■o
isr :o !o
¡N-
Ptuj, četrtek, 7. novembra 2008
letnik LXI • št. 88 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
ON
llMl icl J d.o.o. Lvv OBRTNA CONA Markovcih 103	TRGOVINA, MONTAŽA •vodovod | • centralno kurjava •	plinske instalacije •	kopalniška oprema •	keramične ploščice , NOVI JORK, Nova vas pri , tel.: 754 00 90
	
PIZZERIA
bOSTAVA
od 9h do 21*
027761311 051325222 I
SLONČEK
v
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
!*i DARIL * \ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-10473
oddajamo že
45 let
Po mestni občini ČS Ljudski vrt •
Rešitev z drugo fazo projekta podtalnice? O Stran 4
V
Po naših občinah
Ormož • Smeti le v kombinaciji s sortirnico
O Stran 9
Črna kronika Ptuj • Tragično
Si umrla dva motorista
O Stran 32
Štajerski TE1
Ptuj • Na porodnem oddelku bodo skrbeli za varnost
Že prva vožnja mora biti varna
Po tem, ko so pred sedmimi leti pričeli pilotski projekt v izolski bolnišnici, marca letos pa nadaljevali v Novem Mestu, so predstavniki republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu projekt Prva vožnja - varna vožnja predstavil tudi osebju porodnega oddelka Bolnišnice Ptuj.
Medicinskim sestram in babicam porodnega oddelka ptujske bolnišnice so poleg že znanih in ustaljenih nalog tako naložili še novo. Novopečene mamice in po vsej verjetnosti tudi očete bodo namreč poučevale tudi o pravilni izbiri varnega otroškega sedeža, o pravilni namestitvi v avtomobil, tudi o pravilnem in varnem zapenja-nju ter seveda pravilni nastavitvi varnostnega pasu.
Vsaka od teh podrobnosti je lahko v primeru prometne nesreče usodna in življenjskega pomena. Ker pa se življenje začne v porodnišnici, je prav, da malčke že na prvo vožnjo do njihovega doma pospremijo varno. Obvezna in pravilna uporaba varnostnega pasu na vseh avtomobilskih sedežih je namreč eden temeljnih ciljev nacionalnega programa prometne varnosti, v Sloveniji pa uvajamo že novo varnostno vizijo NIČ, kar pomeni, da moramo storiti vse, da ljudje na naših cestah ne bodo več umirali.
(OM)
Foto: Martin Ozmec
Slovenija • Bruselj zamrznil sredstva za AC
Civilna iniciativa je ogorčena
Kot atomska bomba je sredi tedna odjeknila novica, da je Evropska komisija Sloveniji zamrznila sredstva za gradnjo avtocestnega odseka Slivnica-Draženci To so potrdili tudi v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter na ministrstvu za promet, kjer kot možen razlog za takšen ukrep navajajo uvedbo vinje-tnega sistema v Sloveniji. Civilna iniciativa je ogorčena in v protestni noti zahteva odgovore od odhajajočega in bodočega prometnega ministrstva.
O Stran 2
Kidričevo • CI skupaj z ekologi
Korupcija in sumljiva neučinkovitost?!
Ker dobre tri mesece in pol po drugem velikem požaru gum v gramoznici v Lovrencu niso dosegli nič, in ker podjetje Albin Promotion v posmeh vsemu spet nadaljuje predelavo odpadnih gume, je civilna iniciativa v ponedeljek pred poslopjem Občine Kidričevo pripravila protestni shod. Na dan je prišlo nekaj novih dejstev, celo očitki o korupciji v okoljskem ministrstvu in sumljivi neučinkovitosti inšpektorjev.
O Stran 3
Foto: Martin Ozmec
Foto: S M
Slovenija • Bruselj zamrznil sredstva za avtocestni odsek SHvnica-Draženci
Civilna iniciativa je ogorčena
Kot atomska bomba je sredi tedna odjeknila novica, da je Evropska komisija Sloveniji zamrznila sredstva za gradnjo avtocestnega odseka Slivnica-Draženci To so potrdili tudi v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter na ministrstvu za promet, kjer kot možen razlog za takšen ukrep navajajo uvedbo vinjetnega sistema v Sloveniji.
Poslanec Branko Marinič: "Razlog za zamrznitev ni v vinjetnem sistemu! Kdaj se bo nadaljevala izgradnja odseka skozi Haloze pa bo bolj jasno decembra letos."
Rok izgradnje zadnjega odseka razvpite phyrnske avtoceste, gre za 13 kilometrski odsek skozi Haloze od Dražencev do Gruškovja, je po odločitvi evropske komisije za zamrznitev sredstev, hudo pod vprašajem.
Foto: SM
Foto: SM
Na ministrstvu za promet so povedali, da je Evropska komisija odločitev o zamrznitvi sredstev iz Bruslja poslala 30. oktobra, v Ljubljani pa so ga prejeli ta teden. Za kakšno vsoto gre, niso mogli povedati, kot možen razlog za takšno odločitev pa so navedli spremembo sistema cestninjenja v Sloveniji. Ministrstvo bo odločitev sedaj natančno preučilo in nato v Bruselj poslalo argumentiran odgovor nanjo. Kot so pojasnili, so se s takšnim primerom soočili že pri gradnji avtocestnega odseka Lendava-Pince. Takrat je Evropska komisija po prejemu argumentiranega odgovora sredstva ponovno sprostila.
Zamrznjenih več deset milijonov evrov
Sicer naj bi po nekaterih navedbah Evropska komisija tokrat zamrznila odločanje o 40 ali celo 80 milijonih evrov ko-hezijskih sredstev (informacije so različne) za skoraj 20 kilometrov dolg avtocestni odsek Slivnica-Draženci na t. i. po-dravskem avtocestnem kraku. V Družbi za avtoceste (Dars) poudarjajo, da to ne bo upoča-
snilo gradnje odseka, ki naj bi ga za promet odprli prihodnje leto. Evropska komisija je sicer danes potrdila, da je prejela odgovor Slovenije na opomin, da z veljavnim sistemom vinjet nepravično obravnava tuje državljane, ki slovenske avtoceste uporabljajo le začasno. Odgovor bo sedaj temeljito preučila, in če slovensko stališče ostaja enako, lahko Slovenija v prihodnjih mesecih iz Bruslja pričakuje nov, ostrejši opomin.
Novica o zamrznitvi evropskega denarja za izgradnjo avtoceste pa je dodobra razburila civilno družbo za izgradnjo na-
daljevalnega odseka avtoceste Draženci-Gruškovje. Njihova skrb je pravzaprav zelo upravičena, saj dela glede na prvotne obljube in načrte že zamujajo, ob morebitni daljši zamrznitvi dotoka evropskega denarja pa se kaj lahko zgodi, da avtoceste do Gruškovja še zelo, zelo dolgo ne bo.
Civilna iniciativa je ogorčena: »Nemudoma zahtevamo odgovore!«
Odbor civilne iniciative, ki spremlja izgradnjo celotnega odseka avtoceste, ne le do Dražencev, ampak vse do Gru-škovja, je tako že v sredo dopoldne poslal protestno noto z vprašanji, kako bo z izgradnjo avtoceste v bodoče, tako odhajajočemu (Radovanu Žerjavu) kot predvidoma prihajajočemu ministru za promet (Patriku Vlačiču). V pismu so zapisali tako: »Nemudoma zahtevamo odgovore glede neoviranega nadaljevanja izgradnje phyrin-ske avtoceste preko Slovenije (Slivnica-Draženci) glede na objavljene informacije o zamrznitvi deleža sredstev iz EU-skladov za ta odsek kakor tudi odgovore na že zdavnaj zamujene roke za sprejem DPN za 'še zadnji odsek' (cca. 13 km od
stotine km v Evropi že zgrajene phyrnske magistrale, Dražen-ci-Gruškovje!!!).
Člani odbora smo z ogorčenjem poslušali informacije, objavljene na radiu in TV o ukrepu EU, ki je najavila 'zamrznitev sredstev iz EU-skladov' za sofinanciranje izgradnje avtoceste Slivnica-Draženci. Ali to pomeni, da kljub v juniju 2007 podpisanim pogodbam z izvajalci, zagotovljenim sredstvom, dosedanjemu intenzivnemu izvajanju gradbenih del (vse s potrebno distanco tudi spremljamo), v prvi polovici naslednjega leta prva etapa preko Slovenije ne bo izgrajena?! Že samo ta sum in sporočilo negotovosti nam sproža alarm!!! Da, alarm; ali se bomo morali po tolikih letih strpnih prizadevanj zopet podati na 'po Cankarju - Jernejevo pot'? Na korespondenčni seji smo se soglasno odločili, da nemudoma zahtevamo vse v uvodu navedene odgovore. Naj ponovno in ničkolikokrat citiramo našo navedbo na posredne dileme: avtocesto gradimo za nas, prebivalce Podravja in ne za 'Hrvate', kot se poskuša pre-
mnogokrat zavajati slovensko javnost. Spoštovani g. minister R. Žerjav in bodoči minister, vljudno Vas prosimo za Vaše odgovore na postavljena vprašanja. Ne želimo pripravljati groženj, moramo pa poudariti, da nas nič ne bo zaustavilo pri organiziranju postopkov nepokorščin, če se dosedanja desetletja trajajoča pričakovanja ne bodo izpolnila v do sedaj predvidenih rokih!!!«
Poslanec Marinič: »Razlog ni v vinjetnem sistemu!«
Kaj bo z nadaljevanjem izgradnje avtocestnega odseka, predvsem od Dražencev do Gruškovja, in kako osebno ocenjujejo nastalo situacijo, smo povprašali poslanca Branka Mariniča, ki se je doslej že aktivno vključeval v problematiko izgradnje tega avtocestnega odseka: »Nadaljevanje izgradnje avtoceste od Dražencev do Gruškovja zaenkrat ni ogroženo; seveda ne morem napovedati, ali morebitno vztraja-
nje pri zamrznitvi evropskega denarja ne bi povzročilo kakšnega časovnega zamika. Kot poslanec s tega območja bom v prihodnje gotovo spregovoril o tej problematiki tudi v državnem zboru in zahteval odgovore. Nikakor pa se mi, po mojem osebnem prepričanju, ne zdi točno, da se kot morebitni razlog za začasno zamrznitev kohezijskih sredstev navaja naš sistem cestninjenja oziroma vi-njetni sistem. To je čisto natolcevanje, saj je naš sistem skladen z evropsko zakonodajo na tem področju! Menim, da gre pri navajanju tega razloga bolj za iskanje »grešnega kozla«, za zavajanje, morda želi kdo z določenimi interesi pač nekaj doseči. Še enkrat pa poudarjam, da je skrb za zaustavitev nadaljnjih del odveč!« Marinič je ob tem še povedal, da bo sicer več o finančnem in časovnem konstruktu izgradnje avtocestnega odseka od Dražencev do Gruškovja znano decembra, ko bo državni zbor odločal in sprejemal rebalans državnega proračuna za leto 2009.
SM
Uvodnik
Nazaj na lojtrni voz!
Ceste, cestice in zdaj še avtocesta so že leta in leta osrednja tema dogajanj (inpo-litike) povsod. Ne samo v Podravju, tudi drugje. Ampak pri nas še prav posebej.
Ne spomnim se niti ene seje občinskega sveta in tudi ne nobene občine, kise ne bi dajala cestnimi težavami. V najboljšem primeru pač samo z luknjami, večinoma pa z vprašanjem, kako na kolovoze spraviti žafranasto drag asfalt. Tudi mestna občina Ptuj ni nobena izjema; tam, kjer je asfaltirano, je preozko, manjkajo pločniki, ne štima kanalizacija in ne prometni režim itd. V občinah izčrpujejo svoje proračune, z vsemi pridobljenim denarjem vred za to, da komaj potegnejo nekaj metrov tega črnega zlata. Vse skupaj je bolj sizifovo delo, saj nikakor ne morejo povezati konca s koncem in ti kratki asfaltni odseki so in bodo uničeni prej, preden bo zadnji makadam zglajen z bitumnom.
Za piko na i je zdaj izbruhnila še afera okoli dokončanja izgradnje zadnjega dela phyrinske avtoceste, ki bi, roko na srce, čez ves delček Slovenije morala biti zgrajena že davno, davno nazaj. Zakaj še danes ni, je vprašanjepo-litike in nikakor ne denarja, da smo si na jasnem. Prav tako je politično vprašanje, zakaj so jo sploh vrisali točno tako kot so jo. Navsezadnje bi lahko tekla tudi mimo Ptuja in, in recimo, Slovenske Bistrice, ne pa poprek čez Haloze, kjer je bilo treba sfinancirati še hudičevo drag in med hribovje stisnjen mednarodni mejni prehod. Kot da ne bi bilo boljše variante...
Pravzaprav, glede na predrag asfalt, gorivo in avtomobile, predlagam, da gremo lepo nazaj na lojtrne vozove z dvema voloma ali krav'cama v vpregi. Bo veliko ceneje, pa še dvo ali več pasovnice ne bodo potrebne. In se sploh ne bojim, da mi tukaj tega ne bi več znali, bolj zanimivo pa bi bilo videti Ljubljančane, zlasti še vladno ekipo, na enem razmajanem lojtrniku. Še bolj od tega pa bi me zanimalo, kdo bi bil na vozu in kdo vpreženpred njim...
Simona Meznarič
Bruselj o avtocestnem denarju
Evropska komisija želi, da se projekt izgradnje avtocest v Sloveniji nadaljuje, denarja za to nismo zamrznili, smo pa prekinili proces potrjevanja projekta, je danes v Bruslju dejal tiskovni predstavnik komisarke za regionalno politiko Dennis Abbott. Potrdil je, da je zaustavitev potrjevanja projekta povezana z uvedbo vinjet v Sloveniji.
Slovenska vlada bo morala zagotoviti, da uvaja tudi vinjete za krajše obdobje, in dokler tega ne zagotovi, bo proces potrjevanja projekta prekinjen, je pojasnil Abbott. Na takšno razlago se je odzval najverjetnejši novi prometni minister Patrik Vlačič, ki je okritiziral takšno odločitev Bruslja, češ, da lahko o morebitni kršitvi evropske zakonodaje odloča le evropsko sodišče, ne pa komisija, zato tudi sankcije evropske komisije označuje kot sporne.
			
			l ' L
			
	ae		
	[V	■alS-	
j.	¡č if^i Él Y<	k Ji	
		ik	
Foto: SM			
DARS zagotavlja, da bodo dela na odseku do Dražencev dokončana v naslednjem letu v predvidenem časovnem roku, nepregledne kolone pa se bodo še dolgo nabirale od Dražencev do Gruškovja.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Zahtevam iniciative se pridružujejo ekologi
Korupcija in sumljiva
neučinkovitost inšpektorjev?!
Ker dobre tri mesece in pol po drugem velikem požaru gum v gramoznici v Lovrencu niso dosegli nič, in ker podjetje Albin Promotion v posmeh vsemu spet nadaljuje predelavo odpadnih gume, je civilna iniciativa v ponedeljek pred poslopjem Občine Kidričevo pripravila protestni shod. Na dan je prišlo nekaj novih dejstev, celo očitki o korupciji v okoljskem ministrstvu in sumljivi neučinkovitosti inšpektorjev.
Foto: M. Ozmec
Okoli 100 pripadnikov civilne iniciative in krajani so se pred poslopjem Občine Kidričevo zbrali s transparenti, na katerih so bili zgovorni že sami napisi.
Okoli sto krajanom, ki so se pred poslopjem Občine Kidričevo zbrali s transparenti v rokah, je predsednik civilne iniciative za sanacijo odlagališča odpadnih gum Jože Medved vnovič jasno povedal, da je bil drugi velik požar ekološka nesreča, da so bili prizadeti iz občine Kidričevo in sosednjih občin izpostavljeni vdihavanju škodljivih sestavin, sproščenih pri gorenju gume pa tudi onesnaženju s sajami in drugimi škodljivimi emisijami. »Vsem nam je takrat prekipelo in dali smo jasno vedeti, da podjetju AP in direktorju Albinu Bren-clu ne zaupamo več, zato mu ne bomo več dovolili sporne dejavnosti v jami. Dan po požaru smo ustanovili civilno iniciativo in se tako organizirali, da bi dosegli prekinitev te dejavnosti in s tem konec nadaljnjega ogrožanja našega okolja ter dokončno ekološko nesporno sanacijo jame,« je dejal Medved.
V civilni iniciativi so se v tem času trudili, da bi svoje zahteve dosegli, žal pa ugotavljajo, da je danes stanje skoraj popolnoma enako kot dan po požaru. Še več, podjetje AP spet predeluje gume, v gramoznico pa dova-ža še nove količine odpadnih gum, namesto da bi se dogajalo obratno. Domačini se zato resno bojijo in s strahom čakajo, kdaj se bo zgodilo tretjič, ko bo nekdo ponovno povzročil požar, kot se je to zgodilo že dvakrat.
Pa nikomur nič, pravi Jože Medved in konkretno navede: »V tem času smo bili predstavniki CI nekajkrat na Ministrstvu za okolje in prostor, dvakrat smo se srečali z ministrom Janezom Podobnikom, neštetokrat smo bili v stiku z Bernardo Podlipnik, ki je na
Foto: M. Ozmec
Karel Lipič: »Predlagamo, da se Brenclu koncesija za sanacijo gramoznice takoj odvzame, saj je ni sposoben strokovno upravljati!«
MOP vodila komisijo za reševanje tega problema, sestajali pa smo se tudi z drugimi strokovnimi delavci ministrstva. Dobili smo veliko obljub, zelo konkretnih, o takojšnjem odvozu celih gum in ostankov zgorelih gum iz jame. Moram pa poudariti, da so bile vse te obljube dane v predvolilnem času. Dosegli smo tudi, da je vlada RS sprejela program sanacije jame, ki je do danes le mrtva črka na papirju, čeprav bi se v nekaterih točkah moral izvajati že naslednji dan po uveljavitvi. Do danes se je zgodilo le, da so popisani materiali v jami in izdelan načrt za sanacijo s strani Občine Kidričevo, ki pa ni popoln, ker občina nima vpogleda v klasifikacije in analize posameznih materialov in ne more odločiti, kaj storiti z njimi, kar bi moralo storiti MOP. Moram povedati, da gre tukaj tudi za ilegalne odpadke pripeljane iz Avstrije, za katere se prav tako še vedno ne ve, kakšna bo njihova usoda.«
Brencl se ne drži dane obljube
Ogorčen je bil Jože Medved tudi zaradi obljub, ki jih je Albin Brencl po požaru ves pretresen obelodanil pred kamerami, a nanje čez noč pozabil: »V posmeh vsemu podjetje AP normalno izvaja svojo dejavnost kot pred požarom, čeprav je direktor podjetja AP Albin Brencl na dan požara vsem medijem izjavljal, da ga guma ne zanima več, da se z gumo več ne bo ukvarjal, da končuje z gumo za vselej. Tudi občina Kidričevo je na izredni seji občinskega sveta kmalu po požaru sprejela nekaj sklepov, v katerih zahteva prekinitev oz. prepoved ali odvzem dovoljenj, ki jih ima podjetje AP za to dejavnost, ter končno sanacijo jame, vendar se tudi v tem primeru ni nič premaknilo. V posmeh vsemu direktor podjetja AP od Občine Kidričevo zahteva dogovor in izplačilo za opravljeno delo v jami. CI in občina Kidričevo ves čas zahtevata tudi profesionalno varovanje deponije, predvsem zaradi nevarnosti tretjega požara. Nekaj časa je bila vzposta-
vljena gasilska straža, ko pa je zmanjkalo denarja, ki je bil za to namenjen, je bila ukinjena in danes je varovanje jame enako kot pred požarom.«
Medved opozarja bodočega predsednika vlade
»Na okoljskem ministrstvu vlada prava zmeda, saj se ne ve, kdo pije in kdo plača, predvidevamo lahko, da bi nekateri lahko bili v to zadevo vpleteni korupcijsko, zato niti nimajo nobenega motiva, da se kaj razreši. Ugotavljamo, da so sumljivo neučinkovite tudi inšpekcijske službe, ki so zelo dosledne pri kaznovanju in ukrepih malih kršiteljev, medtem ko veliki kršitelji praviloma ostanejo nekaznovani, tako kot je to v naši pravni državi nasploh praksa. Prav tako moramo bodočemu predsedniku vlade sporočiti, da se ne izvaja vladni program sanacije, čeprav so nekateri roki že davno pretečeni.« Medved je menil tudi, da mora biti ena od zahtev protestnega shoda, da novi minister, ko bo nastopil funkcijo, prednostno reši ta problem, in čim prej sproži vse aktivnosti za prekinitev dejavnosti predelave gum v gramoznici v Lovrencu, da razišče in odstavi vse funkcionarje na ministrstvu, ki bi lahko bili korupcijsko ali kako drugače nečedno povezani s tem problemom ter problemom odstranjevanja odpadnih gum nasploh, saj po mnenju CI tukaj prevladuje prava anarhija, ker država nima prave strategije, kako koristno odstranjevati odpadne gume.
Tudi ekologi na strani krajanov
Zahtevam civilne iniciative in občanov iz širšega območja Kidričevega se je na protestnem
shodu pridružila tudi Zveza ekoloških gibanj Slovenije. Kot je pred protestniki in novinarji zatrdil njen predsednik Karel Lipič, že dalj časa spremljajo dela treh koncesionarjev za predelavo odpadnih gum in po njegovem je »predelovalec v Lovrencu to zadevo najslabše rešil, kajti zakopavanje gume ni v skladu z nobeno okoljsko zakonodajo«, zato so MOP na to že resno opozorili in zahtevali, da se zadeva reši bolj strokovno in okolju prijazno. Po podatkih Zveze ekoloških gibanj se v državi letno zbere okoli 15.000 ton odpadnih gum, precejšen del konča na deponiji v Lovrencu, del tudi v Anhovem. Ob tem pa Karla Lipiča skrbijo tudi velike količine gum v Lovrencu: »Najslabši način predelave je zakopavanje gum in zasipavanje z zemljo. Okoljsko ministrstvo smo opozorili tudi, da nikjer v Evropi ni deponije s tako velikimi količinami odpadnih gum. Največja odlagališča v Nemčiji in Avstriji ne presegajo 500 ton gum na eni lokaciji, zato nas te nekajkrat večje količine v Lovrencu resno skrbijo. Tako kot nas skrbijo tudi posledice že drugega velikega požara gum na tej lokaciji, ki je ljudem in okolju zagotovo pustil določene negativne posledice. Moti nas tudi, da krivca za nastanek kar dveh požarov na isti deponiji nikakor ne najdejo, še bolj pa dejstvo, da nihče ni strokovno ugotavljal dejanskih posledic požara in jih javno objavil. Kajti, če bi prišlo do požara še enkrat, bi to pomenilo za to okolje pravo katastrofo. Da bi se temu izognili, smo v Zvezi ekoloških gibanj okoljskemu ministrstvu predlagali, da ugotovi, ali obstaja notranja odgovornost zaposlenih pri izdaji vseh potrebnih mnenj v zvezi z dovoljenjem za sanacijo gramoznice podjetju Albina Brencla. Obsojamo vsa dovoljenja, ki so mu jih izdali, zato predlagamo,
da se mu koncesija za sanacijo gramoznice takoj odvzame, ker je ni sposoben upravljati strokovno.«
Bodo nove zahteve uslišane?
Udeleženci protestnega shoda pred Občino Kidričevo so vzpodbudne besede Karla Li-piča nagradili z bučnim aplavzom, z glasnim odobravanjem in aplavdiranjem pa so potrdili tudi štiri sklepe shoda, ki jih je predstavil podpredsednik CI Anton Habjanič. Novega predsednika Vlade RS pozivajo, da se nemudoma prične izvajati sprejeti Odlok o programu ukrepov za izvedbo sanacije deponije odpadnih gum v Lovrencu na Dr. polju, ki ga je Vlada sprejela dne 17. septembra. Novega okoljskega ministra pozivajo, da ob nastopu mandata prednostno obravnava problem deponije odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju ter preveri ustreznost ukrepanja pristojnih uslužbencev svojega ministrstva, na čelu z Bernardo Podlipnik in inšpekcijskimi službami. Od Občine Kidričevo zahtevajo, da izpelje vse potrebne aktivnosti za preprečitev nadaljnjega opravljanja okolju nevarne dejavnosti predelave in deponiranja odpadnih gum v opuščeni gramoznici v Lovrencu na Dravskem polju oziroma poda zahtevo za odvzem gradbenega dovoljenja in da podjetju Albin Promotion odpove pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice. Od Občine Kidričevo in Agencije Republike Slovenije za okolje pa zahtevajo vzpostavitev stalnega monitoringa za preverjanje kakovosti podtalnice in zraka v bližini deponije odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem Polju. Bodo nove zahteve spet naletele na gluha ušesa?
M. Ozmec
ČS Ljudski vrt • Peršonova ulica in Rabelčja vas
Foto: Črtomir Goznik
Lijana Valentin (prva z desne): »Zakaj je Peršonova prišla na dnevni red šele dobre štiri mesece po sestanku v Mestni hiši? «
posnetek kanalizacije (mešan kanal tekalne in meteorne vode), ki je sicer poškodovana, ni pa sesuta, je pa poddimen-zionirana. Druge rešitve, kot je izvedba novega kanala, ki bi bil ustrezen predvsem za meteorne vode, ni, zato tudi začasne rešitve ni mogoče izvesti, ker jo prinaša le dolgoročna. Tudi preusmeritev kanalizacije spodnjega dela Peršonove ni mogoča. Peršonova je zajeta v t. i. velikem projektu zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja - II. faza, katere realizacija je predvidena v letu 2010. To je razvidno tudi iz proračuna MO Ptuj, ki se nanaša na ta projekt, tam so sredstva planirana. Do takrat pa je mogoče pristopiti k nekaterim umiritvenim ukrepom.
Poziv inšpektorjem, naj ukrepajo!
Opravil naj bi se pregled preko mestnih in državnih inšpekcijskih služb, če so se vsi investitorji, ki jim je bilo pod določenimi pogoji izdano gradbeno dovoljenje, teh pogojev tudi držali, oziroma so poskrbeli za lastne meteorne vode tako iz objekta kot parcele ali pa so te vode speljane na cesto. To je po oceni mag. Janka Širca korak, ki ga je mogoče v zelo kratkem času narediti in vsaj delno omiliti problematiko. Drugih tehničnih rešitev do izvedbe II. faze projekta pa ni. Bežen pregled terena naj bi že pokazal, da v zgornjem delu Peršonove proti ulici Na jaso zadeve niso speljane, kot bi morale biti, kot je narekoval lokacijski načrt. V sklopu sanacije kanalizacije naj bi prišlo tudi do rekonstrukcije ulice (do razširitve, zato bodo padle tudi ograje) in do položitve vseh infrastruk-turnih vodov v zemljo. Andrej Koter, ki vodi iniciativo Peršo-nove, je spomnil na dejstvo, da so vso infrastrukturo, ki jo ima Peršonova, s svojim denarjem zgradili vsi tisti, ki so jo v letu 1965 pričeli poseljevati, tod je bil travnik in nič drugega. Ta vlaganja bi se morala oceniti, neke bonitete bi jim to vlaganje moralo prinesti glede na to, da so omrežje sami zgradili, drugi pa so se nanj samo pri-
ključevali, plačali pa nič. Nekdo je moral dati dovoljeno za to, da so se izvedli priključki na to kanalizacijo. Kako je bilo to preneseno v javno dobro, v Mestni občini ne vedo. Glede na načrtovane nove gradnje in spremenjene klimatske razmere pa ni pričakovati izboljšanja stanja, kvečjemu bo vse še slabše. Vsak oblak za te prebivalce pomeni grožnjo. Do sedaj jim je razvoj, širitev stanovanjske soseske, prinesel le težave. Po besedah mag. Širca naj bi podobne oziroma še večje probleme imeli v Podvincih, na Mariborski. Resnici na ljubo bi mestna oblast morala reagirati že po prvih poplavah, začele so se že v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, in preprečiti nekontrolirano priključevanje novih objektov oziroma celega naselja na kanalizacijo v Peršonovi. To je bila največja napaka. Vdor vode s ceste ob nalivih v kleti bi lahko omilili tudi z dvigom pločnika, je bil predlog Roberta Ivanu-ša, zato bodo proučili tudi to možnost. Ogled na terenu bo 10. novembra.
Peršonova ne prenese novih gradenj
Tretjega novembra so na ČS Ljudski vrt govorili tudi o
Foto: Črtomir Goznik
Svet ČS Ljudski vrt se je 3. novembra v razširjeni sestavi dveh iniciativ, Peršonove in Rabelčje vasi, prvič poglobljeno lotil infrastrukturnih problemov na tem območju.
Prihaja rešitev z drugo fazo projekta podtalnice?
Ptujska ČS Ljudski vrt je vsaj po številu prebivalcev največja četrtna skupnost v MO Ptuj. V njej živi okrog šest tisoč prebivalcev, ki naj bi se jim v prihodnjih letih pridružilo najmanj 1500 novih. Novim poselitvam na tem območju pa ne sledi razvoj infrastrukture, predvsem je deficit na cestnem in kanalizacijskem področju, zato pa že skoraj tri desetletja ceh plačuje spodnji del Peršonove, od številke 1 do križišča z Ulico 5. prekomorske, kjer kletne prostore zaliva že po vsakem malo večjem nalivu. Letos jih je zalilo že petkrat.
Šele junija letos so jim po dolgih letih negodovanja in prošenj za rešitev prisluhnili tudi v Mestni hiši, še prej pa so rešitev te ulice nakazovali v številnih letnih planih četrtne skupnosti oziroma njenih pravnih predhodnicah, žal brez posluha. Tretjega novembra pa je o infrastrukturnih problemih na območju Peršonove in Rabelčje vasi v razširjeni sestavi razpravljal tudi svet ČS Ljudski vrt. Pridružili so se mu predstavniki iniciative za Peršono-vo, ki jo vodi Andrej Koter, v imenu iniciative Rabelčja vas pa je sodeloval Miro Ljubeč. Iz Mestne hiše so se sestanka udeležili mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost investicije in gospodarstvo, vodja referata za ČS in LS Branko Brumen ter strokovni sodelavec Dalibor Markež. S ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom pa se še edino v tej četrtni skupnosti niso dobili, obiskal je že vse ostale. Že po stari navadi so manjkali mestni svetniki, od osmih ni prišel nobeden.
Kanalizacija premajhna in poškodovana, ni sesuta
Prvi sestanek za Peršonovo ulico je bil 19. junija, z vsebino zapisa pa so se četrtni svetniki seznanili šele po dobrih štirih mesecih od sestanka. Mag. Jernej Šoemen je prizadetim prebivalcem takrat predlagal, da si na dvoriščih uredijo meteorne vode s ponikalnico, ker se te ne bi smele speljati v fekalno kanalizacijo. S tem bi vodo zadržali na lastnih parcelah, kar bi v veliki meri razbremenilo vod v ulici. Rešitev za Peršonovo pa prinaša II. faza projekta zaščite podtalnice, ki je že od maja letos v pregledu na Ministrstvu za okolje in prostor. Od takrat dalje čakajo na zeleno luč, da bi lahko pričeli s postopkom javnega naročanja in izborom izvajalca. Glede na izkušnje javnega naročanja za I. fazo, postopek je trajal skoraj celo leto, tudi za II. fazo realno ni pričakovati, da bi trajala manj. Prebivalci Peršonove so predlagali, da se poišče tudi kratkoročna rešitev, saj ni mogoče čakati še dve ali tri leta, ker bodo nove poplave prinesle še večjo škodo v objektih, ki so že zaradi dosedanjih poškodovani. Pripravljeni pa so tudi sofinancirati sanacijo kanalizacije v spodnjem delu ulice. Zato so se dogovorili, da bosta oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo in Komunalno podjetje Ptuj analizirala stanje ter pripravila kratkoročne rešitve odvodnja-vanja v Peršonovi ulici. Na seji 3. novembra ni bilo o teh kratkoročnih rešitvah povedanega nič, ker jih bojda ni, obstaja
infrastrukturnih problemih v Rabelčji vasi. Ob tej priložnosti je Alenka Krabonja spomnila, da je bilo tudi na mestnem svetu sklenjeno, da se bo pred investicijami na tem območju zgradila infrastruktura, zdaj pa se govori, da bi se delo na novogradnjah ob cesti III pričelo že v letu 2009, o infrastrukturi pa ni ne duha ne sluha. To ni tako nerešljiv problem, kot je v tem trenutku problem Peršo-nove, je ocenil mag. Janko Ši-rec. Sestanki na to temo se dogajajo že tri oziroma štiri leta. Nekatere aktivnosti so bile že izvedene. Pred dvema letoma je bila rešitev zelo blizu, takrat je MO Ptuj opravila vse, kar je bilo dogovorjeno. Pridobila je vsa potrebna zemljišča za to cesto, od Peršonove do vila blokov, pripravila projektno dokumentacijo, ki je bila nekaj časa jedro spora. Vsi prebivalci na tem območju, razen enega, so se tudi obvezali, da bodo participirali pri izgradnji ceste in potrebne infrastrukture. Žal do izvedbe ni prišlo, ker ni bilo mogoče, da bi 17 hiš oziroma njihovi lastniki plačali vso
to infrastrukturo. Odločeno je bilo, da naj se zadeva ureja skozi komunalni prispevek. V tistem času je bil sprejet tudi lokacijski načrt za poselitev pod cesto, blokovsko naselje, ki še vedno velja, sedaj pa se ta spreminja na željo lastnikov zemljišč, ki načrtujejo nekoliko spremenjen koncept poselitve. Zato je prišlo do projektiranja glavne infrastrukturne žile z območja peš poti na območje ob cesti C, ki se nadaljuje od trgovine Špar. V letošnjem proračunu predvidena sredstva za ureditev ceste III so bila planirana izključno na komunalnem prispevku, ki pa vključuje tudi že omenjenih 17 objektov. Izvedba v tem trenutku ni mogoča, ker mora biti najprej potrjen lokacijski načrt, zatem pa izvedena komasacija, odmerjene vse ceste. Podlage za izdajo odločb o komunalnem prispevku torej ni. Z dopisom o infrastrukturnih problemih na območju Rabelčje vasi so želeli opozoriti na vse probleme, ki so se pojavili z novogradnjami, je povedal Miro Ljubec. »Nadaljevanje gradnje, kot je
Peršonova ulica ena najslabše skorajda ni več srečati.
Foto: Črtomir Goznik
infrastrukturno urejenih mestnih ulic. Takšnih (fotografija pove vse)
predvideno, ni mogoče preko Peršonove, zato opozarjamo, da mora biti cesta III v celoti zgrajena, preden se novo gradbišče sploh odpre. Pričakovali smo, da bo cesta zgrajena že pred gradnjo vila blokov. V Peršonovi vidimo več problemov ne samo zaradi prometa, temveč tudi gradbenih strojev, ker tudi normalen problem več ni mogoč. Problem so tudi neurejene žive meje, križišče z Volkmerjevo in Ulico 5. pre-komorske. Prometno je cesta podimenzionirana in več kot potrebna rekonstrukcije,« je še posebej izpostavil Miro Lju-bec. Gre za probleme, ki jih v mestnem svetu ne vidijo, ker ne živijo tu. Cesta je preozka, pločnik ima smo v enem delu, dve vozili se ne moreta normalno srečati, tovornjaki pa ob srečevanju z drugimi vozili zapeljejo na pločnik, ki je tudi šolska pot. Mag. Janko Širec je v zvezi z načrtovanimi gradnjami na tem območju govoril o faznosti gradenj v lokacijskih načrtih, ki zadevajo tudi gradnjo infrastrukture, pri čemer pa mora biti zagotovljena izgradnja javne gospodarske infrastrukture, ki služi posamezni etapi. To, kar je zapisano v odlokih, mora spoštovati tudi Upravna enota pri izdaji gradbenih dovoljenj. Ne glede na vse je po prepričanju Mira Ljubca in vseh, ki živijo na tem območju, MO Ptuj tista, ki pred začetkom gradnje novih objektov lahko zahteva izgradnjo ustrezne infrastrukture. Kar pa zadeva Peršonovo, naj se še dodatno omeji vožnja tovornih vozil, zniža osna obremenitev s štirih na tri tone, verjetno pa bi prometni kaos na tej ulici zmanjšala tudi občasna prisotnost policije. Če se zadeve ne bodo izboljšale, če se ne bo prisluhnilo občanom tega dela Ptuja, bodo morali rešitve poiskati sami. V skrajnem primeru tudi z zaporo ulice.
Hajdina • Deseti praznik občine Hajdina
Začrtali srednjeročni in dolgoročni
uravnoteženi razvoj občine
Že dober mesec in pol v občini Hajdina potekajo prireditve ob letošnjem desetem občinskem prazniku, ki ga bodo zaokrožili z jutrišnjo osrednjo slovesnostjo in že 13. prireditvijo Iz mošta vino - pridi na Hajdino. Hajdinski župan Radoslav Simonič je zadovoljen z razvojem občine, ki se razvija v želeni smeri. Na oktobrski seji sveta občine so potrdili tudi srednjeročni plan in dolgoročno strategijo občine Hajdina, temeljna razvojna dokumenta uravnoteženega razvoja občine tudi v bodoče.
Občina Hajdina praznuje letos že deseti občinski praznik. Kaj lahko poveste ob tej priložnosti, se občina razvija v želeni smeri in uravnoteženo na celem območju?
»Občina Hajdina se razvija v želeni smeri. Naša usmeritev je bila, je in bo tudi v bodoče prioritetno naravnana v najrazličnejše smeri zagotavljanja varnosti in ekološke naravnanosti. Ob tem pa posvečamo potrebno pozornost tudi razvoju družbenih dejavnosti in vlaganjem v komunalno infrastrukturo, ki prav tako sledijo tem usmeritvam v okviru danili možnosti. V zvezi z nadaljnjim razvojem občine smo na zadnji seji sveta občine sprejeli in soglasno potrdili Srednjeročni plan razvoja občine Hajdina in Dolgoročno strategijo razvoja občine Hajdina 2008-2020. To sta temeljna razvojna dokumenta uravnoteženega razvoja za vnaprej. Oba dokumenta sta 'živ organizem', ki se bosta po potrebi v bodočnosti lahko tudi dopolnjevala oziroma spreminjala.«
Kateri pomembnejši projekti so se zgodili v obdobju med dvema praznikoma?

Foto: Črtomir Goznik
Radoslav Simonič, župan občine Hajdina: »Občina Hajdina se razvija v želeni smeri.«
»Dokončali smo II. fazo obkanalske ceste med Haj-došami in Slovenjo vasjo v dolžini 1840 m. Vrednost del je 314.597 evrov. Vzporedno poteka kolesarska steza, ki je prav tako dolga 1840 m. Investicija je znašala 159.812 evrov in je bila sofinancirana s strani DRSC. V naselju Slovenja vas ob glavni cesti Ptuj-Maribor smo preplastili
in izvedli ograjo na kolesarski cesti (pločniku) v dolžini 270 m v višini 8.321 evrov. Asfaltirana je bila tudi javna pot Sabina-obkanalska cesta v dolžini 332 m. Vrednost opravljenih del je bila 24 tisoč evrov. Na Zgornji Hajdini in v Dražencih smo skoraj dokončali 1063 m sekundarne kanalizacije v znesku 382 tisoč evrov. Investicija se sofi-
Foto: Črtomir Goznik
Občinsko središče je letos dobilo tudi skulpturo. V prihodnjih letih mu bodo dodali tudi arheološki park.
SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI,
OB 10. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA VAM ČESTITAM IN VAS VABIM NA PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA, V SOBOTO, 8. NOVEMBRA 2008.
lav Simonič čine hkifdina
nancira iz evropskih sredstev preko RRP za statistično regijo Podravje 2007-2009. Na področju izvedbe primarne kanalizacije se izvajajo dela iz I. faze Konzorcija za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja na odseku
Stavbno kleparstvo in krovstvo, Izdelovanje kovinskih predmetov
Gajec d.o.o. Brigita Pišek
Gerečja vas 40e, 2288 Hajdina Tel.: 02 799 03 26, fax:02 799 03 27, GSM:041 445 990
Županu, občinskemu svetu ter občinski upravi želimo, da še naprej skupaj gradijo in načrtujejo nove poti za prihodnost.
Vam, spoštovani občanke in občani, pa ob prazniku občine želimo ne samo enega dne praznovanja, ampak ves mesec dobre volje, zanimivih vtisov in dogajanj. Le nekaj Vam ne sme manjkati - tega namreč ni mogoče kupiti nikjer: veselje do dela. Predvsem ne pozabimo, da dobro delo samo po sebi osrečuje.
Trudili se bomo, da bomo tudi v prihodnje upravičili izkazano zaupanje, da bomo izpolnili in prekosili Vaša pričakovanja. Hvala Vsem za izkazano zaupanje in naj Vam misel: "Bodite srečni!" polepša prav vsak dan.
Skorba-Gerečja vas-Kalu-dra-Kungota v skupni dolžini 4,1 km in v vrednosti 920 tisoč evrov. Investicija se sofinancira iz kohezije EU. Nekatere investicije smo opravili tudi na pokopališču Hajdina (izgradnja žarnih grobov), na OŠ Hajdina in drugje v vseh naseljih občine Hajdina.«
Ali lahko trenutna finančna kriza ogrozi katerega od prioritetnih projektov občine Hajdina?
