŠ, Sr. Bela 20, 64205 Preddvor 2. nagrada: ZINKA 0KRŠLAR, Partizanska pot 11, Kokrica, 64000 Kranj 3. nagrada: MOJCA BREŽAR, Milje 46,64212 Visoko pri Kranju TV-VIDCO-AUDIO-HI-ri I* PSTVO IN PR OPSTVO IN PRODAJA PIONOER $T0U> PIONEER 78.900 $tt P8fiJP$ 7V 65 TTX $7.990 SfT PHHJPS VtDEOREC, 119.990 SIT (X)RENJE 61 TTX 45990 SIT »:VH8&w $90 snr U*S80 290 SIT VfcUKA IZBIRA WO«fEEft HHFI PROIZVODOV* marantz SONY AVTOAKUSTIKA DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV |N hW KOMPONENT SIIRROtIND CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064 222-055 LOKALI V najem vzamemo poslovni prostor 80 m2 za čevljarsko obrt v okolici Kranja. O 332-709 ali 324-428 257 Prodamo • oddamo otroško trgovino. Tel.: 064/47-303 Novo opremo za trgovino -vse dejavnosti, s pultom in reg. blagajno prodamo za 4.350 DEM. Tel.: 064/218-055; 224-588 V poslovno prodajni hiši v centru mesta Tržič prodajamo poslovne prostore različnih velikosti od 20 -100 m2, (cena od 1000 do 1500 DEM m2) možen odkup ali najem. Demark © 064/51-370 271 Kranj - okolica najamem ali odkupim prostor za gostinski lokat. O 064/ 312-385 272 ODDAMO poslovne prostore v centru Kranja in v Stražišču. MANDAT 022-44-77 322 Poslovne prostore prodamo: Kranj Zl. polje, 37 m2/pritl., brez CK, 1300 DEM/m2, 75 m2/1., novo 180.000 DEM, Šk. Loka - center 120 m2/pritl, obnovljeno. 1000 DEM/m2. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 381 LOKALE ODDAMO: Kranj Planina lil cca 45 rn2 za storitveno dejavnost; Center 30 m2 za storitveno dejavnost. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00_382 PRODAMO lokal 50 m2 na Zlatem polju, v 1. nad. K 3 KERN Kranj, ©221-353 396 Prodamo v centru Ljubljano prodamo ulični lokal za prodajo tekstila, 70 m2. K 3 KERN.d.o.o., Kranj, Q221- 353 397 NAJEM v Kranju nudimo 130 m2 poslovnega prostora v pritličju, cena 1000 DEM/mes. K 3 KERN.d.o.o., 0221-353 398 NAJEM v Kranju nudimo najem 300 m2 prostora, primernega za razne dejavnosti (sklaidšče, servis, delavnico), cena ugodna. K 3 KERN,Kranj, 0221-353 399 NAJEM v Kranju nudimo najem 38 m2 za trgovino, v Kranju nudimo najem 50 m2 trgovskega lokala v mestnem jedru v 1. nad. K 3 KERN Kranj. 221-353_400 1. ODDAMO: skladišča v KRANJU z okoiico, prostor za obrt 90 m2 v Škofji Loki in Radovljici, manjšo trgovino na Jesenicah, Gorenji vasi. Najamemo gostinske in trgovske lokale na Gorenjskem. Pripravimo pogodbo, provizija za najemnika. APRON a 331-292, 331-366 Oddam v najem večjo količino pokritih ali zaprtih površin. 041-584 NAJEM bistroja v mestnem jedru, z odkupom inventarja. K 3 KERN, 0221-353 401 OBLAČILA Poceni prodam KRZNENO JAKNO korejski pes. O 331-227 252 Prodam zelo lepo izdelano lisico in kuno. O 66-683 275 Krznene jakne, zimski plašč, bunde in dekliško garderobo, ugodno. O725-034 _ Poceni prodam KRATKE VOLNENE NOGAVICE iz domače ovčje volne, pošljem tudi po povzetju. 050-570 PRIDELKI Prodam krmilni krompir. O 633-717 PREKLIC Preklicujem potrdil o šolanju na srednji živilski šoli v Mariboru in potrdilo o zaključnem izpitu na ime-Penič Stanko, Dovje 128 b, Mojstra- PREROKOVANJI-, VEDEŽEVANJE STE OSAMLJENI? VAS ZANIMA PRIHODNOST 090 42-23 EN/V?7 POKLIČITE! POSESTI Vikend ali vikend parcelo pod Krvavcem, Apno ali Ravne, kupim. O 061/721-413 208 V KRANJU prodamo ali oddamo starejšo enostanovanjsko hišo, par cele 790 m2. MANDAT O 22-44-77 PRODAMO 1/2 hiše v Lescah in Žireh. MANDAT 022-44-77 327 PRODAMO dvostanovanjski hiši s §oslovnimi prostori v Stražišču in enčurju - možen kredit. MANDAT 22-44-77 328 PRODAMO staro hišo s posestvom med Kranjem in Škofjo Loko. MANDAT O 22-44-77 329 PRODAMO hišo na lepi lokaciji v Bistrici pri Tržiču. O 325-815 330 V Bitnjah prodam večji poslovno stanovanjski objekt. O 0609/624-320_33/ KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMAMO - ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE POGODBO PRIPRAVIMO Ml! DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 374 SILAN GORENJSKE Promet z nepremičninami, d.o.o. Kranj gorenjske Partizanska ulica 6,64000 Kranj, nepremičnine te/./fax; 064/22 33 76 KRANJ - PLANINA, 1SS, 36 M2, 42.000 DEM KRANJ - SEVERNI DEL, 2SS, 60 M2, 90.000 DEM KRANJ - CENTER, 3SS, 80 M2, 75.000 DEM KRANJ - SAVSKA LOKA, 3SS, 87 M2, 125.000 DEM KRANJ - PLANINA 2+2, 96 M2, 135.000 DEM KRANJ - PLANINA ATRIJSKO 3SS, 90 M2, 135.000 DEM RTMAJE. KRANJ - HIŠO V III. Ga FAZI, NA PARCELI 2300 M2 KRANJ - P0SL0VN0-STAN0VANJSK0 HIŠO V BLIŽINI CENTRA KRANJ - STRAŽIŠČE - DVOSTANOVANJSKO HIŠO NA LEPO UREJENI PARCELI 600 M2 KRANJ - BRITOF, HIŠO V III. GR. FAZI, NA VEČJI PARCELI KRANJ - PREDOSUE, HIŠO V IV. Ga FAZI Z NOVEJŠIM GOSP. POSLOPJEM, NA PARCEL11500 M2, PRIMERNA ZA OBRTNIKE ŠKOFJA LOKA - POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO NA PARCEU 1500 M2 ŠKOFJA LOKA - GORENJA VAS, STAREJŠO HIŠO, NA PARCEU 700 M2, PRIMERNO TUDI ZA VIKEND. CENA 60.000 DEM. ŽIROVNICA - VEČ HIŠ RAZLiČNH CENOVNIH RAZREDOV HIŠE PRODAMO: Kranj Center del starejše hiše, 300 m2, 110.000 DEM, starejšo hišo s trgovskim lokalom, 220000 DEM, Primskovo del hiše z garažo in vrtom, 110.000 DEM, RULOVKA novo, vrstno hišo s 300 m2 uporabne površine, 250.000 DEM; Zg. Bitnje, delno obnovljeno hišo z lokalom in vrtom, 180.000 DEM; KOKRICA manjšo, dobro vzdrževano hišo z vrtom 180.000 DEM, lepo, novejšo hišo s 360 m2, na parceli 1000 m2, 350.000 DEM, PODBREZJE visokopritl., letnik 89, 230 m2 uporabne površine na parceli 710 m2, 230.000 DEM, nedokončano hišo na parceli 500 m2, 150.000 DEM. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 377 ŠENČUR večjo 10x10 m, enodružinsko hišo z lepi vrtom, 235000 DEM; Britof nedokončano hišo z delavnico na parceli 1700 m2, 290.000 DEM, BAŠEU nedokončano moderno hišo na parceli 1200 m2, 170.000 DEM, Stiska vas nedokončano hišo, 3 ha travnika in 1 ha gozda, 150.000 DEM; Mojstrana novo, lepo hišo v alpskem stilu z delavnico, 380.000 DEM, večjo, večstanovanjsko hišo z vrtom 350.000 DEM. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 378 PARCELE PRODAMO: Kranj Primskovo nadomestno gradnjo ob cesti na parceli 2533 m2, Huje 600 m2 za poslovno stanovanjsko gradnjo, Sp. Bitnje 900 m2 ob zelenem pasu, Šr. Dobrava nad Podnartom 500 m2, Kamnik Perovo, komunalno opremljeno, sočno, 560 m2, Britof Voge 700 m2 ob zelenem pasu, Podkoren 2000 m2 za poslovno stanovanjsko gradnjo, Lučine 2000 m2. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 379 PRODAMO: v Kranju na Drulovki prodamo vrstno hišo za 195000 DEM, v Kranju na Drulovki prodamo nedokončano atrijsko hišo in kočano atrijsko hišo, v Kranju prodamo hišo v mestu, primerno za poslovno dejavnost, cena 120.000 DEM. K 3 KERN Kranj, ©221-353_390 PRODAMO: na Jesenicah visoko-pritlično delno podkleteno hišo, parcela 700 m2, cena 180.000 DEM. K 3 KERN Kranj, ©221-353 391 PARCELE KUPIMO: kupimo Gradbene parcele za dobro plačilo! DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 380 HIŠE ODDAMO: Mlaka pri Kranju 1/ 2 hiše z vrtom in garažo, 900 DEM/ mes. DOM NEPREMICINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00_383 HIŠE PRODAMO: na Kokrici pritlično, delno podkleteno hišo, cena 185000 DEM, parcela 700 m2, v Tupaličah prodamo visokopritlično hišo na parceli 1100 m2, Lescah večjo poslovno hišo ob glavni cesti, v Goricah pri Golniku prodamo hišo -dvojček in 1000 m2 sveta za 150.000 DEM. K 3 KERN.d.o.o., ©221-353 389 PRODAMO na Podljubelju prodamo podkleteno hišo, zgoraj brunarica, na parceli 1600 m2, cena 150.000 DEM. K 3 KERN Kranj, ©221-353 392 PRODAMO na sončni in mirno lokaciji prodamo v bližini Cerklej enonadstropno hišo in ločen poslovl-ni objekt na parceli 2800 m2. K 3 KERN Kranj, ©221-353_393 PRODAMO: v Železnikih prodamo vrstno hišo v gradnji. Žirovnici prodamo pritlično hišo in 2000 m2, v Škofji Loki (Godešlči) prodamo nedokončano hišo in parcelo 1000 m2. K 3 KERN Kranj, ©221-353 394 Prodamo v Žireh ugodno prodamo hišo z vrtom, cena je 110.000 DEM. K 3 KERN.d.o.o., Kranj, ©221-353 395 V Britofu prodamo zazidljivo parcelo 350 m2 po 80 DEM/m2, v Bitnjah prodamo zazidljivo parcelo 900 m2 po 60 DEM/m2. K 3 KERN, ©221-353 402 V Podkorenu prodamo zazidljivo parcelo 2500 m2. K 3 KERN Kranj, ©221-353 403 V Medvodah prodamo zazidljivo parcelo 700 m2 z gradbenim dovoljenjem, v Šenčurju prodamo zazidljivo parcelo 730 m2 po 50 DEM/m2. K 3 KERN Kranj, ©221-353 404 1. Za naše stranke kupimo starejše hiše, hiše v gradnji in novejše manjše hiše in zazidljive parcele na Gorenjskem. Uredimo celoten postopek. APRON ID 331-292. 