»Trenutno ne. Kako se bodo zadeve razvijale na globalnem (državnem) segmentu, si nihče ne upa napovedovati. Trenutna vlada je sprejela ukrepe finančnih garancij, ni pa rečeno, da posledično ne bo prizadelo tudi razvoja lokalnih skupnosti.«
Kaj želite sporočiti vašim občanom ob 10. prazniku občine Hajdina?
»Predvsem želim izreči zahvalo vsem občanom, ki so s soglasji pri pridobivanju gradbenih dovoljenj za izgradnjo kanalizacije in ostale
infrastrukture prispevali k temu, da se dela izvajajo. Zahvala velja vsem društvom, delujočim v občini, članom in predsednikom vaških odborov, članom raznih komisij in odborov ter občinskemu svetu, upravi občine Hajdina, kolektivu OŠ Hajdina, župniji Hajdina, Skupni občinski upravi Ptuj in drugim. Predvsem pa se zahvaljujem gasilcem iz občine Hajdina in vsem dobrim ljudem, ki so pomagali prizadetim pri odstranjevanju posledic neurja s točo 15. avgusta letos. Enotnost, medsebojno razumevanje in občutek pripadnosti lokalni skupnosti, v kateri živimo, so tiste vrednote, na katerih bomo gradili naš skupni jutri.
Občankam in občanom čestitam ob 10. prazniku občine Hajdina. Vabim jih na naše prireditve in na osrednjo občinsko proslavo, ki bo v soboto ob 16.30 v šotoru na trgu pred občino.«
MG
STROJNO INSTALATERSTVO

Zdenko GASENBURGER s.p.
Slovenja vas 62, 2250 Ptuj
Tel.: 02 788 54 33, fax: 02 788 54 34, GSM: 041 676 341
email: zdenko.gasenburgerQislol.net www.gasen bu rg er-sp.sl
VODOVOD - OGREVANJE -
- ADAPTACIJE KOPALNIC
GSM: 051 626 075, 041 345 711 www.wiiiiams.si; E-mail: asfaiti@wiiiiams.si
ASFALTIRANJE DIAMANTNO REZANJE - VRTANJE BETONA
Iskrene čestitke ob prazniku občine Hajdina želimo vsem občankam in občanoml Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
V
JŠTAJERGRADING
Spodnja Hajdina 36 2288 Hajdina
Telefon: 02 787 87 70 stajergrading@siol.net
Iskrene čestitke ob prazniku Občine Hajdina!
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje!
Prijetno praznovanje praznika občine Hajdina!
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje!
Lenart • Praznovanje občinskega praznika
Pogoj za razvoj je povezovanje
Župan mag. Janez Kramberger pravi, da je za njim polovica mandata, ki ga ocenjuje uspešno in dodaja: »Kljub temu da sem občino prevzel s tremi milijoni evrov dolga, se dela nisem ustrašil, ampak sem si jasno zastavil cilje, ki so enaki še danes. K rešitvam za občino Lenart zmeraj vabim širok krog ljudi, ne glede na politično pripadnost, od njih pričakujem odkrito in argumentirano kritiko ali pohvalo. V občino Lenart želim vnašati 'več življenja' in to nam sedaj uspeva z vašo podporo in predanostjo ter s povezovanjem z drugimi občinami doma in v tujini.«
Pravi tudi, da so letos svojemu namenu predali Center Slovenskih goric, ki se razprostira na 895 kvadratnih metrih in s tem občina Lenart in občani prevzemajo vlogo povezovalca v sloven-skogoriškem prostoru, ki je
»Odličje, ki ga je dobil Pul-lus beli pinot, je dokaz, da smo tako stilno kot kakovostno na pravi poti tudi za to sorto,« je bil po prejemu medalj zadovoljen Bojan Kobal, glavni enolog Ptujske kleti, in dodal, da je Ptujska klet po-
edini pogoj za hitrejši razvoj na področju kulture in turizma. V Centru Slovenskih goric so KS Lenart in občina Lenart skupaj z Društvom za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric ter ljubljansko Fakulteto za arhitekturo
leg zlate medalje za beli pinot osvojila še pet srebrnih; za renski rizling, šardone in tri penine. Nad velikimi mednarodnimi uspehi Pullusa, ki se je na trgu pod tem imenom začel pojavljati šele pred dobrim letom, je seveda navdu-
med 9. in 11. oktobrom 2008, organizirali Arhitekturno delavnico Lenart 2008. Župan mag. Janez Kramberger je prepričan, da bo mogoče ugotovitve koristno uporabiti pri razvojnih načrtih in si hkrati želi, da bi v okviru ob-
šen tudi direktor podjetja Andrej Sajko, ki pa se tudi zaveda, da na lovorikah ne morejo počivati: »Hkrati z donegova-njem novega in negovanjem starejših vin potekajo tudi intenzivne poslovne aktivnosti. Tako se pripravljamo na drugo pošiljko Pullusa v ZDA in na obeležitev prve obletnice Pullusa. Je pa dunajsko srečanje lahko krasen trenutek za pokušino vin tekmecev, še posebej, če si prepričan, da je tvoje lastno vino izjemne kakovosti.«
Šampionske naslove z letošnjih ocenjevanj so si doslej pripeli: Pullus penina 2005 polsuha, Pullus penina 2005 suha, Pullus sauvignon 2007, Pullus penina rose 2007 in zdaj še Pullus beli pinot. Ob tem so vina Pullus prejela še preko 30 drugih odličij.
SM (vir: Dialog)
činskega proračuna občina Lenart podprla še dodatne študije, saj meni, da je lokalna skupnost dolžna iskati rešitve skupaj z ljudmi, civilno družbo in strokovnjaki. Kar se tiče investicij, so zgradili čistilno napravo v Močni, gradijo nove vodovodne sisteme v Hrastovcu, Sp. Partinju, sanirali so plaza v Sp. Žerjav-cih in Zg. Žerjavcih. Občina Lenart je bila tudi izbrana za vodenje projekta Celovita oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo, v katerega je vključenih 12 občin. V letu 2007 in letu 2008 je bilo moderniziranih 22,81 kilometra občinskih cest.
Letos so tudi zaključili modernizacijo ceste Zgornji Por-čič-Spodnja Ročica v dolžini 4,65 kilometra, za katero so pridobili evropska sredstva. V investiciji so sodelovale občine Lenart, Benedikt in Sveta Ana, vredna je bila dobrih 770 tisoč evrov. Župan Kramberger tudi pravi, da
niso pozabili na društva. Izvedenih je bilo še nekaj manjših investicij.
Župan tudi pravi, da na vrata že trkajo nove investicije, ki bodo dvignile kvaliteto življenja občanov. Med te vsekakor spada ureditev nove poslovne industrijske cone in modernizacija ceste Spodnji Por-čič-Zgornja Senarska, ki bo
delno rešila prometno zagato na vzhodnem delu Lenarta in dodaja: »Drage občanke in občani, veselimo se, da smo in da bomo skupaj ustvarjali sedanjost in prihodnost naše čudovite občine. Povezanost in medsebojno zaupanje nas bodo naredili močne in uspešne.«
Zmago Šalamun
Foto: S M
Prireditve ob občinskem prazniku so se pričele v sredo, 29. oktobra, z otvoritvijo razstave v Avli Jožeta Hudalesa, avtorja Viktorja Luskovca, v počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja, izveden je bil tudi jesenski pohod po občini ter koncert skupine Bluegrass Hoppers. V začetku tedna so odkrili spominsko ploščo na objektu tajnega skladišča orožja teritorialne obrambe v Hrastovcu. V torek je potekala zabava s klovni za otroke, nato še tekmovanje v bowlingu ter položitev temeljnega kamna za gradnjo vrtca in prizidka k OŠ Voli-čina, za katero vrednost investicije znaša 1.805.116,73 evrov. Danes ob 18. uri bo po svečani seji osrednja proslava ob prazniku občine Lenart sobota bo namenjena martinovanju in srečanju ljudskih pevcev društev upokojencev ter koncertu Marka Groblerja. Praznovanje bodo zaključili v nedeljo s farnim žegnanjem in razstavo društev v Centru Slovenskih goric.
d.o.o.
VARČUJE Z ENERGIJO - OHRANJA OKOLJE
Bojlerji za centralno in solarno ogrevanje
OWL od 130 do 500 I LGV80 in 1201 SGLinSGV200do 500 1 vroče emajlirano stoječi ali ležeči debelostenske izolacije visoko produktivni in varčni
Sončni kolektorji
• unilux •visoka produktivnost
•	bakreni absorber •TINOXprevleka
• prizma steklo
•	sprejemljiva cena •vsa dodatna oprema in regulacija
• ALU ali eluksiran
Toplotne črpalke
•	Za sanitarno vodo in ogrevanjea
•	TČ2PL200,300,500l,sistemDUO
•	STČ 200 - 500 I sistem KVATRO
•	kompaktna ali deljiva
•	KTVpriporočila
Triconski zalogovniki 300 do 3000 litrov
•	Specialne pločevine
•	Univerzalne izolacije • Plašči iz polistirola
Dvoconska ali enoconska izvedba • Za ogrevanje ali hlajenje •Varčujezenergijo ■Večkrožna in kaskadna regulacija
AKCIJA: SUPERSOLARNI BOJLER SONOVA 160, 300 ALI 500 IN AGREGATI TC 3kW
ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE LENART.
LENTHERM INVEST Industrijska ul. 1,2230 Lenart, telefon 02/720 70 41, SLOVENIJA
Pogled na trg Lenarta, ki ima od letos tudi Center Slovenskih goric.
Ptujska klet • Z dunajskega ocenjevanja
Zlato za Pullus beli pinot
Serija najvišjih odličij, ki jih dobivajo vina iz Ptujske kleti pod znamko Pullus, se še nadaljuje. Zadnja zlata medalja za Pullus beli pinot je bila namreč podeljena pred nekaj dnevi na drugem največjem svetovnem ocenjevanju vin na Dunaju, kjer se je to vino uvrstilo tudi med šest najboljših belih pinotov na svetu.
Foto: ZS
Lenart • Interles letos obeležuje 15-letnico delovanja
Za zadovoljstvo slehernega kupca
Podjetje Interles, d. o. o., ki letos obeležuje 15-letnico obstoja, je iz majhnega petčlanskega kolektiva postalo eno vodilnih v svoji branži ter s tem eden pomembnih nosilcev razvoja in napredka v občini Lenart v Slovenskih goricah.
Začetki obratovanja podjetja Interles, d. o. o., segajo v leto 1993, povezani pa so s prodajo lesenega stavbnega pohištva renomiranih slovenskih podjetij. Le dve leti po ustanovitvi je to pomembno lenarško podjetje bistveno razširilo svojo dejavnost. Z leti so večali svojo ponudbo in se vključili v mrežo pomembnih slovenskih podjetij na področju stavbnega pohištva. Danes je s podjetjem povezano že več kot dvajset kooperantov.
Prednost dajejo kvaliteti ter zadovoljstvu zaposlenih in kupcev
Podjetje Interles, ki ima trenutno 69 zaposlenih, se ukvarja z izdelavo visokokvalitetnih oken, vrat, senčil, zimskih vrtov, rolet, garažnih vrat, polken in žaluzij.
Strategija in želja vodstva
podjetja je z vsakodnevnimi inovacijami izdelkov in storitev ter osebnim razvojem vsakega zaposlenega uresničiti vizijo podjetja, ki pa jo direktor mag. Ivan Vogrin opisuje z naslednjimi besedami: »Postati in ostati podjetje, s katerim ne bo nezadovoljen niti eden kupec. Nasprotno, kupci so navdušeni nad našo izvedbo in nas priporočajo drugim.«
Podjetje Interles, d. o. o., ki letos obeležuje 15 let obstoja, se je predvsem v zadnjih letih ubadalo z mnogimi spremem-
bami. Na veliko področjih je bilo zanje prelomno leto 2000. »Takrat smo prešli od strategije sledilca na strategijo vodilnega. Izdelali smo proizvod PVC-okno ACCORD - INTERPLAST, ki je na sejmu gradbeništva ME-gRa v Gornji Radgoni prejelo priznanje Gradbenega inštituta ZRMK iz Ljubljane za najboljše dosežke v graditeljstvu,« se spominja direktor Interlesa in dodaja, da je dejstvo, da je izdelek po tehničnih in tržnih značilnostih za korak boljši od konkurenčnih izdelkov. »Svojo vodil-
no pozicijo smo še utrdili v letu 2001. Na sejmu DOMOFIN smo prejeli prvi v branži priznanje za najboljše dosežke v gradi-teljstvu za področje montaže oken in vrat. V naslednjih dveh letih je naš cilj doseči stopnjo odličnosti. Ta cilj bomo dosegli predvsem z nenehnim izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih, stalnimi inovacijami in uvajanjem sprememb. Zato imamo vsako leto predvidenih dvanajst izobraževalnih dni za vse zaposlene. Tudi v prihodnje bomo svoje poslanstvo uresni-
čevali s tehnično in tehnološko najbolj izpopolnjenimi izdelki za naše kupce,« je prepričan Vogrin. Danes se podjetje Interles želi predvsem pripraviti in afirmirati na evropskem trgu z evropsko kvaliteto izdelkov in storitev s sloganom: Dana beseda obvezuje. Za razvoj občine pa to pomeni nova delovna mesta in veliko dodano vrednost lastnega znanja, ki je pomembno za posameznika, občino, regijo in nenazadnje tudi za celotno Slovenijo.
PR
Foto: Martin Ozmec
Pogled na najsodobnejši računalniško vodeni in avtomatski rezalno-varilni stroj v novih proizvodnih prostorih Interlesa v Voličini.
Podjetje Interles uresničuje svoje poslanstvo:
"Zagotavljati osebno rast in razvoj zaposlenih ter materialne In nematerialnepogoje za ustvarjalno življenje. Kakovostno opravljeno delo in stanovitnoobnašanje v in izven podjetja sta najvišji vrednoti, tako do sodelavcev kot do kupcev in poslovnih partnerjev."
Odgovorno iz generacije v generacijo za prihodnost naših otrok!
Mag.Ivan Vogrin in David Vogrin
KAKOVOST JE PRVA
Proizvodnja * Prodaja * Montaža
terles d.o.o.
Kraigherjeva 19a tel: 02 f 7200 330 2230 Lenart fax: 02 / 7200 340
DANA BESEDA OBVEZUJE
_ les.si interles.si
Ptuj • Petdeset let ptujskih lekarn
Svetovanje - najpomembnejše poslanstvo
Petega novembra je bila v prostorih Lekarne Ptuj v Trstenjakovi ulici 9 osrednja slovesnost ob 50-letnici JZ Lekarne Ptuj, v okviru katerega danes deluje sedem lekarniških enot.
Med številnimi gosti so bili tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, predstavniki nekaterih drugih občin, poslanec državnega zbora Branko Marinič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Andrej Čufar, mag. farm., predsednica razširjenega strokovnega kolegija za lekarniško farmacijo prof. dr. Mirjana Gašperlin, člani sveta zavoda in nekateri drugi. Prišla pa sta tudi bivša direktorja Tatjana Meško, mag. farm., in Jože Gorenc, mag. farm., ki so jima ob tej priložnosti izrekli še posebno dobrodošlico.
V petdesetih letih je bilo v JZ Lekarne Ptuj narejenega zelo veliko. S strokovno, finančno in tudi organizacijsko podporo je v tem času nastalo devet lekarniških enot. Dve, Ormož in Središče ob Dravi, sta se leta 1993 odcepili. »Vidimo se kot del zdravstva, čeprav nas mnogi, predvsem mlajši ekonomisti, tudi trpajo v trgovino z zdra-
^ PTllj PRAZNU|E SD LET
Foto: Črtomir Goznik
Direktorici JZ Lekarne Ptuj Darji Potočnik Benčič sta se na slovesnosti pridružila tudi bivša direktorja Tatjana Meško in Jože Gorenc. Med gosti je bila tudi prof. dr. Mirjana Gašperlin, govorila je kot predsednica razširjenega strokovnega kolegija za lekarniško farmacijo in Fakultete za farmacijo Ljubljana.
Velika Nedelja • Na zahtevo župana ponovno sklepali
Delo je bilo oddano zakonito
Nedavno smo poročali o nesoglasjih v svetu krajevne skupnosti Velika Nedelja, ko so svetniki protestirali proti predsedniku sveta Marjanu Mušiču in mu očitali, da sklepe sprejema samovoljno mimo njih.
Torkovo 3- izredno sejo sveta KS Velika Nedelja so sklicali na zahtevo župana Alojza Soka. Med njegove pristojnosti sodi tudi to, da ima pravico zahtevati, da se o kakšnem sklepu sveta ponovno glasuje. To pravico je izkoristil v primeru sklepa, sprejetega nedavno, na 12. redni seji, pod točko 5, v katerem so svetniki sklenili: »Predsednik sveta KS gospod Marjan Mušič s svojo samovoljno odločitvijo o izbiri izvajalca in nadzornika brez sklepa sveta KS prevzema kazensko in finančno odgovornost, če pot ne bo zgrajena po projektni dokumentaciji,
pomanjkljivo in nestrokovno, brez garancijske dobe vsaj dveh let.« Svojo zahtevo je župan utemeljil tako, da se čuti potem soodgovoren tudi on, saj je dal soglasje za omenjeno oddajo del. Vse papirje so menda pripravile občinske strokovne službe, zato ni dvoma, da je bilo vse zakonito, je bil odločen župan. »Ker soodgovornosti ne morem sprejeti, zahtevam, da svet o tem še enkrat odloči,« je bil kategoričen Sok. Ponovno sklepanje pa naj bi župan želel tudi zato, ker menda po nepotrebnem sprejeti sklep vnaša dobršno mero nezaupanja in vznemirjanja
Župan Alojz Sok je zahteval ponovno odločanje sveta krajevne skupnosti Velika Nedelja o famoznem sklepu, ki so ga sprejeli na 12. redni seji in nalaga predsedniku KS Marjanu Mušiču kazensko in finančno odgovornost v primeru slabe izvedbe poti na pokopališče.
javnosti. Povedal je tudi, da za oddajo dela do vrednosti 20.000 evrov sploh ne bi bilo potrebno zbirati ponudb in bi se predsednik lahko sam odločil za kogar koli. Ob tej priložnosti je povedal tudi to, da KS Velika Nedelja niso v zadnjih dveh letih v ničemer zapostavljali, morda zato, da ne bi bilo kakšnih očitkov, so raje vlagali nekoliko več. Pa tudi zato, ker ima KS Velika Nedelja, poleg KS Miklavž, še največ makadamskih cest v občini. »Veliko smo naredili na področju cest, kanalizacije, vlaganja v šolo, v gasilsko opremo. Ne morem sprejeti dejstva, da bi občina kar koli počela nezakonito,« je vztrajal župan.
Predsednik bo moral seje bolje voditi
Po drugi strani pa je član sveta Janez Moravec najprej protestiral, da na izredni seji niso dobili nobenega materiala. Povzel je dogajanje okrog oddaje del za izgradnjo poti na pokopališču in poudaril, da naj bi investicije, po njegovem mnenju, potrjeval svet s sklepom in potemtakem naj bi tudi župan delal nezakonito, saj takšnega sklepa ni imel, ker svet o tem ni sklepal. Ponovno je izpostavil vprašanja,
zakaj potem hodijo na seje, če ne bodo sprejemali nobenih sklepov in nadaljeval: »Zakaj se bojite sprejetega sklepa? Če je pot tako dobro zgrajena, potem nimate za kaj odgovarjati. In je ta seja danes odveč. Kakšno je to stanje, da te kot člana sveta ljudje sprašujejo, kdaj bodo dela končana, koliko so vredna ipd., ti pa na nič od tega ne veš odgovoriti?«
Andrej Vaupotič je pozval k razumu in izrazil upanje, da bo na koncu modrost vendarle prevladala. Povedal pa je tudi, da jih je na zadnji seji zavedel predsednik sveta, ki ni povedal, da je župan podpisal soglasje k oddaji del in da je zadeva povsem legalna. Potemtakem je bilo že kar nekaj postopkov povsem nepotrebnih (ustanovitev komisije, sklep da bodo na podlagi njenega poročila tega izbrali izvajalca, zbiranje ponudb). Po njegovem mnenju bi bil predsednik na to dolžan opozoriti, da se ne bi stvari po nepotrebnem zapletale.
Tudi Stanko Kokol je povedal, da če bi bili svetniki pravilno informirani, kakšne so kompetence občine, predsednika sveta in svetnikov, do vsega tega ne bi prišlo. Bili so zavedeni, ker so glasovali o stvareh, ki ne bi smele priti na dnevni red in se o njih ne bi smelo sklepati.
Viki Klemenčič Ivanuša
vili. Zdravilo je res izdelek kot katerikoli drugi izdelek, vendar ta izdelek dobi pravo vrednost in postane zdravilo, ko je vročen osebi, ki potrebuje točno ta izdelek, in ki je vročen z nasvetom o pravilni, varni ter učinkoviti rabi. Nenazadnje z izročitvijo tega izdelka posegamo na področje zdravja ljudi. Zato farmacevti vidimo našo dejavnost znotraj zdravstva in na srečo v tem razmišljanju nismo osamljeni. Imamo postavljene mnoge cilje, mnoge smo že dosegli. Na svoje lekarne smo zaposleni ponosni, vse so sodobno urejene, omogočajo dobre pogoje za delo zaposlenih in prijazno okolje za naše uporabnike. Ponosni smo tudi na strokovni nivo našega dela. V skrbi za stroko smo lekarne povezane znotraj zbornice, farmacevti se povezujemo prek društva, zaposleni se povezujemo med seboj in delujemo pod vodstvom strokovnega sveta,« je o delu JZ Lekarne Ptuj povedala direktorica Darja Potočnik Benčič, ob tem pa spomnila na še veliko drugih aktivnosti, ki jih opravijo ob svojem presežnem delu, vse za zdravje ljudi. Svetovanje pa je najpomembnejši element njihovega dela. Tudi v bodoče bodo sodelovali v vseh projektih za krepitev zdravja ljudi. Ostajajo pa tudi učni zavod. Dobro se zavedajo, da so tu zaradi ljudi, zato so tudi večji del praznovanja namenili prebivalcem širšega območja Ptuja. Povabili so jih na tematske svetovalne dneve, nasvete, ki so jih redno objavljali v Štajerskem tedniku, pa so zbrali v brošuri pod naslovom Nasveti lekarniški farmacevtov. Pripravili pa so tudi priložnostno razstavo fotografij, na kateri so predstavljeni nekateri pripomočki, ki so jih nekoč pri svojem delu uporabljali lekarnarji. Pripomočki pa so na ogled v centru Qlandia. Mag. Andreja Čufar, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, je izpostavila tri značilnosti delovanja ptujskih lekarn - tra-dicionalnost, približevanje
ljudem in zdravstveni značaj lekarne, kar vedno poudarjajo tudi na lekarniški zbornici. Povsod po svetu je lekarna del zdravstva, kajti farmacevt s svojim nasvetom bistveno prispeva k varni in pravilni uporabi zdravil, da ta dosežejo svoj učinek. »Prepričana sem, da ljudje v lekarnah Ptuj prepoznavajo dobrona-mernost kot tudi sposobnosti izvajanja tega, kar delajo, ter tradicijo in zanesljivost,« je poudarila Čufarjeva, pri čemer je še dodala, da svoje delo lekarniški farmacevti gradijo na zaupanju. Po njenem prepričanju je zaupanje Ptujčanov v to lekarno izredno veliko.
Prof. dr. Mirjana Gašperlin je pozdrav in čestitke ob jubileju JZ Lekarne Ptuj prinesla kot predsednica razširjenega strokovnega kolegija za lekarniško farmacijo in Fakultete za farmacijo. »Farmacija je ena od zdravstvenih disciplin, ki se najhitreje razvija; če želimo slediti razvoju stroke, moramo znanje ves čas obnavljati. Prijazen in strokovni nasvet bo tudi v bodoče veliko vreden, ne smemo pozabiti, da smo farmacevti tisti, ki o zdravilih vemo največ, včasih pa se tega premalo zavedamo,« je med drugim povedala.
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je prepričan, da je potrebno na tem področju obdržati javno službo, ker je zdravje osnovna človekova pravica in je ni mogoče prepustiti logiki trga oziroma odvisnosti od debeline denarnice. Lekarniška dejavnost pa je tudi že približno organizirana kot javno-zasebno partnerstvo, na to so na Ptuju še posebej ponosni. V spomin na slovesnost ob 50-letnici je direktorici izročil protokolarni kelih.
Slovesnost je sklenila Mojca Malek z zdravilnimi gongi, ki je lepo dopolnila voditelja Vojka Belšaka, ki je skupaj s čarovnico ponujal čaj za marsikaj, ki je na koncu pomagal tudi čarovnici, da si je povrnila svojo lepoto.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni del program ob 50-letnici JZ Lekarne Ptuj je vodil ptujski igralec Vojko Belšak ob pomoči čarovnice. Skupaj sta propagirala čaj za marsikaj, ki je na koncu čarovnici povrnil lepoto.
Foto: vki
Ormož • Načrti za odlagališče odpadkov
nalnih odpadkov.«
Smeti le v kombinaciji s sortirnico
»V Ormožu ne bomo sprejemali odpadkov iz mariborske toplarne, če nam ne zagotovijo biološko-mehanske obdelave odpadkov v Ormožu,« je bilo sporočilo nedavne tiskovne konference, ki jo je sklical župan Alojz Sok, ki je želel poudariti, da dogovori niso nikoli tekli v to smer, ampak so bile aktualne ideje, da v Ormožu nastane regijsko odlagališče odpadkov.
Kot je povedal župan Alojz Sok, bo potrebno odlagališče komunalnih odpadkov na Dobravi s septembrom prihodnjega leta, če ne pridobi IPPC-dovoljenja, zapreti. IPPC-do-voljenje predvideva, da mora upravljavec odlagališča urediti komunalno ločevanje odpadkov. Po mnenju župana je bilo na tem segmentu že veliko narejenega, saj so bili nameščeni ekološki otoki. Razmišljanja gredo celo v tej smeri, da bi jih posejali še bolj na gosto po terenu. Tako naj bi postavili en otok na 300 prebivalcev, doslej je bilo običajno en otok na 500 prebivalcev. Seveda pa obstaja tudi problem z ekološkimi otoki, ker se občani ne držijo reda in v posode za papir ali steklo mečejo vse, kar jim pride pod roke. Župan je mnenja, da bi morala več na tem področju narediti občinska inšpekcija in tiste, ki se ne držijo predpisanega reda, kaznovati. Z večjim številom ekoloških otokov pa naj bi v prihodnje po občini potekalo tudi bolj intenzivno osveščanje in obveščanje občanov. Kot posledico tega pričakujejo, da bo odlagališče dobilo želeno dovoljenje in se bo njegovo obratovanje povečalo.
Eden izmed ekoloških otokov je tudi na samem odlagališču, kjer je mogoče odložiti številne različne frakcije.
mehansko-biološki obdelavi. Tiskovno konferenco sem sklical z namenom, da povem, da takšen dogovor ne obstaja, da je taka razprava prazna in nima realne podlage. Ormoška občina ni pripravljena prevzemati nobenih komunalnih odpadkov, če ne dobi tudi mehansko-biološke obdelave. To pomeni, da bi se v Ormožu sortirali in po frakcijah ločevali odpadki iz področja s 150.000 do 200.000 prebivalci. Gorljivi del odpadkov konča v Mariboru v toplarni, ostalo pa se odloži na našem novem moderno urejenem od-
lagališču. Če ta opcija ne bo dobila dovolj podpore na mariborskem območju, bo tudi ormoška občina, po zaprtju lastnega odlagališča, prisiljena iskati možnosti odlaganja odpadkov drugod. Časa ni veliko, le eno leto,« je povedal župan.
V ormoški občini je v teku tudi sprememba prostorskega plana za območje ormoškega glinokopa, ki je predvideno za zbirni center. Z zamislijo se bodo morali strinjati tudi občinski svetniki. »To bo ormoški prispevek k temu vsestranskemu problemu odlaganja komu-
Glinokop kot regijska deponija
Sicer pa operativni načrt odstranjevanja odpadkov v Sloveniji predvideva oblikovanje 14 regijskih deponij. Odlagališče v Ormožu je zamišljeno skupaj z odlagališčem Dogoše kot eno od regionalnih odlagališč. O tem so se na skupnem sestanku pogovarjali župani vseh mariborskih občin, prisotni pa so bili tudi predstavniki ministrstva. Kot je povedal Alojz Sok, so dogovori potekali v smeri,
da bi v Mariboru ostal sosežig odpadkov, ker mesto, kot je Maribor, energijo, ki pri sose-žigu nastaja, najlažje porabi. V Ormožu pa naj bi nastal zbirni center, kjer bi odpadke sortirali in tudi odlagali na urejenem komunalnem odlagališču na področju občine.
»Če sledimo razpravam mariborskega občinskega sveta v zadnjem času, pa se ustvarja podoba, da bi bila sežigalnica in mehansko-biološka obdelava odpadkov v Mariboru, v Ormožu pa samo odlagališče ostanka, ki ostane pri sežigu in
Takšen pa je pogled na gore odloženih odpadkov.
Ce IPPC-dovoljenja ne bo, se odlagališče zapre
Uporabniki z območja UE Ormož, UE Lenart in delno tudi iz občine Bled tačas odlagajo svoje komunalne odpadke na deponiji na Dobravi. Za uvrstitev med regijska odlagališča je potrebno zadostiti kriteriju, da odlagališče pokriva področje 55.000 prebivalcev. Odlagališče na Dobravi v tem trenutku te številke ne dosega, zato bo potrebno še koga pritegniti. V preteklosti so bili aktualni dogovori z občino Ljutomer, ki pa so zastali v fazi pisma o nameri. »Pri enakem tempu odlaganja, kot ga imamo sedaj, bo mogoče na odlagališču Dobrava smeti odlagati še pet nadaljnjih let,« ocenjuje župan. Upravljavec odlagališča je Komunalno podjetje Ormož, ki je za IPPC-dovoljenje enkrat že zaprosilo, a so dobili negativen odgovor, menda ravno iz razloga, ker ni zagotovljeno dovolj učinkovito ločevanje odpadkov na izvoru, neposredno pri uporabnikih in dodatno ločevanje na samem odlagališču. To pa bi bila stvar novega, moderno opremljenega odlagališča, ki bi bilo opremljeno z vsem, kar je potrebno za mehansko-biološko obdelavo odpadkov.
Če IPPC-dovoljenja ne bo, bo šlo odlagališče v fazo zapiranja, pri tem upa župan na kakšen časovni odlog, saj je problem z odlaganjem odpadkov v Sloveniji zelo pereč.
Viki Klemenčič Ivanuša
Cirkulane • Kaj vse je sklenil občinski svet
Plačilo vrtca (precej) dražje
Novi cirkulanski vrtec, ki so ga uradno odprli poleti, trenutno nudi varstvo 54 otrokom v treh oddelkih. Kot je povedal župan Janez Jurgec, je vrteška stavba narejena tako, da lahko hitro odprejo še en, četrti oddelek, kar se bo v prihodnosti najverjetneje tudi zgodilo.
Večje število otrok pa je seveda narekovalo tudi novo sistematizacijo delovnih mest. Tako je občinski svet na minuli seji potrdil predlagane zaposlitve, hkrati pa tudi nove cene za plačilo vrtca oz. predšolske vzgoje. Cena za otroka v prvem oddelku (starostno obdobje od enega do dveh let) po sklepu občinskega sveta znaša dobrih
430 evrov, za otroka v drugem oddelku (od 2. do 4. leta) nekaj manj kot 341 evrov, za otroka v tretjem oddelku (od 4. do 6. let) pa slabih 317 evrov. Med svetniki je bilo sicer slišati mnenje, da gre za kar veliko (25-odstotno) povišanje doslej veljavnih cen, vendar pa so skupno ugotovili, da z nižjimi cenami vrtec ne bi mogel po-
slovati pozitivno. Breme dviga cen bo sicer še bolj kot starše udarilo po žepu občinsko blagajno, saj v Cirkulanah velika večina staršev plačuje le 20 odstotkov polne cene vrtca, samo dva starša pa sta v kategoriji najvišjih plačnikov, ki plačujeta od 50 do 60 odstotkov polne cene vrtca. Vrteško varstvo zaenkrat tudi ostaja enoizmensko, saj
Novi cirkulanski vrtec trenutno obiskuje 54 otrok v treh oddelkih; cena oskrbnine pa po novem znaša od 317 do 430 evrov.
zaenkrat naj ne bi bilo potreb po popoldanskem vrtcu, bodo pa med starši izvedli anketo, ki naj bi pokazala, ali bo popoldanski oddelek morda vseeno potreben.
Občinski svet je potrdil tudi manjši dvig nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Cena naj bi poslej znašala 0,004 evra na m2, doslej pa je bila 0,0035 evra. Ob razpravi glede dviga cene je župan Jur-gec opozoril svetnike, naj obvestijo občane, da se pripravlja sprememba zakonodaje, po kateri se lahko marsikomu zgodi, da mu bo odvzet oz. preklican status gradbene parcele, če ne bo dejansko začel z gradnjo. Namig velja predvsem tistim, ki imajo tovrstne parcele izven strnjenih naseljih, v območjih t. i. »razpršene gradnje«. Svetniki so se tudi odločili, da naj se pripravi seznam vseh zemljišč, ki so v občinski lasti, na osnovi česar se bodo nato lahko odločali, kaj prodati in kaj ne, oziroma kje bi morda bilo dobro kakšno zemljišče še dokupiti. Glede prodaje zemljišč je bilo mnenje nekoliko deljeno, posebej župan je zagovarjal idejo, da naj se ne prodaja nič, pač pa se lahko podeljuje stavbna pravica interesentom, ki bi želeli
Pri modernizaciji glavne ceste skozi Cirkulane so izvajalci naleteli na precej nepredvidenih težav.
kaj zgraditi na občinskih parcelah, saj tako lahko obdržijo vpliv na namembnost in nenazadnje tudi izgled oz. vzdrževanje objekta.
Ceste, ceste in še enkrat ceste
Pregled dela skupne občinske uprave je minil brez vsake razprave, nekaj besed pa je bil deležen občinski program varnosti. Še največ kritike je bilo izrečene na račun divjanja voznikov po cesti Borl-Meje, kar bi morali na nek način preprečiti; bodisi z ustreznimi prometnimi znaki ali pa z »ležečimi policaji«, vendar je občina pri tem nemočna, saj gre za državno cesto. Sprejet pa je bil predlog, da naj se tam, kjer ustavlja šolski avtobus, uredijo postajališča oz. odstavni pasovi.
Pri točki predlogov za sestavo proračuna za leto 2009 je župan Jurgec najprej povedal, da je hudo razočaran nad (ne) delom odborov, saj predlogov skorajda ni bilo oziroma jih je
bilo zelo malo. Potem jih je, vsaj tiste prejete, vseeno prebral in velika večina se jih je nanašala zgolj na ureditve cest v občini: »Jasno se moramo zavedati, da vseh teh cest in cestnih odsekov v naslednjem letu niti približno ne moremo urediti. Potrebna bo selekcija!« Kljub možnosti razprave in podajanja mnenj oz. novih predlogov razprave v sejni sobi ni bilo, zato je župan odločil, da bodo celoten predlog proračuna pač pripravili sami v občinski upravi, nato pa ga posredovali v razpravo posameznim odborom.
Seja se je zaključila z vprašanji in pripombami glede modernizacije ceste skozi Cir-kulane do Malega Okiča. Na samem terenu naj bi se namreč izkazalo, da je projektant kar nekaj zadev ocenil in načrtoval napačno, zato so izvajalci naleteli na nepredvidene težave; predvsem pri urejanju mostov, posledica tega pa je zamujanje rokov dokončanja del.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: SM
Foto: SM
Dornava • S seje občinskega sveta
S kristalno čarobno kroglo bi šlo lažje ...
Dornavski svetniki si v sedanjem mandatu že lahko pripnejo naziv maratonci; seje občinskega sveta se namreč zelo redko, če sploh, končajo prej kot v štirih ali večinoma petih urah. Pri tem sploh ni pomembno, ali gre za res tako zelo odločilne točke dnevnega reda.
Tudi tokratna seja konec oktobra ni bila v časovnem pogledu nobena izjema. Začela se je s predstavitvijo načina obračunave komunalnega prispevka za občane. Predstavnik podjetja Oikos iz Celja, ki je pripravilo program za izračunavo, koliko bo treba plačati, preden se bo kdo lotil izgradnje bodisi hiše ali drugega objekta, pa tudi morebitne dogradnje že obstoječe stavbe, je povedal veliko o tem, kaj vse se vračunava v bodoči komunalni prispevek, ki naj bi oz. bo zamenjal dosedanja posamična plačila za priklope na vodovod, kanalizacijo itd., kar ljudje pač plačujejo preden lahko začnejo graditi. Vsi ti prispevki bodo z uvedbo komunalnega prispevka zajeti v enkratnem plačilu, ki ga bo vsak graditelj moral plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
V Dornavi za povprečno novogradnjo preko 7000 evrov prispevka
li prednostno urediti, je cesta, ki vodi mimo novih stanovanjskih objektov na Mestnem Vrhu 9 in Mestnem Vrhu 10 (na fotografiji). Prve vloge za modernizacijo ceste in tudi ureditev odvodnjavanja so stanovalci tega območja dali že pred petimi leti. Po njihovem naj bi šlo za 350 metrov asfalta. V Mestni hiši na Ptuju pa so povedali, da gre za 850 metrov ceste, katere modernizacija bi stala okrog 100 tisoč evrov. Kot je povedal vodja oddelka za gospodarske javne službe,
Na uvedbo komunalnega prispevka se sicer pripravljajo že v večini občin, dejansko zaenkrat velja v ptujski občini, čeprav je zelo neuradno slišati govorice, da naj bi se z uvedbami teh enotnih plačil vseeno nekoliko počakalo, saj ni nujno, da se bo sistem enotnega prispevka res obdržal. Uvedba komunalnega prispevka namreč precej udari po žepu vsakega, ki namerava graditi, predvsem zato, ker je potrebno ves znesek plačati takoj, doslej pa je bila praksa, da so se posamezni prispevki plačevali pač postopoma, kakor je kdo zmogel; poleg tega pa ni nobena skrivnost, da je enoten komunalni prispevek vseeno nekoliko (ali precej) dražji, če se primerja s posamičnimi plačili. Po programu, ki se ga morajo držati vse občine, namreč ta prispevek zajema tudi plačilo celotne infrastrukturne opremljenosti ne samo parcele kot take, ampak tudi naselja, v katerem leži zemljišče. Tako se cena prispevka dviguje, če je recimo že vzpostavljena javna razsvetljava, kanalizacija, pločniki, asfaltirana cesta, javne zelene površine (npr. igri-
šča), pa parkirišča itd. Po tej logiki bodo najvišji prispevki doleteli tiste, ki bodo želeli graditi v že urbaniziranem naselju, kjer je vse navedeno že v funkciji; višje prispevke pa bodo plačevali tudi tisti, ki bodo gradili ali dograjevali poslovne oz. podjetniške prostore. Na višino prispevka pa seveda vpliva tudi velikost objekta ter velikost zazidljive parcele. Za konkretni primer na področju občine Dornava bi tako za gradnjo hiše z 250 m2 površine na parceli v velikosti 600 m2, v naselju, kjer je infrastruktura urejena (npr. Dornava, Mezgovci), znašal komunalni prispevek približno 7500 evrov, za isti primer na območju središča Polenša-ka pa približno 1000 evrov manj. Po drugi strani je tudi res, da s plačilom komunalnega prispevka občan poravna vse svoje obveznosti, občina pa mu je dolžna zagotoviti vse bonitete, ki so bile zaračunane v prispevku.
Seveda ima občinski svet možnost priznati, recimo mladim družinam, ki bi se lotile gradnje, določene popuste, vendar mora ta primanjkljaj nato pokriti občinski
proračun, saj se komunalni prispevek steka vanj. Ker država niti ne ponuja druge možnosti, so svetniki seveda potrdili predstavljen osnutek in s tem tudi odlok o merilih za odmero komunalnega prispevka.
Redarji prihajajo januarja
Pri drugi točki dnevnega reda so se svetniki seznanili s tem, kako naj bi januarja naslednje leto zaživela redarska služba po občinah. Zadevo sta jim predstavila direktorica SOU Alenka Korpar in vodja redarske službe Branko Osterc. Kot je bilo povedano, bodo z delom (za vseh 16 občin) začeli trije redarji, ki se bodo izmenjavali na terenu vseh občin, Dornava pa bo po ključu sofinanciranja prvo leto za skupno redarsko službo morala plačati 3500 evrov. Kako in kje se bodo gibali redarji, je zaenkrat še neznanka, imeli pa bodo kar precejšnja pooblastila, čeprav še vedno nekoliko nižja kot policisti, bodo pa npr. lahko izrekali tudi kazni, ki se bodo stekale v občinski proračun, če bo prekršek storjen na območju njihove občine, ne glede na to, iz katere občine bo prihajal »prekrškar«.
Svetniki skupaj z županom so sicer podvomili, da bodo redarje kaj dosti videvali na območju svoje občine, saj bodo verjetno največ časa delovali na Ptuju, kar je Korpar-jeva tudi potrdila, vendar pa ima občina možnost, da zahteva več redarjev samo za svoje območje, ki pa jih potem mora tudi ustrezno plačati ... Kar nekaj debate je sprožila tudi ideja o postavitvah stacionarnega radarja, ki ga lahko upravljajo redarji in za prekoračitve hitrosti tudi zahtevajo plačila. Nakup takšnega radarja, ki bi ga redarji lahko selili po občinah, zahteva približno 50.000 evrov, gotovo pa bi precej olajšal žepe predvsem domačih dirkačev,
s čimer so se strinjali tudi svetniki. Izvedeli pa so tudi, da se plačilu redarskih kazni ne bo dalo kar tako izogniti, saj jih bo v končni fazi izterjala davčna uprava; z njimi pa se nikakor ne gre šaliti ...
Vrtec ob šoli, kje naj se zgradi kulturna dvorana?!
Pri potrjevanju rebalansa proračuna kakšnih posebnih javnih sporov ali razprave v občinski sobi ni bilo; je pa bilo čutiti v zraku, da je kar nekaj zadev ostalo nedorečenih. Precej več besed in tokrat celo konstruktivnega razmišljanja ter pripomb pa je bilo ob razpravi o idejnih projektih za izgradnjo novega vrtca in kulturne dvorane, čeprav čisto brez vročih besed tudi ni šlo. Župan Rajko Janžekovič je svetnikom najprej prikazal, kje in kako naj bi k šoli dogradili prostore za novi, petoddelčni vrtec, medtem ko naj bi stari in dotrajani vrtec do nadaljnjega še ostal na sedanji lokaciji, dokler ne bi enkrat v prihodnosti na njegovem mestu zgradili večjo športno dvorano. Ta del predstavitve je stekel mirno, svetniki so sprejeli sklep, da naj se čimprej pripravi vsa potrebna dokumentacija za dogradnjo vrtca k šoli, da se bo občina lahko prijavila na naslednji razpis za sofinanciranje s strani šolskega ministrstva.
Pri ideji o izgradnji kulturne dvorane pa se je malo bolj zataknilo. Po mnenju župana naj bi jo zgradili tik za sedanjo dvorano vaškega doma, ki bi jo podrli, ohranili pa bi del sedanjega kompleksa vaškega doma, kjer so urejena stanovanja. Razlog za ohranitev tega dela je po besedah župana v tem, da je del stanovanj odprodan, torej lastniški, in občina nima dovolj denarja oz. bi ga bilo nesmiselno tro-šiti za nakup le-teh. Zato naj bi raje ponudili v odkup še
neprodana stanovanja, s tem denarjem pa bi občina poskrbela za zunanjo ureditev tega dela objekta, ki bi nato obstal kot manjši samostojni blok. S to idejo se najprej ni strinjal Devid Kozar, ki je opozoril, da bi takšen lastniški blok ka-zil center občine, morda ne takoj, gotovo pa čez dve ali tri desetletja, saj bi se zelo verjetno zgodilo, da lastniki ne bi ravno zgledno skrbeli za njegovo podobo. Podobnega mnenja je bil tudi podžupan Milan Šilak, v dvorani je bilo slišati nato kar nekaj glasnega razmišljanja in idej, kako rešiti težavo v smeri, da se center občine uredi drugače. Ob tem je bilo prvič glasno povedano, da je precej »narobe« postavljena tudi nova občinska stavba, saj bi z nekoliko drugačno postavitvijo imeli na voljo precej več zazidalnega prostora. Zanimivo idejo pa je predstavil svetnik Janez Lah, ki je predlagal, da se na lokacijo starega vrtca premesti sedanje asfaltirano igrišče, na lokacijo igrišča pa postavi nova kulturna dvorana, s čimer bi se lahko ohranil stanovanjski del sedanjega vaškega doma, vendar bi tako bil nekoliko odmaknjen od »novega centra občine«. Mnenja o različnih možnostih in katera bi bila najboljša, so se kresala še nekaj časa, na koncu pa so svetniki sprejeli sklep, da naj se začne s pripravo idejne dokumentacije, ki jo bodo nato še pregledali. Sicer je bilo vsem jasno, da se kulturna dvorana ne bo gradila posebno hitro, verjetno še ne v naslednjih nekaj letih; po približnih ocenah bo namreč zahtevala slaba dva milijona evrov, vendar pa ne bo škode, če bo dokumentacija pripravljena še v času, ko bo možno počrpati kakšen evropski denar, posebej še iz razpisov na področju kulture, ki omogočajo tudi do 85-odstotno sofinanciranje tovrstnih objektov.
Vrtec ob šoli naj bi se začel graditi vsaj v roku enega do dveh let, na novo kulturno dvorano pa bo očitno potrebno čakati še dalj časa; zaenkrat ni čisto jasno niti to, kje naj bi se točno gradila.
ČS Grajena • Števiine makadamske ceste
V ČS Grajena, kjer imajo najbolj razvejano mrežo lokalnih cest, vseh skupaj je blizu 70 km, so številne še v makadamski izvedbi. Na modernizacijo jih čaka skupaj okrog 26 km, od tega je makadama še 14 km. Ena od cest, ki bi jo mora-
kakovost, investicije in gospodarstvo mag. Janko Širec, jim je problem znan, pri reševanju pa tesno sodelujejo s ČS Grajena. V tem trenutku je tako, da imajo probleme pri pridobivanju potrebnih zemljišč, z vsemi so
se uspeli že dogovoriti, razen z eno lastnico zemljišča. Upajo, da se bodo v kratkem uspeli dogovoriti tudi z njo. Če jim bo uspelo, bi lahko do modernizacije prišlo že v letu 2009.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: SM
Podlehnik • Do asfalta korak za korakom
Cesta Ložine bo zahtevala 400.000 evrov
V Podlehniku, kjer večino medijske pozornosti, pompa in promocije že dolgo usmerjajo predvsem na razne družabne prireditve, se vseeno tudi gradi in dela - po korakih, a vendarle. Res pa je, da naložbena dela ostajajo nekako skrita, kar je v primerjavi z drugimi občinami prav zanimivo, saj tamkajšnji župani vsako večjo naložbo vedno napovedo - če ne drugače, pa s priložnostno novinarsko konferenco.
Tokrat se modernizira izjemno težko prevozna in skoraj povsem uničena cesta Ložine v dolžini skoraj treh kilometrov, z ostalim svetom pa povezuje preko ducat gospodinjstev, kar za najbolj strme haloške bregove nikakor ni malo živih duš. Cesta se bo v prihodnje navezovala tudi na obmejno cesto, ki jo bodo v Podlehniku urejali iz uspešne kandidature na razpisu za Južno mejo, kjer so dobili sklep za sofinanciranje v višini 500.000 evrov.
Tisti, ki poznajo cesto skozi Ložine, si znajo predstavljati, kaj pomeni širjenje, utrjevanje in modernizacija tega odseka, za ostale pa bo zadevo na terenu kar malo težko opisati. Cesta se namreč večinoma vije vsekana nad prepadnimi in pla-zovitimi območji, zato tudi zemeljska dela, ki se zdaj končujejo, niso enostavna. »Res je, da gre za izjemno zahteve teren, smo pa imeli veliko sreče z lastniki zemljišč ob cesti, saj smo se lahko praktično z vsemi dogovorili, da se cesta lahko vreže oz. razširi v hrib, posebej tam,
kjer je izrazito plazovito območje. V nasprotnem primeru bi bila dela še dražja, saj bi morali betonirati podporne zidove. Sicer bomo zahtevno cesto delali postopoma, v dveh fazah; najprej so na vrsti zemeljska dela, kjer se poleg širitev in utrditev vozišča izvaja še ustrezno odvodnjavanje ter vgrajevanje propustov in zamenjava starih z novimi. Za letos smo tej prvi
fazi del namenili vsa sredstva, ki smo jih pridobili iz naslova 21. člena; gre za 107.000 evrov,« je med razgovorom z vodjem delovišča povedal župan Marko Maučič.
Naslednje leto naj bi se začelo postopno asfaltiranje ceste, ki se bo, glede na znesek in predvideno sofinanciranje, izteklo v letu 2010: »Težko, da bi že drugo leto lahko v celoti
nn^ii
HHH^v 'tnÉi^^ N
MHKPW?*
BBHMaffT nfSnlfr^	v
- -
dokončali vsa dela na tej cesti, gotovo pa jih bomo potem v naslednjem letu. Skupna vrednost izvedbe celotne modernizacije, torej z asfaltiranjem vred, je na-
■
. i X51*¡uls
mreč kar 400.000 evrov,« je pojasnil Maučič. Dela po javnem razpisu izvaja Cestno podjetje Ptuj, ki se je izkazalo za najugodnejšega ponudnika. Na razpis
BSWII'^
iwv ^^
IrA
je sicer prišla še ponudba celjskega podjetja Žveplan, d. o. o., vendar naj bi bilo po ponudbi nekaj dražje.
SM
Foto: SM
Po besedah župana Marka Maučiča (na sliki levo) bo zahteven odsek ceste v celoti končan in asfaltiran čez leto in pol.
Videm • Pred sprejetjem proračuna za leto 2009
Se bodo zadolžili?
Potem ko je v tretje vendarle šel »skozi« rebalans proračuna za letošnje leto,in to celo brez posebne razprave na seji - je pa bilo menda toliko več besed izrečenih v minulem mesecu na sejah občinskih odborov -, je videmska občinska uprava že konec oktobra pripravila predlog novega proračuna za leto 2009.
Pri sprejemanju rebalansa je bilo sicer slišati s strani Franca Kirbiša starejšega, da je bilo čisto brez smisla enomesečno odlaganje sprejetja, saj so cifre popolnoma enake, s čimer se ni strinjal Boris Novak, ki je povedal, da so si v tem mesecu razčistili dileme, kam in koliko je bilo kje porabljenega, Stanko Simonič pa je za v prihodnje predlagal, naj se pre-
dlog rebalansa pripravi malo bolj razumljivo in pregledno, pa ne bo prihajalo do tovrstnih zavračanj in podaljševanja časa potrditve. Takoj za soglasnim sprejetjem rebalansa se je razvila razprava okoli predloga proračuna za leto 2009, ki ga je na kratko predstavil župan Friderik Bračič. Po predlogu naj bi bil proračun po prihod-kovni strani »težak« dobrih 7,2
milijona evrov, na odhodkovni pa nekaj čez 8,4 milijona evrov. Razlog za precej večje odhodke kot prihodke so številne načrtovane naložbe in hkrati poplačilo tistih, ki se bodo zaključevale letos ali drugo leto. Med največjimi odhodki naj bi bilo seveda poplačilo izgradnje vodovoda v Halozah in seveda številne ceste oz. cestni odseki, ki se bodo ali pa se že urejajo
s pridobljeni sredstvi iz različnih razpisov (največ iz RRP), kjer pa mora občina vseeno zagotavljati svoj delež. V tej luči naj bi bil prihodnji videm-ski proračun pripravljen zelo investicijsko, saj naj bi kar slabih 5,5 milijona (65 odstotkov vseh odhodkov) bilo namenjenih izključno naložbam; daleč največ v cestno in komunalno infrastrukturo.
Po kratki predstavitvi sestave proračuna je župan Bračič svetnike postavil pred določitev: »Kot vidite, je načrtovanih precej novih naložb, ki jih bo treba začeti realizirati. Za nekatere smo že prejeli sklepe o sofinanciranju. Če hočemo izvesti vse načrtovano, potem bo zadolževanje v višini približno 1,2 milijona evrov nujno, verjetno na pet ali šest let. Odločitev bo vaša; ali bomo šli v naložbe in se zakreditirali, ali pa bomo določene naložbe opustili. Zavedajte pa se, da so nam evropska sredstva, ki jih zdaj uspešno črpamo, na voljo samo še do leta 2013 in vprašanje je, ali bomo potem še lahko sploh računali na kakšen dodaten denar!«
Finančno najtežje naložbe pa svetniškega zbora v prvem pregledu predloga sploh niso posebej zanimale, ampak se je njihova pozornost najprej usmerila v to, koliko bo dobila denarja posamezna KS ... kot vsako leto v Vidmu. Jasno, da so začele padati pripombe, predvsem na račun tega, da so ene KS že lani presegle svoja dodeljena sredstva, pa se jim zdaj to nikjer ne odšteva, potem je bilo slišati, da je za KS predviden le denar za »lokalne oz. krajevne« naložbe, premalo ali nič pa za tekoče delo, pa da naj se odobri manj denarja tistim, ki so prejšnja leta veliko pridobili iz skupnega proračuna in
tako naprej in tako nazaj. Vmes je bilo slišati še pripombe, da če morajo v KS »zategniti pas«, da ga naj potem tudi v občinski upravi, kjer da gre ogromno denarja v plače in ostale dodatne prihodke tam zaposlenih (skupaj s prispevki je za ta namen predvidenih okoli 350.000 evrov), ponovno se je oglasil še Kirbiš starejši, da je proti kreditiranju, ker ni treba, da vse naredijo v enem letu, saj občine menda ne bo konec ipd. Župan Bračič je po dokaj burnem besedovanju svetnikov, ki pa se je vrtelo le okoli financiranja krajevnih skupnosti, debato zaključil z besedami, da naj potrdijo sklep, po katerem bodo predlog proračuna dali v javno objavo in obravnavo. To so svetniki tudi potrdili, predlog proračuna si Videmčani lahko pogledajo na internetni strani, pripombe in mnenja nanj pa so možna do 20. novembra.
O smeteh, piščančjereji in cesti
Med pobudami in vprašanji svetnikov je bilo slišati ponovno kritiko načina odvoza odpadkov, kar opravlja Čisto mesto. Brane Orlač: »Prvič, ne vem, zakaj še nimajo vsi občani kant za smeti; imajo jih na bregovih, na bolj dostopnih krajih pa ne? Zakaj se, kljub dogovoru ne locirajo skupna mesta za več občanov? Zakaj je Čisto mesto le nekajkrat prišlo po odpadke z manjšim avtomobilom, zdaj pa spet z velikim tovornjakom in spet se nam uničuje komaj narejen asfalt?! Tako to ne more iti naprej; plačujemo jih, služijo na nas, hkrati pa nam povzročajo škodo!« Župan kaj prida ni mogel odgovoriti, sprejel pa je zahtevo Orlača po
skupnem sestanku, na katerem naj bi s predstavniki Čistega mesta razrešili težave.
Med bolj vročimi temami, ki znajo še razburjati, pa je bilo vprašanje Borisa Novaka, kako je občina seznanjena s spremembo reje v farmah Dra-ženci, kjer se bodo poslej vzre-jali piščanci in ne več svinje; zanimalo ga je, kakšna okoljska študija je narejena in če je bilo že kaj predstavljeno občini, kakšni bodo vplivi na okolje, saj naj bi bili pri piščančjereji vplivi bolj negativni kot pri svinje-reji, prav tako ga je zanimalo, ali je bila občina Videm sploh že zaprošena za izdajo soglasja za spremembo reje. Župan je na kratko povedal, da uradno niso seznanjeni z ničemer, kar se dogaja v Dražencih. Nato se je oglasil še predsednik KS Lancova vas Anton Jus, da naj se od izvajalcev oz. investitorjev izgradnje avtoceste zahteva popravilo glavne prometnice skozi Lancovo vas, saj je slednja zaradi številnih prevozov težkih tovornjakov hudo uničena.
SM
Foto: SM
Župan Friderik Bračič je bil jasen: »Če hočemo izvesti vse načrtovano, potem bo zadolževanje v višini približno 1,2 milijona evrov nujno, verjetno na pet ali šest let.«
Foto: SM
Pri razpravi okoli predloga proračuna za leto 2009 so se svetniki že tradicionalno najbolj »poglobili« v to, koliko denarja bo dobila katera KS ...
Ptuj • Filatelistična razstava Od trte do vina
Grozdje in vino v filateliji
V galeriji Magistrat ptujske Mestne hiše so 5. novembra odprli filatelistično razstavo Od trte do vina. Pripravilo jo je Filatelistično društvo Ptuj v sodelovanju z MO Ptuj, pridružila pa se je tudi Ptujska klet s svojimi nagrajenimi vini. Na ogled bo do 17. novembra. Avtor in lastnik tematske fila-telistične zbirke, ki je predstavljena v 23 vitrinah s po 12 listi, je dr. Božidar Koželj, član Filatelistič-nega društva Ptuj in član Filatelistične sekcije za Kmetijstvo, gozdarstvo in vinogradništvo Zveze nemških filatelistov.
S to razstavo filatelističnih dokumentov (znamk, žigov, ovojnic ...), vezanih na vzgojo in obdelavo vina ter šeg in navad pridelovalcev v različnih vinorodnih deželah in krajih, se Filatelistično društvo tudi vključuje v letošnji program ptujskega martinovanja. V sodelovanju z MO Ptuj in Ptujsko kletjo je pripravilo in izdalo priložnostni poštni ovitek z osebno znamko in s priložnostnim žigom, ki so jih oblikovali v referatu za turizem in gospodarstvo MO Ptuj. Na znamki je predstavljen ptujski Mestni vinograd z grajskim stolpom v ozadju. V priložnostnem žigu pa je zraven naziva prireditve (Mar-tinovanje 2008 na Ptuju) in datuma 11. november 2008 upodobljen prilagojen relief rimskega boga vina Bakhusa s trto in grozdjem, ki krasi hišo v Krempljevi ulici 4 na Ptuju. Ovitek krasi tudi fotografija slovenske vinske kraljice Sve-tlane Širec in ptujske vinske kraljice Tatjane Caf. Grozdje in vino kot pomembna gospodarska pridelka sta našla mesto tudi v filateliji. Današnje fi-latelistične izdaje imajo predvsem turistično-komercialni in promocijski značaj z namenom spoznavanja vinorodnih krajev in dežel ter promocije vin teh dežel, je med drugim povedal avtor razstave dr. Božidar Koželj. Kljub temu da je Ptuj mesto vina in trte, v fi-lateliji nima vidnejšega mesta.
V imenu Filatelističnega društva je govoril predsednik Peter Kreft. Povedal je, da ima filatelija veliko sporočilno in promocijsko vrednost. Zahvalil se je MO Ptuj in Ptujski kleti za sodelovanje v tem projektu. Novo ptujsko znamko, priložnostno pisemsko ovojnico in žig lahko pomagajo razširjati tudi Ptujčani. V tem jesenskem času ponovno povezujemo vino z življenjem, s kulturo in nami, je poudaril direktor Ptujske kleti Andrej Sajko. Ta je v zadnjih letih stopila na neka nova pota, na pota, ki so nadgradnja preteklosti. Letos je ptujska klet dobila štiri velike šampione. Vse tri nagrajene penine izvirajo z Mestnega Vrha, suhi sovinjon pa je z območja Haloz in Slovenskih goric.
Razstavo od Trte do vina je odprl ptujski župan dr. Štefan Čelan. Pohvalil je sodelovanje z dr. Božidarjem Koželjem in ptujskim Filateli-stičnim društvom ter izjemne uspehe ptujske kleti v zadnjem obdobju, na katere je izredno ponosno tudi mesto, ki je že obljubilo posebno obeležje ptujskim vinskim šampionom. Odprtje filatelistične razstave Od trte do vina je s pesmijo pospremil Ptujski kvartet.
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Božidar Koželj, avtor in lastnik tematske zbirke Od trte do vina: »Grozdje in vino sta kot pomembna gospodarska pridelka našla mesto tudi v filateliji.«
Foto: Črtomir Goznik
Filatelistično razstavo spremljajo tudi nagrajena vina Ptujske kleti. Ob vinskih kraljicah Svetlani Širec in Tatjani Caf ter ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu sta se odprtja razstave udeležila tudi direktor Ptujske kleti Andrej Sajko in enolog Bojan Kobal.
Podlehnik • Posebna učna ura
Kača na obisku
Vsi smo že nestrpno čakali, da bo Katarinin oče v šolo pripeljal njihovo kačo pasme indijski piton. Sprva smo se malce prestrašili, a na koncu smo le spoznali, da nam ne bo nič storila.
Kači je ime Mica. Najraje se prehranjuje z belimi ali sivimi miškami. Včasih za posladek dobi majhnega zajčka. Njena koža je mešanica temno rjave, sive, črne in kožne barve.
Ko kača spi, se v njenih očeh pojavi drobna navpično postavljena črtica podobno kot pri mucah. Ker je še mlada, je dolga le slab meter in pol. Odrasle samice zrastejo do 7 metrov, samci pa do 5 metrov. Je živahna in doma jo pogosto v spremstvu spustijo na prosto. Kadar se prestraši, se zvije v klobčič in postane zelo hladna. Ko pa Mica ni razburjena, je prijetno topla.
Ob obisku kače smo doživeli prijetno presenečenje. Sedaj pričakujemo še obisk legvana Pikija.
Učenci 5. razreda z učiteljico Zdenko Golub
Tednikova knjigarnica
O književnosti za otroke nekoliko drugače
Zadnje petletje je skokovito naraslo število leposlovja za najstnike. Najbolj presenetljive so praviloma zajetne, v več delih, ali v seriji izdane fantastične pripovedi, pol romani, pol čarobne odisejade, ki jih brez zadržkov požirajo tudi odrasli bralci. Sicer mladostnikom namenjene zgodbe postajajo brezmejne uspešnice, ki jih prebirajo tudi tisti, ki svoj prosti čas le izjemoma namenjajo branju. To branje je deležno medijske pozornosti in promocijskih založniških prijemov. In kar nenavadno je, da so le redki tisti bralci, ki izražajo nezadovoljstvo ob takšnih in drugačnih uspešnicah. Zato tistim, ki se ukvarjajo z branjem in bralci, priporočam nekaj sodobne, izvirne domače literarne teorije izpod peresa doktorice literarnih ved Lilijane Bur-car, ki je minulo leto izdala ob pomoči Ministrstva za kulturo RS monografijo Novi val nedolžnosti v otroški literaturi (Zbirka Sodobna družba. Sophia; 2007;19) z izzivalnim podnaslovom: Kaj sporočata Harry Potter in Lyra Srebrousta?
Avtorica v literarnem, sociološkem, družbenem, spolnem preseku med dvema zapovedanima uspešnicama J.K. Rowlingove in Philipa Pullmana ugotavlja sovpadanje konservativnih ideologij z vračanjem k romantični ideologiji nedolžnega otroštva. Otroške vloge, ki jih odigravajo literarni junaki, niso tako nedolžne, kot se zdi na prvi pogled ob branju napeteih, s čarovnijo in magijo odetih pustolovščin otrok, ki odraščajo. Tudi literarni liki so sooblikovaci sodobnega mentalnega in socialnega prostora, še posebej, kadar gre za dobičkonosne uspešnice.
Pullmanova trilogija Njegova temna tvar je bila prevedena v več kot 36 jezikov in prodana v več kot devetih milijonih izvodov. Serija s Harryjem Potter-jem je tudi v originalu odlično prodajana v Nemčiji, na Kitajskem, Japonskem, V Franciji, Italiji, na Nizozemskem, v Braziliji. Burcerjevo ne preseneča, da sta obe uspešnici nastali v Veliki Britaniji, deželi, kjer je književnost za mlade bralce svetovni fenomen, kot pravi avtorica. Velika Britanija namreč ponuja daleč največ svetovnih uspešnic za mlade bralce ( npr.: Medvedek Pu, Peter Zajec, Peter Pan, Knjiga o džungli,Veter v vrbah, Zgodbe iz Narni-je...).
Lilijana Burcer predstavlja podobo otroka in razvoj umeščenosti otroka v družbo, pojasnjuje delitev vlog po spolu v otroški literaturi, ugotavlja tržno seksualizacijo otroka in kompleksnost otroštva. Knjiga šteje z navedbami virov, literature ter s stvarnim in imenskim kazalom 205 strani. Tako pravi Bolcarjeva:
Vzpostavljane novega ideala hegemonične maskulinosti danes paradira pod imenom »novega moškega«. Predstavljal naj bi dobrodušen in spravljiv odziv na zahteve feminizma...
V času, ko so družbeni, ekonomski, kulturni in socialni premiki neizogibni, so natančne presoje, vidiki in možnosti pogleda na literaturo še kako pomembni. Nekritično branje pa lahko postane celo škodljivo. Samo pomisliti valja na številne ideologije, ki so s pomočjo umetnosti v širšem in ožjem pomenu dramatično posegle ( in še posegajo) zadaj na tem, zdaj na drugem koncu zemeljske oble.
Liljana Klemenčič
Foto: ZG
Ptuj • Revija izbranih malih pevskih skupin Slovenije 2008
Najvišje nagrade debitantom
V soboto, 25. oktobra, je v Glasbeni šoli Ptuj zapelo osem najboljših malih pevskih skupin. Veliki dogodek z ne tako velikim obiskom. Redko se pojavi tak dogodek na Ptuju, zato bi mu veljalo takrat posvetiti več pozornosti tako s strani obiskovalcev kot tudi s strani medijev, ki pa jih zanima vse prej kot kultura... sploh če je ljubiteljska.
Na Območni izpostavi Sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj smo takšnih prireditev vedno veseli. Prav ta je bila še posebej zanimiva. Od prijavljenih štirinajstih skupin je bilo izbranih za nastop le osem najboljših, ki so prišli iz Postojne, Ljubeč-ne, Lovrenca na Pohorju, Šoštanja, Velenja in domačega Ptuja.
V Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj so tako minulo soboto zbranim poslušalcem zapeli mešani vokalni kvartet Shalom, Zagorski oktet, Šaleški študentski oktet, vokalna skupina Musica, Oktet TEŠ, vokalna skupina Ars, vokalna skupina Goldinar in Rudarski oktet. Sporedi so bili zanimivo sestavljeni, saj smo lahko slišali renesančne skladbe Gallusa in des Presa, številne skladbe domačih ustvarjalcev, kot so Benjamin Ipavec, Pavle Kalan, Lojze Lebič, Alojz Srebotnjak, Uroš Krek, Aldo Kumar in še bi lahko naštevali, do priredb dalmatinskih in za zaključek francoske ljudske. Nastope
Šaleški študentski oktet je dobil 1. nagrado.
Foto: Mateja Kuharic
sta spremljala strokovna spremljevalca Martina Batič in Sebastjan Vrhovnik, ki sta na koncu še podelila nagrade. Prav te so ponudile nastopajočim še poseben izziv.
1. nagrada za najboljšo zasedbo revije: uvrstitev na mednarodni festival malih pevskih skupin Suha Dravograd 2009 in 300 EUR, 2. nagrada za najboljšega debitan-ta: intenzivne vaje v Termah Ptuj in 200 EUR ter 3. nagrada v višini 200 EUR za izvirno
sestavljen spored po odločitvi strokovnih spremljevalcev. Razpoloženja med poslušalci in predvsem nastopajočimi v trenutkih čakanja na razglasitev ni moč opisati. Veselje je bilo toliko večje, saj sta obe prvi nagradi šli v roke debitantom. Prvo nagrado je dobil Šaleški študentski oktet iz Velenja, 2. nagrado vokalna skupina Goldinar iz Postojne, 3. nagrada ni bila podeljena za izviren spored, temveč za najboljšo priredbo skladbe,
ki jo je prejel Tadej Kušar za skladbo Kresna pesem (op. p. Tadej Kušar je vodja vokalne skupine Ars iz Lovrenca na Pohorju).
Prireditev smo pripravili na Območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj v sodelovanju s Termami Ptuj - Sava hotels & resorts, Družbo za izvajanje geodetskih storitev Samobor & Ilec, Glasbeno šoli Karola Pahorja Ptuj in MO Ptuj.
Mateja Kuharič
Ptuj • Dijaki Strojne šole darovali kri
Krvodajalstvo - eno najbolj humanih dejanj
Oktober je bil na ptujskih srednjih šolah, kar se tiče krvodajalskih akcij, še posebej pester. Med dijaki, ki so se odločili darovati tekočino življenja in s tem pomagati, je tudi 24 učencev Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj.
»Na Strojni šoli se vsako leto srečujemo s prometnimi nesrečami naših dijakov, ki imajo bolj ali manj težke posledice. Najbolj izpostavljena je skupina dijakov od 18 do 20 let, ki so že opravili vozniški izpit in so si s prihranki iz obšolskega dela kupili osebni avto. S strani sošolcev dijakov,
ki so utrpeli močne posledice prometne nesreče, je tako vzniknila želja, da bi na nek način tudi oni osebno lahko izkazali pomoč. Tako smo se lani na Strojni šoli odločili, da v okviru Dijaške skupnosti in projekta Zdrava šola organiziramo krvodajalsko akcijo za dijake, ki bi želeli darovati kri
in na tak način posredno tudi udejanjiti pomoč vsem ljudem, ki kri kakorkoli potrebujejo. Že prvo leto je akcija med dijaki dosegla zelo velik odziv, celo tak, da se je niso mogli udeležiti vsi, ki so kri želeli darovati. Spomnim se dijaka, ki je pri pouku ponosno povedal, kako je daroval
Foto: arhiv Strojne šole
kri in kako so bili pohvaljeni, da imajo izredno kvalitetno kri. Isti dijak je imel hitro za tem prometno nesrečo, v kateri je utrpel tako močne poškodbe, da je izgubil življenje,« se spominja Anja Jese-nek, učiteljica in mentorica Dijaške skupnosti.
Zaradi uspešnosti akcije v preteklem letu so se na Strojni šoli tudi letos odločili akcijo ponoviti. Ob koncu septembra je imel dijak njihove šole hudo prometno nesrečo in njegovo zdravstveno stanje je še vedno nedefinirano. »Ko sem v tem razredu omenila, da bo krvodajalska akcija, se je ves razred odločil, da bo daroval kri. Menim, da je krvodajalstvo zelo humano dejanje, eno najbolj humanih, ki jih lahko v življenju naredimo za sočloveka. Veseli nas, da se prav dijaki naše Strojne šole na take akcije odzivajo v tako velikem številu in tako kažejo skrb in spoštovanje do sočloveka,« je še dodala Jesenkova. Samo v enem dnevu se je krvodajalske akcije udeležilo 24 dijakov ptujske Strojne šole.
Dženana Bečirovič
Samo M. Strelec • Dvomim...
Pepi sciavo
Spoštovani bralci Štajerskega tednika, tokrat vam pošiljam razglednico iz najstarejšega evropskega mesta! Ne, ne pišem iz večnega mesta Rima, niti iz starih Aten, je pa mesto, kjer sem, vendarle prvo po starosti: svojih prebivalcev namreč. Trst. Z 200.000 prebivalci, katerih poprečna starost je prepričljivo na prvem mestu v Evropi. Italijani imajo še dve mesti med petimi najstarejšimi v Evropi: Bologno in Firence. Veljalo bi raziskati ta fenomen: le kaj tako blagodejno vpliva na dolgost življenja njihovega?! Oljčno olje, črno vino ali prislovična ljubezen Italijanov do vsega lepega. Pa naj si gre za na-politanske kancone, renesančne slikarije, kičaste opere ali prefinjene dizajnerske linije njihove avtomobilske industrije.
Na stopnišču redno srečujem starejšo gospo. Urejena je »v nulo«. Saj ne vem, koliko let bi ji dal, 90 ali 190. Pravzaprav je imenitna figura. Za na oder. Ali za na film. Uhani, ogrlice, zapestnice in prstani na njej so vredni najbrž zelo zelo veliko. Ali pa so ponaredek? Včasih je mesto slovelo po »škart robi«, na »ponte rosi« si dobil robo sumljivega porekla. Že vsaj 15, 20 let tudi ta trg ni več to, kar je bil. Že vsaj sto let to mesto ni več to, kar je bilo: hitro rastoče in razvijajoče se pristanišče v Avstriji. Fascinantno, kakšen »bum« je doživelo konec 19. stoletja. Bilo je dejansko odprto za pretok idej, blaga, storitev in ljudi. Italijanov, Slovencev in Avstrijcev je bilo vsakih skoraj natančno tretjina. Fašizem je obrnil stvari na glavo ... Pripravljam predstavo po resničnem medvojnem dogodku. Ona, Danica Tomažič, je bila hči Pepija, sestra Pinka Tomažiča, narodnega heroja, ki so ga ustrelili na 3. tržaškem procesu. Družina je bila zavedna, levičarska. On, Stanko Vuk, pesnik, diplomat, je bil krščanski socialist. Obsodijo ga zaradi protidržavnega delovanja. Danica ga dolga leta čaka. On ji iz zapora piše znamenita pisma. Stotine pisem. Pisma polna strasti, poezije, hrepenenja. Tako prvo leto, tako drugo, v tretjem letu Italija kapitulira, Stanko naj bi se vsak čas vrnil, vendar ga še kar ni in ni. Nekega dne se vendarle vrne. Takoj poišče povezavo - odšel bo v partizane. Le nekaj dni preživita Danica in Stanko skupaj. Kajti: trije možje v belih plaščih ju na njunem domu na ulici Ros-setti ustrelijo . Še danes se ne ve, kdo ju je, beli ali rdeči. A ve se, da so ju naši. In ta razklanost, na bele in rdeče, je ostala v Trstu med Slovenci še danes. Če so naši in vaši v matični domovini aktualni bolj ali manj ob volitvah, pa je ta delitev zamejski vsakdanji križ. Pred leti je zgodbo o Danci in Stanku v obliki zgodovinskega romana opisal tržaški pisatelj Fulvio Tomizza. Dal mu je naslov Mladoporočenca iz ulice Rossetti. Roman o »slovenskih Romeu in Juliji« je moral napisati Italijan! Tomizza se je vsako jutro odpravil na sprehod iz središča mesta po Via Rossetti, mimo hiše, kjer sta bila zakonca ustreljena, vse tja do hiše Tomažičevih, kjer je še dolgo po vojni živela mama, Ema Tomažič. Obiščem Tomizzov grob in hišo, kjer je sicer pisal; v Istri, Materada, blizu Umaga. Tomizza, »bastard«, na pol romanske in na pol slovanske krvi, je navdihnila tragična zamejska zgodba. Nihče je do danes še ni uspel raziskati do konca. Morda je še zmeraj preblizu. Akterji so še živi. Boris Pahor, denimo, prav tako »nastopi« v romanu. Pogovorimo torej tudi s Pahorjem! Ko ga zvečer pokličemo po telefonu, žena prijazno pove, da je Boris zunaj in da ne ve, kdaj se bo vrnil. Pisatelj pri svojih devetdesetih in več še zmeraj pohajkuje naokoli . Ko ga kasneje srečamo, jasno pove: pripravljen je govoriti o vsem, le o eni temi ne: Danica Tomažič... Ogledati si želim lokacije, ki so omenjene v romanu. Odpravimo se na obisk hiše Tomažičevih. Ravnokar jo preurejajo za slovenskega konzula. Hiša je pregrešno lepa, na prekrasni lokaciji. Konzulat nam dovoli izključno ogled dvorišča, v hišo pa ne smemo. A so na gradbišču »naši«, Slovenci, in mojster parketar prav ponosno pokaže ravnokar zbrušeno ribjo kost iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, češ, kako lepo se še drži. Tako »pre-šnofamo« celo bajto. Počasi mi postaja jasno, kdo je bila Danica Tomažič: lepa, prefrigana, radoživa, predvsem pa nesramno bogata. Brat, narodni heroj Pinko, je, kot kaže, v svoje levičarstvo zlezel malce tudi iz upora proti bogatim staršem . To se seveda ne pove naglas. Mogoče pa to ni res in se mi zamegljuje meja med zgodovinskimi dejstvi, dogodki iz romana in našo igro... Kakorkoli že, dejstvo je eno: Tomažičevi so silno obogateli z lokalom, ki ga je imel oče Pepi v centru mesta. Dobrih sto metrov od glavnega trga. V njem je prodajal krvavice, kislo zelje in klobase. Če danes vzamete v roke katerikoli boljši turistični vodič po Trstu, ga boste našli: »Nujno obiščite lokal pri Pepiju«. Gostilnica izgleda kot pred sto leti. Diši za ponoret dobro. Samo majhna razlika je: lokal Pepi sciavo je že dolgo v italijanski lasti. Naši ga niso znali obdržati v svojih rokah. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.
Hrastovec • 60-letnica delovanja zavoda
Türkova zahvala za odgovorno delo
To sredo popoldne je v Zavodu Hrastovec-Trate potekala slovesnost ob 60-letnici delovanja. Slovesnosti so se udeležili predsednik države dr. Danilo Türk s sodelavci, poslanci Milan Gumzar, Marjan Bezjak in Anton Kampuš, državni svetnik Darko Fras, lenarški župan mag. Janez Kramberger in župani sosednjih občin ter številni drugi visoki gostje.
Že leta 1947 je tedanje Ministrstvo za socialno skrbstvo poiskalo primerno lokacijo za nastanitev duševno obolelih oseb v osrčju Slovenskih goric v gradu Hrastovec. Takratni Dom za duševno defektne in mladino je bil ustanovljen 22. oktobra 1948, in sicer kot socialno-zdravstveni zavod. Leta 1956 so temu domu priključili še Dom onemoglih v Tratah in nastal je Zavod Hrastovec-Trate kot osrednja tovrstna ustanova v Sloveniji. 17. maja 1993 je bil s sklepom Vlade Republike Slovenije preoblikovan v javni socialno-varstveni zavod za opravljanje dejavnosti socialnega varstva. 29. septembra 2004 je bil zaprt grad na Tratah, varovanci pa skupaj z zaposlenimi razporejeni po enotah na območju Slovenskih goric, Apaške doline, Gornje Radgone in v Hrastovcu.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik države dr. Danilo Türk, ki je v govoru poudaril pomen poslanstva, ki ga že desetletja opravlja zavod. Predsednik Türk je vsem zaposlenim v zavodu izrekel zahvalo za odgovorno delo, ki ga opravljajo. Po njegovih besedah mora biti pomoč lokalne in državne ravni zavodu »dostojna«: »Dostojna spoznanju, da je prav ravnanje z najbolj občutljivo in ranljivo skupino državljanov, izkazana humanost in spoštljivost, pokazatelj zrelosti in srčnosti vsake civilizirane družbe,« ter dodal: »Slovenija je velikokrat dokazala, da ji solidarnost, dobro organizirana in raznolika pomoč prostovoljcev tudi na področju duševnega
zdravja, skrbi za zagotavljanje človekovih pravic najbolj ranljivih skupin niso tuje.«
Po končani slovesnosti si je predsednik dr. Danilo Türk ogledal staro bivalno stanovanjsko enoto v gradu Hrastovec Agata 1 in Mavrično enoto
- bivalni oddelek v novih prostorih s sodobno in posebnim potrebam prilagojeno opremo, ki bistveno izboljšuje počutje in življenjski standard stanovalcev. Predsednik si je ogledal tudi prostore z bazenom v rehabilitacijskem rekreacijskem
centru, ki stanovalcem nudi pogoje za vrhunsko zdravstveno, terapevtsko in socialno nego.
Po besedah direktorja zavoda mag. Josipa Lukača živi v zavodu 670 stanovalcev. Gre za odrasle ljudi s težavami v duševnem zdravju in v duševnem razvoju. Od tega v izven-zavodskih oblikah življenja (v dislociranih bivalnih enotah, v neodvisnih stanovanjih, v varovanem domu, v nadomestnih družinah) živi 238 stanovalcev. Bivalne enote so zasnovane na temeljnih konceptih in zakonitostih stanovanjskih skupin. To so stanovanjske hiše različnih velikosti, ki lahko nudijo biva-
nje in življenje do 15 osebam.
Zavod je danes pred spremembo imena, saj enote na Tratah ni več. Septembra 2004 je bil grad zaprt, vsem stanovalcem pa omogočeno bolj humano in kakovostno življenje. Predvidoma se bo grad Hrastovec zaprl leta 2010, leta 2015 naj bi na lokaciji Hrastovca živelo le še od 200 do 250 stanovalcev, ostali v alternativnih oblikah bivanja, v skupnosti. Za vse omenjene oblike bivanja bo potrebno zgraditi še kakšen varovani in negovalni dom.
Med drugim zavod razvija nove najbolj sodobne metode in pristope pri zagotavljanju
Kot je pojasnila Malčka Čer-nezel, koordinatorica in glavna aktivistka projekta Starejši za starejše pri DU Kidričevo, vsi, ki v tem projektu sodelujejo, pridno skrbijo za razne načine druženja, poleg rednega merjenja krvnega tlaka pa pripravljajo tudi razne druge aktivnosti, s katerimi vplivajo na izboljšanje življenja starejših. Tako se v društvu upokojencev Kidričevo poleg kolesarjenja, šahiranja in igranja kart dvakrat tedensko sestajajo tudi ob vrtnem kegljanju. A ker so imeli svoje vrtno kegljišče pod milim nebom, ob slabem in hladnem zimskem vremenu niso mogli kegljati, zato so se odločili, da ga pokrijejo. V lanskem letu so opravili izkop za temelje in osnovo pokritega vrtnega kegljišča, s prostovoljnim delom so upokojenci postavili tudi robnike, in pripeljali gramoz. Krajani Njiverc so jim podarili
storitev stanovalcev. Dela izvaja na projektni način, ob tem pa se razvijajo novi poklici. Za doseganje teh ciljev vodstvo Zavoda Hrastovec-Trate daje velik poudarek na doizobraže-vanju in usposabljanju. Paradigma je »Iskanje uporabnih znanj in veščin, ampak ne znanj na zalogo«. Od sodelavcev se zahteva kreativnost, ustvarjalnost, projektna naravnanost, uporabnost dodatnih veščin in spretnosti k osnovnemu poklicu. Zavod izgrajuje in si želi sodelavce, ki imajo profesionalni odnos do dela, kar pomeni osebne lastnosti z znanji in veščinami.