331-366 KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED - BREZPLAČNO - Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči meseci Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku s popustom za naročnike (20 %). -KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ Ime in priime*. naslov. Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: V Šenčurju prodamo 730 m2 zazidljiva parcela po 50 DEM/m2. K 3 KERN Kranj, ©221-353 405 V Naklem prodamo 2 zazidljivi parceli po 700 m2, po 80 DEM/m2. K 3 KERN.d.o.o., 221-353 4oe V Ljubnem prodamo bivalni VIKEND na parceli 1000 m2 sveta. K 3 KERN Kranj, ©221-353 407 Blizu Preddvora prodamo vikend v gradnji. K 3 KERN Kranj. 221-353408 NAJEM HIŠE: na Bledu nudimo najem hiše s CK, telefonom, dva stanovanja, 3. mesečno predplačilo, cena 1500 DEM na mesec. K 3 KERN Kranj, ©221-353 409 Prodamo, montiramo in servisiramo ROLETE, ALU ŽALUZIJE, LAMELNE IN PLISE ZAVESE. Delovni čas od 8.-19. ure, © 245-124 ali 245-125. Lekero d.o.o. 307 Nudimo vam strokovno, kvalitetno in ažurno vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike in firme. Q 064/222-754 AJK d.o.o Kranj. 316 RTV servis Sinko! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. © 331-199 _321 Izdelujemo in prodajamo vse vrste PUHALNIKOV. © 715-625 331 Kombi prevozi tovora. 0609/631-776 223-420 ali 381 Kupim zemljišče v k.o. Šenčur. Tel.: 064/43-376 PRIREDITVE Trio ali duo igra na ohcetih, obletnicah, lokalih. © 731-015 231 Prodam repo za kisanje. © 421-671 244_ POZNANSTVA Sem vdova stara 62 let. Želim spoznati vdovca starega do 65 let, mirnega in dobrega srca iz Bleda. Šifra: RESNICA_236 Iščem preprosto žensko, katera bi gospodinjila 56 letnemu moškemu. Šifra: BLIZU KRANJA 266 RAZNO PRODAM Prodam krmilni krompir in trajno žarečo PEČ. © 422-012 347 Podjetja! Nudim pogodbo o elek-trovzdrževanju v vaših poslovnih prostorih (npr. proizvodnji). ELEK-TROSERVIS.s.p., ©871-301 357 A KANAL, TV 3. POP in popravila TV SISTEMOV! ©718-192 359 RAČUNOVODSKI SERVIS sprejema stranke za poslovno leto 1996 -enostavno in dvostavno knjigovodstvo. ©064/325-118 31697 SERVIS TV, HI-FI, in video naprav vseh proizvajalcev. Obveščamo vse svoje stranke, da imamo novo tel.številko ©324-698, Smledniška 80, odprto od 9. - 17. ure. SE PRIPOROČAMO! 32011 STANOVANJA Oddam stanovanje 100 m2 relacija Žirovnica - Radovljica. © 733-106 218 Dvosobno delno opremljeno stano-vaje v Kranju na Planini II. oddam. Ponudbe Dod: Šifra: ENOLETNO PREDPLAČILO_237 Izvajamo vsa gradbena dela, nova gradnja in adaptacija. © 688-057268 Oddam opremljno, ogrevano sobo, stanovanje ali posredniško pisarno. © 218-510 288 PRODAMO 4 sobno komfortno stanovanje z atrijem na Planini 3. MANDAT B 22-44-77_323 ODDAMO dvosobno opremljno stanovanje na Planini 2. MANDAT 22-44-77 324 