Zmago Šalamun
ves potreben les za ostrešje, poskrbeli pa so tudi za brezplačen prevoz in žaganje lesa. Po svojih možnostih pa so jim poleg Občine Kidričevo in Taluma tako ali drugače priskočili na pomoč še številna ostala podjetja in podjetniki. Največ pa so za svoje pokrito vrtno kegljišče storili seveda upokojenci sami in njihovi sokrajani iz Njiverc in Kidričevega s svojim prostovoljnim delom. Pri tem so se poleg Malčke Černezel posebej izkazali Anton Kokol, Ivan Kosi, Franc Rajh, Slavko Feguš, Franc Majerič, Franc Weisbacher, Edi Sevšek, Janko Primožič, Ivanka Vitez, Jože Skrila, Savo Sajič, Ivanka Šalamun, Terezija Horvat, Franc Primožič, Janko Vuk, Maks Tominc, Rozika Premzl, Dušan Kovačič in drugi.
Vsem tem so se posebej toplo zahvalili, ko so se v petek, 17. oktobra, zbrali na slovesnem odprtju svojega težko pričakovanega pokritega vrtnega kegljišča. Vrvico pred novo pridobitvijo kidričevskih upokojencev sta svečano prerezala župan občine Kidričevo Jože Murko in direktorica občinske uprave Evelin Ma-koter Jabločnik. Po slavnostnem delu pa so se nato vsi skupaj poveselili na jesenskem pikniku ob pečenem kostanju gospoda Majeriča.
-OM
Odslej je vrtno kegljišče pod streho
V Društvu upokojencev (DU) Kidričevo so se že leta 2006 pridružili projektu Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše, katerega glavni cilj je izboljšati kvaliteto življenja občanom, starejšim od 69 let, ki živijo doma; v okviru teh aktivnosti pa so pred kratkim odprli pokrito vrtno kegljišče, ki so ga postavili sami.
Slovesnost je potekala v viteški dvorani gradu Hrastovec.
Predsednik države Danilo Türk si je ogledal tudi nekatere enote zavoda.
Kidričevo • Upokojenci v akciji Starejši za starejše
Odslej je vrtno kegljišče pod \
V Društvu upokojencev (DU) Kidričevo so se že leta 2006 pridružili projektu Zveze društev upokojei starejše, katerega glavni cilj je izboljšati kvaliteto življenja občanom, starejšim od 69 let, ki živijo nosti pa so pred kratkim odprli pokrito vrtno kegljišče, ki so ga postavili sami.
Foto: M. Ozmec
Upokojenci iz Kidričevega lahko odslej kegljajo tudi ob dežju in slabem vremenu, saj so svoje vrtno kegljišče uspeli prekriti.
Foto: ZS
Foto: ZS
Prejeli smo
Odgovor na članek »Razočaran sem! V meni ...«
Stran 16
Prejeli smo
Kriv je trener in vodstvo kluba
Stran 16
Atletika
Vrhunec dva olimpijska nastopa
Stran 17
Rokomet
Trimo s tremi reprezen-tanti favorit na Hardeku Stran 17
Nogomet
19. movembra z BiH v Mariboru
Strani 19 Športno plezanje
V slovenski ekipi 6 deklet in 8 fantov
Strani 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 16. krog
Še vedno nosijo iste kopačke ...
Državna prvenstva in evropske lige so v popolnem razcvetu, saj si tekme za tiste najboljše klube sledijo v tempu sreda-sobota-sreda. V petih najmočnejših evropskih ligah so trenutno na vrhu Milan (Italija), Hoffenheim (Nemčija), Chelsea (Anglija), Barcelona (Španija) in Lyon (Francija), nobena od teh ekip pa si doslej ni priigrala občutne prednosti.
Do konca jesenskega dela prvenstva v 1. SNL pa je le še pet krogov. Zaenkrat so lahko najbolj mirni v taboru Maribora, saj imajo v rokah zanesljivo vodstvo osmih točk in naslov jesenskega prvaka na pladnju. Vijoličasti so doslej pokazali največ zanesljivosti, saj so v 15 tekmah le enkrat izgubili (Domžale, 4. krog). Stabilnost jim v veliki meri dajejo »zapovedana« samozavest, številni navijači in dobro vzdušje v ekipi. To je najlažje vzdrževati z dobrimi rezultati, saj morajo v takšnih razmerah tudi rezervisti brez besed čakati na svojo priložnost (Jelič, Plut, Bunderla, Filekovič, Kubica ...).
V takšnem položaju so bili nogometaši Laboda Drave v obdobju med 3. in 10. krogom, ko so osvojili vseh 17 točk. Takrat je po slabem začetku trener Drulovič naredil nekaj sprememb v ekipi in zadel v polno. Na klopi so se znašli Bošnjak, Horvat (poškodba), Prejac, Ra-
Labod Drava - Rudar Velenje, nedelja, 9. 11., ob 14.00 na Ptuju
Bo Badžim preporodi! Domžale?
Napovedi, da bo Vlado Badžim prevzel ekipo Domžal, so se v začetku tega tedna uresničile. Že v prvi tekmi pa mu bo stal nasproti njegov prejšnji klub - Koper. Tudi drugi obračuni 15. kroga bodo po svoje zanimivi. Interblock bo v Lendavi poskušal ostati neporažen, domačini pa si po treh krogih želijo nove zmage. Vjekoslava Lokico čaka težki debi na klopi Primorja, saj gosti Maribor. Med derbije lahko uvrstimo tudi dvoboj Celjanov in Goričanov, saj sta obe ekipi (z izjemo tekme 14. kroga Maribor - Celje 2:1) v zadnjih krogih dosegli dobre rezultate.
Foto: Črtomir Goznik
Marko Drevenšek (Labod Drava, modri dres) je še vedno najboljši strelec svoje ekipe, čeprav je zadnji gol dosegel v 5. krogu. Je čas za naslednjega?
detič, kasneje še Kelenc, ekipa pa je dihala eden za drugega in zmagovala. Vprašamo se lahko, kaj se je zgodilo po tekmi 12. kroga (v 11. krogu je sicer Labod Drava klonila v Celju), ko so dravaši doma izgubili z Mariborom. To je bila zares tekma, ki smo jo vsi, igralci in ljubitelji nogometa, nestrpno pričakovali, razpletla pa se je skrajno nesrečno za Ptujčane. Je takrat prišlo do popolne izpraznitve baterij, ki jih sedaj ni mogoče na hitro napolniti? Temu porazu so sledili še trije, tako da so sedaj pri številki pet. Čas za alarm?
Pristop pomembnejši celo od kvalitete!
Igralci v tem času niso pozabili igrati nogometa, še vedno imajo isto tehnično znanje, še vedno imajo iste kopačke in vozijo iste avte, če želite tudi ta podatka. Kje je potem vzrok za slabe igre? O tem se ne sprašujemo samo novinarji in navijači Drave, ampak tudi vodilni v NK Labod Drava, ki pa pravega
odgovora ne morejo ponuditi na pladnju. »Če bi ga vedeli, bi seveda v trenutku zadevo presekali in začeli zmagovati, a to ni tako enostavno. Pristop pač ni pravi, to je vse, kar lahko v tem trenutku ugotovimo,« so besede Mladena Dabanoviča, športnega direktorja ptujskega kluba, ki na vprašanje o zaupnici trenerju v isti sapi pove: »V lanski sezoni smo menjali štiri trenerje, rezultati pa zaradi tega niso bili nič boljši.
Vemo, da to ni prava pot, odgovornost pa moramo prevzeti vsi v klubu, seveda tudi trener. Samo s skupnimi močmi lahko najdemo izhod iz krize.«
Pristop je torej ključna beseda, okrog katere se vrtijo vsa ugibanja. V zelo izenačeni ligi je ta ključnega pomena za dodano vrednost ekipe. Seveda je določen nivo kvalitete nujen za uspešno nastopanje, razlike na lestvici pa se večinoma ustvarjajo zaradi (ne)homogenosti in pravega, borbenega pristopa, kjer za igralce ni izgubljene žoge, kjer je tesno pokrivanje tekmecev zapoved in ne zgolj pobožna želja trenerja ali predsednika kluba!
TUdi Pušnik zahteva večjo borbenost
V takšnih razmerah v nedeljo na Ptuj prihaja Rudar, ki je v preteklem krogu v Velenju zabeležil boleč poraz s Primor-jem. Njihov trener Marijan Puš-nik je po tekmi besnel zaradi pretirane ležernosti svojih varovancev, ki jih je stala dragocenih točk. Kot izkušen maček jih bo poskušal uloviti na Ptuju, čeprav Velenjčani v gosteh težko osvajalo točke (na sedmih tekmah so osvojili 4). Glavna nevarnost za vratarja Murka bo
pretila od trenutno najboljšega strelca lige Edina Junuzoviča. 22-letni Hrvat letos naravnost blesti in je doslej dosegel več kot polovico zadetkov za svojo ekipo (12 od 22).
Domači trener bo imel tokrat na razpolago vse igralce, saj se v ekipo vrača kapetan Sead Zilič, ki je odslužil kazen rdečega kartona, ki ga je prejel na tekmi z Mariborom. Zilič v letošnjem prvenstvu ne igra ravno na visokem nivoju (dosegel je le dva zadetka in si prislužil kar nekaj kritik navijačev), morda pa bosta njegova prisotnost in močno izražena želja za uspeh kolektiva vendarle pripomogla k rezultat-skemu zasuku. Drulovič lahko aktivira še nekatere rezerve, saj zadnje tekme v Kopru niso začeli npr. Grižonič, Filipovič, Andelkovič in Drevenšek, zaradi rahle poškodbe pa je manjkal tudi Semler, ki pa medtem že trenira »na polno«. Seveda je pomembna trenerjeva odločitev o začetni enajsterici, še bolj pomembna pa je pripadnost klubu in jasna želja po uspehu. To pa ne bi smelo biti vprašljivo, če ne zaradi drugega, zaradi navijačev, ki ne oproščajo radi ležernosti!
Jože Mohorič
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 16. kroga: sobota, 8. 11., ob 14.00: Primorje - Maribor, Nafta Lendava - I nterblock; ob 16.00: Domža le - Luka Koper; ob 18.00: MIK CM Celje - Hit Gorica; nedelja, 9. 11., ob 14.00: Labod Drava Ptuj - Rudar Velenje.
1. MARIBOR	15	9	5	1	35:20	32
2. NAFTA	15	7	3	5	17:17	24
3. MIK CM CELJE	15	6	5	4	22:16	23
4. INTERBLOCK	15	6	4	5	21:19	22
5. HIT GORICA	15	7	1	7	23:26	22
6. DOMŽALE	15	5	5	5	20:19	20
7. RUDAR VELENJE	15	5	3	7	22:19	18
8. LABOD DRAVA	15	5	2	8	16:22	17
9. PRIMORJE	15	3	6	6	19:24	15
10. LUKA KOPER	15	3	4	8	16:19	13
Najboljši strelci: 12 zadetkov: Edin Junuzovič (Rudar Velenje); 11 zadetkov: Dario Zahora (Interblock); 9 zadetkov: Etien Velikonja (HIT Gorica); 8 zadetkov: Marcos Morales Tavares (Maribor); 7 zadetkov: Nedzbedin Selimi (Primorje); 6 zadetkov: Dalibor Volaš (Maribor), Jože Benko (Domžale); 5 zadetkov: Darijo Biščan (MIK CM Celje), Nebojša Kovačevic (Hit Gorica); 4 zadetki: Marko Drevenšek (Labod Drava), Lisandro Oscar Sacripanti (MIK CM Celje), Mitja Zatkovič (Domžale), Dragan Jelič, Zoran Pavlovič (oba Maribor).
Nogomet • 2. SNL
Za konec pravi derbi: drugi proti prvemu!
S sobotnimi in nedeljskimi tekmami se bo končal jesenski del tekmovanja v 2. slovenski nogometni ligi. Zaključek bo res pravi, saj se bosta v Ljubljani pomerili prvo- in drugouvr-ščeno moštvo na prvenstveni razpredelnici: Olimpija gosti vodeči Aluminij. Za prevzem vodstva morajo nogometaši Olimpije premagati Aluminij, slednjemu pa že točka zadostuje za osvojitev naslova jesenskega prvaka.
V prvem dvoboju teh ekip v Kidričevem so nogometaši Aluminija gladko opravili z »zmaj-čki«. Tokrat verjetno ne bo tako lahko. Senad Tiganj je v svojem kratkem času v dresu Aluminija dosegel šest zadetkov. Sam je nekoč že igral za Olimpijo in bil tudi eno sezono njihov naj-
Foto: Črtomir Goznik
Senad Tiganj (Aluminij, rdeči dres) bo v soboto igral proti svojemu nekdanjemu klubu.
boljši strelec. Bivši reprezen-tant Slovenije nam je o srečanju dejal: »To bo res pravi derbi in razumljivo je, da od njega veliko pričakujemo. Olimpija ima izkušeno ekipo, saj so njeni igralci odigrali veliko število podobnih srečanj. Vsak ima svoje »adute« in misli, da bi lahko bil uspešnejši. Normalno je, da se ne bomo predali, ampak bomo poizkušali narediti kar največ. Upam, da nas bodo podprli tudi navijači Aluminija,« je dejal Senad Tiganj, sicer prvi strelec Aluminija. Očitno temu Jeseničanu odgovarja štajerski konec. Ob zadetkih prihajajo tudi ponudbe, vendar pa očitno Senad razmišlja o tem, da ostane v naših krajih, ne samo zaradi nogometa.
Danilo Klajnšek
Prejeli smo • Odgovor na članek v Štajerskem tedniku št. 86:
Razočaran sem! V meni hočejo ubiti ljubezen do nogometa.
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Veselič, ko je bil še član Aluminija
Miran Lipovac, športni direktor NK Aluminij, je v pogovoru in pisni izjavi pojasnil: »V objavljenem članku je bilo zapisanih toliko, milo rečeno, neresnic in netočnih navedb, da se, z namenom objektivne informiranosti javnosti s tem primerom, čutim dolžnega podati svoja stališča in stališča kluba NK Aluminij. Naša stališča želim predstaviti kronološko, istočasno pa z argumenti izpodbijati netočne navedbe v članku.
Olimpija
Zgodba se v resnici prične meseca julija, ko v klubski pisarni Uroš Veselič izrazi željo, da bi odšel igrat v drugi slovenski drugoligaški klub - ljubljansko Olimpijo. Na naše vprašanje, ali se je z njimi že pogovarjal, je odgovoril, da se je. Opozorili smo ga, naj ne pozabi, da ima z nami podpisano veljavno pogodbo in da pričakujemo, da se nam javijo predstavniki Olimpije, da se bomo začeli pogovarjati o možnosti prestopa v njihov klub. Naslednji dan me je poklical Miran Pavlin (Olimpija Ljubljana) in mi povedal, da oni v bistvu niso pripravljeni plačati odškodnine, ampak želijo vzeti Uroša Veseliča na posojo. To možnost smo seveda kategorično zavrnili, saj so Ljubljančani naši direktni konkurenti v 2. SNL in bi bilo skrajno neokusno, da jim posodimo igralca. To sem naslednji dan tudi sporočil Urošu. Slednji mi je nato zatrdil, da je NK Olimpija pripravljena plačati 10 tisoč evrov odškodnine in da me prosi, naj mu izdam pisni dokument, v katerem bo zapisano, da je odškodnina res 10 tisoč evrov. To smo nato tudi storili in obenem Urošu pojasnili, da pričakujemo, da bo ta stvar realizirana v naslednjem tednu, saj bi tako imeli na voljo še dovolj časa, da poiščemo zamenjavo zanj in zapolnimo vrzel v napadalni vrsti. Vendar se nam po tem dogodku nihče iz Olimpije ni več javil, oziroma se oglasil pri nas. Naslednjič sem se z Urošem o možnosti prestopa pogovarjal pred začetkom prvenstva, a mi je Uroš takrat zatrdil, da nima urejenega ničesar v zvezi s prestopom in da ostaja pri Aluminiju.
»Zavohali avstrijske evre«
Zadnji dan prestopnega roka pa so se začele dogajati zanimive, po našem mišljenju v naprej planirane stvari: Uroš ni prišel na trening, ampak nas je obvestil, da gre na preizkušnjo v Avstrijo. Nato smo bili šokirani ob dejstvu, da je nekdo na naš račun nakazal 10 tisoč evrov, čeprav nismo vedeli ne od kod je denar prišel in ne zakaj se je znašel na računu. To se je zgodilo zadnji dan prestopnega roka ob 21.30 zvečer. To pomeni, da takrat nismo imeli nobene možnosti reagirati in poiskati kakšno alternativno rešitev oz. zamenjavo za igralca. Tukaj bi takoj opozoril na naslednji
sporni stavek v članku: »Ko so v Kidričevem zavohali avstrijske evre, so takoj hoteli mošnjo napolniti do vrha.«
Mi nismo nič zavohali, ampak smo bili zadnji dan prestopnega roka oz. naslednje jutro samo presenečeni ob dejstvu, da se je na računu kluba znašlo 10 tisoč evrov.
»Pekel zavezništva med Aluminijem in NZS«
V sestavku je naveden tudi stavek »da tedaj še ni slutil, da ga čaka pekel zavezništva med Aluminijem in
NZ Slovenije«. To je popolna neumnost! Pojasniti moram, da NZS ni imela nobene osnove za izdajo certifikata klubu Lask iz Avstrije, saj je Uroš Ve-selič imel in ima še danes, 5. 11. 2008, z nami podpisano veljavno pogodbo - naj to še enkrat poudarim - kakršna koli že je (cenzusa, do katere vsote oz. koliko mora biti višina mesečnega izplačila, da ima igralec status amaterja oz neamaterja, pač ne določa NK Aluminij, ampak pravilnik NZS). Klub Aluminij je vsa ta leta obveznosti po tej pogodbi tudi izpolnjeval in zato je to veljavna pogodba. Prav zaradi tega je nesmiselno govoriti o kakšnem zavezništvu med nami in NZS. Naj pojasnim, da z naše strani ne bi bil nikakršen problem te pogodbe razdreti: potencialni novi klub bi se moral samo oglasiti v našem klubu, po plačilu obveznosti bi podpisali sporazumno prekinitev pogodbe in prestop bi bil urejen. Na žalost se je prva navezava stikov iz avstrijskega kluba z nami zgodila šele včeraj, v torek, 4. 11. 2008! Vemo tudi, zakaj, saj se je Uroš v zvezi s prestopom očitno obrnil na napačne ljudi, t. i. kvazi mana-gerje brez ustrezne licence, ki postopkov niso izpeljali na zakonit in legalen način. Niso nas niti obvestili o odhodu Uroša
na preizkušnjo v Avstrijo, kaj šele o čem drugem, kar bi po pravilih morali. Če bi mi zares želeli igrati umazano igro, bi lahko zaradi teh postopkov prijavili Lask na UEFA, vendar to ni naš namen.
»Morda bi tudi kaj kapnilo v žep?«
»Morda bi tudi kaj kap-nilo v žep?« je naslednja zelo zavajujoča trditev. Komu bi kaj kapnilo in od koga? Pojasnil sem že, da do torka, 4. 11. 2008, nismo imeli na drugi strani nobenega sogovornika, s katerim bi se sploh lahko pogovarjali o kakršni koli odškodnini. Nismo mogli priklicati ne igralca, čeprav smo to poskušali večkrat, ni nas poklicala nobena agencija, noben manager. Imam samo neuradne informacije, da v tej zadevi obstaja nek »manager«, ki naj bi bil avstrijskemu klubu ponudil mladega, perspektivnega igralca, ki je igral v vseh mlajših kategorijah slovenske reprezentance. Ob tem naj bi avstrijskemu klubu trdil, da ima vse dogovorjeno z matičnim klubom, tj. NK Aluminij (pove direktor Laska iz Linza dne 4. 10. 2008), da lahko igralec Uroš Veselič prestopi ob plačilu odškodnine v drugi klub. Prav zaradi tega je Lask nakazal znesek 10 tisoč evrov na naš račun. Ko se je zalomilo z izdajo certifikata, so se Avstrijci šele začeli spraševati, kaj je narobe. Ko so nas poklicali in smo skupaj ugotovili, kaj se je v resnici dogajalo, so nas na nek način prosili, naj tega »primera« ne obešamo na veliki zvon.
Uroš je podpisal dve pogodbi!?!
Mogoče še najtežja zadeva v vsej stvari pa je ta, da ima Uroš Veselič z nami podpisano veljavno pogodbo, obenem pa je že podpisal novo pogodbo z Laskom iz Linza. To je stro-
go prepovedana in zelo obremenjujoča stvar, zaradi katere lahko Lask doleti težka kazen iz naslova Fife. Včeraj mi je direktor Laska tudi povedal, da so poslali dokumentacijo o prestopu Uroša Veseliča v pregled na Fifo, od koder so jim odgovorili, da jim v tem primeru ne morejo pomagati, predlagajo pa jim, da se poskušajo dogovoriti z matičnim klubom Uroša Veseliča, torej z Aluminijem in se z njimi pogovorijo o možnostih prestopa. Šele na podlagi tega dopisa Fife je prišlo do kontakta med Avstrijci in NK Aluminij ter tudi Urošem Veseličem.
Ob navzočnosti Uroša Ve-seliča sem direktorju Laska v tem pogovoru tudi pokazal članek v Štajerskem tedniku in g. Nussbaummer je bil zaradi Uroševih izjav oz. navedb avtorja razočaran. Na moje izrecno vprašanje, ali je kdo iz našega kluba od njih zahteval kakršnokoli odškodnino, je jasno povedal, da je to naš prvi kontakt in da je bila Uroševa izjava v časopisu nekorektna. Ker je trenutno predsednik kluba Lask v tujini, smo se še dogovorili, da se slišimo v naslednjih dneh, ko bomo poskušali urediti vse podrobnosti prestopa.
»50 tisoč evrov ...«
Še posebej pa me je zbodla Uroševa izjava v članku, da sem jaz zabrusil njegovemu očetu, »naj prinese 50 tisoč evrov ali pa njegov sin ne bo igral«. Temu niti ne morem reči laž, saj je za kaj takšnega potrebna zares velika domišljija. Večkrat sva govorila z njegovim očetom, vedno pa sem mu govoril le to, da potrebujemo sogovornika na drugi strani, saj smo se mi pripravljeni pogovarjati, ne vemo pa, s kom. Iz NK Aluminij je v druge klube odšlo že veliko nogometašev, nikoli doslej pa ni bil problem pri nas - če smo le imeli sogovornika na drugi strani, smo se vedno dogovorili. Samo dva-
krat doslej se novi klubi naših igralcev z nami niso usedli za isto mizo, pri Matjažu Rozmanu in Urošu Veseliču, in takrat so se pojavile težave in pozneje razna neutemeljena podtikanja. Tudi višina odškodnine ni bila nikoli sporna, vsaj ne do te mere, da igralec, ki je želel nadaljevati nogometno pot v nekem drugem klubu, zaradi slednje tega ne bi mogel početi oz. bi mu bilo onemogočeno. Ravno zaradi tega se čudim Uroševi izjavi, da je ta članek opozorilo vsem ostalim fantom, naj pazijo pri podpisu pogodbe. Kaj naj pazijo? Da se je potrebno v primeru prestopa o pogojih le-tega pogovarjati z matičnim klubom in ne nasedati »nekomu«, ki pa gotovo želi kaj pospraviti v žep, ali ni to popolnoma normalno, ali si tudi to napak razlagamo?
S kakšno pravico lahko nekdo, ki je na zadnji dan prestopnega roka manipuliral z neveljavnim potrdilom (na dan prestopa) in želel ogoljufati »svoj matični klub«, ob tem pa v nečeden posel vpletel tudi renomiran tuji klub Lask, deli nauke in opozorila ostalim igralcem?
»Čeprav nanj pred sezono niso računali«
Moram izpodbijati tudi navedbo avtorja sestavka, ki v uvodu navaja, da na Uroša Veseliča pred sezono nismo računali, oz smo se ga za plačilo odškodnine 10 tisoč evrov odrekli. Dejstva potrjujejo ravno nasprotno! Če v klubu na Uroša ne bi resno računali, bi z njim enostavno prekinili pogodbo in ne bi bili več dolžni izpolnjevati naših pogodbenih obveznosti, isto-
Prejeli smo
časno pa bi pripeljali drugega napadalca. Nič od tega se ni zgodilo, zato je to navadna izmišljotina. Obenem v celoti zavračam trditev v sestavku,
»da nam ni nič do igralcev, ampak samo do denarja«. V preteklih dveh sezonah je Uroš v dresu Aluminija igral 22 oz. 26 tekem, dosegel pa je 6 oz. 5 zadetkov, skupno torej 11 zadetkov v dveh letih. Ker je zabijanje golov osnovno poslanstvo napadalca, so se Uroševi soigralci velikokrat pritoževali nad t. i. izplenom oz. učinkom slednjega. Mi smo kljub temu verjeli vanj in gledali nanj kot na doma vzgojenega »našega« igralca in mu dajali dodatne priložnosti. Prav zato takšno trditev, da nam ni do igralcev, kategorično zavračam. Še posebej v Uroša smo precej tudi vložili, saj smo pred leti odkupili njegovo pogodbo z graškim Sturmom, in to kljub temu, da za prvo moštvo še ni igral niti minute.
Primer Veselič?
V 13 letih, odkar sem pri Aluminiju, so vsi igralci dobili izplačane vse pogodbene obveznosti, pa ne zaradi tega, ker sem jaz v Aluminiju, ampak zaradi tega, ker NK Aluminij ves ta čas posluje pošteno in TRANSPARENTNO.
Za konec lahko samo še dodam, da sem bil sicer zelo besen ob vsebini objavljenega članka, a nanj ne gledam kot na »primer Veselič«. Ta primer si je nekdo, ki ne želi spoštovati pravil Nogometne zveze Slovenije oz. prestopov igralcev, ustvaril sam ali ob pomoči »svetovalcev«, sedaj pa ne more iz njega. Drugega komentarja enostavno nimam,« je zaključil športni direktor NK Aluminij Miran Lipovac.
Kriv je trener in vodstvo kluba
K pisanju pisma sta me navedla dva članka v Štajerskem tedniku. Zadnji je bil objavljen v torek, 28. oktobra. In sicer reportaža Uroša Gramca, ki opisuje potek dogajanja na tekmi ŽOK AC Prstec Ptuj proti Aliansi v 1. DOL (ž) ter okrepljen del članka s podnaslovom Izkušnje so v ključnih trenutkih pomembne. V enem od prejšnjih člankov pa je trener omenjal slabo prisotnost gledalcev na tekmah, ki je pravzaprav ni, ter da, če bi prišle na tekme igralke iz mlajših selekcij s kakšnim članom družine, bi bila dvorana polna.
Sedaj k stvari. Za slab obisk je kriv trener sam in vodstvo kluba, ki ga je podprlo pri njegovih dejanjih. Sam pravi, citiram: "Imamo mlado moštvo z igralkami, ki so v prejšnjih sredinah, sicer odličnih moštvih, veliko presedele na klopi, zato jim manjka izkušenj. V ključnih trenutkih je to zelo pomembno." Ta isti trener je odrezal s treninga in udeležbe pri igri v prvi ekipi vse igralke, ki so mlajše od 18 let. Od teh igralk so nato vse razen ene opustile treniranje v klubu. Tri igralke iz lastne šole kluba so ostale v prvi ekipi, vendar vse tekme presedijo na klopi.
Nadalje: res je dosti igralk v mlajših kategorijah, ki pa s prvo ekipo nimajo nič in tudi ne vidijo perspektive za uveljavitev ter kot cilj igranje v prvi ligi, ker ko bi prišel čas za igro v prvi ekipi, tega ne bo. Klub bo rajši posegel po (iz citata) neizkušenih igralkah iz drugih (sicer odličnih) sredin. S to zadnjo izjavo obstoječi trener zanika tudi dobro delo z mladimi (a ptujski klub ni odlična sredina?) in ne daje možnosti mladim domačim igralkam, da bi se lahko uveljavile skozi igro ter nato predstavljale jedro ekipe, ki bi z nekaj (uveljavljenimi) okrepitvami predstavljalo odlično ekipo za igro v prvi ligi. Tako se istovetnost s klubom, oziroma s prvo ekipo, konča, kajti prva ekipa kluba je sestavljena iz uvoženih igralk, ki jim očitno zmanjkuje motivacije za igranje (citat, omenjeni članek: "Slabim zaključkom je sledil padec motivacije ter posledično poraz, najtežji letos.").
Ali je to politika kluba, da imajo mlajše selekcije pravzaprav zato, ker jih morajo imeti, če želijo sodelovati v prvi ligi, ali samo politika trenutnega trenerja?
Spomnim še na nekaj: v lanski sezoni je ptujski klub premagal ekipo Benedikta samo enkrat, in sicer, ko so igrale mlajše igralke, ki so odlično motivirane in so dale res vse od sebe ter dokazale, da se sicer z nekaj manj izkušnjami, ampak s pravo motivacijo, da premagati tako kvalitetno ekipo, kot je bila ekipa iz Benedikta.
Lep pozdrav, Bojan Mihelač
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Trimo s tremi reprezentanti favorit na Hardeku
V soboto ob 19. uri prihaja v Športno dvorano na Hardeku v goste Jeruzalemu trebanjski Trimo. Lani sta obe ekipi nastopali v Ligi za prvaka, isto željo imajo v Ormožu in Trebnjem tudi v tej sezoni.
Po slabem začetku in dveh uvodnih porazih so rokometa-ši, ki jih vodi dr. rokometa Marko Šibila, nanizali tri zmage in popravili vtis. Tudi na srečanje v Ormož Trimo prihaja v vlogi favorita, saj ima v svojih vrstah kar tri trenutne reprezentante - Miklavčiča, Cehteta, Skubeta. Omenjeni trio tudi tvori zunanjo linijo, ki je ena najboljših v slovenski ligi. Še posebej bodo Vinarji morali paziti na Sebastiana Skubeta, ki mu Jeruzalem
SUPER A1-liga
Rezultati 3. kroga: KMN Mobi-com - KMN Sv. Ana ml. 5:8 (2:4), ZGD Slik. Goričan - ŠD Zavrh 8:3 (1:2), ŠD Selce - KMN Remos Gradb. Anžel 5:4 (2:3), Orfej - KMN Torpedo 05 2:3 (1:1), ŠD Trnovska vas - KMN Sv. Trojica-Legija 3:5 (1:1).
1. SLIK. GORIČAN 3	3	0	0	24:5	9
2. SV.TROJICA-LEG. 3	2	1	0	14:11	7
3. ŠD SELCE 3	2	0	1	13:12	6
4. TORPEDO 05 3	2	0	1	12:13	6
5. SV. ANA ml. 3	2	0	1	14:19	6
6. KMN MOBICOM 3	1	0	2	20:17	3
7. ŠD ZAVRH 3	1	0	2	11:18	3
8. KMN REMOS 3	1	0	2	11:18	3
9. ORFEJ 3	0	1	2	10:12	1
10. TRNOV. VAS 3	0	0	3	10:14	0
A-liga
Rezultati 9. kroga: DMNR Sand. Faž Vartom - ŠD Pernica ml. 6:4 (1:3), ŠD Cerkv. Lotos ml. - ŠND Old boys ml. 8:3 (3:3), M-trgovina Lorma-
leži, saj je v zadnji sezoni na štirih tekmah mrežo Ormožanov zatresel kar 35-krat ali v povprečju skoraj 9-krat na tekmo. Sicer sta lani obe ekipi zmagovali na domačih tleh. Na Hardeku je Trimo v rednem delu »padel« z izidom 29:28, v Ligi za prvaka pa so bili jeruzalem-čki boljši z rezultatom 38:34. S scenarijem, da bi tudi to tekmo dobili gostitelji, bi bili zagotovo izjemno zadovoljni v taboru Jeruzalema, saj se zavedajo, da si doma ne smejo privoščiti več nobenega spodrsljaja. Glavni adut Jeruzalema bodo zvesti navijači Ormožani, ki obljubljajo glasno vzpodbudo.
UK
nje - ŠD Vitomarci 2:5 (1:1), ŠD Des-trnik-virtuozi - ŠD Žerjavci 3:0 (0:0).
1. DESTRNIK-VIR. 9	8	0	1	68:30	24
2. CERKV. LOTOS 9	6	0	3	53:47	18
3. M-T. LORMANJE 9	5	1	3	48:27	16
4. ŠD VITOMARCI 9	4	1	4	51:49	13
5. SAND. FAŽ -VAR. 9	3	2	4	44:59	11
6. OLD BOYS ml. 9	3	1	5	38:51	10
7. PERNICA ml. (-1) 9	2	1	6	53:75	6
8. ŠD ŽERJAVCI 9	2	0	7	22:39	6
B-liga
Rezultati 9. kroga: KMN Sv. Trojica II - Rdeči vragi 1:11 (0:4), ŠD Pernica veterani - KMN Sv. Trojica 4:4 (2:2), KMN Benedikt - KMN Cerkv. Pri Antonu ml. III 7:3 (3:2).
1.	SV. TROJICA 9	7	1 1 72:28	22
2.	RDEČI VRAGI 9	7	0 2	51:28	21
3.	BENEDIKT 9	6	0 3	58:40	18
4.	PERNICA V. (-1) 9	4	1 4	44:35	12
5.	CERKV. ml.III (-3)9	1	1 7	23:63	1
6.	SV. TROJICA II 9	0	1 8 12:66	1
Zmago Šalamun
Letošnja sezona je bila ena najuspešnejših v zgodovini ptujske atletike. Cla-ni Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj so v letošnjem letu osvojili skupaj 31 kolajn na državnih prvenstvih, od tega 12 naslovov državnega prvaka. V nadaljevanju sledi kronološki pregled sezone, začenši z zimskimi tekmovanji.
V dvoranski sezoni so ptujski atleti zbrali sedem kolajn, od tega tri naslove državnega prvaka. Prvi dvoranski državni naslov si je na dvoranskih državnih prvenstvih zagotovila Nina Kolarič, ko je v prvi seriji skočila 6,09 metra, kasneje pa je zaradi poškodbe odnehala skakati. V konkurenci mlajših mladink je Živa Sabo zmagala v peteroboju. Tretji naslov je v četveroboju priboril Aljaž Brlek. Marca pa je na državnem prvenstvu v krosu na 4-kilometrski razdalji slavila Maja Veselič.
Nadarjeni mladinci
Žive Sabo je naslovu dvoranske državne prvakinje v peteroboju dodala še naslov na prostem v sedmeroboju. Zmago nad tekmicami, ki so ji tesno sledile, si je zagotovila z boljšimi nastopi v metalnih disciplinah. Obetavni mladinci so se z državnega prvenstva vrnili s tremi zlatimi in tremi bronastimi odličji. Prvo ime ptujske mladinske atletike je Laura Pajtler, ki je zmagala na 400 in 800 metrov. Prvi dan je konkurenco na 400 metrov pustila za sabo za dobro sekundo (56,83 sekunde), drugi dan pa je bila razlika na 800 metrov še večja. Tretji naslov državne prvakinje je prispevala Maja Veselič na 3000 metrov, ki jih je pretekla v času 10 minut in 55,85 sekunde.
Norma pred domačo publiko
Največ pozornosti na državnem prvenstvu za mlajše člane do 23 let, ki je konec junija potekalo na Mestnem stadionu Ptuj, so poželi skoki domačinke Nine Kolarič, ki si je po seriji odličnih nastopov v letošnji sezoni dokončno priskakala olimpijsko vozovnico z novim državnim rekordom (678 centimetrov). Laura Pajtler pa si je z odličnim finišem pritekla naslov državne prvakinje na
800 metrov. Dva tedna kasneje je Kolaričeva postala še državna članska prvakinja v skoku v daljino.
Kolaričeva in Majcen Ljubičeva v Pekingu
Vrhunec sezone in eden izmed največjih uspehov ptujskega športa nasploh predstavlja olimpijski nastop Kola-ričeve, ki ga je zaradi bolezni končala v kvalifikacijah na 27. mestu s preskočenimi 640 cen-
timetri. Drugi vrhunec je bil nastop Tatjane Majcen Lju-bič na paraolimpijskih igrah v Pekingu. Dobitnici dveh kolajn iz prejšnjih iger v Atenah letos ni uspelo ponoviti takšnih rezultatov, kljub temu pa je dosegla tri vrhunske uvrstitve. V suvanju krogle je zasedla peto mesto, v metu diska sedmo, v metu kopja pa dvanajsto.
Neutrudni veterani
K vsem omenjenim rezultatom je treba prišteti še kolajne, ki so jih nabrali zavzeti veterani. Že na svojem prvem dvoranskem državnem prvenstvu je zmagal Dejan Dokl (M35) in postavil državni rekord (15,29 metra) za starostno kategorijo M35 (od 35 do 40 let). Dušan Koren je zmagal v skoku s palico (M50), pri tem pa je z 250 centimetri prav tako postavil tudi državni rekord za svojo starostno kategorijo. Dvakrat zlat je bil še Miki Prstec (M50), v suvanju 6-kilogramske krogle in v skoku v daljino. Na državnem prvenstvu na prostem je Miki Prstec nanizal štiri naslove državnega prvaka -v suvanju krogle, v skoku v višino (157 centimetrov), v troskoku in na 100 metrov z ovirami. V isti starostni kategoriji se je z dvema naslovoma in drugim mestom izkazal tudi Dušan Koren. Najdaljši je bil v skoku v daljino in v metu kopja (37,98 metra). Tudi Dejan Dokl, najmlajši med ptujskimi veterani, je zabeležil dvojno zmago, v suvanju krogle in metu diska. Sezono so zaključili veterani na balkanskem prvenstvu v črnogorskem letovišču Bar. S štirimi naslovi je bil najboljši Miki Prstec, dva naslova si je na srednjih progah pritekel Branimir Komel, v metu kopja pa je bil najboljši Dušan Koren.
Uroš Esih
Tatjana Majcen Ljubič je nastopila na paraolimpijskih igrah v Pekingu.
Foto: Stanko Kozel
Siniša Radujkovič (Jeruzalem Ormož, temni dres)
Atletika • Pregled sezone AK Cestno podjetje Ptuj
Vrhunec - dva olimpijska nastopa
Članica AK Cestno podjetje Ptuj Nina Kolarič je letos nastopila na OI v Pekingu.
Mali nogomet • DMN Lenart
Športno plezanje • Pred zadnjo tekmo svetovnga pokala
V slovenski ekipi 6 deklet in 8 fantov
Športni napovednik
Tekmovalna sezona tekem najvišjega ranga je tik pred zaključkom. Naslednji konec tedna, med 14. in 16. 11., se bodo vsi najboljši ponovno zbrali v dvorani Zlato polje v Kranju pri Fakulteti za organizacijske vede oz. pri Tehniškem šolskem centru Kranj, kjer bo na sporedu letošnja zadnja, 13. tekma za svetovni pokal v športnem plezanju.
Slovenska reprezentanca ima v letošnjem letu za seboj vrhunske rezultate. Trenutno so zbrali kar 21 uvrstitev na zmagovalne stopničke, kar je največ doslej. In to število se lahko ob koncu še poveča. Vrhunec letošnje sezone je bilo prav gotovo evropsko prvenstvo v Parizu, od koder so se naši vrnili s petimi kolajnami. Dve zlati je imela okoli vratu Natalija Gros, po eno pa Maja Vidmar (srebrno), Mina Markovič in Klemen Bečan (bronasti). Vse omenjene tekmovalce bomo lahko od blizu videli pri njihovem delu tudi v Kranju. In številna domača publika, kot pravijo sami, je za njih še dodatna motivacija in vzpodbuda. Marsikdo se še z veseljem spominja lanskega izrednega vzdušja, kjer so gledalci z navdušenjem pozdravili domačo zmagovalko Majo Vidmar.
Običajno je, da je ekipa gostiteljev tekme svetovnega pokala nekoliko številčnejša kot na ostalih tekmah. Tako bodo v Kranju v slovenski reprezentanci poleg standardnih tekmovalcev nastopili tudi še drugi, med njimi pa tudi nekaj mladih upov. Tako si bodo lahko pridobili dragocene izkušnje za prihodnost.
V ženski konkurenci nas bo zastopalo 6 tekmovalk, in sicer: Maja Vidmar, Mina Markovič, Natalija Gros, Asja Gosar ter dve debitantki - Leja Kos in Patricija Levstek.
Moška ekipa bo štela 8 tekmovalcev, in sicer: Klemen Bečan, Matej Sova, Jure Bečan, Blaž Rant, Miha Škof, Anže Štremfelj ter dva debitanta - Urban Primožič in Izidor Zupan.
UR
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič bo v Kranju branila trenutno 2. mesto v svetovnem pokalu.
Nogomet • Deklice U-14
Zanimanje veliko, napredek počasen
S tretjim krogom turnirjev deklic do 14. leta starosti je končano tekmovanje v jesenskem delu prvenstva. V vodstvu je ekipa Pomurja, z enakim številom točk pa jim sledi ekipa Maribora. Ti dve moštvi bosta do konca prvenstva verjetno vodili borbo za naslov prvaka v vzhodnem delu Slovenije.