RADIOM 'in UR DOBRE 6UKBE!!! STAN. OPREMA Prodamo kuhinjske elemente, z štedilnikom in hladilnikom. © 218- 055 344 ŠPORT Prodam smuči z vezmi, smučarske čevlje in kombinizon za 4 leta. © 41- 342 263 Kupim ženske drsalke št. 41-42. © 422-750 284 STORITVE Pralni, pomivalni storj, štedilnik, popravimo hitro in strokovno. © 33-14-50_72 Opravljam keramična, pečarska dela za takojšna večja dela, popust. © 223-197 97 Kamionski prevozi tovora 3 t.Q218-798 mob. 0609/625-874_vu SMETNJAKI iz pocinkane pločevine, dostava brezplačna. ©324-457 168 SERVIS PEN: PRIDEMO TAKOJ! Popravilo pralnih, pomivalnih strojev, štedilnikov, sesalcev... © 242- 037 243 Izvajamo notranji omet in notranje adaptacije. © 632-437 251 Montaža stropnih in stenskih oblog, pohištva, oken in vrat. © 43-098 274 Odkup, prodaja in prepis vozil vam nudi Avtopris. Đ 312-255 278 CENTRALNO OGREVANJE! Nudimo vam kvalitetno montažo in servisiranje cisterne in oljnega gorilnika z elektronsko nastavitvijo najboljšega izkoristka kurilnega olja. S 064/326-730, popoldan " ?94 PRCROCISCC DCIFI L ■l. astrologija, vedeževanje, razlaganje sanj, izračunavanje srečnih številk za igre na srečo ODDAMO dvosobno in trosobno delno opremljno stanovanje v Kranju. MANDAT © 22-44-77 325 Najamem hišo ali stanovanje za večclansko družino do 30 km Iz Ljubljane. ©328-833, popoldan 370 STANOVANJA PRODAMO: Kranj Center 3 ss, obnovljeno, 60 m2/VII., 84000 DEM, Planina II 2 ss, 70 m2/ VII. 84000 DEM, 2ss, 76 m2/V, 100000 DEM, Planina I 1 ss, 37 ma, novo, 60.000 DEM, 2+2 ss, 90 m2/ priti., z atrijem. 115000 DEM, 3 ss, novo 67 m2/ll, 1500 DEM/m2, Zlato polje 2 ss, novo, 56 m2,90.000 DEM, Drulovka 1ss, novo, mirno, 33m2/l, brez CK, 1550 DEM/m2, Radovljica 3,5 ss, novo 80 m2/lll, 140.00, Preddvor 1 ss, obnovljeno 45 m2/ priti, 70.000 DEM, Bled 3 ss. obnovljeno 60 m2/l, balkon 9 m, lep razgled, 135000 DEM, Škofja Loka 4 ss, novo 120 m2/pritl, 120.000 DEM, novo garsonjero 27,7 m2/ll, 2100 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 375 STANOVANJA KUPIMO: Kranj, Šenčur, Škofja Loka, Lesce, Radovljica, Bled: kupimo več stanovanj za dobro plačilo. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj. ©22-33-00 376 Prodamo Kranj atrijsko stanovanje 90 m2 na Planini 3. K 3 KERN, d.o.o., Kranj, ©221-353_384 Prodamo na Bledu (alpski bloki) 1 sobno 45 m2 v 4. nadstr. po 1700 DEM/m2 in 2 sobno 60 m2 v 1. nad., 3 sobno v kleti po ceni 128.000 DEM. K 3 Kranj. ©221-353_sas Prodamo Jesenice 3 sobno 70 m2 v 6. nadstropju, 2 sobno 88 m2 v pritličju za 70.000 DEM, 1 garsonjero 31 m2 po 1100 DEM/m2, 1 sobno 41 m2 v bloku, K3 KERN.d.o.o., ©221-353_sae Prodamo Hrušica 1 sobno v 3. nad., Tržič 2 sobno stanovanje 48 m2 v bolku, z opremo 65.000 DEM, prepis takoj. K 3 KERN Kranj, ©221-353 387_ Prodamo Kranj 2,5 sobno 79 m2 na planini II, 4 sobno 90 m2 v