Naša predstavnika, ŽNK Dornava in ŽNK Ptuj, sta na koncu prvenstvene razprede-
lnice. V Dornavi so naredili ob začetku vključitve v tekmovanje ogromne korake in imajo dober igralski potencial. Očitno pa so v urbanem predelu, v mestni občini, malo zaspali pri tej vedno bolj popularni športni panogi. Zanimanje za udejstvovanje deklet je veliko, celo večje, kot se je pričakovalo, vendar pravega napredka ne bo, če tega ne bo podprla širša lokalna skupnost.
Na koncu lahko samo zapiše-
mo: dekleta glavo gor, saj tudi za vas prihajajo boljši časi in ne bo več vse odvisno od staršev in nekaterih posameznikov.
Stanje po 3. krogu turnirjev:
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
Leon Crncic zadel dvakrat za preobrat
V sredo popoldne so v Kidričevem mladinci Aluminija gostili ekipo celjskega Simer šampiona. Samo zmaga je domačim fantom dajala možnost, da se enakovredno kosajo z mladinci Domžal za prvo mesto. Da ni prišlo do presenečenja, je z dvema zadetkoma poskrbel Leon Črnčič. Žal pa so kadeti Aluminija minimalno izgubili.
Zaostalo srečanje 8. kroga: Aluminij - Simer Šampion 2:1.
1.	DOMŽALE	12	10	1	1	41:10	31
2.	ALUMINIJ	12	10	1	1	33:15	28
3.	INTERBLOCK	12	7	5	0	23:8	26
4.	HIT GORICA	11 7	2	2	19:10	23
5.	MARIBOR	11 6	2	3	21:14	20
6.	MURA 05	11 6	2	3	25:22	20
7.	MIK CM CELJE	12	5	3	4	26:19	18
8.	LIKA KOPER	12	4	5	2	23:18	17
9.	TRIGLAV	12	4	3	5	24:19	15
10.	DRAVOGRAD	12	3	4	5	15:20	13
11.	SLOVAN	12	4	1	7	12:19	13
12.	SIMER ŠAMP.	12	3	2	7	20:24	11
13.	POLI DRAVA	12	3	1	8	13:25	10
14.	KRKA	12	1	3	8	14:44	6
15.	BILJE-PRIMOR.	11	1	2	8	13:26	5
16.	RUDAR (V)	12	0	3	9	8:36	3
ALUMINIJ - SIMER ŠAMPION 2:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Špan (3), 1:1 Črnčič (40), 2:1 Črnčič (77)
ALUMINIJ: Zajc, Draškovič, Lon-čarič (Mlakar), Meznarič, Pislak (Štrukelj), Rešek, Krajnc, Jovič, Šešo, Črnčič, Milec (od 30. Tominc). Trener: Bojan Flis
1. SKL
Zaostalo srečanje 8. kroga: Aluminij - Simer šampion 1:2 (1:1)
1.	DOMŽALE	12	9	1	2	24:11	28
2.	MARIBOR	11	8	2	1	25:5	26
3.	HIT GORICA	12	8	1	3	18:9	25
4.	SIMER ŠAMPI.	12	8	1	4	24:13	25
5.	MIK CM CELJE	12	7	1	4	22:10	22
6.	LUKA KOPER	12	6	2	4	24:11	20
7.	MURA 05	11	5	3	3	15:12	18
8.	ALUMINIJ	11	5	2	4	17:11	17
9.	INTERBLOCK	12	4	5	3	22:18	17
10.	RUDAR (V)	12	5	2	5	20:21	17
11.	POLI DRAVA	12	4	4	4	16:12	16
12.	SLOVAN	12	4	3	5	13:11	15
13.	KRKA	12	2	3	7	10:29	9
14.	TRIGLAV 12 2 2 8 11:32 8
15.	DRAVOGRAD 12 0 3 9 9:21 3
16.	BILJE-PRIMOR. 12 0 3 9 9:31 3
ALUMINIJ - SIMER ŠAMPION 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Petek (21), 1:1 Brečko (33. iz 11-m), 1:2 Kotnik (54) ALUMINIJ: Duh, Čeh, Ostroško, Vindiš, Medved, Žurej ( Horvat), Puč-ko, Perger (Sitar), Petek, Rumež, Gre-ifoner. Trener: Simon Vidovič.
LIGA U-14
REZULTATATI 13. KROGA: NŠ Poli Drava - Brežice 5:1, Aluminij - Teh-nostroj Veržej 1:1, Dravograd - Simer šampion 2:1, Ljutomer - Nissan Ferk Jarenina 3:0, AHA EMMI Bistrica - Radgona 3:0, Nafta - Rudar Velenje 1:7, Železničar - Maribor 0:0, MIK CM Celje - Mura 05 0:3.
1.	DRAVOGRAD 13 12	0	1	33:9	36
2.	MURA 05 13 10	2	1	49:8 32
3.	MARIBOR 13 9	2	2	56:8 29
4.	RUDAR VELENJE 13 9	2	2	45:11 29
5.	MIK CM CELJE 13 9	2	2	30:8 29
1. POMURJE	6	5	1 0	57:1		16
2. MARIBOR	6	5	1 0	40:2		16
3. SLOV. GRADEC	6	1	2 3	5:21		5
4. DORNAVA	6	1	0 5	5:51		3
5. PTUJ	6	0	2 4	4:37		2
	Danilo Klajnšek					
6. ŽELEZNIČAR	13	8	2 3	51	:11	26
7. TEHNO. VERŽEJ 13		7	2 4	30	13	23
8. SIMER ŠAMP.	13	7	1 5	41	:20	22
9. NŠ POLI DRAVA 13		7	0 6	33	:28	21
10. ALUMINIJ	13	4	3 6	12	18	15
11. NAFTA	13	4	1 8	29	:38	13
12. BREŽICE	13	4	0 9	18	:45	12
13. JARENINA	13	2	1 10	22	:33	7
14. A. E. BISTRICA 13		2	0 11	13	64	6
15. LJUTOMER	13	1	0 12	6	:50	3
16. RADGONA	13	0	0 13	1:	105	0
NŠ POLI DRAVA -BREŽICE 5:1 (4:0)
STRELCI: 1:0 Čeh (8), 2:0 Čeh (15), 3:0 Golob (20), 4:0 Kirič (22), 4:1 Jelovšek (54), 5:1 Krajnc (64)
NŠ POLI DRAVA: Megla, Lesko-var, Slanič (Kmetec), Zupanič (Hliš), Kajzer, Metličar (Vaupotič), Krajnc, Pivko, Golob (Rogina), Kirič, Čeh (Abraham). Trener: Miran Ljubec.
ALUMINIJ - TEHNOSTROJ VERŽEJ 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Šešo (39), 1:1 Vegi (48)
ALUMINIJ: Frlež, Rajh JKelc), Leskovar, Zajc, Dvoršak-Špehar, Cafuta, Goljat, Sagadin, Špehonja (Planinšek) Vindiš (Koren), Šešo (Ge-rečnik). Trener: Tomislav Grbavac.
Danilo Klajnšek
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA - sobota ob 14.00: Primorje - Maribor; Nafta - Interblock; SOBOTA ob 16.00: Domžale - Luka Koper; SOBOTA ob 18.00: MIK CM Celje - HIT Gorica; NEDELJA ob 14.00: Labod Drava - Rudar Velenje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Olimpija - Aluminij, Krško
-	Bonifika; NEDELJA ob 14.00: Livar - Triglav Gorenjska, Bela krajina
-	Zagorje, MU Šentjur - Muta 05.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Stojnci - Trgovine Jager, Mons Claudius - Kovinar Štore, Koroška Dravograd - Šmartno, Črenšovci
-	Odranci, Dravinja Kostroj - Malečnik, Paloma - Tehnostroj Veržej; NEDELJA ob 16.30: Simer šampion - Čarda.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Zreče - Holermuos Ormož, Tehnotim Pesnica - Bukovci, Šoštanj - Podvinci, Brežice - LKW Jack Gerečja vas, Partizan Fram - GIC Gradnje Rogaška, AHA EMMI Bistrica
-	Peca, NEDELJA ob 14.00: Jarenina Šentilj - Pohorje.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 12. KROGA: SOBOTA ob 14.00: Središče - Boč, Pauman Pra-gersko - Hajdina, Cirkulane - Rogoznica, Apače - Skorba; NEDELJA ob 14.00: Gorišnica - Oplotnica, Dornava - Videm.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 12. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Zavrč - Lovrenc, Leskovec
-	Zgornja Polskava, Podlehnik - Tržec; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše
-	Spodnja Polskava, Makole - Slovenja vas (v Zg. Polskavi); NEDELJA ob 14.00: Grajena - Markovci.
VETERANSKA LIGA MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA
PARI 12 .KROGA - PETEK ob 15.15: Markovci - Grajena, Stojnci Ko-rant - Podvinci, Dornava - Bukovci, Leskovec - Tržec.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA -NEDELJA ob 11.00: Dornava - Senožeti, Maribor
-	Ptuj; NEDELJA ob 14.00: Slovenj Gradec - Krka, Pomurje - Rudar Škale.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
13. KROG: Krka - NŠ Poli Drava (sobota ob 14.00), Aluminij - Domžale (nedelja ob 14.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
13.	KROG: Krka - NŠ Poli Drava (sobota ob 12.00), Aluminij - Domžale (nedelja ob 12.00)
LIGE U-14
14.	KROG: Nissan Ferk Jarenina - Aluminij (sobota ob 10.00), Simer šampion - NŠ Poli Drava (sobota ob 10.30)
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje (sobota ob 19.00 v ŠD Ormož), Rudar EVJ Trbovlje - Slovan, Prevent - Ribnica Riko hiše, Gorenje - Krka.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 7. kroga: Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje Istrabenz Gorenje (sobota ob 19.00 v ŠD Center na Ptuju), Sava Kranj - Brežice, Celeia Žalec
-	Velenje, Celjske mesnine - Evro Casino Kočevje, Krka - Piran vrtovi Istre. Srečanje Loka kava KSI - Olimpija je bilo odigrano v sredo).
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA: Klima Petek Maribor - Moškanjci Gorišnica, Grča Kočevje - Sviš Pekarne Grosuplje, Krško - Šmartno 99, Radeče MIK Celje - Alples Železniki, Mitol Sežana - Ajdovščina, Istrabenz plini Izola
-	Grosuplje
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARA 5. KROGA: Arcont Radgona - Zlatorog Celje, Pomurje - Drava.
Kegljanje
2. SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
6. KROG: Fužinar - Drava (sobota ob 10.00)
2. SLOVESKA ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
4. KROG: Fužinar - Drava (sobota ob 13.00)
1. A SKL - moški
6. krog - sobota, 8. 11. 2008, ob 14. uri: Radenska - Siliko (Kranj)
1. B SKL - ženske
6. krog - sobota, 8. 11. 2008, ob 17.30: Radenska - Slovenj Gradec
Danilo Klajnšek
Nogomet • Reprezentance Slovenije
Namizni tenis
1. SNTL(m)
PARI 3. KROGA: Prevent - Ptuj, Tempo Velenje - Maribor Flnea, Sobota - Kema Puconcl, Olimpija - Melamln Kočevje, Krka - Edlgs Mengeš.
Tenis
1. zimska liga
SOBOTA ob 9.00: Trgovine Jager - TK Skorba, Hiše Kager - TK Kellersports; SOBOTA ob 12.00 TC Luka - TK Neptun.
Rokomet
Martinov turnir veteranov
Rokometni klub Jeruzalem Ormož vabi v petek, 7. 11., v Športno dvorano na Hardeku na 1. Martinov turnir za veterane, kjer bodo nastopale ekipe Ormoža, Velike Nedelje in Gorišnice. Pričetek turnirja je ob 16.30.
Razpored turnirja: Velika Nedelja - Gorišnica (16.30) Ormož - Velika Nedelja (17.15) Ormož - Gorišnica (18.00)
Derbi mlajših dečkov v Ormožu
V	soboto, 8. 11., ob 16. uri vabljeni v Športno dvorano na Hardeku na derbi 6. kroga mlajših dečkov skupina Vzhod med RK Jeruzalem Ormož in RK Zlatorog Celje. Obe ekipi sta še neporaženi in vodilni v skupini Vzhod.
Mladinci Jeruzalema proti Slovanu
V	petek, 7. 11., ob 18.30 bodo mladinci Jeruzalema, ki nastopajo v 1. ligi z novim trenerjem Vladom Hebarjem, gostovali v Ljubljani pri Slovanu. Vinarji, ki po petih odigranih krogih s 5 točkami zavzemajo 7. mesto, zaostajajo za Slovanom za eno samo točko.
dk, UK
Borilne veščine
Ormožani uspešno opravili priprave na Pagu
Čas novembrskih počitnic so v Klubu borilnih veščin Ormož izkoristili za štiridnevne priprave. Slednje so potekale na hrvaškem otoku Pagu in se jih je udeležilo 22 tekmovalcev in 8 spremljevalcev.
Treninge, ki so potekali ločeno, in sicer v semi ter light kontaktu, sta vodila trenerja Danilo Korotaj in Milan Ko-rotaj, sicer legendi ormoških borilnih veščin: »Priprave so odlično uspele in v klubu smo se že dogovorili, da jih bomo prakticirali tudi v prihodnosti. Zjutraj smo najprej opravili tek in razgibavanje ob paški obali, dopoldanski trening je potekal na zunanjih igriščih, popoldanski trening pa smo opravili v policijski dvorani na Pagu. Glede prehrane smo skrbeli kar sami oz. natančneje starši in spremljevalci naših tekmo-
Zanimivost
Lewis Hamilton prvak že v drugi sezoni F1
Temnopolti angleški dirkač je trideseti In obenem najmlajši svetovni prvak v zgodovini formule ena. Devetič od leta 1950 pa najboljši dirkač prihaja z Velike Britanije.
Triindvajsetletni Hamilton se je po tem, ko je s petim mestom na zadnji dirki sezone 2008 v Sao Paolu v Braziliji obranil prednost ene točke pred izzivalcem Felipejem Masso pridružil znamenitim otoškim dirkaškim imenom; Jackieju Stewartu, Jimu Clarku, Grahamu Hillu, Miku Hawthornu, Johnu Surteesu, Jamesu Huntu, Niglu Mansllu in Damonu Hillu.
Angleži so na naslov čakali od leta 1996, ko je prvak postal Damon Hill, odtlej so ob spremljanju formule ena bolj ali manj doživljali travme. Veliko so pričakovali od Jensona Buttona, a
V klubu borilnih veščin Ormož še vedno vabijo vse zainteresirane, ki si želijo trenirati, da se ob torkih in četrtkih zvečer (od 18.30 dalje) oglasijo v športni dvorani na Hardeku.
valcev. Udeleženci priprav so pridno ter trdo vadili in verjamem, da smo na novo sezono, ki se prične to soboto z odprtim mednarodnim prvenstvom v Zagorju, odlično pripravljeni. Naši glavni aduti v tej sezoni bodo tekmovalke in tekmovalci v mlajših kategorijah, pričakujemo pa tudi uspešno sezono koga izmed tekmovalcev v članski kategoriji,« je priprave na Pagu in pričakovanja pred novo sezono opisal trener Danilo Korotaj.
UK
ta nalogi, da bi Anglijo znova povzdignil na vrh, preprosto ni bil kos. V sezoni 2007 pa se je pojavil temnopolti mladenič iz Stevenageja, ki je svet formule ena že v krstni sezoni obrnil na glavo.
Prvaki zadnjih 15 sezon:
1993	Alain Prost (Fra/Williams-Renault)
1994	- 1995 Michael Schumacher (Nem/Benetton)
1996	Damon Hill (VB/Williams-Renault)
1997	Jacques Villeneuve (Kan/ Williams-Renault)
1999	Mika Häkkinen (Fin/McLaren-Mercedes)
2000	- 2004 Michael Schumacher (Nem/Ferrari)
2005 - 2006 Fernando Alonso (Špa/Renault)
2007	Kimi Räikkönen (Fin/Ferrari)
2008	Lewis Hamilton (VBr/McLa-ren-Mercedes)
sta
19. novembra z BiH v Mariboru
Odgovorni na NZS so v zadnjem trenutku sklenili dogovor za igranje prijateljske tekme v terminu 19. november - naša reprezentanca se bo pomerila z moštvom Bosne in Hercegovine. Slednjo vodi nekdanji legendarni hrvaški selektor Čiro Blaževič.
Oba selektorja, Matjaž Kek in Čiro Blaževič, sta bila z dogovorom zadovoljna, saj bosta tako imela na voljo nekaj dni za druženje z igralci. To je pred spomladanskimi kvalifikacijskimi tekmami še kako pomembno, saj bosta lahko z igralci v miru analizirala zadnje nastope in obenem dobila vpogled v njihovo trenutno formo.
Tekma bo zagotovo zanimiva tudi za navijače ene in druge reprezentance, ki si bodo v mariborskem Ljudskem vrtu v velikem številu ogledali tekmo. To je postalo za »prave« navijače praktično obveza, saj so si reprezentantje z zadnjimi igrami to tudi zaslužili.
Posebej zanimivo bo v dresu BiH spremljati trenutno najboljšega strelca nemške Bundeslige Vedada Ibiševi-ča. Slednji je član vodilnega kluba in najprijetnejšega presenečenja sezone v Nemčiji, Hoffenheima. Zanimivi igralci so še Emir Spahič (Lokomotiva Moskva), Elvir Rahimič (CSKA Moskva), Zvjezdan Mi-simovic (Wolfsburg) ...
Na drugi strani imamo tudi mi svoje favorite - Milivoja No-vakoviča (Koln), ki je v zadnji tekmi dosegel dva zadetka za svoje moštvo, Samirja Handa-noviča, Roberta Korena ....
JM
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski kapetan Robert Koren, član angleškega premierligaša West Bromwich Albiona - WBA, je ena od gonilnih sil reprezentance.
Bowling • Podjetniška liga
Odličen rezultat Intere in Klariča
V začetku tedna so se začeli zaključni boji za uvrstitve po mestih, največ pozornosti pa bo seveda namenjene skupini za uvrstitev od 1. do 6. mesta, kjer se merijo najboljše ekipe predtekmovalnih skupin. Tri ekipe so izstopale po rezultatih in si s tem priigrale dober začetni kapital točk (Intera, VGP, SAR). Blesteli so predvsem prvi, saj so vsi štirje igralci te ekipe presegli mejo 700, skupno pa so prvi letos prese-
gli mejo 2900 podrtih kegljev. Najboljši posameznik tega kroga pa ne prihaja iz te, ampak iz ekipe SAR; Bojan Klarič je postavil novo visoko mejo - 851. Najbolj izenačeni so bili boji v drugi skupini, ekipa MO Ptuj pa je dobro izkoristila slabo formo in nepopolno postavo ekipe Inplan.
Rezultati 1. kroga končnice:
Za mesta od 1. do 6.: VGP Drava
-	Talum 7:1, Intera - Tames 6:2, Sar avtomatizacija - Maska Caffe 6:2.
1 VGP DRAVA 2742	171,4	7
2.	INTERA 2903	1814	6
3.	SAR AVTOMATIZACIJA 2733	170,8 6
4.	TAMES 2539	158,7	2
5.	MASKA CAFFE 2484	155,3	2
6.	TALUM 2486	155,4	1
Za mesta od 7. do 12.: MO Ptuj
-	Inplan 6:2, DaMoSS - BC Ptuj 5:3, Hip-hop - Radio-Tednik 5:3.
7.	MO PTUJ	2513 157,1 6
8.	DAMOSS	2611 163,2 5
Najboljši posamezniki tega kroga: 1. Bojan Klarič (SAR) 851, 2. Branko Kelenc (VGP) 775, 3. Matej Rifelj (Intera) 774, 4. Dušan Kostanjevec (Avto. Novak) 758, 5. Jani Kramar (SAR) 749, 6. Darko Ferlinc (Talum) 732, 7. Boris Sagadin (intera) 723, 8. Blaž Ivanuša (VGP) 707, 9. Robert Šegula (Tames), Branko Stele (Intera), Jernej Rifelj (Intera) in Silvester Strauss (DaMoSS) vsi 703.
9.	HIP-HOP	2475	154,7	5
10.	BOWLING C. PTUJ 2506	156,6	3
11.	RADIO-TEDNIK PTUJ 2359	147,4	3
12.	INPLAN	2328	145,5	2
Za mesta od 13. do 18.: db
Transport - Modmed 8:0, PSS Ptuj - Avtoprevozništvo Novak 5:3, Ilkos candles - Garant zavarovanje 5:3.
13.	DB TRANSPORT
14.	PSS PTUJ, D. O. O.
15.	ILKOS CANDLES
16.	AVTOPREV. NOVAK
17.	GARANT ZAVAR.
18.	MODMED
2429	1S1,S
2499	lSB,2
21BB	13S,4
2334	14S,9
2GBS	129,3
199S	124,7
Poto: Črtomir Goznik
VGP Drava: Blaž Ivanuša, Jože Vaupotič, Branko Kelenc in Franc Malek
Za mesta od 19. do 21.: MP Ptuj - Gravitas 8:0, b. b. Prosta je bila ekipa Projekta ing.
19.	MP PTUJ, D. O. O. 2252 140,8 8
20.	GRAVITAS, D. O. O. 0 0 0
21.	PROJEKTA ING. 0 0 0
Najboljši posamezniki - skupno:
1. Robert Šegula (Tames) povprečje
178.8,	2. Bojan Klarič (SAR) 178,3, .3 Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 177,1, 4. Aleš Korošec (Maska Caffe)
176.9,	5. Branko Kelenc (VGP) 176,8, 6. Branko Stele (Intera) 171,7, 7. Matej Rifelj (Intera) 171, 8. Dušan Lozinšek (Maska Caffe) 170,8, 9. Tomi Držaj (db Transport) 170,4, 10. Boris Sagadin (Intera) 169,9.
JM
Vozili smo • Saab 9-3 sport combi 1,9 TiD vector
Za voznike z izbranim okusom
Saab je s svojimi izvirnimi idejnimi rešitvami zmeraj nekoliko odstopal od povprečja, vprašanje pa je, ali je bilo to odstopanje vedno usmerjeno v pravo smer. Švedov očitno niti globalizacija, niti zniževanje stroškov izdelave ni prizadelo preveč, lep dokaz za to pa je tudi saab 9-3 sport combi v povezavi z 1,9-litrskim TiD motorjem in vmesnim paketom opreme vector. Avto se uvršča v zgornji del tako imenovanega premijskega srednjega razreda, v katerem »vladajo« audi A4, BMW serije 3 in mercedes razreda C.
Čeprav je Saab v Evropi doslej tržil le modela 9-3 in zdaj že zastarelega 9-5, se mu v prihodnjih letih obeta nekoliko širša prodajna paleta. Kmalu bo k nam zapeljal povsem novi 9-5, stekla bo prodaja športnega terenca 9-4 X, predstavili pa bodo tudi najmanjšega saaba doslej, 9-1, ki bo konkuriral BMW serije 1, audiju A3 in volvu C30.
Znamko Saab ponavadi povezujemo z lovskimi letali in črnim avtomobilom 900 turbo, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja veljal za pojem športnosti. Tudi 9-3 ima kar nekaj tehničnih rešitev, ki so v letalstvu že dolgo poznane, kot so nenavadna armaturna plošča in dinamične zunanje linije, skandinavsko poreklo pa je vendarle odobreno od ameriškega General Motorsa.
Pri preizkusnem avtomobilu je najprej padla v oči njegova dinamična zunanjost, četudi korenine aktualnega modela segajo že v leto 2002, ko je bil predstavljen saab 9-3 sport sedan. Nedavna osvežitev je bila zato povsem pričakovana, s tem da politika hitrega menjavanja modelov za Švede ne velja. Med bolj opazne osvežitve sodi letalska silhueta nosu, ki jo dopolnjuje trendovska svetloba parkirnih luči z LED-tehnologijo. Prenova je v veliki meri povzela koncept aero-X, prenovljeni saab 9-3 pa bo moral še nekaj let vztrajati na trgu, saj naslednika še niso pokazali, kaj šele predstavili. Če si ogledate fotografije, boste opazili, da je saab 9-3 obdan z nizkimi pragovi in športno oblikovanimi odbijači, a je kot celota še vedno videti eleganten, kompakten in prav nič vsiljiv. Le rahlo agresi-
Lahko bi rekli, da so švedsko prefinjenost in eleganco ter italijansko moč (motor je namreč Fiatov) združili v športen kombi, ki ima nekaj, kar »nemcem« najbolj manjka, in to je resnična ek-skluzivnost. Ko so se Švedi znašli pred težko nalogo - narediti karavan, ki bo (vsaj) tako dober kot so tisti pri nemški konkurenci, so ustvarili 9-3 sport combi s prepoznavnim nosom, ki izžareva nekaj divjega, tako kot proti
kazalca. Še bolj tipično skandinavske so ogromne »retro« reže za dovod zraka v potniško kabino, k vozniku obrnjena sredinska konzola ter nedvomno prevelik in v usnje oblečen volanski obroč, na katerem se nahajajo komande radijskega sprejemnika, potovalnega računalnika in telefona. Kljub sodobni tehniki je opazen pridih nostalgije, ponoči pa vedno znova navduši funkcija night panel, s katero lahko izklopimo vse odvečne informacije, ki se prikazujejo na armaturni plošči; tudi merilnika vrtljajev in količine goriva, ki se ob tem spustita v izhodiščno lego. Če začne zmanjkovati goriva, se kazalec samodejno vključi in spomni voznika, da bo treba zaviti na bližnjo bencinsko črpalko.
Odlagalnih mest v karavanu ni ne vem koliko, pa vendar se najde tisti za pločevinko skupaj s
zadku dvigajoča se bočna linija, ki se konča z dovolj samosvojimi mlečno belimi zadnjimi lučmi.
Do tako imenovanega A-ste-brička je karavan enak limuzini, kar pomeni, da si deli značilno tridelno masko, ozke žaromete z integriranimi smerniki, globok prednji odbijač z ogromno odprtino za zajemanje svežega zraka, meglenke ter ostro zašiljeno obrobo pri dnu. Bočna linija nato z dinamiko nadaljuje, v predelu oken se proti zadku močno privzdiguje in zoži, tako da so okna prtljažnika precej majhna in verjetno ni treba posebej poudarjati, da s tem niso ravno pridobili na vzvratni vidljivosti. Zadek je zaradi povsem samosvojih zadnjih luči tipično Saabov, hkrati pa dovolj oblikovno poseben tako kot tudi prednji del vozila.
Z vmesnim paketom opreme vector povezana kombinacija usnja in blaga na sedežih združuje žlahtnost usnja in uporabnost blaga, o tem, da so saabi polni samosvojih tehničnih rešitev, pa priča tudi namestitev zagonske ključavnice med prednja sedeža in stikalo za vklop luči, ki ga vrtimo v nasprotni smeri urinega
Foto: Danilo Majcen
Avtohiša M0ST6
most zaupanja
ekskluzivni zastopnik za vozila znamke Saab v Sloveniji
Zaloška cesta 171 1000 Ljubljana www.saab.si saab@ah-moste.si
Prodaja vozil: 01/54 84 755 Servis vozil: 01/54 84 756
saab 9-3 sport combi 1,9 TiD PF vector	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/min	1910 / 150 pri 4000
največji navor v Nm pri v/min	320 pri 2000-2750
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	200 / 10,2
poraba goriva v 1/100 km	7,8 / 4,8 / 5,9
splošno jamstvo v letih / jamstvo zoper prerjavenje v letih	2 / 10
izpušne emisije CO2 (g/km)	159
vrednost osnovnega modela saab 9-3 sport combi 1,9 TiD PF vector v €	34.990
dodatna oprema	
kovinska barva v €	876
ogrevana prednja sedeža v €	252
paket combi v € (matirane kromirane zunanje kljuke, dodatno zatemnjena zadnja stranska in zadnje steklo)	393
paket comfort v € (paket function, samodejna zatemnitev zunanjih in notranjega ogledala, električno poklopljiva zunanja ogledala, stranska stekla z daljinskim zapiranjem in proti priprtju)	933
vrednost preizkusnega modela saab 9-3 sport combi 1,9 TiD PF vector v €	37.444
Foto: Danilo Majcen
futurističnim držalom, ki se razpre iz sredinske konzole. Kvaliteta izdelave je na zavidljivem nivoju, zmoti le cenena plastika na armaturni plošči. Zakaj so Švedi varčevali pri armaturi, torej na tistem delu vozila, kamor oko največkrat seže, je nerazumljivo! Sploh če po drugi strani pogledamo najpomembnejšo stvar v običajnem karavanu, torej prtljažnik. Ta je kvalitetno obdelan, vsak del pa je oblečen v blago ali obdan s kvalitetno plastiko. Za zadnjo klopjo boste našli povprečnih 419 litrov uporabnega prostora, ki ga lahko brez težav povečate na 1273 litrov. Volumen osnovnega prtljažnika je daleč pod povprečjem, ki ga v zadnjem času z lahkoto presežejo s prostorom ne ravno radodarni premium avtomobili tega velikostnega razreda. Nakladalni rob je nizek, del pokrova, ki pokriva tla prtljažnika, je mogoče uporabiti tudi kot predelno steno pri prevozu različnih stvari.
Preizkusni saab je poganjal 1,9-litrski dizelski motor s tehnologijo skupnega voda, ki razvija 150 KM in impresivnih 320 Nm navora, ki jih pri pospeševanju iz ovinkov in pri manjših hitrostih serijsko vgrajeni trakcijski sistem ne zmore obvladati. Delno usnjeni sedeži sicer uspejo potnike zadržati na svojih mestih tudi pri intenzivnejšem pospeševanju, a se kljub temu pojavi vpliv ogromnega navora na volan, sploh če voznik slednjega ne drži tako, kot bi moral; takrat zna avto zapeljati po svoje. Neogret motor je precej glasen, »zbudi« se nad približno 1800 vrtljaji v minuti in takrat od vas v povprečju zahteva sedem litrov in pol goriva na sto prevoženih kilometrov.
Vzmetenje je dovolj udobno, da ne boste na vsaki kratki ne-ravnini ali vdolbini čutili svoje zadnje plati, skupaj z direktnim krmilnim mehanizmom pa dovolj čvrsto, da saabu tudi hitreje prevoženi ovinki ne povzročajo prav nobenih težav. Podvozje je naravnano na kompromis med udobjem in dinamiko, saj postreže z izvrstno lego vozila na cesti in visoko mejo zdrsa. In to so tisti skriti dragulji švedske strojegradnje.
Ob nizkih proizvodnih številkah in pomanjkanju modelov v tržno najzanimivejših segmentih ostaja švedski Saab zvest svojemu izročilu, ki bolj kot z bahaštvom poudarja varnost, tehnološko naprednost in izvirnost, zapakirano v samosvoje skandinavske linije, navdihnjene iz letalske industrije. Ta kombinacija ne bo zamajala imperija Audija, Merce-desa in BMW-ja, kar je vendarle rahlo nepravično, saj so saabi dobri avtomobili, ki se brez težav kosajo z izdelki omenjene trojice. Dobrih 37.000 evrov vreden 9-3 je namenjen tistim, ki so jim velikoserijski avtomobili dolgočasni, nezanimivi in parkirani v (pre)številnih slovenskih garažah. Kjer koli se boste z njim pojavili, boste vsekakor izstopali.
Danilo Majcen
Iščete svoj stil	^
Mura in Elkroj lahko modno oblečeta tudi mlade
Aleksandra Nahberger je 17-letna dijakinja ptujske Ekonomske šole, doma s Pobrežja v občini Videm. Rada se druži s prijatelji, prebere kakšno dobro knjigo. Njena želja je postati psihologinja. Za akcijo Iščete svoj stil, ki te dni pričenja svojo deseto sezono, se je prijavila, ker želi izvedeti, kako jo vidijo modni strokovnjaki.
Aleksandra je prvič obiskala kozmetični salon. V kozmetičnem studiu Neda so ji kožo površinsko očistili in s pilingom odstranili odmrle celice. Njena koža je mastna, po ogledu so ji priporočili tudi globinsko čiščenje, ki naj ga ponovi vsaj na vsaka dva meseca, da se ji bo stanje kože izboljšalo. Po strokovnih nasvetih bo kožo negovala tudi doma. Priporočili so ji uporabo čistilnega mleka in tonika ter vlažilne (hidratantne) kreme. S skrbno nego bo tudi preprečila nastanek novih ogrcev.
V Frizerskem salonu Stanka je za Aleksandrino pričesko poskrbel frizer Denis Horvat. Lase je najprej postrigel, striženje je potekalo asimetrično z desne proti levi zadaj. Stranske dele je pustil daljše, da se usklajujejo s ponijem oziroma fru-frujem, ki je pristrižen zelo visoko z mehkimi linijami. Barvo je usklajeval z letnim časom, za osnovno barvo je izbral svetlejšo rjavo s ploskovnimi prameni v dveh odtenkih bakrene in temno blond.
Make up je vizažistka Minka Feguš pričela z nanosom kremnega pudra. Na oči, čez celo
KOLlKTiV SALONA
Bmmm
mš ko m tensKo
FiUSeRSCVO z Slomškova 22 10 % popust v novembru *
veko, je nanesla svetlejši odtenek rjave in jih nato obrobila temnejše rjavo. Celotni make up je posnemal jesenske tone, ki so tudi poudarili pogled mlade gospodične.
»Aleksandra je dijakinja, bodoča ekonomistka, ki seveda ve, da je zdaj v tej svetovni finančni krizi, o kateri neprestano poslušamo, potrebno skrbno premisliti, v kaj bomo vložili naš denar. Gotovo je zadnje, na kar bi pomislila, to, da gre v trgovino Mura in si kupi nekaj kosov oblačil. Prvi razlog je cenovni razred domače blagovne znamke Mura, drugi razlog pa je ta, da tako kot večina mladostnikov živi v prepričanju, da tam pač ni nič zanjo. Da ni tako, sem jo prepričala na najinem drugem
... in pozneje
srečanju, kjer sem ji predložila izbrana oblačila. Oblačila sem izbrala v dveh trgovinah, v trgovini Mura in trgovini Elkroj, ki je prav tako ena naših vodilnih domačih blagovnih znamk. V Muri sem se odločila za črne ozke hlače iz malo bolj drznega svetlečega materiala, ki jim daje malce rokovske note, kar pa se podkrepi še s kovinskimi neti na zadnjem delu hlač. K hlačam sem izbrala kratko jakno, ki pa je v svojem kroju in materialu prav tako nostalgična in nas pelje v stare čase poznih šestdesetih. Za kontrastni detajl sem v trgovini Elkroj izbrala klasično srajčno bluzo v močni roza barvi in k temu še pleteno črno jopico, ki bo poskrbela, da ne bodo ledvice in križ na prepihu.
Da pa kljub cenovnemu razredu oblačil ostanemo mladi, lahko k temu kombiniramo črne usnjene vojaške škornje, v katere hlače obvezno zatlačimo. Škornji so s prodajne police trgovine Alpina. Še nekaj manjka Aleksandri v rokah, da bo lahko pospravila vse obvezne nepotrebne stvari, kot so mobilni telefon, ključi in šminka - torbica, ki sem jo izbrala v trgovini La'Mans ter je v črno srebrni kombinaciji, s kovinskimi detajli in nostalgič-nega dizajna.
Aleksandra v tej opravi sicer deluje malce bolj resna, ampak v tej krizi smo ji vseeno lahko omogočili, da bo imela večni spomin, kako se počuti človek, ko je oblečen v Murina in El-krojeva oblačila. Vsekakor pa ji priporočam tudi kdaj pa kdaj izbiro kakšne močnejše barve za kontrast, saj bosta šele takrat njen obraz in stas tako dobila pravo moč,« je o novi Aleksan-drini podobi povedala stilistka Sanja Veličkovič.
V Kozmetičnem studiu Olim-pic je bila Aleksandra Nahber-ger deležna limfne drenaže telesa, ki deluje na limfni sistem in mu pomaga pri prečiščeva-nju organizma ter odpravljanju strupov iz telesa, je povedala kozmetičarka Tamara Galun. Deluje na nežne, črpalne gibe, ki stimulirajo krčenje limfnih žil in premikanje tekočine naprej in s tem preprečuje zastoje vode v telesu. Limfna drenaža
je dober postopek za osebe s problemi celulita, zatekanja nog in za dober tonus kože, odstranjuje snovi in odvečne tekočine iz telesa. Lahko se dela tudi, ko
smo zdravi oziroma nimamo zdravstvenih in kozmetičnih težav, saj deluje na človeka pomirjevalno.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Aleksandra v oblačilih iz Mure in Elkroja, škornjih iz Alpine in torbici iz prodajalne La'Mans.
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (19.)
Bani in Fada NGourma (2. del)
Tistega večera sva bila poučena, da islamski verniki molijo petkrat na dan, pri čemer se prva molitev začne ob četrti uri zjutraj, kar seveda pomeni bujenje tudi za nevernike, ki se povsem slučajno nahajajo v nekaj metrov oddaljenem hotelu. Med temi žrtvami sva se znašla tudi midva. Sprva sva se nekaj sekund debelo gledala, nato nadaljnjih pet minut preklinjala in končno sva se sprijaznila z realnostjo. Saj spoštujem vse religije in njihove običaje, a ob tako zgodnji uri za dobrih 20 minut poslušati Imama, ki je očitno bil zelo prehlajen ali pa ima hude težave z glasilkami, je pravi pekel. Vendarle pa sva mu bila za bujenje kar hvaležna, saj sva se tako že v zgodnjih jutranjih urah ponovno povzpela na grič, od koder je bilo
prav čarobno spremljati jutranji svit. Vendar pa se je bilo potrebno kmalu vrniti v vasico, saj sva morala ujeti avtobus, ki naju je popeljal najprej nazaj v prestolnico, od koder sva še isti dan nadaljevala pot v smeri Fada N'Gourma. Pred tem sva se morala posloviti od najinih gostiteljev ter seveda od najinega dobrega prijatelja Sorija, s katerim smo preživeli sedem prečudovitih in nepozabnih dni. Slovo je bilo polno solznih oči, objemanja in obljub, da se kmalu in nedvomno spet vidimo.
Po dobrih devetih urah vožnje, pri čemer smo seveda čakali poldrugo uro v Ouagadougu, smo končno prispeli v to južno mestece, kjer sva si najprej privoščila dolgo kopel, saj pred tem skoraj dober teden nisva
Barantanje z Berberi o končni ceni za kamelo je svojevrsten užitek.
bila deležna tega privilegija. Podobno kot prestolnica je tudi Fada dokaj razvito mesto, kjer so vse ceste asfaltirane, prav tako pa je razpeljana električna napeljava in tekoča voda. In ponovno sva se vrnila v svet dvoličnosti in ekstremov, saj so bile ulice polne zelo dobrih avtomobilov, prav tako pa lačnih in brezdomnih sirot, ki iščejo kakšen ostanek v smetnjaku ter se pribijajo iz ure v uro. Čeprav Fada nima prav nič kultur-no-zgodovinskih znamenitosti, sva se v mestu zadržala predvsem zaradi izredne prijaznosti domačinov, zaradi sprehodov ob jezeru, ki je hkrati javno stranišče, pralnica za oblačila ipd., ter ker sva se preprosto zaljubila v Burkino Faso. Zadnji dan, pravzaprav tik pred odhodom, pa sem prvič v Afriki podlegel čustvom in prizadetosti. Namreč po še zadnjih nakupih v tej prečudoviti deželi sva pred hotelom srečala fanta, ki je imel morda šest let in že na prvi pogled je bilo jasno, da je hudo bolan. V znak dobre volje sva mu kupila štruco kruha, prav tako pa mu v žep potisnila nekaj kovancev, v upanju da si bo morebiti kupil zdravila in si opomogel. Z grenkim in bolečim nasmehom se nama je zahvalil in odtaval naprej po ulici. Vsa ponosna, kako sva pomagala ubogemu fantu, sva se vrnila v hotel, kjer naju je pričakal lastnik hotela. Njegovih besed ne bom pozabil nikoli, so se pa glasile takole: »Saj je lepo, da pomagaš temu ubogemu fantu in mu lahko pomagaš še kak teden, mesec, ampak dejstvo je, da zaradi kroničnega pomanjkanja hrane ne bo doživel naslednjega poletja. Obsojen je na smrt
in z današnjo pomočjo si mu le še za en dan podaljšal trpljenje na tem svetu. In takšnih otrok je preprosto preveč.« Nepredstavljiva bolečina v srcu in občutek brezupa te za nekaj trenutkov povsem odtujita v misli in jezo, a vendar ne moreš storiti prav ničesar. Vse dokler se bodo neumni in nevedni svetovni politiki igrali z nekajmilijonskimi vojnami in dokler bo večina pomoči od mednarodnih organizacij šla neposredno v žepe pokvarjenih, debelih, izkoriščeval-skih političnih in vojaških veljakov in ne v roke pomoči potrebnim, se
razmere ne morejo izboljšati. Presneti in pokvarjen svet. Presneti vsemogočni Bog, pa naj si gre za Alaha, Budo, Jezusa ali kogarkoli drugega, kako lahko dovoliš, da se take stvari dogajajo. Očitno še nisi videl pogleda lačnega otroka, ki ve, da ga morda čaka le še nekaj mesecev bizarnega življenja. Pa kaj za vraga so krivi ti otroci, da morajo trpeti, medtem ko se drugi bašejo s hrano, vodo in denarjem. Bolečina, misli, brezup, oto-žnost ... realnost, sramota!