pritličju na Planini I. K 3 KERN Kranj, ©221-353 388 1. Za naše stranke najamemo manjša stanovanja in stanovanjske hiše v okolici Kranja, Škofje Loke, Jesenic, Radovljice in takoj kupimo manjša stanovanja ter dvo- ali trisobna v Šorlijevem naselju v Kranju in v Radovljici, škofji Loki, Jesenicah. APRON 0 331-292; 331-366 V Škofji Loki nudimo najem 2 ss po 400 DEM/mes. K 3 KERN, ©221-353 410 VOZILA DELI Prodam aluminjasta petkraka in mrežasta platišča 7x15in6x14z gumami ali brez 205/50/15 in 185/60/ 14. © 241-016 23 MICHELIN 4 gume XM+100 175/70/ 14" vožene 6 do 8 mm profila, poceni prodam. © 632-421 234 » * AKCIJA * *. SATELITSKI SISTEMI Amstrad, Pacc, Echostar cca 30 tv in 45 radijskih postaj z montažo že od 519 dem *dekoderji, kartice za filmnet* *vrtuivi sistemi (70 tv + 70 rad.)* •obročno odplačilo4 SAT - VRHOVNIK ŠK. LOKA, GODEŠIČ 125 TEL.:064 633-425 VOZILA Audi 80, 1.8, letnik 1988, ugodno prodam. © 50-629 219 Prodam karamboliranega JUGOTA, 65, letnik 1989, lahko tudi po delih. © 620-682 220 Prodamo Z 101, letnik 1989, reg. do 28.12.96. za 3.900 DEM. © 633-956 222_ Z 101. letnik 1989 in Z 101, letnik 1986, prodamo. © 633-956 223 Prodamo GOLF JXB, letnik 1987, reg. do 9/1996, ohranjen. © 633-956 JUGO koral 55, letnik 1989, 60000 km. © 633-956 225 AX 1.1 TRS, letnik 1990, odlično ohranjen. © 633-956 228 LADO SAMARO, letnik 1988 in Lado 1200 S, prodamo. © 634-760 227 Z 101, letnik 1986 in Z 101, letnik 1984. © 714-311_233 Prodam OPEL ASTRA karavan 1.4 z dodatno opremo, reg. do 5/1996. © 242-437_241 Ugodno prodam JUGO 45, rdeče barve, prevoženih 48000 km, gara-žiran. © 713-200 246 ALFA 33. letnik 1983, reg. celo leto, dobro ohranjena, prodam ali zamenjam. © 325-107 254 TIPO 1.6 SX marec 1994, 23000 km, ugodno prodamo, ffi 58-005 2eo AVTO-avdio -alarm -mobitel-SYSUMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/41~oT6 AVTOAKUSTIKA AVTO ALARM mobitel pooblaičenl servis za prodajo In montaio AX 1.1 3 vrata, oktober 1994, 12000 km, ugodno prodam. Đ 58-005 261 Prodam YUGO 45, letnik 7/1987, modre barve, registriran do 6/96, za 2.300 DEM. © 43-293 265 JUGO 101. letnik 1987, reg. do 3/ 1996, prodam za 2200 DEM. © 710- 514 270 Z 128, lentik 1987, izredno ohranjena, reg. celo leto. © 212-601 273 Prodam Škodo Forman 135 LX, letnik 1993. © 312-255 279 Prodam Lada Niva 1600, letnik 1987, cena 3.700 DEM. © 312-255 2bo Prodam Lado Samaro 1500, letnik 1993, cena 7500 DEM.© 312-255 281 KADETT 1.3 limuzina, 1987, reg. 6/ 1996, zelo ugodno. 