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: UZ
Kuharski nasveti
Soja
Soji pravimo tudi prezrta stročnica in jo pogosto uporabljamo v zadnjih nekaj letih, še bolj pa ljudje, ki ne uživajo mesa. Je enoletna rastlina, ki zraste v obliki grma, približni 30 do 40 centimetrov visoko. Plod je strok, v katerem najdemo 3 do 4 zrna. Pri nas najpogosteje sejemo rumeno okroglo sojo, v Aziji je razširjena navadno črna ali rumena soja, obstajajo pa tudi zelene in rdeče sorte soje.
Za razliko od drugih vrst stročnic vsebuje soja dragocene beljakovine, visokovredne maščobe in ogljikove hidrate. Zaradi tega ji nekateri pravijo tudi rastlinsko meso. Posušeno sojo lahko zmeljemo tudi v moko ali jo zdrobimo in uporabimo za številne jedi in kruh. Iz soje pridobivajo tudi sojino olje, ki je podlaga številnim omakam in jedem. Na tržišču pa so tudi številni sojini dodatki kot začimbni dodatki k jedem. Tako sojino omako uporabljamo kot dodatek k jedem in spada med najbolj priljubljene omake sveta. Danes jo izdelujejo le industrijsko. Okus sojine omake je odvisen od razmerja soje in pšenice, iz katere je narejena in kakovostna sojina omaka lahko zori od 6 mesecev do dveh let. Po zorenju najprej izlijejo svetlejšo sojino omako, ostanke lahko stisnejo in dobijo gostejšo tekočino, ki ji pravimo temna sojina omaka.
Iz soje lahko kuhamo številne jedi. To so običajno prevzete polnovredne azijske jedi, ki smo jih pri nas po svoje nekoliko preoblikovali. V številnih jedeh uporabljamo tudi tofu oziroma sojin ali fižolov sir, ki ga naredijo iz namočene soje, ki jo nato pretlačijo in večkrat v vodi pre-
vrejo in nato stisnejo. Sveži tofu je brez lastnega okusa, hitro pa se navzame tujih vonjev. V hladilniku ga lahko hranimo tudi en teden, če ga pomočimo v hladno vodi in vodo vsaki dan menjamo. Danes je cenjen tudi prekajen tofu z različnimi dodatki in dišavami.
Preden uporabimo suha sojina zrna, jih moramo namakati 12 do 24 ur, odvisno od starosti soje, nato jih kuhamo 1 do 2 uri. Če kuhamo cela zrna soje, moramo vedeti, da se zrna soje ne razkuhajo in imamo občutek, da niso dovolj kuhana. Kuhano sojo lahko z električnim mešal-nikom zmeljemo in jo dodajamo jedem za zgostitev, pri jedeh pa izboljšamo biološko vrednost.
Večina, ki uporabljamo sojo le občasno, bolj uporabljamo sojine kosmiče, ki ne zahtevajo daljšega namakanja in tudi ne toplotne obdelave. Iz njih pa lahko naredimo od zrezkov, omak, polpet, štručk, narastkov do sladkih jedi. Zraven sojinih kosmičev lahko pri nas kupimo še moko, mleko in vse začimbne dodatke. Pazimo pri pripravi sojine moke; ker soja nima lepka, jo moramo pri pripravi kruha in sladic mešati s pšenično moko.
Iz celih sojinih zrn pa lahko pripravimo tudi sojine kalčke, ki so prava zakladnica vitaminov in jih lahko uporabljamo v različnih solatah, za samostojne jedi ali kot dekoracijo na krožnikih. Najbolj cenjeni so sojini kalčki, ki jih dobimo iz zelenih sojinih zrnc. Sojine kalčke si lahko pripravimo tudi doma. V kozarec stresemo 4 žlice sojinih zrnc, zalijemo z mlačno vodo, zapremo z gazo in tako pustimo
Pri mucu gospe Andreje gre najverjetneje za poškodbo medenice oziroma zadnjega dela hrbtenice. Tako poškodbo
O
kozarce čez noč. Naslednji dan vodo odlijemo, kozarce postavimo na toplo, kjer jih ne dosega direktna svetloba. Zrnca enkrat ali dvakrat na dan poškropimo s toplo vodo. V 3 do 5 dneh so kalčki dovolj veliki za uživanje.
Iz soje pri nas pogosto pripravimo različne namaze, kot je namaz iz sojinega pireja in skute, sojin namaz z ajdo, sojina pašteta, pripravimo lahko tudi številne nadeve za svežo zelenjavo, na primer za paradižnik, bučke, jajčevce, priljubljene so tudi sojine solate in prelivi za solate, kombiniramo jo tudi z avokadom in melono, iz nje pripravljamo številne juhe. Znana je juha iz sojinih zrn ali kremna sojina juha, pripravljamo tudi različne sojine mineštre, vegetarijanske juhe, različne omake in testenine iz soje, žličnike in druge jedi.
Večino jedi pripravljamo iz že kuhane soje, tako da jih ne pripravljamo tako dolgo. Stalni ljubitelji soje je skuhajo malo večjo količino in nato hranijo v hladilniku do uporabe. Če pa uporabljamo sojine kosmiče, je čas priprave prav tako hiter. Sojine žličnike pripravimo tako, da 10 dekagramov sojinih kosmičev namočimo, in ko so namočeni, jih zmešamo s 15 dekagramov pšenične moke in 10 dekagra-mov ajdove moke. Prilijemo 1 deciliter vrele vode in dobro premešamo. Nato dodamo kislo smetano, 2 jajci in po potrebi drobtine. Z žlico oblikujemo žličnike, ki jih v slani vodi skuhamo, damo na krožnik, prelijemo s poljubnim prelivom, na primer s prepraženimi drobti-nami, s pogreto kislo smetano, s stopljenim sirom in kislo smeta-
no in ponudimo kot predjed ali kot samostojno jed. Tako pripravljene žličnike bi lahko uporabili tudi kot jušno zakuho.
Zelo enostavno pripravimo tudi sojo z gobami. 20 dekagra-mov sojinih zrn skuhamo. Posebej na olju prepražimo 4 stroke sesekljanega česna in dodamo 15 dekagramov poljubnih na lističe narezanih gob, rahlo pre-pražimo potresemo z eno žlico moke, prav tako prepražimo in zalijemo z vodo, v kateri se je kuhala soja. Dobro premešamo, dodamo kuhano sojo in dušimo 20 minut. Jed mora biti gosta. Pred serviranjem začinimo z 1 žlico sojine ali worcesterske omake, soljo in zelenim peterši-ljem. Zraven ponudimo poljubno solato.
Pleskavice iz soje
Grobo mleto sojo namočimo v vodo ali juho, namočeno iztisnemo, solimo in dodamo fino sesekljano papriko, korenček, peteršilj s korenino vred in pustimo stati nekaj časa. Nato dodamo jajca skupaj z moko. Če je zmes premehka, dodamo drobtine. Oblikujemo štruco, enakomerno razrežemo, oblikujemo pleskavice, ki jih pomoka-mo in na vroči maščobi z obeh strani narahlo opečemo. Vzamemo ven, na preostali maščobi prepražimo sesekljano čebulo in česen, dodamo moko in paradižnikovo mezgo in zalijemo. Po potrebi začinimo. V omako damo pleskavice in dušimo do mehkega. Zraven ponudimo pire krompir ali kuhane testenine.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Poškodovani muc ne premika repa
Gospa Andreja s Ptuja sprašuje, kako pomagati njenemu mucu. Pred nekaj dnevi je prišel domov opotekajoč in zelo apatičen. Drugi dan ga je peljala k veterinarju, ki je muca pregledal in mu dal protibolečinske injekcije in ji naročil, naj ga pelje v Maribor, kjer bodo naredili rentgen. Mucek je bil naslednje dni boljši, zato ga ni peljala v Maribor na RTG-slikanje, sedaj pa se je stanje močno poslabšalo. Mucek težko lula, ga zelo boli v zadnjem delu, blato mu kar uhaja in repa ne more premikati. Hrano sicer še uživa, vodo tudi pije, drugače pa je žalosten in se predvsem skriva.
največkrat povzroči udarec avtomobila, motorja ali drugega vozila. Mucek je imel srečo, da ni obležal mrtev na cesti. Po-
škodbe zadnjega dela hrbtenice in medenice so relativno pogoste pri mačkih v času gonitve, ko brezglavo tekajo preko ceste za svojimi izvoljenkami. Največkrat gre za zlom medenice in polomljena repna vretenca, tako da je rep nevrološko mrtev in ga žival ne more uporabljati. V takih primerih je nujno narediti rentgen, da ugotovimo nastalo škodo, in na podlagi izvida začeti zdravljenje živali. Če so polomljene večje kosti medenice, je najbolje narediti tako imenovano osteosintezo medenice oziroma polomljenih medeničnih kosti. To pomeni, da z operativnim posegom nastavimo kosti medenice na svoje mesto in jih fiksiramo s ploščicami in vijaki. Operativno zdravljenje je zelo uspešno, težava pa je v tem, da je tudi precej drago. Pogosto se lastniki odločijo za konservativno zdravljenje, kar pomeni brez operacije, ki pa je uspešno samo v primeru manjših zlomov oziroma poškodb v medenici. V tem primeru je nujno prisiliti poškodovanega muca v mirovanje. Kar se pa tiče repa, je potrebno ugotoviti z nevrološkim preizkusom in tudi rentgenom,
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ali je rep nevrološko mrtev, kar pomeni, da ga žival ne čuti in ga ne uporablja. V takem primeru je rep zelo moteč, saj ga muc ne umakne, kadar gre na blato. Zaradi poškodovanega repa in medenice pa je odvajanje blata tako ali tako moteno, saj vsako napenjanje povzroča živali bolečino in refleksno blato zadržuje. Posledica je seveda močno zaprtje, kar je pogosto potrebno reševati s klistiranjem živali. Tak nevrološko mrtev rep je potrebno operativno odstraniti. Pogosto ga odstranimo tik nad analno odprtino, tako da ne ovira odvajanja blata, v hujših primerih pa se ga odstrani v celoti z vsemi repnimi vretenci.
Gospe Andreji svetujem, da pripelje muca v Veterinarsko bolnico. Rentgenski aparat imamo že 15 let, tako da muca ne bo treba voziti v Maribor. Mucka bomo rentgensko slikali, ugotovili stopnjo poškodbe in ustrezno ukrepali. Ukrepati pa je treba čim prej, saj mucek po nepotrebnem trpi bolečino in je zaradi tega žalosten in slabe volje.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v pozni jeseni
jPR^s^MSfl Barvita in bogata jesen se je prevesila v drugo polovico, zavito v sivo meglo. Odpadlo pisano listje z drevnin že šelesti pod nogami, zelena narava pa se je med tem že odpravila k zimskemu počitku.
Vreme in talne razmere v tem poznem jesenskem času še dopuščajo, da opravimo poslednja opravila pri pospravljanju z vrta, poberemo še poslednje pridelke, prezimno vrtno rastje pa varno pospravimo k zimskemu počitku.
V	SADNEM VRTU pograbimo odpadlo listje, z drevesnih krošenj pa poberemo nagnite ter zasušene plodove, ki so tamkaj ostali zakriti pred odpadanjem listja, vse skupaj pa z vrta odstranimo, da v sadonosniku zmanjšamo prezimitev mnogih sadnih bolezni in škodljivcev.
Preden pa se napotimo v vrt, preglejmo v zimski hrambi stanje pridelkov ter izločimo sadeže, ki so se pričeli kvariti.
Še je čas, da opravimo jesensko škropljenje koščičarjev z bakrenimi pripravki pred breskovo kodravostjo in cvetno monilijo ter drugimi glivičnimi boleznimi. Škropljenje naj bo temeljito izvedeno, da na drevesnem lubju ne bodo ostala neškropljena mesta, na vejicah pa naj se škropivo zalije v pazduhe cvetnih in listnih brstov. Ker bo to poslednje letošnje škropljenje, škropilne naprave dobro očistimo, izperemo ostanke škropiv, črpalke in razpršilnike pa prezračimo in izsušimo, po potrebi pa še naoljimo, da preprečimo poškodbe, ki jih prinašata zmrzal in korozija.
Sajenju drevesnih sadik pristopimo z vso skrbnostjo, saj sadimo rastlinsko vrsto drevnin, ki bodo na istem rastišču živele dolgo življenjsko dobo. Sadimo le dobro raščeno in zdravo sadiko s svežimi koreninami, ki smo jo pred sajenjem še namočili v gosti zmesi zemlje, kravjaka in vode. V predhodno pripravljeno jamo namestimo drevesni kol, iz dobre vrtne zemlje, pomešane s kompostovko ali sadilnim substratom pa v sredini pripravimo sadilni stožec. Enakomerno razporejene korenine pa sadilnemu stožcu zasipljemo, narahlo poteptamo, da se zemlja bolje prileže koreninam ter po potrebi, če smo sadili v suho zemljo, sadiko obilno zalije-mo. Nad zasuto jamo izoblikujemo drevesni kolobar v obliki ponve, da se v njem nabirala zimska vlaga. Pred sajenjem ne pozabimo v jamo položiti košare iz žičnega pletiva, ki preprečuje dostop voluharja k mladim koreninam. Po sajenju pa še sadiko privežemo k opori, drevesnemu kolu ter po potrebi debelce zavarujemo pred zajci.
V	OKRASNEM VRTU je letošnja lepa sončna jesen dopuščala nekoliko daljše bivanje za pozebo občutljivejših rastlin na prostem, pred premeščanjem v zimovnik. V sredi novembra smo pozorni na vsako vremensko spremembo, ki lahko privede do občutnih ohladitev, da rastline pravočasno umaknemo in zavarujemo pred pozebo.
Od novembra do zgodnje spomladi, ko to omogoča vreme in zemlja ni zmrzla ali prerazmočena, je čas za sajenje sadik listopadnih drevnin in grmovnic za žive meje z golimi koreninami. Sadimo enako kot sadike sadnega drevja v dobro predhodno pripravljeno zemljo. Pri sajenju za žive meje je pomembno, da sadikam prikrajšamo predloge in porežemo poškodovane korenine, s čimer spodbudimo njihovo gostejše razraščanje, po sajenju pa porežemo vejice vsaj do polovice, s čimer vzpostavljamo ravnovesje med koreninskim in nadzemnim delom rastline ter spodbujamo rast poganjkov iz osnove, da se živa meja že pri tleh bolje razrašča.
V ZELENJAVNEM VRTU prenehamo setev in presajanje zelenjadnic, ki ne prenašajo vlažnosti in zimskega mraza. Ze-lenjadnice z razliko od drevnin tvorijo korenine zelo plitko, kjer je zemlja v novembru že toliko ohlajena in često pre-razmočena, da njihove koreninice v njej ne rastejo. Dokler zemlja ne zmrzuje, je v novembru za zamudnike še čas za sajenje strokov česna. Korenček, ki je v tleh najdalje vzdržal, poberemo še preden zemlja zmrzne, posušenega, da se mu osiplje zemlja, pa zloženega v plasteh hranimo v zabojčkih s peskom ali šoto.
Miran Glušič, ing. agr.
Eiokoiedar: 7. novembra -11 novembra
7-petek	8-sobota m	9-nedelja	10-ponedeljek
11-torek	12-sreda	13-četrtek	
V dobrih poslih se številke ujemajo
iT	.rtn.
Bili bi presenečeni, koliko investitorjev ignorira to preprosto resnico. Kupijo nepremičnino, osnovano na prodajni ceni in ne na operacijah. Pomembno je, da si zapomnite tri najbolj preprosta pravila: Da je prodajna cena prodajalca nepomembna. Da Vi ugotovite vrednost nepremičnine, kar postane tudi vaša ponudba. In da je pri več enotah vrednost osnovana na trenutnem denarnem toku nepremičnine. Ta tri načela so temelji za ugotavljanje vrednosti nepremičnine v petih korakih:
Preverite dobiček nepremičnine.
Preverite stroške.
Ugotovite neto dobiček operacij.
Poiščite mero kapitalizacije in vrednost.
Izračunajte stroške posojila in vaš dobiček ali »denar na denar«.
Teh 5 korakov je pomembnih za ugotavljanje začetnega denarnega toka za nepremičnino in za ponudbeno ceno. Da bi to naredili, določite vse, kar je povezano s stroški (vključno s stroški posojila) in vse, kar je povezano z dobičkom med vašo analizo. Na koncu dobite končno sliko nepremičnine, da lahko naredite ponudbo.
Zato enostavno vprašanje. Bi investirali vaš denar v sklad, ne da bi pogledali njegovo preteklo gibanje? Bi vezali vaš denar, če ne bi poznali letne obrestne mere? Verjetno ne. No, zakaj bi investirali v nepremičnino brez razumne ugotovitve, kolikšen bo vaš dobiček investicije? V nepremičninskem investiranju je dobiček imenovan tudi »denar na denar« in je vaš neto denarni tok kot odstotek vašega predplačila.
Na primer, če predplačilo za nepremično znaša 100.000 evrov in prinese 1.000 evrov dobička na mesec, je vaš dobiček 12 % na leto. Ni slabo. A če bi vam ista nepremičnina prinesla 500 evrov na mesec, se vam zdi, da 6 % dobiček ni vreden vašega časa? Poglejmo si pet korakov ugotavljanja vrednosti nepremičnine. To nam bo dalo informacije, ki so potrebne, da rečemo »gremo naprej« ali »ne gremo naprej«.
Korak 1: Preverite dobiček nepremičnine
Tudi če prodajalec razkrije trenutni dobiček najemne nepremičnine preko uradnega dokumenta ali verbalno, morate to preveriti. Dobiček nepremičnine je prvi in najbolj pomemben faktor pri kupovanju nepremičnine. V nasprotju s hipoteko, s katero se banka zavaruje z vašim lastnim premoženjem, so posojila za investiranje v nepremičnine pogosto zavarovana z dobičkom nepremičnine. Če ne preverite dobička takoj, boste to kasneje morali storiti za banko. In ta spremenljivka vam bo povedala, če je ta nepremičnina vredna vašega časa. Obstajajo trije tipi dobička pri vsaki nepremičnini: dejanski dobiček, dejanski potencialni dobiček in prihodnji potencialni dobiček.
Dejanski dobiček: skupni dobiček, ki ga generira nepremičnina v 12 mesecih.
Dejanski potencialni dobiček: skupni dobiček, ki bi ga lahko nepremičnina generirala v 12 mesecih, če bi imela vse potenciale in vse druge priložnosti 100 % izkoriščene.
Prihodnji potencialni dobiček: skupni dobiček, ki bi ga lahko nepremičnina generirala pri trenutnih tržnih najemninah, 100 % zasedenosti in izkoriščenosti.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Zaskrbljena mati
Vprašanje: Že več kot leto dni se moja hčerka hrabro bori proti zahrbtni bolezni. Vsi se bojimo zanjo, predvsem otroka, in ji želimo čim hitrejšo ozdravitev in vrnitev v normalno življenje. Kako pa v tem primeru kažejo zvezde?
Odgovor: Vsaka mama na tem svetu ima rada svojega otroka in bi zanj naredila vse. Manj znano pa je dejstvo, da si duša sama zbere pot in počaka ugoden trenutek, da se je utelesila na preljubo Zemljo. Verjamem, da vam je težko pri srcu in vendarle ima vsak na tem svetu svoj križ, ki ga mora vestno in vdano nositi. To pa še zdaleč ni lahko in včasih človek meni, da bo padel na razpotjih usode. Naše življenje se tako zdi strma pot, ki je polna prepadov in ostrih kamnov. Medtem pa človek pozablja na tisto, kar je najbolj pomembno, in to so lepi trenutki. Vaši hči je kljub težki bolezni močna in pogumna oseba in se bo pozdravila. Seveda to ni samoumevno, ampak bo morala v to verjeti in na tem tudi delati.
Na srečo ima zelo dobre zdravnike okoli sebe, ki so predani delu in tako mora pokazati zanimanje. Res pa je, da je pri njeni bolezni tako, da se nikoli točno ne ve, kako daleč je in v kakšni obliki se lahko še pojavi. Menim, da je v življenju ravno upanje tisto, ki umre zadnje. In da je veliko stvari odvisno tudi od nje. Vaša naloga v tem primeru pa je, da ji pomagate in ji dajete pogum. Na drugi strani pa morate zaupati v to, da naj se zgodi tisto, kar je zanjo dobro. Poleg vsega si bo morala vzeti več časa zase in za tiste stvari, ki jo veselijo. Nikoli ni prepozno, kajti ko si bo vzela bolezen kot dar, kot nekaj dobrega in poučnega v življenju, bo našla način k ozdravitvi. Ko pišete, da se bojite zanjo, se poraja misel o normalnosti, toda zakonitosti usode so takšne, da
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
je vsak sam svoje sreče kovač. Prepričan sem v to, da bo na koncu še vse dobro in da se bodo stvari rešile v tisto smer, ki je normalna in ki prinese ugodje. Svež vetrič sreče bo tako še pihljal v vašem življenju in verjemite v to, da - konec dober, vse dobro. Istočasno pa ne smete pozabiti na tiste stvari, ki vas osebno veselijo in se ob njih sprostiti, to naredite v prvi vrste zase.
Šifra: Jaz in onadva
Vprašanje: Pred leti sem spoznala ločenca, se zaljubila vanj, si zelo želela skupnega doma, otroka ... On je želel diplomirati, sim-patizirati, ugajati ... Nima osebnih načrtov - ker ni-
česar ne uresniči, pravi on - je pa moški s katerim rada preživljam vsakdan. Spoznala pa sem ločenca, ki omenja družino, otroka. Sem pa skeptična, ker ga slabo poznam, čutim pa, da je lepljivega značaja. Kateri je boljši zame?
Odgovor: Spoštovana bralka, vaše vprašanje je zelo zanimivo. Toliko časa ste iskali, da ste našli neko protiutež in še vedno iščete idealnega partnerja. Veste, princi in princese živijo samo v pravljici,; no poznamo nekaj monarhij v resničnem svetu in to je tudi vse. Sami gotovo niste princesa in zaradi tega je že čas, da življenje pogledate z realnega stališča. Moje mnenje je, da sami pri sebi odgovor poznate in da točno veste, kdo je pravi. Tudi zvezde so mnenja, da vam je bolj naklonjen prvi moški in da tudi sami ne bi šli skozi obdobje biti mati. Resnica je ta, da je to nekaj najlepšega in najbolj harmoničnega, toda ženska mora biti na to pripravljena. Pustiva razloga pri miru in rajši se odločite in najdite svojo srečo v življenju. V primeru, da boste še naprej tehtali in se odločali, bodo določene stvari šle po daljši poti. Zavedajte se, da je naše življenje prekratko in da morate najti sami smisel in radost. Moški je samo del uso-
de, ki vam lahko polepša dan in ob njem cvetite kot jablana vsako pomlad. Dejstvo je, da noben človek samemu sebi ni namen in tako je pravilno, da se odločite in soočite z izzivom življenja. Planeti so mnenja, da boste v življenju našli neko harmonijo in srečo, seveda pa ne pozabite, če bi sedeli na dveh stolčkih, bi lahko ostali brez obeh. Zaupajte vase in se predajte tistim izzivom, ki vas še čakajo in so vam v ponos. Tako sonce sreče ne bo nikoli zašlo in se bodo tudi preproste stvari svetile kot zlato.
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Zdravje je potrebno iskati s pogumom in srcem
Modro je prisluhniti dobremu nasvetu
Ste večkrat slabe volje, razdražljivi, nemirni, občutljivi in nerazpoloženi? Se pogosto zbujate utrujeni in imate težave s spanjem? Se slabo počutite in venomer bolehate? Ste na zdravilih in čutite, da vam pešajo moči? Hodite od zdravnika do zdravnika in ne morete najti rešitve? Enostavno potrebujete več energije, ker dojite ali ker ste športnik? Če se Vam to dogaja, potem si vzemite čas, v miru preberite in razmislite. Če ne za sebe, pa morda za koga od Vaših bližnjih.
Da je lepo biti zdrav, ve tisti, ki ni bil nikoli bolan. Še mnogo bolj pa tisti, ki je imel velike zdravstvene težave in je ozdravel.
Pred nekaj časa se mi je začela pojavljati utrujenost, nemirnost, apatičnost, ki je sčasoma prerasla v bolečine v glavi, težave s presnovo, želodcem, splošno slabost, drgetanje rok in izgubo ravnotežja. Pojavile so se še težave s spominom in hudo nespečnostjo. V takšnem stanju človek ne more ne razmišljati in ne delati.
Zakaj se to zgodi?
To se zgodi zato, ker v telesu nekaj zmanjka. Zmanjka nekaj zelo pomembnega. Zmanjka vitaminov, mineralov, antioksidantov - snovi, ki jih nujno potrebujemo, če hočemo biti zdravi. Zmanjka pa zato, ker celične membrane postanejo, zaradi pomanjkanja določenih snovi v hrani, neprepustne. Vzroki so različni: stres, tempo življenja, škropiva, pomanjkanje vitaminov v hrani in mineralov v zemlji ter podobno.
Kako pa se to vidi, da je v telesu nekaj zmanjkalo? To se vidi v tem, da človek sam pri sebi ugotovi, da nima več prave energije. Človek postaja utrujen in vsakdanje stvari mu postanejo težke. Nima več pravega veselja, ne volje in s težavo dela
vsakdanje stvari. To se dogaja tako mladim kakor tudi starejšim ljudem. Ker telo ne dobiva več prave energije s hrano, mu začno organi pešati in pojavi se bolečina. Tega zdravila ne morejo pozdraviti, lahko pa se človek zelo dobro pozdravi z jemanjem prehranskih dopolnil. S pre-hranskimi dopolnili telo spet dobi tisto, kar mu je v vsakdanji hrani zmanjkalo.
Mnogi ljudje imajo kljub zelo dobri krvni sliki težave ali celo velike težave. Zakaj? To se dogaja zato, ker človek ni toliko zdrav, kot je zdrava njegova kri, ampak je toliko zdrav, kot so zdrave njegove celice. Lep primer, da nam v telesu nekaj manjka, je primer visokega krvnega tlaka. Če v telesu zmanjka kalcija in magnezija, potem se sol ne more izločati iz telesa. Posledica je zastajanja vode v telesu in visok krvni tlak. Človek pristane na tabletah za zbijanje krvnega tlaka. Ker mu kalcija in magnezija primanjkuje vedno bolj, so tablete vedno močnejše. Tako se človek zaradi pomanjkanja teh mineralov vedno bolj pogreza v resne bolezni. Zdravila mu kratkoročno pomagajo, ozdraviti ga pa ne morejo. Človek mora dobiti to, kar njegovo telo nujno potrebuje za normalno delovanje, torek kalcij in magnezij. Mnogo ljudi ima zaradi
Vabimo vas na zanimivo, poučno in praktično predavanje,
ki bo
v domu krajanov Budina Brstje v ponedeljek, 10, novembra ob 18.00 uri.
DAN, Dan Sovina s. p.
pomanjkanja kalcija in magnezija resne težave tudi s srcem, spanjem, z želodcem, s presnovo, z ravnotežjem in s kostmi. Tega je mnogokrat v krvi dovolj (zato relativno dobra krvna slika), ni pa tega v celicah.
Kdaj in zakaj človeško telo potrebuje prehranska dopolnila? Človek to potrebuje takrat, ko čuti, da ga zapuščajo moči, ali pa takrat, ko se neka bolezen vleče in se kronično ponavlja. Če se vam neka bolezen vleče in se venomer ponavlja (pa je vseeno, ali so to glavoboli, alergije, depresije, razna vnetja itn.), potem je to znak, da vam v telesu nekaj pomembnega manjka. In če v telesu nekaj manjka, potem se tega ne da nadomestiti z zdravili. Zdravila nam lahko ublažijo bolečino, ne morejo pa nam nadomestiti kalcija, magnezija, vitaminov in ostalih snovi, ki ji telo nujno potrebuje za svoje normalno in zdravo delovanje.
To lahko ponazorimo z zelo preprostim primerom. Recimo, da si želite sezidati hišo. Pokličete najboljšega mojstra in mu daste na razpolago opeko, vodo in gramoz. Ali vam lahko mojster, pa čeprav je najboljši, s tem materialom sezida hišo? Seveda je ne more. Zakaj ne? Zato, ker mu nekaj pomembnega manjka. Manjka mu cement.
Enako je tudi v telesu. Če vam manjkajo vitamini in aminokisline, ne morete spati. Lahko hodite okoli najboljših strokovnjakov za spanje, pa še vedno ne boste mogli spati. Ker tistega, kar človeku manjka, ne more nadomestiti nobeno zdravilo. Tega, kar človek potrebuje, ni v zdravilih, ampak se nahaja v hrani ali bolje rečeno v ustreznih prehranskih dopolnilih.
Do dobrega zdravja se da priti
s prehranskimi dopolnili. Ta so v takšnih primerih mnogo pomembnejša od zdravil. Človek sicer potrebuje zdravila, še bolj pa snovi, ki telesu spet vrnejo moč, veselje, zdravje in radost. Takšno prehransko dopolnilo je dopolnilo družbe GNLD, ki že 50 let pomaga ljudem po vsem svetu.
In če je pomagalo meni ter tisočim ljudem po vsem svetu, potem bo pomagalo
tudi Vam. Potrebno je samo verjeti, priti na predavanje in prisluhniti.
Ni pomembno, za kakšno bolezen gre. Če človek hoče ozdra-veti, zdravila mnogokrat niso dovolj. Človek potrebuje najprej energijo (vitamine, minerale, aminokisline in podobno), da je telo močno. Ker če je telo šibko, tudi zdravila ne morejo »prijeti«. Če pa je telo močno, ker smo mu dali prehranska dopolnila, se lahko zgodi marsikaj. Marsikdo si je lepo opomogel in tudi ozdravel, čeprav je bil že zelo slaboten ali morda že »odpisan«.
Spoznal sem ljudi, ki so bili v takšni situaciji in so ozdraveli. Potrebno je verjeti in poskusiti. Rešitev se mnogokrat skriva tam, kjer je ne pričakujemo. Da, moder človek prisluhne dobremu nasvetu.
Lep pozdrav vsem, Dan Sovina
Duševno zdravje
Osamljeni starši
Ana in Zvone sta poročena že štiri desetletja. Imata tri otroke, ki pa so si že tudi ustvarili lastne družine. Babica in dedek sta že devetim vnukom. Do tu bi bilo vse lepo in prav, če med njima ne bi vladala čustvena praznina. Njuni odnosi so se ohladili kmalu po tem, ko je zadnji sin zapustil dom, oba sta namreč računala, da bo z družino ostal doma. Zdaj pa drug na drugega valita krivdo za to, da je odšel. Odšel pa je zato, ker se nista najbolj razumela z njegovo ženo, ki je zelo družabna in je zato v njihov dom pogosto vabila prijateljice z družinami. Njihov dotedanji mir je bil s tem ogrožen. Nihče pa ni želel popustiti. Ana vse bolj ugotavlja, da se bo morala posloviti tudi sama, saj ne želi postati razvalina zdaj, ko bi lahko skupaj uživala sadove svojega dela, ki jih ni malo. Kako naj ravna?
Čeprav v večini primerov starejši ljudje, ki so poročeni, navajajo več občutkov sreče in zadovoljstva, očitno Ana in Zvone ne sodita med to večino. Njune osebnostne lastnosti so bile najbrž tiste, ki so povzročile tudi odhod zadnjega sina z družino. Osebnostne lastnosti, ki jima otežujejo prijetno starost so verjetno nedružabnost, občutek ogroženosti in težnja po domi-nantnosti. Seveda sedaj valita krivdo drug na drugega, njuni medsebojni odnosi pa so bili verjetno ohlajeni že mnogo prej, to pa je bila le pika na i. Ani bi svetoval, da predlaga Zvonetu skupen obisk v psihogerentološki ambulanti, da s strokovno pomočjo poiščeta tisto, kar ju še druži, in ostaneta še skupaj ter uživata sadove dolgoletnega skupnega truda in se veselita vnukov ter obiskov svojih otrok.
Mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Predinov najnovejši album Pod srečno zvezdo nam predstavi Zorana v vrhunski avtorski formi. Dejstvu, da je v globalnem žanru, kot je gypsy swing, s svojim vokalom velika redkost, se na albumu pridruži še uporaba netipičnih instrumentov in bistveno drugačna zvočna produkcija. Seveda bi bilo pa vse zaman, če ne bi bilo zanimivih, kvalitetnih in poetičnih besedil in melodij. Tokrat je Predin s svojimi vrhunskimi mu-zikanti postregel z veliko žlico.
;k-k-k
Skupina Terrafolk je na odmevni turneji predstavljala nov album 'Full Circle', odigrala 12 samostojnih koncertov, zaključila pa jo je pred navdušeno množico v Strasburgu. Obiskali so predvsem Francijo in Anglijo, poleg tega je bil album uspešno ocenjen v ugledni angleški glasbeni reviji, Al-Jezeera English TV pa je o skupini in njenih projektih pripravila daljši prispevek, ki bo objavljen še ta mesec, v oddaji The Playlist. Terrafolk so imeli tri nastope z intervjuji tudi na BBC radijskih postajah, najbolj odmeven pa je bil na nacionalnem BBC Radio 3, v oddaji In tune. Kot gostja je z njimi večkrat sodelovala tudi pevka ter violinistka z Irske Una Palliser. Skupina je tako poskrbela za odlično promocijo na glasbenem trgu Anglije in Francije, zdaj pa se že pripravljajo na koncerte po Sloveniji, s katerimi bodo začeli februarja 2009. Z njimi bo precej glasbenih gostov in različnih zasedb in nedvomno lahko pričakujemo vrhunske in neponovljive glasbene dogodke.
-k-k-k
Po skoraj letu dni nastajanja skladbe in čakanja na pravi trenutek je Sanja Grohar v teh dneh na radijske postaje poslala najnovejšo skladbo Črni dež. Pesem je konkreten korak naprej v kariere mlade slovenske pevke, saj se je nanjo dolgo pripravljala, prav tako je bila zelo izbirčna pri iskanju ustrezne ekipe zanjo. Produkcijo je tokrat zaupala v roke mladega hrvaškega producenta Martina Turka, besedilo je Sanja napisala kar sama, pomagal pa ji je Rok Trkaj.
Skladba »Oktober je kriv« bo sestavni del novega albuma Kalamarov. Kot vedno so Kalamari tudi to pesem zapeli in zaigrali z dušo, saj je vsaka skladba, ki jo posnamejo, delček njih, njihovih vsakodnevnih emocij, Krasa in njihove glasbene poti. Glasba in aranžma pesmi sta delo Matjaža Svaglja, pod besedilo seje podpisal Leon Oblak.
■k-k-k
Zdaj že polnoletni pevec Nino, ki si je pred kratkim med drugim pridobil vozniško dovoljenje, na svoji glasbeni poti obrača nov list, začenja novo zgodbo. Po singlih Še in še, Moja mala in Ognjeni ples, sodelovanju na festivalu Pesem poletja, ustvarjanju glasbe in besedil za nekatere glasbene kolege, gostovanju na koncertu Jana Plestenjaka, številnih drugih nastopih in intervjujih je prišel čas za nov korak. Pod dinamično pop pesem s pridihom latino ritmov in odličnih kitarskih vložkov se je kot avtor glasbe in besedila podpisal kar Nino sam, bogat aranžma pa je ustvaril priznan producent in glasbenik Franci Zabukovec.
Pripravila: MZ
BTlr
1 O CA
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. TABU;, PESEK IN DOTIK S.iČEiKJE SI ZDAJ 8. TINA GAČNIKTIANA: MORJE IN NEBO
7. NEISHA: OBČUTEK
■
6. MAJA KAMPL: UJETA V SANJE 5. ANIKA HORVAT: DANES JUTRI VČERAJ 4. MARKO VOZELJ: TE NI 3. STEREOTIPI: POKAŽI MI JO MAL 2. ADI SMOLAR: BREZ DLAKE NA JEZIKU 1. ANŽEJ DEŽAN: ŠOPEK MAKA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Glasbeni kotiček
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Čuki postavili Zvočnik na pločnik!
Skupina Čuki ima nov hit. Kitarske rime in žurerski napev so združili v svojevrsten komad, ki še posebej »sede« mladini, gotovo pa v tem in naslednjem letu ne bo manjkal na nobenem žuru.
Pesem je napisal vodja skupine Jože Potrebuješ, ki je, mimogrede, tudi najbolje prodajan avtor v samostojni Sloveniji. Da je pesem tako zelo kitarsko obarvana ni prav nič čudno, saj je Jože znan tudi po tem, da ima doma eno najprestižnejših zbirk kitar pri nas, glasbeno podobo pa sta naredila skupaj s še enim odličnim kitaristom, Mari-nom Mrčelo.
V pesmi nam šarmantni pevec Jernej Tozon pripoveduje zgodbo o tem, kako je sprva sramežljivo osvajal punco z ulice, enkrat pa se je le opogumil, vzel kitaro, dal »zvočnik na pločnik« in ji dal vedeti, kako jo ima rad. Seveda je to slišala tudi cela ulica.
Čuki ne morejo iz svoje kože in tudi za to pesem so že posneli videospot, ki ga je, tako kot uspešnico »UUU«, režiral Miha Tozon. Snemali so na Brato-vževi ploščadi v Ljubljani, kjer
Filmski kotiček
Zaga V
Grozni Ugankar je mrtev že dva filma, toda odmevi njegovih dejanj še pretresajo redke preživele. Še več, Ugankar je pred smrtjo rekrutiral ne le eno vajenko (ki ga je kasneje izneverila), temveč kar dva. Drugi se je izkazal za dostojnega naslednika, toda kaj, ko je Ugankar celo iz groba pametnejši od njega: poskrbel je, da je ena od žrtev preživela in ta edina ve resnico o Ugankarjevem nasledniku. Medtem ko je slednji zaposlen z novim eksperimentom s človeškimi žrtvami, pa se krog okoli njega zaradi preživelega vse bolj oža. Seveda naslednik ne bi bil pravi naslednik, če tudi za takšne primere ne bi imel v rokavu vražjega načrta, ki je hkrati tudi (pred)zadnji Ugankarjev test - ali je naslednik iz pravega testa.
V žanru gravžljivk je serija filmov Žaga fenomen. Da človeška domišljija pri domiselnih usmrtitvah ne pozna meja, dokazujejo ravno neverjetni stroji za pobijanje, ki jih vidimo v teh filmih. Pornografijo nasilja so Žage pripeljale v mainstream publiko, kjer se sprehajajo ravno še po robu sprejemljivosti za mase. Vsako leto za noč čarovnic je tako ogled nove Žage takorekoč obvezen in že utečen dogodek, ki zaznamuje ta praznik. Žaga je postala pop fenomen današnje kino-generacije
Saw V
Igrajo: Tobin Bell, Costas Mandylor, Scott Patterson Režija: David Hackl Scenarij: Patrick Melton & Marcus Dunstan Žanr: gravžljivka Dolžina: 92 Leto: 2008 Država: ZDA
so pred 31. leti posneli tudi legendarni film Sreča na vrvici. Novice, da Čuki snemajo spot prav na njihovih ulicah, so se razveselili tudi tam stanujoči in spontano se je razvil pravi žur. Člani skupine so z veseljem podelili tudi kakšen avtogram. Ker je Jernej tudi odličen na roler-jih, so se fantje in punce z ulice stalno podili za njim.
Čuki nadaljujejo tudi s številnimi nastopi. Enega odmevnej-ših koncertov so nedavno imeli skupaj s Severino v Slovenj Gradcu pred več tisoč glavo navdušeno publiko.
Te dni pa fantje odhajajo na turnejo po Kanadi, kjer jih njihovi oboževalci že težko pričakujejo, sicer pa se krog oboževalcev skupine Čuki širi tudi v domovini. Še posebej od letošnje pomladi, ko se jim je pridružila mlada moč - pevec Jernej Tozon.
Jerneju je bila glasba polože-
na v zibelko. Njegov oče Tomaž Tozon je priznan zborovodja ter bivši član Slovenskega okteta in kvarteta Do. Tudi Jernejeva mati Zdenka Anžur Tozon je uspešna profesionalna pevka v slovenskem komornem zboru. Jerneja že od nekdaj obdaja mnogoštevilna družina. Ima dve sestri in tri brate. Vsi so zelo povezani med seboj. Svoje otroštvo je pevec preživel v Škofji Loki, kjer živi še danes. Veliko se je družil tudi s prijatelji iz soseščine. Zanimivo je, da so njegovi prijatelji iz tega obdobja še vedno njegovi najboljši prijatelji, na katere se vedno lahko zanese. Konec lanskega leta si simpatični pevec niti v svojih najlepših sanjah ni mogel predstavljati, kaj se mu bo zgodilo. Nekega popoldneva ga je klical njegov brat Miha, ki je režiral kar nekaj Čukovih videospotih. Miha je Jerneju predlagal, da se prijavi na avdicijo, ki jo imajo Čuki za novega pevca. Jernej je Miha prosil, naj raje sam prvi pokliče Jožeta in se dogovori za more-
bitno srečanje. Tako je Miha prebil led, že čez nekaj minut pa je Jernej poklical Jožeta. Po njunem telefonskem pogovoru sta se naslednji dan dobila in poklepetala, kasneje pa se je Jernej tudi oglasil pri Jožetu doma, da bi preizkusila še njegovo pevsko znanje. Ker Jernej ni znal nobene Čukove pesmi, je Jožetu odigral in odpel pesem Poletna noč. Ko mu je Jože sporočil, da je izbran, je Jernej pričel dvomiti v sebe in se spraševati, ali bo kos vsem zahtevam in spremembam, ki ga čakajo kot novega člana Čukov. Jože si je vzel čas in se z Jernejem pogovoril. Ta pogovor je Jerneju zelo veliko pomenil. Za nasvet je povprašal še svoje bližnje. Ker so ga pri tem vsi podpirali, je častno mesto najmlajšega Čuka z veseljem sprejel. Zaveda se, da bo s to svojo odločitvijo doživel veliko lepih trenutkov in si pridobil tudi bogate izkušnje, istočasno pa tudi ve, da bo treba vložiti še veliko truda.
MZ
nja pred pastmi (odmev Kocke) vseeno izpade malce preveč ru-tinirano in tehnično. Vseeno pa peti del kljub manjšemu obsegu gravža dostavi dovolj tistega, po čemer so ti filmi znani: srha, dvignjenih las ter zakrivanja oči. Pripravite pokovko.
Matej Frece
in spominja na osemdeseta, ko je tovrstnih serij kar mrgolelo in so v devetdesetih vse po vrsti crknile.
Eden izmed razlogov za uspeh Žag je uspešna odprava največje pomanjkljivosti gravžljivk: nekoherenten konec, ki gledalcu ne da občutka zaključenosti. Zaradi svoje žanrske osnove so ti filmi osredotočeni na sredino filma, tj. serijsko pobijanje, zato se po uri in pol končajo nenadoma in v prazno. Žage so v to praznino uspešno vnesle scenaristično zaokrožene in zaključene zgodbe, hkrati pa so iz filma v film boljše. Medtem ko običajne filmske serije vsebinsko crknejo pri tretjem filmu (če do njega sploh prilezejo), je pri Žagah to pravilo obrnjeno na glavo: ob premieri četrtega filma se je izkazalo, da je najboljši v seriji in da domišljija ne pojenja. Zato ni čudno, da se je peti del pričakovalo s tako rekoč zadržanim dihom.
Žal peti del ne izpolni visokih pričakovanj, ki sta jih ustoličila tretji in četrti del. Ravno konec zopet postane največja napaka, saj ga takorekoč ni. Film prodajajo pod sloganom »Ne boste verjeli, kako se konča,« kar je mišljeno čisto zares: ne moremo verjeti, kako (zanič) se film konča. Tokrat se film ne poigrava s perverznim moralno-etič-nim čaščenjem življenja skozi ekscesivno (samo)ubijanje,
temveč preide v telenovelasto kriminalko o Ugankarjevi zapuščini in pušča za šesti del preveč odprtih niti. Kot je videti, bosta peti in šesti del skupaj tvorila en film. Tako je tisti del, zaradi katerega so se Žage priljubile, degradiran na zgolj obvezen epizodični element, ki pa kljub bistri potezi skupinskega beža-
CID vabi!
Razstave
Do konca novembra je na ogled razstava Punk in novi val v Sloveniji. Potopisno predavanje
petek, 7. novembra 2008, ob 19. uri
Nikaragva in Gvatemala - predavala bosta Primož Kolarič in Mateja Lapuh. Po predavanju bodo obiskovalci poskusili tradicionalno brezalkoholno pijačo iz Nikaragve, imenovano pinolillo. Koncert
petek, 14. novembra 2008, ob 20. uri
Sin story - skupina, ki prihaja z obale, šteje štiri člane: Alan Potočnjak (vokal, kitara), Aleksander Družina (vokal, kitara), Marko Loredan (bas) in Davor Klarič (bobni). Več o skupini lahko najdete na spletnem naslovu: www.myspace.com/ sinstory
Tečaji in delavnice
tečaj bas kitare - mentor Herman Gajser
tečaj igranja na afriške djembe - mentor Boris Magdalenc
literarna skupina - mentorica Kristina Kočan
novinarska skupina - mentorica Polona Ambrožič
elektro delavnica - mentor Daniel Krapša
Novo:
Tečaj znakovnega jezika gluhih - mentorica Marija Koser, tolmačka znakovnega jezika. 40-urni tečaj je namenjen vsem, ki se želijo usposobiti za znakovno komunikacijo s slušno prizadetimi. Tečaj bo potekal ob torkih od 16.30 do 18. ure. Ob koncu opravljajo slušatelji izpit, ki jim omogoča nadaljnje izobraževanje na tem področju. Cena tečaja je 100 EUR. Likovne cidarije
Likovne cidarije so delavnice za osnovnošolce (od 1. do 9. razreda), namenjene spodbujanju njihove likovne ustvarjalnosti, usvajanju novih znanj in veščin na področju likovne umetnosti ter razvijanju njihovega samostojnega likovnega izražanja.
Vnovembru vpisujemo v praznične delavnice. Vodila jih bo Lea Kolednik, študentka likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Zajemajo plastično oblikovanje, ki ga bodo udeleženci usvajali z izdelovanjem okraskov za jelko, okrasnih kipcev, figuric za jaslice in nakita. Potekale bodo ob četrtkih, 4., 11. in 18. decembra 2008, od 16.30 do 18. ure. Cena vseh treh delavnic skupaj je 30 EUR.
Iščemo stanovanje ali sobo s souporabo kuhinje in kopalnice ter možnostjo pranja na Ptuju, v mestu, za našo bodočo sodelavko, Aurelie iz Francije, ki bo pri nas kot udeleženka projekta Evropske prostovoljne službe delala leto dni - od 20. novembra 2008 naprej. Ponudbe sprejemamo na mail in telefonsko na 031 648 979 do 10. novembra 2008. S stanodajalcem bo pogodbo sklenil CID Ptuj.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je od 1. junija odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure.
Ugankarski slovačrek: GABORONE = glavno mesto Bcvane v Južni Afriki; GVERO = srbski general, namestnik Ratka Mladica (MIlan, 1937-); NILENA = narodno ženkso ¡me; OLO = ljudstvo v afriškem Zalru; oNoD = naselje na Madžarksem; RADEGAST = češka znamka piva s 3,9% alkohola; STARANE = herbicid za zatiranje širokolistnih plevelov v žitih; TAVA = okrogla, rahlo obla ponev iz litega železa; TROYANOS = ameriška operna sopranistka (Tatiana, 1938-1993).	'owos 'U9j. 'ov 'ejeis 'oasjp 'eun
'aiueiso '>j!i9 'oeijv 'oypsiseu 'p¡A 'suojoqeo 'ogv 'p9|§ou[jep 'wo|ez '3;, '010 'J|V '13 'o|eA9spo 'uesjeA|es 'iso>| 'suasj 'oujojison '>13 'joi^eji '>j9S9|pod '|ude 'p9~| 'uedj>| 'iods :ouAejopoA :e>iUEZ!.i>i a) Aa^say
Zanimivosti
Podlegla šarmu švicarskega prevaranta
Berlin, 3■ novembra (STA) - Najbogatejša Nemka Susanne Klatten seje minuli teden znašla v središču pozornosti, potem ko so se v medijih znašla poročila, da naj bi jo nekdanji ljubimec Helg Sgarbi poskušal izsiljevati s posnetki o njunem vročem ljubezenskem srečanju v hotelu Holiday Inn v Munchnu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Klattenova, katere osebno premoženje naj bi bilo glede na delež v avtomobilskem proizvajalcu BMW in kemijskem podjetju Altana vredno 7,8 milijarde evrov, je Švicarja Sgarbija po poročanju nemških in italijanskih medijev spoznala lani v nekem hotelskem baru. Najbogatejša Nemka, sicer poročena mati treh otrok, je takojpod-legla Švicarjevemu šarmu in se z njim
srečevala v poceni hotelih, med drugim v hotelu Holiday Inn v Münchnu, je poročanje nemškega časopisa Bild povzel AFP. Sgarbi je svoj šarm takoj izkoristil za to, da bi od 46-letne Klattenove dobil denar. Natvezil ji je namreč, da ga nadlegujejo gangsterji, ker naj bi povozil otroka ameriškega mafijca. Rešilo naj bi ga le 7,5 milijona evrov, je Nemki po poročanju italijanskih časnikov natvezil 41-letni Švicar. Njegova taktika je delovala - Klattenova mu je namreč septembra lani v kletni garaži hotela predala omenjeno vsoto v bankovcih za 200 evrov. Kmalu po predaji denarja se je ljubezensko razmerje končalo, škandal pa šele začenjal. V sobi 630 hotela Holiday Inn v Münchnu se je namreč nahajal Sgarbijev pomočnik, Italijan Ernani Barretta, ki je z video kamero snemal dogajanje v sobi 629, kjer sta se zabavala Klattenova in njen ljubimec.
Sgarbi je Klattenovo glede na poročilo italijanske policije, na katerega se sklicuje nemški časnik Süddeutsche Zei-
tung, nato ponovno poklical novembra lani in zahteval 14 milijonov evrov. V nasprotnem primeru bi javnosti razkril omenjeni video posnetek. Decembra ji je poslal pismo in DVD ter ji tako pokazal, kakšen material ima v rokah.
Milijarderka Klattenova je pristala na ponovno srečanje s Švicarjem, in sicer 14. januarja letos v avstrijskem nakupovalnem središču, na katerem naj bi mu predala denar. A na srečanje je Klattenova poslala policijo, ki je Sgarbija in Barretto po poročanju Süddeutsche Zeitunga aretirala. V aferi naj bi sodelovali še nekateri drugi Italijani in Švicarji, med drugim Sgarbijeva žena.
Susanne Klatten je sicer hčerka Herberta Quandta, nemškega industrialca, ki je BMW leta 1957 rešil pred propadom. Podjetje je nato po njegovi zaslugi postalo eno najuspešnejših nemških podjetij. Premoženje so po njegovi smrti leta 1982 podedovali vdova Johanna Quandt in otroka Stefan in Susanne, še piše AFP.
Na dražbi znameniti diamant "Wittelsbach"
London, 4. novembra (STA) - Diamant, ki je bil nekdaj v lasti nemške plemiške družine Wittelsbach, bo 10. decembra ponujen na dražbi v Londonu. Vavkcijski hiši Christe'spričakujejo, da bodo zanj iztržili devet milijonov funtov (11,3 milijona evrov). Modri "Wittelsbach", 35,56-karatni diamant, velja za enega najbolj poznanih diamantov na svetu. Diamant naj bi izviral iz Indije. Španski kralj Filip IV. ga je leta 1664 dal za doto svoji hčeri Margareti. Leta 1722 je s poroko prešel v last nemške plemiške družine Wittelsbach, kije med letoma 1180 in 1918 vladala na Bavarskem. Pozneje je bil vključen v bavarsko krono. Zadnji bavarski kralj, ki je nosil modri diamant, je bil Ludvik III., kije vladal do leta 1918. Od leta 1964je diamant v zasebni lasti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
SOBOTA, 08. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 In 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). NEDELJA, 09. november: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih
poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 10. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kul-
tura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 11. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTO-RADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Robin). SREDA, 12. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30,
19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). ČETRTEK, 13. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-
nom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). PETEK, 14. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Kreativno in umetniško se podajate po razpotjih življenja. Ne smete pozabiti na to, da morate negovati svojega notranjega otroka. Pravzaprav se od otrok veliko učite in spoznavate, da ste lahko igrivi. V tem mesecu bo močno izstopala ljubezen in romantika časa vas bo razvajala.
Sn BIK
Zanimivo je, da napredujete v pogledu poslovnega življenja. Odprle se vam bodo nove poti In s tem prihaja tudi paleta ugodnih priložnosti. Nadvse uživali boste v kuharskih veščinah in kulinaričnih zakonitostih. Pri tem ne smete pozabiti nase in na tista majhna drobna razvajanja.
DVOJČKA
Finančno stanje se vam bo okrepilo in tako greste z zaupanjem naprej. Na delovnem mestu boste peli kot slavček, kajti tako lepo in harmonično bo. V ljubezni bo nekaj več prilaganja, toda pri tem morate biti bolj diplomatski. Seveda pa nekoliko bolj pokukajte v svet skrivnosti.
RAK
Okoli 8. novembra bo za vas zelo poseben čas in naredili boste nekaj zase. Naučili se boste, da se morate bolj poslušati in tako se bodo okrepila intuitivna znanja. Nadvse harmonična bodo jutra, kajti tedaj bo vaša moč na višku. Na delovnem mestu bo načeloma naporno.
LEV
■Tj V ljubezni se vam bodo odprle določene priložnosti In našli boste tisto, kar Iščete. Odločno greste naprej in na delovnem mestu lahko prejmete pohvalo in priznanje. Srečna roka vas čaka pri nakupih. Odpravite se k frizerju. Nekaj več časa namenite tudi lastnemu razvajanju.
DEVICA
Po majhnih korakih sledite svojim sanjam. Zaupali boste v oazo življenja In na vsakem koraku videli harmonijo časa. Obeta se obilica nekih ugodnosti in modrosti. Seveda ne smete pričakovati preveč in naredite tudi selekcijo in tako ugotovite, kdo rabi vašo pomoč.
TEHTNICA
Po poteh usode greste zelo ponosno in napredujete po majhnih korakih. Doma občutite neko po sebno ljubečo energijo in lahko naredite veliko pozitivnih sprememb. Okrepil se bo boj za pravico in resnico. Uspehi na delovnem mestu se bodo vrstili in svetili kot kamenčki usode.
ŠKORPIJON
Odločili se boste in vzeli v roke škarje in platno in si tako kreirali svojo srečo. Pričakovati je ogromno nekih ugodnih priložnosti in prijetnih trenutkov. Po majhnih korakih greste naprej in morate najti tiste trenutke, ki vas veselijo in napolnijo vašo dušo.
STRELEC
Naredili boste določen načrt, ki se ga držite v celoti in če od njega ne boste odstopali, boste našli v njem tudi določen navdih in kreativno priložnost. Odločite se in bolj varčno delajte z denarjem. V ospredju bo tudi čustveno življenje in cveteli boste kot jablana pomladi.
KOZOROG
Prvi dnevi tega tedna so lahko nekoliko bolj naporni, toda tam, kjer je pot, je tudi upanje. Ob vas je nekdo, ki vas ljubi srčno in vam bo po potrebi pomagal in svetoval. Ne morete pa iskati lažjih poti in zahtevati določenih rešitev, kajti splošno znano je, da se le počasi daleč pride.
VODNAR
Obdani boste z nekoliko bolj nemirnimi energijami vesolja. Vaša naloga bo v tem, da ta nemir sprejmete kot nekaj pozitivnega in tako vam bo mnogo lažje. Na delovnem mestu zna biti nekoliko bolj naporno. Postanite bolj diplomatski in točke usode se bodo zasukale vam v prid.
RIBI
Prihaja čas, ko se vam bodo odprle nove poti in priložnosti. Naredite lahko veliko na osebni ravni in potrudite se poiskati nove izzive. Mnogi boste dejavni v humanitarni dejavnosti. V posebno spodbudo in motivacijo vam bo ples, ki je lahko izraz ljubezni in predanosti.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
Čestitamo!
Sodelavca Radia-Tednika Natalija Škrlec in Marjan Nahberger sta ta teden pridobila evropsko priznano poklicno kvalifikacijo napove-dovalec-moderator. Za imenovanje, pridobljeno na osnovi izkušenj, kvalitete in dokazil o poznavanju dela, jima iskreno čestitamo!
Kolektiv podjetja
Ormož • Stilska preobrazba za maturante
Mladostno in igrivo na maturantski ples
Na Gimnaziji Ormož si prizadevajo za vpeljavo novih programov, med drugim tudi za program kozmetični tehnik/tehnica. Da bi na zabaven in atraktiven način prikazali delo kozmetičarke, so pripravili stilsko preobrazbo za dva srečna gimnazijca.
S prireditvijo so želeli vzbuditi med učenci pozornost za nov program in potencialne kandidate navdušiti, da se prihodnje šolsko leto vpišejo prav na njihovo šolo. Hkrati pa so pripravili tudi malo zabave za razbremenitve za bodoče maturante, ki so že začeli intenzivno tuhtati, kako se bodo oblekli na svojem maturantskem plesu, kajti februar ni več tako daleč.
Irma Žuman, ki je sodelovala pri organizaciji, je povedala, da je bilo med dijaki sprva veliko zanimanja za preobrazbo, ko pa so premislili, da bi bilo morda potrebno za to žrtvovati svoj stil (lase), pa je pri mnogih navdušenje splahnelo. Izmed najbolj pogumnih so izžrebali dijaka in dijakinjo za stilsko preobrazbo, ki sta dobila novo pričesko, ki jo je prispeval salon Retro, make up, ki ga je naredila kozmetičarka iz salona Sanaja, in svečano maturantsko obleko, ki jo je sešila oblikovalka Sanja Veličkovič.
Tako smo na odru lahko občudovali Adriano Gregorin-čič in Amadeja Tuška, ki sta zbrala dovolj poguma in se soočila s spremembo.
Lidija Krasnik iz salona Retro je Adriani precej skrajšala njene čudovite lase in ji naredila malo drugačno, moderno paž frizuro. Amadej pa
je dobil irokez frizuro. Sicer pa so letos najbolj moderne paž frizure na 101 način, po možnosti v rjavi barvi. Modni so tudi kodri ali stil Victorie Beckham. Nataša iz kozmetičnega studia Sanaja je Amade-ju naredila kompleten make up s pudrom, korektorjem, poudarila pa mu je tudi tre-
palnice. Nataša je povedal, da se fantje sicer bolj malo ličijo, ampak se dekleta toliko več. Adriani je naredila večerni make up, oči ji je zadimila s temnimi odtenki na svetli podlagi. Ker so bile oči močno poudarjene, je na ustnice dala le malo bleščic.
O obleki Sanje Veličkovič
je spregovorila Irma Žuman: »Obleka za Amadeja je na prvi pogled klasična - hlače, srajca, pas. Pa seveda ni, saj pogrešamo kravato, kroj je moden, udoben, barvna kombinacija pa prav tako modna: črna, srebrna in živo rdeča; nekoliko nenavadna barvna kombinacija. Adriana
ima zelo živahno, modno in mladostno mini oblekico, k njej pa škornje z nizko peto, ki dokazujejo, da lahko tudi nizke pete zgledajo zelo elegantno. Zelo prijazni so bili v trgovini Alpina, da so nam posodili čevlje, kar bo prispevalo h kompletni sliki. Obleki se ujemata, torej sta oblikovani za par.«
Na vprašanje, ali se maturanti za svoj ples oblečejo priložnosti primerno, so prisotni profesorji povedali, da predvsem dijakinje porabijo za to priložnost zelo veliko denarja, časa in energije. Pri končnem izdelku pa pogrešajo mladostno razigranost, živahnost, svobodo in udobnost, saj so mladi oblečeni zelo strogo in elegantno. Povedali so tudi, da dekleta pogosto naredijo napako, ker si dolgo svečano obleko in petke prvič oblečejo na maturantskem plesu, težave so potem neizbežne.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Fant z make-upom, ne tako vsakdanja slika med današnjimi mladostniki. Ampak za svečani trenutek maturantskega plesa primerna. Adriana pa je za preobrazbo žrtvovala svoje dolge lase, a je bila kljub temu dobro razpoložena in zadovoljna s končnim modnim izdelkom.
Takšen je bil končni rezultat: Adriana in Amadej sta pri gledalcih izvabila vzdihe občudovanja.
Ljubljana • Pogovor s trebušno plesalko Taissho
Trebušni ples je umetnost, ne striptiz
Trebušni ples, ki ima v mnogih deželah stoletno tradicijo, se vedo bolj uveljavlja tudi pri nas. Staro umetnost, v kateri se prepletajo erotika, čutno gibanje bokov, valovanje trebuha in tresenje prsnega koša, spremlja izbrana orientalska glasba. Tudi v Sloveniji se je v zadnjih letih pojavilo nekaj plesalk, ki se s svojim znanjem in talentom lahko merijo z najboljšimi orientalskimi plesalkami. Med temi je zagotovo Ljubljančanka Taissha, ki ji na nastopih družbo delata dve veliki kači.
23-letna Taissha se je z orientalskim plesom začela ukvarjati pred sedmimi leti. Šla je po stopinjah svoje mame in babice, ki sta te plese trenirali že veliko prej. Po letu dni napornih treningov je Taissha dobila prvo možnost, da zapleše na odru in svoj debitantski ples je odplesala na maturantskem plesu. »Plešem za raznovrstne zabave, rojstne dneve, otvoritve, orientalske večere, obletnice, poroke, v casinojih ... nekako ni ovir, le na fantovščinah ne nastopam oz. posameznikom. Plesala sem večkrat na zasebnih zabavah, na primer na zabavi Oliverja Dragojeviča, na otvoritvi prostorov modne agencije Bronz, otvoritvah raznih podjetij, avtohiš, na golf turnirjih ... Skratka, veliko je tega. Prejšnji teden sem nastopila tudi na TV SLO v oddaji Dobro jutro,« je povedala Taissha, ki izvaja tudi individualne ure plesa za posameznice, ki se želijo naučiti te umetnosti.
Taisshina posebnost: ples s kačo
V Sloveniji je Taissha ena redkih trebušnih plesalk - morda celo edina -, ki pleše s kačo.
Pravi, da se kač, s katerimi pleše, ne boji. »Verjetno pa bi se res ustrašila kače, če bi jo
srečala v naravi. Ti dve kači, s katerima plešem, nista strupeni. To sta udav in piton. Značilnost obeh je, da plen zadavita, zato ne potrebujeta strupa. Možnost strahu pri teh kačah je edino to, da te lahko zadavi. Vendar pa ljudje kači ne 'dišimo' preveč, zato nima namena, da bi nas zadavila,« pojasnjuje 23-letnica. Da pa kači, s katerima pleše, le nista tako nedolžni, dokazuje dejstvo, da sta lastnika obe že ugriznili. »Na pitona je po nesreči stopil. Kača se je počutila ogroženo in se je branila z ugrizom. Tako kot ljudje v osnovi nismo nevarni, tudi kače niso, če pa nas kdo napade, se pač branimo,« dodaja mlada plesalka. Sicer pa priznava, da je potrebovala kar nekaj mesecev, preden se je ob kačah povsem sprostila.
Na nastopih je še posebej pazljiva, saj se večina gledalcev boji tega breznogega plazilca. »Kača predstavlja že od nekdaj strah, zato sem hotela povezati mističen, mehkoben, ženstven ples na eni strani in na drugi strani žival, ki predstavlja ravno obratno, moč in spoštovanje. Ob tem je seveda pomembno to, da imam kači, s katerima nikogar ne ogrožam, vedno sta ob meni, če pa opazim, da si publika želi in je na to pripravljena, pa se približam in pustim, da jo nežno pobožajo,« pojasnjuje Taissha.
Trebušna plesalka Taissha
Pravi, da so kače zelo pametne živali, ki čutijo dražljaje bolj, kot si lahko predstavljamo. »Prišla sem do odra in čakala na glasbo. Ko se je začela, sem
Foto: zasebni arhiv
Na odru s Taissho nastopata kači.
Foto: zasebni arhiv
obstala. Bila je napačna pesem. Ker je bil to kar pomemben nastop, veliko ljudi, sem postala živčna. Kača je to začutila in dobesedno padla z mojega te-
lesa. Živali veliko dražljajev čutijo. Začutila je moj strah in želela stran. Potem sem jo na silo poizkusila zaviti nazaj, vendar ni šlo. Zato sem morala zapustiti prostor in nadaljevati čez 15 minut,« se spominja Taissha.
Trebušni ples je umetnost, ne
striptiz
Dela ima Taissha veliko, še posebej, odkar je pred letom dni popestrila program in vanj vključila ples s kačo. Cene programa so različne - odvisno od tega, kateri program stranke izberejo, kje ga je treba odple-sati, koliko časa traja in za kakšen dogodek gre -, gibljejo pa se od 200 do 1000 evrov. Tudi na Ptuju je Taissha nastopala na
več zasebnih zabavah.
Čeprav so izkušnje z nastopov večinoma pozitivne, se zmeraj najdejo tudi kakšni posamezniki, ki orientalski ples razumejo kot striptiz in ne umetnost. »Takrat, ko sem jaz začela plesati, se še ni nič govorilo o teh plesih. Ljudje so resnično mislili, da je na oder stopila striptizeta. Vendar pa takoj po tem, ko so ti plesi močneje stopili na naša tla, so se stvari začele spreminjati na bolje. Sedaj vidim publiko, so že veliko bolj ozaveščeni in ni takih problemov. Celo lahko bi rekla, da trebušni ples zelo spoštujejo in občudujejo, tako ženske kot tudi moški. Se pa najdejo tudi kakšni posamezniki, ki so prepričani, da bodo ob koncu plesa videli prsi.«
Dženana Becirovic
petek • 7. novembra 2008
Zanimivosti in poslovna sporočila
Štajerski	27
Haloze • Prireditve v polnem teku
Martin se dobro ogreva!
V haloških občinah, ki so se letos prvič odločile za skupno martinovanje, so se prve prireditev v pozdrav Martinu začele že v ponedeljek - čast odprtja velikega martinovanja je pripadla občini Videm, konkretno pa se je prvi dogodek zgodil na Majskem Vrhu v Domu občanov.
Na haloškem hribčku s čudovitim razgledom na okoliško jesensko pisano pokrajino se je tako že zgodaj popoldne zbrala druščina ljudi, ki jih je pozdravilo petje ljudskih pevcev Vinogradnikov, članov KD Videm, seveda pa ni šlo niti brez zvokov harmonik, ki sta jih raztegovala mlada Uroš in Blaž. Zbrane pred vaškim domom na Dravinjskem Vrhu je pozdravil tudi župan Friderik Bračič, ki je povedal nekaj besed o pomenu martinovanja in o tem, kakšno je bilo življenje med z vinogradi obraslimi griči nekoč in kakšno je danes. Za obilo smeha ob odličnih in debelih pečenih kostanjih, polnih pladnjih domačega kruha z zaseko in kolesci klobas ter drugih dobrotah, med katerimi je imelo posebno mesto seveda mlado vino, je poskrbel Janko Kozel s svojo ekipo, ki je v izjemno šaljivem skeču uspel prekrstiti »grešni moštek« v pošteno in dobro vino.
Prav tako, če ne še bolj veselo, je bilo sredi tedna v Šturmovcih, na Petrovi domačiji, kjer so si pravi veseljaki (in teh je bilo res veliko) pri-
voščili nadvse razigran večer. Družabno srečanje so obogatili s harmonikašem, ob polni mizi različnih dobrot pa so ne samo glasno nazdravljali, ampak tudi zapeli.
V Cirkulanah so se na Martinov prihod najprej dobro pripravile gospodinje - članice društva gospodinj, ki so medse povabile kuharskega gurmana Vlada Pignarja in pod njegovim vodstvom pripravile cel kup jedi iz zelja ter ohrov-ta. Za tiste, ki mislijo, da se iz zelja ne da kaj prida narediti, lahko povemo, da so se na večerni razstavi in pokušini znašli: ohrovtovi zrezki, ohrovt po francosko, ohrovtova juha s slanino, brstični ohrovt s krompirjem, nadeto zelje, zavitek iz zelja, sarma, dušeno zelje z ajdovo kašo in zeljne krpice. Jasno, da je bila zraven postrežena še slastno pečena gos in sladke dobrote iz domačih kuhinj. Slednje bodo cir-kulanske gospodinje ponudile tudi na osrednji prireditvi v svoji občini, v soboto, ko bodo izbirali Naj Martina V.
S temi začetnimi veselimi srečanji pa se Martinov pohod po Halozah pravzaprav šele
Foto: SM
V Cirkulanah so se sredi tedna na Martinov prihod najprej začele pripravljati članice domačega društva gospodinj, ki so pripravile slastne jedi iz zelja in ohrovta (na sliki predsednica društva Marija Hrastnik z dušenim zeljem in mlinci).
dobro pričenja; posebej veliko dela bo imel to soboto, ko bo kar nekaj slovesnih blagoslovov mošta v različnih krajih, organiziran bo posebni martinov pohod med goricami v cirkulanski Pristavi, prav vsak večer pa bodo obiskovalce sprejemale tudi kleti haloških vinogradnikov.
SM
Zelo veselo in glasno, bo polno založeni mizi martinovih dobrot ter seveda s kozarčkom rujnega v rokah, je bilo v sredo zvečer tudi na Petrovi domačiji, kar dokazuje tudi pričujoč posnetek ...
Letošnje skupno haloško martinovanje se je začelo na Dravinjskem Vrhu pred vaškim domom, kjer so za dobro vzdušje ob sladkih pečenih kostanjih in moštu oziroma vinu poskrbeli tudi ljudski pevci Vinogradniki (na sliki).
Martinove osrednje prireditve
ponedeljek, 3.11.08 od 16. ure Majski vrh, Dom občanov sobota, 8.11.08 od 17. ure Cirkulane, dvorana nedelja, 9.11.08 od 11. ure Zg.Leskovec, prostor Turistično društvo torek, 11.11.08 od 16. ure Korenjak, Kmetija Dušana Bratuša sobota, 15.11.08 od 17. ure Podlehnik, Krajevna dvorana
Začetek Martinovanja v Občini Videm
Imenovanje naj Martina V. Kulturni program, ples Ponudba jedi in zabava ob glasbi Leskovec
Osrednja prireditev v Občini Zavrč
Kulturni program, Martinova večerja priznanje vinogradniku leta, glasba
Dnevi odprtih vrat - kleti
sreda, 5.11.08 od 17. ure Šturmovci, Petrova domačija sreda, 5.11.08 od 16. ure Cirkulane, Gasilski dom četrtek, 6.11.08 od 15. ure Veliki Okič, Kmetija Pintarjevi petek, 7.11.08 od 17. ure Strmec 60, Predstavitev vinogradnikov petek, 7.11.08 od 15.ure Pristava, Turistična kmetija Kozarčan® petek, 7.11.08 od 14.ure Drenovec, Turistična kmetija Pungračič petek, 7.11.08 od 15. ure Majski vrh, Vinogradnik Marjan Kramer sobota, 8.11.08 od 16. ure Skorišnjak, sedež Društva Kocil sobota, 8.11.08 od 14. ure Dolena, Kmetija Pajnkiher sobota, 8.11.08 od 16. ure Velika Varnica, Klet Andrej Cafuta sobota, 8.11.08 od 16. ure Pobrežje, Vaški dom sobota, 8.11.08 od 9.ure Turški Vrh, Vinogradništvo Janžekovič-Turčan nedelja, 9.11.08 od 14. ure Gradišča, Kmetija AS-Arnečič nedelja, 9.11.08 od 15. ure Tržeč, Etnografski muzej ponedeljek, 10.11.08 od 16. ure Gorca, Vinogradništvo Prevolšek torek, 11.11.08 od 16. ure Ložina, Vinogradnik Štefan Pernek torek, 11.11.08 od 15.30 Vareja, Domačija Poslančec torek, 11.11.08 od 16.30 Mali Okič, izdelovalec klopotcev Avgust Milošič torek, 11.11.08 od 12. ure Kočice, Izletniška kmetija Kodrič sreda, 12.11.08 od 16. ure Sedlašek, Vinogradnik Konrad Vaupotič četrtek, 13.11.08 od 16. ure Sedlašek, Vinogradnik Štefan Fošnarič petek, 14.11.08 od 16. ure Sedlašek,Vinogradništvo Cestnik-Vaupotič sobota, 15.11.08 od 14. ure Dravci, Kmetija Korpič
Martinovanje na Petrovi domačiji družabno srečanje Izobraževalni dan jedi iz zelja Pospravilo klopotca, pokušnja vin in dobrot kmetije, družabno srečanje Martinovanje v kleti in ponudba Martinovih jedi Martinova malica in pokušina mošta Pokušina mošta in vina narezek in kostanj Martinovanje v kleti in družabno srečanje Praznovanje ob haloškem piskru moštu in glasbi Martinovanje ob golažu, kostanjih, moštu in domači glasbi Kulturni program, tipične Martinove jedi domača glasba Otvoritev vaške kleti, imenovanje kletarja, Martinovanje ob kvintonu z živo glasbo Pokušina mošta in vina
Pokušina mošta in vina s kostanji in kultrunim programom Kulturni program, pospravljanje klopotca druženje na prostem ob tradicionalni hrani Pospravljanje klopotca, pušlšank
Pušlšank
Kulturni program, družabno srečanje ob kostanjih in moštu z domačo glasbo Pospravljanje klopotca
Pokušina mošta in narezki
Pušlšank
Pušlšank
Pušlšank Martinovanje in pospravilo klopotca
Blagoslovi mošta
sobota, 8.11.08 ob 13. uri Skorišnjak, Blaževa kapela sobota, 8.11.08 ob 16. uri Velika Varnica, Zveličarjeva kapela nedelja, 9.11.08 ob 10. uri Ptujska Gora, Marijina cerkev nedelja, 9.11.08 ob 10.30 Veliki Vrh, cerkev Sv.Ane nedelja, 9.11.08 ob 11.45 Zg.Leskovec, Marijina kapela nedelja, 9.11.08 ob 10.30 Stanošina, Nova cerkev
Sveta maša in blagoslov mošta Kulturni program in blagoslov mošta Sveta maša in blagoslov mošta pogostitev obiskovalcev na trgu Prevoz mošta iz Cirkuian (ob 9.uri), blagoslov ob potomki najstarejše vinske trte Blagoslov mošta
Maša z blagoslovom mošta, razglasitev novega vinogradnika leta
Martinove večerje
Martinovi meniji
3.11.-11.11.08 Seia-Gostiina Pri kostanju, Videm-Gostišče Pri treh lipah, Tržeo-Gostlšče Majolka, Dolane-Gostllna Herman
3.11.-15.11.08	Martinove jedi po predhodnem naročilu
Soviče-Okrepčevainica Vrček, Žetale-lzletniška kmetija Bedenik sobota, 8.11.08 ob 19. uri	Potrebne rezervacije
Majšperk, Gostilna Doiinca	Martinovanje z večerjo
Martinov pohod in konjenica
sobota, 8.11.08 ob 13. uri	Pohod med goricami v Pristavo in nazaj
Cirkulane, zbor pri OŠ	pokušina mošta ob poti
sobota, 15.11.08 od 9. ure	Tradicionalna Martinova konjenica
Borl-Gradišča-Cirkulane(13:30)-Brezovec-Pestike-Korenjak-Turški Vrh-Borl
Organizirani prevozi s Ptuja - Haloze Tours
Vsak dan po predhodni rezervaciji (za tekoči dan do 10.ure) Vstopne postaje in prodajna mesta kart so: TIC Ptuj, Hotel Mitra, Park hotel Ptuj, Terme Ptuj Grand hotel Primus, Zlati grozd, vinoteka in izdelki s podeželja.
Dodatne informacije in rezervacije
Turistično informacijski center Haloze T: 02 795 32 00, tourism@halo.si, www.halo.si
Evropa investira v podeželje Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
LAS Haloze
Foto: SM
Foto: SM
28 Štajerski
Zanimivosti in poslovna sporočila
petek • 7. novembra 2008
Ptuj • Predstavili projekt Prva vožnja - varna vožnja
Medicinske sestre bodo izobraževale mamice
Predstavniki Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so medicinskim sestram in babicam porodnega oddelka ptujske bolnišnice predstavili projekt Prva vožnja - varna vožnja, po katerem bodo kot tretji v Sloveniji izobraževali mamice o varni namestitvi in uporabi otroških sedežev v avtomobilih.
Predsednik Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mag. Bojan Žlender je izrazil veselje, da sta Splošna bolnišnica Ptuj in njen porodni oddelek tretja v Sloveniji, ki sprejemata projekt Prva vožnja - varna vožnja. Na predstavitev in uvodno usposabljanje so v torek, 4. novembra, v Ptuj pripeljali tudi predstavitveni demo-komplet avtomobilskega sedeža in varnega otroškega sedeža, ki so ga ptujski bolnišnici ob tej priložnosti tudi podarili. Odslej bo ta ostal na porodnem oddelku, kjer bodo medicinske sestre in babice mladim mamicam predstavljale varno namestitev in uporabo otroških sedežev v avtomobilu.
Kot je dejal mag. Bojan Žlender, so pilotski projekt Prva vožnja - varna vožnja, ki ga izvajajo skupaj z inštitutom za varovanje zdravja, pričeli leta 2001 v Splošni bolnišnici Izola. Ko so projekt pričeli izvajati, je bilo ob prvi vožnji iz bolnišnice pripetih le okoli 30 odstotkov
Foto: M. Ozmec
Strokovni sodelavec Republiškega sveta Bojan Oblak je medicinskemu osebju ptujske porodnišnice predstavil varno namestitev otroških sedežev na demo-avtosedež.
novorojenih otrok, danes pa jih je ob odhodu pripetih že prek 90 odstotkov.
Varen otroški sedež ni nikoli predrag!
Varen otroški sedež sicer stane okoli 150 evrov, a ljudje so se pričeli zavedati, da je tudi ta strošek zanemarljiv v primerjavi s človeškim ži-
vljenjem. Ker so izkušnje in učinki izvajanja projekta Prva vožnja - varna vožnja zelo pozitivni, so ga marca letos pričeli izvajati tudi v bolnišnici v Novem mestu, kot tretji v Sloveniji so ga pričeli izvajati v ptujski bolnišnici, čez 14 dni ga bodo pričeli izvajati še v Murski Soboti, pozneje pa bodo povabili k sodelovanju še druge slovenske bolnišnice. »V Sloveniji uvajamo vizijo NIČ, kar pomeni, da moramo storiti vse, da ljudje na naših
Foto: M. Ozmec
Napotke za seznanjanje in izobraževanje mamic je medicinskim sestram in babicam porodnega oddelka ptujske bolnišnice predstavil mag. Bojan Žlender, predsednik Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
cestah ne bi več umirali,« je poudaril mag. Žlender, ob tem pa je vse medicinske sestre porodnega oddelka ptujske bolnišnice lepo zaprosil, da mamice in očke poučijo o pomembnosti otroških sedežev v avtomobilu, pa tudi, da jim praktično pokažejo, kakšna je njihova varna na-
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Letnik Cena Oprema Barva
Znamka
AUDI A41.9 TDI LLMUZINA ACDIA41.9TDI KARAVAN CITROEN C31.1
CITROEN XSARA PICASSO 10 HDI MERCEDES C 200 CDI LIMUZINA OPEL VECTRA 1,9 CDTI KARAVAN PEUGEOT 3071.6 HDI.KARAVAN PEUGEOT 307SW1.6 KARAVAN RENAULT SCENIC 1.5 DCI RENAULT SCENIC 1.9 DQ RENAULT LAGUNA 1.6 LIMUZINA ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI VW GOLF 1.9 TDI VWTOURANIOTDI VW PASSAT 1.9 TDIKARAVAN RENAULT TRAPIC 1.9 DCI VW PASSAT 1.9 TDIKARAVAN TOYOTA AVENSIS WAGON 2.0 D CITROEN 01.4 HDI PEUGEOT 3071.6 HDI BMW 52S D KARAVAN, AUDI A3 2.0 TDI BMW 320D LIMUZINA CITROEN C8 2.2 HDI VW GOLF 1.9 TDI VW T0URAN1.9TD1 AUDI A6 3.0 TDI QUATR0 OPEL ZAFIRA 1.9 TDCI AUDI A31.9 TDI VW P0L01.2
1999 2003
2003 2001 2001
2005
2006 2002 2006
2004 2001 1998 2002 2004 2001 2006 2001
) 2006
m
»
y
TDI
2004
2005 2004 2000 2004 2004
2006 2000 2002
5.990	AVT. KLIMA, 5 VRAT	RDEČA
11.890	AVT. KLIMA	ČRNA
6.250	KLIMA	KOV. SREBRNA
6.690	AVT.KLIMA,	BORDORDEČA
12.490	AVT. KLIMA	ČRNA
12.890	KUMA,VSA OPREMA	ČRNA
10.990	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
7.490	AVT.KLIMA	KOV. SREBRNA
9.990	AVT.KLIMA	KOV.SREBRNA
9.490	AVT.KLIMA	SREBRNA
4.100	AVT.KLIMA	KOV.SREBRNA
4750	KLIMA	KOV. ZELENA
7.590	AVT.KLIMA	KOV.SREBRNA
13.990	AVT.KLIMAHIGHUNE	KOV.ČRNA
7.990	AVT.KLIMA	MODRA
16.900	KLIMA, 9 SEDEŽEV	BELA
6.200	KLIMA	KOV. MODRA
13.900	KUMA,VSA OPREMA	SREBRNA
6.250	KLIMA	KOV. ZELENA
8.490	KLIMA	BELA
25.000	VSA OPREMA, AVTOMATKKOV. ČRNA
12.900	AVT.KLIMA	KOV.ČRNA
18.900	AVT.KLIMA	KOV.ČRNA
10.990	AVT. KLIMA ,7 SEDEŽEV	KOV. SREBRNA
7.490	KUMA5VRAT	SREBRNA
13.900	KUMA	KOV.ČRNA
21.900	KLIMA,AVTOMATIC	KOV.SIVA
13.900	AVT.KLIMA	KOV.SREBRNA
7.490	KUMA	MODRA
6.490	KUMA, 5 VRAT	SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
I Smer Grajena ~
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
petovigfavto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
mestitev in uporaba.