0 224-594 287 Prodam Z GTL 55. letnik 1985, obnovljeno in dobro ohranjeno. Q 242-543 295 UNO 45 S. letnik 1986, prodam. S 620-885_299 Prodam JUGO koral 45, letnik 1988, rdeč, lepo ohrnjen, 2. lastnica, 2600 DEm. B 061/627-592 po 16. uri 315 Prodam GOLF 1.3 B, letnik 1989 ali menjam za cenejše vozilo. © 331- 724_345 Z 645 AD, nosilnosti 4.5 t dobro ohranjeno, prodam. Q 41-567 346 Prodam R4 GTL, letnik 1985. Mehle Ana, Drulovka 54, Kranj 348 Prodam GOLF JXD. 3 v 1.6, bele barve, letnik 1988. ©714-698 3« Prodam JUGO 45, letnik 1988 in MERCEDES 190 2.3 E, črn metalik, bogato opremljen, model 91. ©326-839, popoldan 355 OPEL ASTRA, VECTRA, OMEGA že od 13900 DEM dalje. Krediti do 5 let. ©871-272, 0609/635-550_3« Prodam JEEP CHEROKEE 4.0 I. 91, VOLVO 440 turbo L.91. CLIO 1.2 RN I.93, AX CABAN I.94, ŠKODA FAVORIT 1.91, JUGO 45 KORAL I. 90, CITROEN BX I.93. GOLF GTI 16 V I.88, OPEL REKORD BERLINA I. 84. ©325-981, do 17. ure, po 17. uri 326-626_363 MAZDA 626 2.2 I, letnik 1990, 11000 DEM. ©725-315_3« Prodam ŠKODO FORMAN, staro 3 leta, reg. celo leto, prvi lastnik. ©422-338_36«' ALFA 33 1.3 S, letnik 1988, reg. do 6/ 96, garažirana - prodam ali menjam za cenejše. ©45-170 36« Prodam SUBARU JUSTY 1.2 4 WD, letnik 1989, 80.000 km, ©66-93036» JUGO 45 AX, 9/87, odlično ohranjen, prodam. ©621-807 371 Prodam FORD SIERRO, letnik 1988. Ločniškar, R. Papeža 3, Kranj 4i3 Prodam OPEL KADETT KARAVAN 1.6 I, letnik 1990, v odličnem stanju, 95000 km, dod. oprema, strešno okno, cent. zaklepanje, ABS, alarmna naprava, strešne letve. ©620-160 ali 621-832_4i« Ugodno prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991. Kajzer, Prebačevo 58, Kranj 321«« RADIO OGNJIŠČE tli. 152 II 26 tu. 152 13 62 ZAPOSLITVE Honorarno ali redno zaposlitev dot*' takoj prodajalka z ustrezno izobrazbo in najmanj eno leto delovnih izkušen/ v trgovini z živili. Samo resne kan*' datke naj pokličejo dopoldan ©312' 274, popoldan 218-948_ Honorarno popoldansko delo dobi oseba iz Kranja in okolice srednjo al) višjo šolo. Delo je dolgoročno i" odlično plačano. Inf. danes na tel- S 0609/636-295 3« — Takoj zaposlimo dve trgovki, OO okoli 60.000 SIT. Vse ostale infor-macije. © 312-019 _«J Bife v okolici Kranja zaposli vež deklet v strežbi. B 49-411 Kuharico zaposlim za kuhanje malic-B 064/49-330 26» Nudim delo na domu. B 064/741' 334 ali 0609/638-278. vsak dan. 2«* Zaposlimo dekle za strežbo. Đ 311' 301 2«r Pogodbeno zaposlimo dekle v bistroju. B 43-351 _2^ 2000 DEM redno ali honorarno * DZS. B 064/51-812 in 0609/634-584 283 PEKARNA SEZAM Rodine zapoS« delavca za delo v pekarni. Zaželjen* izkušnje. B 801-402 od 16.-19. ure Nudimo 40% provizije za prodaj" knjig (delo ni v skupini). Javite s« samo izkušeni prodajalci. Inf. od 8.' 10. ure B 064/310-155_2* Iščemo VODJO za prodajo knjig, k1 ima po možnosti svojo skupino; Visoke denarne nagrade in izle1!: Informacije od 8.-10. ure B 310-15' 293 ^ V ŽIVILSKI TRGOVINI v Škofji L.oK' zaposlimo sposobno in prijazn0 prodajalko. Informacije in prijave n* B 223-360 od 7.-15. ure. 2* Perspektivno podjetje zaposli spe sobnega RAČUNOVODJA. Prijave © 223-360 bod 7.-.15. ure & V delovno razmerje sprejmem