Nikar brez zapetega varnostnega pasu!
Psihologinja Mateja Mar-kelj, univ. dipl. psih., je medicinskim sestram in babicam porodnega oddelka ptujske bolnišnice predstavila tudi nekatere psihološke vidike, ki so pomembni pri osvešča-nju staršev za varno udeležbo njihovih otrok v prometu. Na prvem mestu je dosledna uporaba vseh varnostnih pasov, čemur dajejo v celotni Evropski uniji vse večji poudarek. Kajti raziskava kaže, da bi z dosledno uporabo varnostnega pasu lahko zmanjšali verjetnost umrljivosti v prometnih nesrečah, ki bi imele za posledico smrtne poškodbe, kar za 50 odstotkov.
Zanimiva je ugotovitev, da so deleži pripetosti na avtocestah veliko večji kot v mestnih vožnjah, dokazano pa je, da najpogosteje prihaja do prometnih nesreč prav v mestnih ulicah in cestah, oziroma na krajših relacijah, ko se mnogi ne pripenjajo, češ, »teh nekaj sto metrov pa se mi že ne more kaj pripetiti«. A žal se dogaja prav to. Ugotavljajo tudi, da je pripetost na
zadnjih sedežih veliko nižja kot na sprednjih, zato želijo s preventivnimi akcijami ljudi navaditi, da se bodo dosledno privezovali z varnostnimi pasovi tudi na zadnjih sedežih, saj je njihov varnostni učinek v primeru prometne nesreče enako usoden.
Varno uporabo varnostnih pasov in otroških sedežev v avtomobili je medicinskemu osebju porodnega oddelka ptujske bolnišnice predstavil in na demonstracijskem modelu avtosedeža tudi pozorno prikazal Bojan Oblak, inž. strojništva, strokovni sodelavec Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vse medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje porodnega oddelka ptujske bolnišnice pa je za čimbolj dosledno prenašanje znanja in izkušenj o varnosti v prometu ter predvsem o varnem nameščanju otrok in otroških sedežev v avtomobilu na mlade mamice vljudno zaprosil tudi Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, ki je bil pobudnik in glavni koordinator vseh pogovorov z vodstvom ptujske bolnišnice za uvedbo omenjenega projekta.
M. Ozmec
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
citroen c51.6 hdielegance	2004	9.900,	103.397	grafit
citroen c8 2.2 hdielegance	2005	11.600,	57.280	srebrna
cli01.5 dci/65 km dost. (2 vozilij	2003	4.700.-	119.380	rdeča
fiat st1l01.9 jth karav.dynamiq.	2004	5.900,	130.928	srebrna
ford focus 1.g tdci treno	2005	8.100,	157.417	bela
ford hondeo 2.0 tdci treno	2006	9.900,	158.459	srebrna
peugeot 206 sw 1.4 hdi sx	2004	7.200,	140.306	bordordeča
re kangoo 1.5 dci furgon	2003	5.900,	127.272	rdeča
re megane 1.616v oyn.plus (2 voz.)	2007	11.800,	iho.ooo	srebrna
re megane 1.9 dci prmlege lux	2005	9.700,	115.044	črna
seat cordoba 1.9 tdi reference	2004	5.400.-	331.g42	zelena
seat ibiza 1.4/1bv stella	2003	5.700,	156.754	bela
volvo v5d 2.0d karav. nomentum	2005	12.501,	1g9.988	srebrna
vw golfv 1.9 tdi/105 confort.line	2006	13.500,	85.932	črna
SJP
TV
IFoJewäsäj® Skupnih ImterffiÄ ptpogjcpsami^w
VOZILA BREZ POLOGA!!!
SPORED ODDAJ
PETEK 7.11.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 8.11.
8.00 Oddaja Občine Markovci 9.00 Oddaje iz preteklosti - Markovci 10.30 Sedmo platno 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 VIDEO TOP 10 odd. 13.00 SUPER HITI odd. 14.00 SIP lestvica - odd. 17.00 Oddaje iz preteklosti - Markovci 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markovci
NEDELU 9.11.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Hajdina - Praznujmo s pesmijo 10.00 Oddaje iz preteklosti - Dornava 11.00 Videm - Kulturni večer v Pobrežju 13.00 Oddaja iz Občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Destrnik - Ob dnevu reformacije 18.15 Oddaje Iz preteklosti - Dornava
PONEDELJEK 10.11.
8.00 Videm - proslava ob dnevu reformacije 9.15 Oddaje iz preteklosti - Markovci 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Videm - Kulturni večer v Pobrežju 20.00 Oddaja Občine Markovci
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
IZVAJAM strojne omete. I UST, Vinko Kokot, s. p., Dravski dvor, Ul. Paherjevih 4. Miklavž. Tel. 041 726 398.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
BETONSKI zidaki širine 12, 20, 25 in 30 mm. Bruno Šurbek, s. p., Cemen-tninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane. Tel. 02 8025 303.
WELLNESS KLUB PTUJ, Cvetkov trg 1 (Zlata črta), Ptuj, organizira brezplačne Wellness analize telesa in svetovanje o zdravem načinu življenja. Kontaktni osebi: Darinka 041 461 266, Tomaž 031 621 594. Uradne ure od ponedeljka do petka od 11. do 13. ure.
KMETIJSTVO
PRODAM rotobrano, 2,5 m, s porav-nalko znamke Nachi, lepo ohranjeno. Telefon 031 302 698.
DOM-STANOVANJE
PRODAM stanovanje na Ptuju, 71 m2, v Kvedrovi ulici, za 90.000 €. Tel. 051 333 516.
ODDAM V NAJEM enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 295 175.
PRODAMO dve stanovanji na Ptuju, Gregorčičev drevored. Enosobno, 37 m2, 49.000 EUR; 1,5-sobno, 45 m2, 57.000 EUR. Prenovljeno 2008, prosto bremen, vpisana etažna lastnina. Stanovanji sta prazni in takoj vseljivi. Lastna nepremičnina, brez provizije. Več informacij: BH VARPREM, d. o. o., www. davki-finace.com/nepremicnine ali 031 602 396.
NESNICE, rjave, stare 15 tednov, po 3 €, prodajmo, možna dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
V NAJEM vzamem ali kupim kmetijo ali njive. Tel. 041 561 893.
KUPIM traktor in kiper prikolico za manjšo kmetijo. Tel. 041 358 960.
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
KUPIM traktor IMT, Ursus, Zetor in vso kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 679 937.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
ODKUPUJEMO suhe bučnice. Tel. 740 82 22.
PRODAM dve svinji domače reje, težki 130 in 160 kg. Tel. 051 305 113.
VZAMEM njive v najem, Gorišnica in okolica. Tel. 041 670 766.
PRODAM 160-kg svinjo domače reje. Tel. 755 88 81.
PRODAM suha drva z možnostjo dostave. Tel. 041 312 621.
PRODAM prašiča, težkega 160 kg, domače reje. Cena 1,30 €/kg. Tel. 753 26 81.
PRODAM 130-kg prašiče. Informacije na tel. 773 12 61.
PRODAM pujske od 20 do 25. kg. Tel. 040 754 561.
PRODAM tri prašiče, težke od 120 do 140 kg, domače reje. Tel. 031 469 850.
PRODAM hribovski trosilnik hlevskega gnoja na dva pokončna valja in obračalnik pajek SIP na dve vreteni. Tel. 041 588 741.
PRODAM odojke, Muretinci 21. Tel. 740 83 70
PRODAM kravo za zakol. Tel. 031 269 480.
KUPIM traktor Zetor 251, pajek SIP na dve vreteni in tekoči trak za spravilo koruznih storžev, dolg 6 m. Tel. 041 261 676.
NEPREMIČNINE
HIŠO v Destrniku menjam za manjše lastniško stanovanje v okolici Ptuja. Ponudbe pod šifro HIŠA.
V NAJEM ODDAM več parkirišč v parkirnih hišah pod pošto (Vodnikova ulica) in med rdečimi bloki in trgovino Spar (Ulica 25. maja) ter pisarniški prostor v Miklošičevi ulici 3, vse na Ptuju, Hebar Milan, s. p., GSM 041 325 925.
PRODAMO HIŠE: Dornava 77, dvo-stanovanjska, s pohištvom, delno obnovljena, z gosp. poslopjem, zemljišče 31 arov, 120.000 €; Krčevina pri Vurbergu 4 a, gradnja 1990, pritlična, 160 m2, 4 sobe, kuhinja z jedilnico, potrebna obnove zaradi požara, 79.000 €, možna menjava za stanovanje na Ptuju. Inf. 041 418 236.
PRODAMO enonadstropno hišo v Dražencih 34 c za 120.000 evrov ter podarimo lepo vrtno zemljo. Franci Pernat, Draženci 34 c, 2288 Hajdina.
INSA^ nepremičnine
EUROPARK Maribor
tel.: 02/33 05 800, 041/61 71 69, 040/66 33 00
Prodamo 4 sobno stanovanje, nuj, leto gradnje 1943, v izmeri 96,43 m2, pritličje, sproti zelo dobro vzdrževano delno obnovljeno 2006, lastna garaža, nizki obrat, stroški. CENA: 105.000C
t'.'l'.'irT □ m s
IŠČEMO ključavničarje, oblikovalce kovin in varilce za enoizmensko delo,
40	ur tedensko. Tosavac Petar, s. p., Župančičeva ul. 4, Ptuj. Kličite na
041	394 281.
KER IMATE veselje do dela z ljudmi, ste dinamični in komunikativni, vas v Slovenskih novicah vabijo, da se pridružite kot naročniški zastopnik (tudi mlajši upokojenci). Pisne prijave pošljite v 8 dneh na DELO, d. d., Strossmajerjeva 26/a, 2000 Maribor (naročnine).
MOTORNA VOZILA
GUME, zimske, rabljene eno sezono, 175/65 R14, Sava, 4 kosi, profil 7/8 mm, cena 130 €. Tel. 02 748 17 87 ali GSM 051 233 351.
PRODAM dobro ohranjen renault 5. Tel. 031 645 617.
PRODAM komplet štirih zimskih gum na jeklenih platiščih znamke Goodyear, dimenzije 195 x 65 x 15, vožene eno zimo. Cena 300 evrov oziroma po dogovoru. Telefon 041 924 060.
RAZNO
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM klavirsko harmoniko Hohner atlantic deluxe in klavisko Hohner 96-basno ter diatočnično Melodijo, trivrstno, uglasitev BES-AS. Tel. 041 733 973.
PRODAM 1400 kosov strešne kritini Polet Novi Bečej. Tel. 02 778 35 81.
PRODAM malo rabljeno zamrzovalno omaro. Tel. 041 485 842.
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI |
■mum
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Prireditvenik
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
#
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
Petek, 7. november
15.00
Hajdina, tradicionalni nočni pohod na Donačko goro, odhod avtobusa izpred Občine
Bukovci, kulturno-športna dvorana, 11. prireditev ob prazniku sv. Martina, Vesela jesen
Hajdina, na trgu pred občino, 9. nagradna revija Štajerska frajtonarica Goričak, kulturna dvorana, praznovanje s kulturnim programom ob 10-letnici delovanja pevske skupine Trta KUD Maksa Furjana Zavrč Ptuj, CID, potopisno predavanje Nikaragva in Gvatemala, z vami bosta Primož Kolarič in Mateja Lapuh Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, koncert Attice Echo Maribor, SNG, opera, premiera Hrestač, VelDvo, za abonma Opera in Balet premiera in izven
Ptuj, hotel Mitra, predstavitev vinarstva Dolc, dogodek ob festivalu Vino ni voda
Ptuj, CID, koncert Sin Story
Ptuj, v Termah, konferenčna dvorana Tacit, Primusove vinske zgodbe "Vino nekoliko drugače - Kapela d.d." Ptuj, CID, neformalno učenje, bas kitare, igranja na afriške djembe, literarna
skupina, elektro delavnica, novo: tečaj znakovnega jezika gluhih Ptuj, Planinsko društvo Ptuj vabi ljubitelje pohodništva na popotovanje po
Levstikovi poti od Litije do Čateža, prijave v društveni pisarni Ptuj, galerija Magistrat, na ogled je filatelistična razstava Od trte do vina Ptuj, CID, na ogled je razstava Punk in novi val v Sloveniji Dornava, prostori Občine, na ogled je likovna razstava ljubiteljske slikarke Elfride Brenčič
16.00
17.30 18.00
19.00
19.00 19.30
20.00
20.00 20.00
Sobota, 8. november
8.30 do 11.30 Središče ob Dravi, pred Sokolano, srečanje z Martinom, v bogatem programu se bodo predstavili pevci, godci, folklora, skupina s prikazom - krst mošta 9.30 Ptuj, Narodni dom, KUD Musica Ptuj vabi pevke in pevce, stare od 6 do 10 let, da se pridružijo novonastalemu otroškemu zboru Musica 9.00 do 13.00 Miklavž pri Ormožu, v gasilskem domu, 3. srečanje gasilskih zbirateljev, razstava, menjava in prodaja (gasilskih medalj, odlikovanj, značk ...), vabljeni tudi numizmatiki, filatelisti in zbiratelji vojaških, policijskih in drugih insignij 10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljica o zlati roži, abonma kresnička in izven
11.00 Slovenska Bistrica, dom svobode, lutkovna predstava 11.30 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljica o zlati roži, otroški abonma zvezdica in izven
16.00 Slovenska Bistrica, pri Jožetu Pečovniku v Ritoznoju, martinovanje 19.00 Cirkovce, gledališka predstava Toneta Partljiča Za nacionalni interes 19.30 Maribor, SNG, balet, Hrestač, VelDvo, za izven 20.00 Ptuj, hotel Mitra, zaključek festivala z Bojano Glatz, predstavitev
vinarstva Druzovič, dogodek ob festivalu Vino ni voda 20.00 Ptuj, v Klubu Gemina XIII, Martinovanje s Ptujskim kvintonom Ptuj, hotel Primus v Termah, IV. Wellness kongres, kongres bo v iskanju povezav med preventivno medicino in wellnessom
Nedelja, 9. november
11.00 Leskovec, prostori turističnega društva, martinovanje
17.00 Maribor, SNG, balet, Hrestač, VelDvo, za abonma opera in balet
popoldanski in izven 19.00 Ptuj, Terme v Klubu Gemina XIII, Zapufanpikasn, Stand up komedija Tadeja Toša
Ponedeljek, 10. november
11.45
12.00
Ptuj, na gradu, predstavitev uspešno izvedenih restavratorskih del na Peruzzijevem portalu, ki je eden izmed najdragocenejših spomenikov v grajskem kompleksu
Ptuj, na gradu, otvoritev grajske vinske kleti in stalne razstave vinogradniške zbirke
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja Alpski večer, druženje muzikantov alpskih dežel, nastopajo: Igor in zlati zvoki, ansambel Alpski kvintet, Ansambel Franca Miheliča, Ansambel Mira Klinca, Ansambel Robija Zupana, ansambel Rosa. Vabljeni pred male ekrane.
Kino Ptuj
7., 8. in 9. november ob 17.00 Vojna zvezd: Vojna klonov (s podnapisi) - animirana pustolovščina. Ob 19.00 Tropski vihar - akcijska parodija. Ob 21.00 Art program: Lady Chatterlley - drama.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
tel DARIL
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
Terezija Kos, Ločki Vrh 60, 2253 Destrnik
Marija Volgemut, Zabovci 101/a, 2281 Markovci
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Bojan Amuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICEI
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cenl)	Oprema	Barva
HYUNDAI GET71,3	2005	6.720,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT ,9 TDI VARIANT	2004	10.390,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,41 BREAK	2003	6.470,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
LANDROVER FREELANDER 1,81 XE	1998	6.490,00	KLIMA	ČRNA
VOLKSWAGEN BORA 1,416V	2000	6.400,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
AUDI A41,9 TDI LIMUZINA	1998	6.290,00	AVT. KLIMA	ČRNA
OPEL VECTRA 1,9 IGL PLUS	1997	2.490,00	SERVO VOLAN	KOV. BORDO
CITROEN SAX01,11	2002	3.500,00	SERVOVOLAN	KOV. MODRA
VOLKSWAGEN POL01,416V	2006	9.590,00	14.000 PREV.	KOV. SREBRNA
FORD MONEO 2,0 TDCIGHIA	2005	8.450,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
SEAT TOLED01,6	1999	4.900,00	PRVI LAST.	MODRA
CHEVROELT AVE01,416V	2006	6.890,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
SEAT LEON 1,416V STELLA	2000	4.740,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
ROVER 214 SI	1999	2.990,00	KLIMA	ZELENA
PEUGEOT 307 2,0 HDISW MAGNET	2005	9.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
BMW 3181 LIMUZINA	2001	10.890,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
RENAULT TWING01,2	2003	5.300,00	PRVAREG. 2004	KOV. MODROSIVA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI PRIVILEGE	2005	12.790,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI ELEG,	2002	7.120,00	PRVA REG. 2003	BELA
CITROEN C8 2,2 HDI SX	2005	12.350,00	PRVI LAST	KOV. SREBRNA
TOYOTA C0R0LLA1,6 WTI	2003	9.290,00	PRVAREG. 2004	KOV. SREBRNA
AUDI KARAVAN A4 2,5 TDI AVT. T1PTR0NIC	1999	6.620,00	SERV. KNJIGA	KOV. T. MODRA
PEUGEOT 1061,01	2000	3.140,00	5 VRAT	KOV. SREBRNA
RENAULT VEL SATIS 2,2 DCI EXP	2003	10.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@emaii.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENAc	OPR.	BARVA
BMW 525 □ UMUZINA	2001	11.770,-	XSEN0N	T. MODRA
BMW 525 DTOURING	2004	19.300,-	NÄVI	KOV. SREBRNA
CHEVROLETTACUMA 1.616VSX	2005	7.350,-	KUMA	KOV. SIV0-M0D.
FORD M0NDE0 2.0 TDCIUMUZ.	2003	7.980,-	XSEN0N	SREBRNA
OPEL ZAFIRA 1.9 CDI	2005	13.390,-	KUMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 2071.6 HDI PREMIUM	2007	11.350,-	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT PARINER 1.9 HDI	2005	6.990,-	KUMA	BELA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI	2005	8.190,-	AVT. KUMA	MODRA
SEAT AIMAMBRA 1.9 TDI	1998	5.980,-	AVT. KUMA	BELA
SEAT C0RD0BA 1.9 SDI	2002	5.790,-	KUMA	RDEČA
TOYOTA C0R0LLA 1.4 D	2005	11.980,-	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VOLVOS 80 2.4 D	2005	17.870,-	NÄVI	KOV. SIVA
VW GOLF 1.9 TDI PLUS	2005	13.200,-	KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAV.HIGHLINE	2003	10.980,-	NAVIGACIJA	KOV. SIVO-ZEL.
VWT0URAN1.9TDITRENDUNE	2005	13.690,-	AVT. KUMA	BELA
MESTNA OBČINA PTUJ ŽUPAN
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07-ZPNačrt) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07), Mestna občina Ptuj objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P11-S5 Štuki-Marof
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P11-S5 Štuki-Marof (v nadaljnjem besedilu: osnutek OPPN), ki ga je pod številko 02/08 izdelala družba Umarh, d. o. o., Ptuj.
2.
Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P11-S5 Štuki-Marof (Uradni ve-stnik Mestne občine Ptuj, št, 3/08) določa, da občina z javnim naznanilom na krajevno običajen način in v svetovne spletu obvesti javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka akta.
Osnutek OPPN obravnava območje s površino cca 1,80 ha. Na površini približno 1,46 ha je predvidena izgradnja poslovno-trgo-vskega objekta (to je zemljišče s parcelnimi številkami 552/1-del, 553/7, 560/1, vse k.o. Krčevina pri Ptuju), na preostalem zemljišču s parcelnimi številkami 553/6, 560/2, 560/3, 995/13, vse k. o. Krčevina pri Ptuju, so obstoječi objekti.
3.
Javna razgrnitev osnutka OPPN bo v času od ponedeljka, 17. 11. 2008, do vključno srede, 17. 12. 2008, v prostorih Mestne občine Ptuj, sejna soba v pritličju (vhod iz recepcije).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava osnutka OPPN izvedena v sredo, 10. 12. 2008, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, soba št. 8/I (velika sejna soba).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu osnutku OPPN na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na raz-grnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si). Številka 350-9/2007 Datum 03. 11. 2008
Dr. Štefan ČELAN, župan mestne občine Ptuj
in trgovina, d.O.o.,
PE PTUJ, Zabovci 85, 2281 Markovci, tel.: 02/788 88 12
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
OBČINA KIDRIČEVO ŽUPAN
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07-ZPNačrt) in 31. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05), Občina Kidričevo objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za vzhodni del poselitvenega območja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in manjši športni park)
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za vzhodni del poselitvenega območja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in manjši športni park) (v nadaljnjem besedilu: spremembe OLN), ki ga je pod številko 78-71-35-08 izdelala družba Projekta inženiring Ptuj, d. o. o., Trstenjakova ulica 2, Ptuj.
2.
Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za del vzhodni del poselitvenega območja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in manjši športni park) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/08-199, z dne 09.7. 2008) določa, da občina z javnim naznanilom na krajevno običajen način in v svetovnem spletu obvesti javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka akta.
Spremembe OLN obravnavajo območje s površino cca 1,90 ha in obsegajo parcele št. 730/1, 730/2, 731/1, 731/20, 745/1, vse k. o. Gerečja vas. Veljavni lokacijski načrt (objava: Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/05, z dne 3. 10. 2005) je delno realiziran; spremembe se nanašajo na razporeditev parcel in logično speljano komunalno infrastrukturo, pretočno prometno ureditev in z dodanim športnim objektom.
3.
Javna razgrnitev sprememb OLN bo v času od ponedeljka, 17. 11. 2008, do vključno srede, 17. 12. 2008, v prostorih Občine Kidričevo (sejna soba).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava sprememb OLN izvedena v sredo, 3. 12. 2008, ob 16. uri, na sedežu Občine Kidričevo.
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenim spremembam OLN na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Občine Kidričevo (www.kidričevo.si). Številka 3505-1/2008-3 Datum 3. 11. 2008
Župan občine Kidričevo Jožef MURKO
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa o prodaji premoženja z dne 14. 10. 2008, opr. št. St 1562/2008, v stečajnem postopku nad dolžnikom
TRADE CLIVIA, proizvodno-storitveno-trgovsko podjetje, d. o. o.
- v stečaju, Dragovič 1 a, 2256 Juršinci
objavlja
2. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
• dvorišče v izmeri 594 m2, št. parcele 495/4, vpisano pri vl. št. 288, k. o. Dragovič, in dvorišče v izmeri 1.600 m2, št. parcele 495/3, vpisano pri vl. št. 287, k. o. Dragovič, po izhodiščni ceni 35.100,00 EUR.
Interesenti morajo ponudbe poslati do vključno 5. 12. 2008 na Okrožno sodišče na Ptuju z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Trade Clivia, d. o. o. - v stečaju«. Celotna vsebina vabila k dajanju ponudb z vsemi pogoji je objavljena na spletni strani www.ajpes. si/eobjave/objava.asp?s=51&id=444839. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
Na zalogi preko 40 vozil.

Izredno ugodne cene vseh no vih v vam nudi Avtohiša Hvalec ob praz
^^■■■M Sbhkh) j
■	■ ^ -fl'J
1
vrolet
i M
letnice. _
aveo_


POLEG IZJEMNIH CEN AVTOMOBILOV VAM NUDIMO TUDI: 60% pMhranl» financiranje brez pologa, do 60% prihranka pri osnovnem avtomo- p^j avtomobilskem bilskem zavarovanju ali brezplačen kasko, do 40% prihranka pri .. nakupu zimskih pnevmatik in platišč in brezplačno premontažo. Zavar°vanJU a|j Pohitite - ponudba velja do 31. decembra 2008! brezplačen kasko.	CHEVROLET
Avtohiša Hvalec, Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj, Tel: 02 788 13 80	
Ponudba velja za omejeno količino vozil pod posebni Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj, www.avtohisa-hvalec.si
i, do 31. 12. 2008. Slika je simbolna. Emisije CO2, za model Aveo: 132 - 152 g/km. Povprečna poraba goriva, za model Aveo: 5,5 - 6,4 l/100 km. Naročnik: Avtohiša Hvalec
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA,
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA™	OPREMA	BARVA
BMW SERIJA 7:74D IL	2001	11.790,-	KUPU.VSLO	KOV. MODRA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	2003	10.290,-	KUMA	SIVA
CITROEN MIA 2.01SVISX	1998	2.490,-	KUMA	KOV. T. ZEL
FORD F0CUS1.I1 TVCI	2003	7.490,-	KUMA	SIVA
LANCIA Y 1.416V	2001	3.290,-	KUMA	MODRA
R KANGOO EXPRESS 1.5 DCI	2006	7.790,-	KUMA	BELA
R LAGUNA GRANDTOUR 1.9 DCI EXPESS.	2003	6.490,-	AVT. KUMA	BELA
R MEGANE SCENIC 1.9 DCI	2000	5.690,-	AVT. KUMA	KDV.SREBR.
OPEL ASTRA KARAVAN 2.D	2001	5.190,-	KUMA	BELA
SEAT ALTEA 1.91	2006	14.990,-	AVT. KUMA	SIVA
ŠKODA FABIA 1.Z	2005	6.990,-	KUMA	K0V.SREBR.
VW PASSAT 1.91	2001	8.590,-	KUMA	KOV. T. MODRA
VW PASSAT 1.91 BINE	2005	18.490,-	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI COMF.LINE	2006	15.690,-	AVT. KUMA	K0V.SREBR.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, dedka in tasta
Franca Mihalinca
S TURŠKEGA VRHA 59
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrekali sožalje. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, govorniku za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, Splošni bolnišnici Maribor, reševalni postaji Modmed in sodelavcem Gradisa - Gradnje Ptuj. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred in sveto mašo.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Pravični pa bo počival, čeprav bo prezgodaj umrl. Častitljiva namreč ni starost, ki traja dolgo, tudi je ne merimo po številu let, zakaj pri ljudeh je razumnost isto kot sivi lasje in brezmadežno življenje kot visoka starost. Modr. 4, 7-9
V SLOVO Dušanu Kokolu
iz 1. f razreda
Spominjali se ga bomo kot pridnega in vestnega dijaka.
Dijaki in učiteljski zbor Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj
Že leto dni v grobu spiš, v mislih naših še živiš, spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, dokler bomo mi, boš z nami tudi ti. Le lučka vedno ti gori in rožica ti grob krasi, a če bi te solza obudila, ne bi tebe, dragi Branko, črna zemlja krila.
SPOMIN
5. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo pre-rano zapustil naš dragi življenjski sopotnik, oče, dedek in tast
Branko Krajnc
IZ HRASTOVCA 80 B
Hvala vem, ki postojite ob njegovem grobu ter z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanj.
Žalujoči: Pavla, hčerki Klavdija in Damjana z družino
V SPOMIN
Anton Pintarič - Tonček
IZ BREZOVCA 89, CIRKULANE
Mineva eno leto, odkar smo nenadoma ostali brez tebe, dragi brat in stric. Zakaj, zakaj?
Spomin nate ne zbledi, spomin nate vsak dan ponovno zaživi. V naših srcih za vedno prebival boš ti.
Zelo te pogrešamo: tvoje sestre z družinami
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanovo 1, Ptuj [ob Moribonki cesti), tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
možnost obročnega odplačila
OSMRTNICA
Zapustil nas je naš ljubi
Jože Stebih
Z VIČAVE 16 V PTUJU
Od nepozabnega človeka se bomo poslovili v ponedeljek, 10. 11. 2008, z novega ptujskega pokopališča ob 15. uri, kamor bo žara pripeljana ob 9. uri.
Ksenija in vsi, ki ga imamo neizmerno radi
»Tvoj dih je zastal,
spomin nate v naših srcih bo vedno ostal.«
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pra-dedka
Janeza Arbeiterja
IZ MEJ 25, CIRKULANE
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala ge. dr. Saftič, g. dekanu za opravljeno sveto mašo, cerkvenim pevcem, govorniku g. Lesjaku in pogrebnemu zavodu Mir.
Žalujoči: žena Dragica, sin Ivan ter hčerki Dragica in
Marinka z družinami
Ni besed, ki zapolnile bi nam praznino,
ni sonca, ki dalo od tebe večjo bi toplino,
ni ga na svetu, ki dal bi nam to,
kar dal si nam ti!
Ostale so le solze
in kriki bolečine, da te več ni!
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 7. november 2007, ko smo tako nenadoma izgubili dragega moža, atija, sina in brata
Marjana Plajnška
1967 - 2007
ZGORCE 58
Težko te je bilo, Marjan, tako nenadoma izgubiti, še težje bo brez tebe živeti, vendar od nas nisi nikoli odšel, spomin nate bo večno živel.
Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prinašate rože in prižigate sveče. Neizmerno te pogrešamo!
Žena Sonja, hčerki Mateja in Marjana, ata in mama ter
brat Roman z družino
Skozi vse življenje boriti si se znala, a v tihi noči utrujena od bolezni za vedno si zaspala. Na tvojem grobu sveče zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. Pred nami je še vedno tvoj obraz, a ti mirno spiš in čakaš nas, bolelo bo, dokler se med zvezdami spet ne srečamo.
V SPOMIN
9. oktobra bo minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mamica, hčerka, sestra in svakinja
Dragica Vajda
IZ MURETINCEV
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu in z lepo mislijo in prižgano svečo ohranjate spomin nanjo. Z ljubeznijo, hvaležnostjo in spoštovanjem
njeni najdražji
OSMRTNICA
Poslavljamo se od našega sodelavca
Vojka Murka
Spomin nanj in njegovo delo bosta vedno ostala med nami.
Kolektiv MTD, d. o. o.
V	naša srca si se vpisal, čas ne bo nikoli te izbrisal, pa čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V	SPOMIN Ivan Kolarič
1930 - 1999
IZ SKORBE 49
Danes mineva devet let, ko si nas zapustil, dragi mož, oče, dedek in pradedek. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in poklonite cvet ali svečko.
Tvoji najdražji
KREDITI
-	za vse zaposlene in upokojence
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na : 051 804 324
aiMililiMdiHimif!
C 02/22 80110
1
ior I
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Gregor Kravos, dr.dent.med. na Tratah, na Ptuju
Občina Markovci Markovci 43 2281 Markovci
PRODAJA
-	parcele v obrtni coni Novi jork - III. faza - in
-	domačijo v Borovcih (stavbna zemljišča z objekti).
Javna razpisa s prodajnimi pogoji sta objavljena na spletni strani občine Markovci www.markovci.si.
Javni razpis je objavljen tudi v Uradnem listu, dne 24. oktobra 2008.
Janez
Tiha bolečina spremlja spomin na 8. november 2007, ko smo te tako hitro izgubili, naš dragi mož, oče, dedek in tast.
Kje so zlati časi, ko srečni skupaj smo bili? Ko vas smo imeli, a zdaj vas od nikoder ni.
Zaman čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nam dajejo moč, da brez vas učimo se živeti.
SPOMIN Simoničevim
IZ PODVINCEV 124
mati	oče
Marija	Janez
1993	1979
mineva 15 let	mineva 29 let
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njihovem grobu in jim prižigate svečke.
Vaši najdražji
Ptuj • Črna kronika
Dve tragični smrti motoristov
Bolj črnega začetka novembra na Ptuju in v okolici že leta dolgo ni bilo. Od petka do torka sta na cestah v Ptuju in bližnji okolici umrla dva motorista. Suhoparna policijska poročila, za katerimi ostajajo skrite solze in bolečine svojcev ter prijateljev umrlih, pravijo tako:
Dne 31. 10. 2008 ob 16.28 je 46-letni voznik motornega kolesa Yamaha, doma iz Ptuja, vozil po glavni cesti iz smeri Dražencev proti Ptuju, izven naselja Ptuj. Med približevanjem krožišču je močno zavrl, zato je izgubil oblast nad vozilom, ki ga je začelo z zadnjim delom zanašati levo in desno. Med zanašanjem je padel na bok in skupaj z motornim kolesom bočno drsel do otoka pred krožiščem, kjer je trčil v pupinov stožec in ga podrl. Voznika je po trčenju zaneslo naravnost čez otok krožišča proti sredini, kjer je obležal na vozišču kro-žišča. Zaradi hudih poškodb je na kraju umrl.
Nesreča na Osojnikovi cesti zavita v meglo:
Na Osojnikovi cesti na Ptuju se je 4. novembra ob 15.25 zgodila prometna nesreča s
Foto: Ozmec
Ptujčan Darko Ljubec je po nesrečnem padcu z motorjem umrl v krožišču; eden od vzrokov nesreče naj bi bila prevelika hitrost, kar naj bi dokazovale tudi sledi zaviranja na asfaltu.
Foto: Ozmec
Le štiri dni zatem je ugasnilo mlado življenje motorista na Osojni-kovi ulici na Ptuju; vzrok nesreče še ni znan, policija išče očividce, vendar naj bi bila tudi v tej hudi nesreči prisotna prevelika hitrost motorista.
smrtnim izidom, v kateri je bil udeležen 18-letni voznik -kandidat za voznika motornih vozil kategorije B, pod nadzorom inštruktorja, z osebnim avtom Seat, vozilom avtošole, in voznikom motornega kolesa. Naprošamo morebitne očividce oziroma voznike, ki so v tem času vozili po Osoj-nikovi ulici in jih je motorist
prehiteval, da se javijo na najbližji policijski postaji ali pokličejo na telefonsko številko 113 oz. PPP Maribor na številko 02/450-20-30.
Motorista naj bi bila prehitra
Ni skrivnost, da je v nesreči na cesti iz smeri Dražencev
proti Ptuju umrl Ptujčan Darko Ljubec, tragično preminuli motorist na Osojnikovi pa naj bi bil po neuradnih informacijah mlad, 20-letni Simon Lačen iz Vogričevcev pri Ljutomeru. Kaj natančno se je dogajalo na Osojnikovi, uradno še nikakor ni možno izvedeti, saj molčijo vsi; tako
vodstvo avtošole Prah, v kateri je praktične ure vožnje opravljal 18-letni Ptujčan, kot tudi policija, ker zadeve še preiskujejo. Neuradno pa je seveda slišati veliko govoric; avtomobil avtošole Prah z mladim voznikom naj bi na Osojnikovi ulici v smeri proti centru mesta pravilno zavijal
levo na parkirišče železniške postaje, pri čemer naj bi vanj trčil motorist, ki naj bi vozil prehitro in prehiteval kolono vozil, zato naj ne bi opazil zavijajočega voznika pravočasno. Seveda gre za neuradne razlage, policija namreč še vedno raziskuje vse okoliščine, saj naj bi po drugih podatkih nesrečo povzročil avtomobil avtošole.
Edino dejstvo, ki ga ne zanika niti policija, pa je, da je šlo za preveliko hitrost mladega motorista, kar je sicer že skoraj stalna praksa voznikov na izjemno nevarni Osojniko-vi ulici. Omejitev hitrosti je namreč 50 km/h, kar pa na tej cesti upoštevajo bolj redki vozniki tako avtomobilov kot motorjev. Verjetno bo v prihodnje potrebna redna oz. stalna radarska kontrola, saj gre za cesto, kjer je omejitev hitrosti brez dvoma prekoračena največkrat. In tokrat je zahtevala mlado življenje.
SM (vir: policija)
Ptuj • Zaključeno sojenje ormoškemu županu
Trofenik in Sok vendarle dosegla mirno rešitev
Konec septembra se je na Okrožnem sodišču na Ptuju začelo sojenje županu Ormoža Alojzu Soku, ki ga je poslanec in nekdanji ormoški župan Vili Trofenik tožil zaradi žaljive obdolžitve. Čeprav je takrat kazalo, da mirne rešitve ne bo, sta Sok in Trofenik v torek vendarle našla skupen jezik. Popuščanje, ki je bilo to pot ključno, je pripeljalo do umika zasebne tožbe.
Že na prvem naroku je predsednica sodnega senata sodnica Marjana Kosi vztrajala pri tem, da obtoženi Sok in tožnik Trofenik poskušata spor mirno rešiti. Čeprav sta takrat oba vztrajala pri svojem, sta v torek na ptujskem sodišču dosegla kompromis. Še nekaj minut pred vstopom v sodno dvorano so potekala pogajanja med So-kovim zagovornikom Martinom Hebarjem in zasebnim tožilcem Petrom Volgemutom. Natanko ob 11. uri, ko sta stopila v sodno dvorano, je postalo jasno, da sta popustila tako Sok kot tudi Tro-fenik. Kot je sodnemu senatu pojasnil Volgemut, je Trofenik
pristal na umik tožbe, a le v primeru, če Sok plača 400 evrov odvetniških stroškov zasebnemu tožilcu in nakaže 750 evrov Rokometnemu klubu Velika Nedelja. Z omenjeno zahtevo se je Sok strinjal in dal zavezo, da bo denar nakazan v roku 24 ur. Ker je bila želja ormoškega župana, da se tožba umakne še isti dan, je sodnica odredila polurno pavzo, tako da je Sok denar Rokometnemu klubu Velika Nedelja in zasebnemu tožilcu Volge-mutu nakazal nemudoma. Ker je Trofenik pristal na to, da če Sok izpolni omenjeno obvezo, umakne tožbo, je do tega prišlo že takoj v torek. Največ težav pri
Napoved vremena za Slovenijo
Tudi Trofenik je popustil.
umiku tožbe so tako povzročili tehnični postopki, ki pa so jih v končni fazi vendarle rešili tako, da sta bili z izidom zadovoljni obe strani.
Popustila sta oba
Trofenik je Soka tožil zaradi žaljive obdolžitve, saj naj bi ta na zadnjih lokalnih volitvah izjavljal, da je Trofenik prisiljeval občinske zaposlene, da mu dajo podporo. »To je ena najhujših žalitev, kar me je lahko doletela, ker sem kandidiral štirikrat na županskih volitvah in vedno
Sok je, kot pravi, želel mirno rešitev spora, zato je pristal na kompromis.
brez strankarske podpore, torej s podpisi volivcev, in vedno je bilo teh podpisov toliko, da bi jih lahko še kakemu kandidatu dal. Drugič je bila to žalitev za delavce in zame, ker je to sistematični napad na moj ugled, ki traja 15 let. To je samo en kamenček iz mozaika, dela pa se to sistematično, zato zahtevam opravičilo. Zame je hoditi po sodiščih stresna situacija in ne želim tožarjenj, moram pa zaščititi sebe, družino in tudi
Danes bo večinoma oblačno, občasno bo deževalo, ob morju bodo tudi posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, najvišje dnevne danes od 10 do 15, na Primorskem do 18, jutri od 11 do 17 stopinj C. V soboto bo še pretežno oblačno z občasnim dežjem, v nedeljo pa zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho, zjutraj bo ponekod po nižinah megla.
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.o.o. Puhava ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna In barvasta metalurgija (Volkmerjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038
lntb@tehcenter.si www.tehcenter.sl
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
tiste poštene delavce v občinski upravi, ki so svoj posel opravljali profesionalno in vedo, da se nikoli nisem spraševal, kdo je v kateri stranki. To so podtikanja najnižjega ranga, ker je vedno vse slonelo na diskvalifikaciji nasprotnika, ne tekmeca - za njega sem jaz bil vedno nasprotnik, če ne še kaj hujšega,« je na prvem naroku svojo odločitev za zasebno tožbo pojasnil Tro-fenik. Ta je sicer takoj povedal, da je pripravljen poiskati mirno rešitev in umakniti tožbo, a le v primeru, da se mu Sok za izrečene besede opraviči v časopisih Štajerski tednik in Večer. Čeprav je takrat trdno vztrajal pri opravičilu, se je kasneje vendarle odločil, da popusti. Kompromisna rešitev, ki je bila za obe strani sprejemljiva, je bila, da Trofenik tožbo umakne, če
Sok nakaže 750 evrov Rokometnemu klubu Velika Nedelja.
Sedanji ormoški župan je že na začetku jasno povedal, da se ne namerava opravičiti. Čeprav še vedno trdi, da stoji za svojimi besedami, je pokazal pripravljenost za mirno rešitev spora. »Nisem želel povedati imena uslužbencev, saj bi ti morali pričati na sodišču; samo zato sem se odločil plačati in nekoliko popustiti,« je pojasnil Sok.
Dženana Bečirovič
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
ž	eroA	Učinkovita raba eneraije: -	vgradnja toplotnih črpalk -	soproizvodnja toplote in elektrike (kogeneracija)
Roman Zemljarič s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05		Elektrotehnika: -	instalacije - avtomatizacija -	meritve - videofoni
Obiščite nas na ORMOŠKI 5, Ptuj
HIŠNI SEJEM na PTUJU
Od 3. do 14. novembra 2008
10% popust za vrata lip U
8% popust za lesena okna (nakup nad 500 €)
TOLKP,
projekti d.o.o.
S 051/61-74-71; 02/620-97-94
www.tulip-projekti.si, po. 9-20.10-1* 9-17. pt: s-13
Foto: DB
Foto: DB