izhaja vsnki torek in »oblto Ako pade na ta dneva praznR, dan poprej. se nahaja v „Narodni Tiskaini", ulica Vetturini St. 9, kainoi je naslavljati pisma. Nefrankimna piHma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. tlokopisi dopisov se ne vračajo. „(»orica" 'stain.1 na \z\if^K K, za pol leta ") K. za četrPfcta 2-5O. I pr;i\ lli-»t \ o se nahaja v ,,Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. se plačuje od cvetwostopn« petil vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. PoHaniezue številke s stanejo 8 vin. in se prodnjajo v raznih goriških trafikah Št. 89. V Gorici, v soboto dne 6. novembra 1909. Leto XI. Zakaj smo propadli? Od več stranij sliši se vprašanje, zakaj smo propadli danes tcden v veli- kem posestvu, ko se je vendar zatrje- valo, da stoji naša stvar dobro in da smo skoraj gotovi zmage? — Na to mo- ramo odgovoriti, da so naš začasni in navidezni poraz prouzročile razne oko- liščine, katerih nekatere so posamič močne dovolj, da so rodile nam nepo- voljen uspch. L i b e r a 1 n a v o 1 i 1 n a k o m i s i j a jo zavrgla 4 naša pooblastila s pretvezo, da pooblaščenci kot • solastniki ali za- stopniki druStva imajo že itak eno po- oblastilo in da ne niorejo voliti še z drugim. Ista komisija je pustila voliti od nasprotne strani vkljub opominu mladoletnika indvaposestnika, ki sta že volila v kmečkih, oziroma tržnih obči- nah. ter je našla v loncu eno glasovnico več nego je bilo volilcev, k^\or se splošno govori. Po uradnem štetju so imeli naši kandidati 51 in 52 glasov, nasprotniki pa 58 in 59; absolutna večina je zna- šala 56. — Ako doštejemo našim kan- didatom po 4 glasove ter odstejemo po 4 nasprotnikom, dobimo, da pride na naše 55 in 56, na nasprotnike 54 in 55 glasov. — Izmed naših bi imel Bolko 55, urča in Zucchiati po 56; od na- sprotnikov dr. Franko 54, Klančič in Rutar po 55 glasov. Velikih zaslug za naš poraz si je pridobil prošt Faidutti s svojimi somišljeniki, ki so nastopili proti nam pa za liberalnega agrarca dr. Frankota, in tovariše. Carlo avaliere Doliac de Cipriani, Giovanni e Antonio Dilena, Strassoldo contessa Anna, Antonio Br- zetič fü Giuseppe (Faiduttijev agitator v zapadnih Brdih) so bili druge krati za nas in bi bili morali biti kot pristaši k a t o 1 i š k e stranke tudi zdaj; pa 3 so glasovali z nasprotniki, 1 se volitve ni udeležil. Nam so vze.li 4 glasove, na- sprotnikom so däli 3,, uzročili so raz- liko 7 glašov, kolikör zrjaša večina, ka- tero so imeli nasprotniki nad našimi. — Odličen blovenšk dostojanstvenik. Fa i d u ft ij e v ča stil.e c i n pr i ja- telj, je'izjavil v večji družbi, da bi bil lahko pridobil našim par glasov, pa da ni hotel. To je praktično katoličan- stvo ljudij, ki se ž njim ponašajo. — „Alte Liebe rostet nie." Če je mogoče pomagati na noge liberalnim agrarcem iz Gabrščekove družbe proti sloven- ski in katoličanom, le dajmo! üdpadli Anton Kl an či č tudi ni nedolžen na našem porazu; zato je pa izvoljen poslanccm na agrarni program. Razen svojega glasu odtegnil nam je Fonzarija in Fogarja, ki sicer bi bila z nami; tolminski notar dr. Fabris je na- stopil z vso odločnostjo za dr. Frankota. Odvzeti so nam bili tako 4 glasovi in dani nasprotnikom, kar čini razliko 8 glasov. Šmarijski župan Franc ü r u n t a r je trdil do zadnjcga nam nasproti, da stori „svojo dolžnost." Na dan volitve jo je izpolnil s tem, da je za se in s pooblastilom Vincenca Poljšaka glasoval za nasprotnp stranko. Vzemimo še ka- terega „pristaša," ki razumc .„svojo dolžnost" tako, kakor g. üruntar (kar ni izključeno), pa imamo zopet na naši strani 4 glasove manj, na nasprotni stra- ni 4 glasove več, kar tvori razliko 8 Tako bi se dalo še dalje navajati in pojašnjevati. Pa k čemu vse to? naj govori deželni zbor, ki je v to poklican. - Opomniti pa moraino, da je glavna krivda na naših somišljenikih, ki niso prišli osebno volit in so dali vsaj po- vod, da so bila pooblastiia zavrnjeua in se niso mogla porabiti, in oni ki so prepozno prišli, da se niso udeležili volitve v komisijo, in oni, ki so bili si- cer n a v z o či pri tej volitvi, pa niso vo- lili ne za se, ne s pooblastili, katera so imeli v žepih. Poraza so krivi naši „pnjatelji" in neprijatelji ; a krivi smo ga tudi sami! Kai bo? Baron Bienerth je dne 26. novem- bra lanskega leta predstavil poslanski zbornici svoj prvi kabinet, ki je bil se- stavljen iz voditeljev raznih minister- stev, katerim je pridružii še tri rninistre rojake. Zbornica mu je takrat dovolila začasni državni proračun. Sešla se je zopet 20. januarja t. 1. Komaj se je začelo razpravljati o aneksijski predlogi, pričele so združene nemške stranke čez vse mere proslav- ljati nemškega zaveznika. To je vzbu- dilo med slovanskimi poslanci veliko nevoljo, ki je dosegla svoj vrhunec, ko je ministerski predsednik predložilnačrt jezikovnega zakona za Češko. čehi so odgovirili s hrupno obstrukeijo in Bie- nerth je moral zaključiti 4. februvarja zasedanje. Takrat že bi bil moral za- pustiti ministersko predsedništvo, a prišlo je drugače, pa ničboljše. Poverilo se je istega Bienertha s sestavo novega kabineta in 10. marca je zbornici pred- stavil svoje nove pomagače. Med tem pa se je po inicijativi dr. Šusteršiča ustanovila „Slovanska Jednota11, ki je prevzela nalogo resno in odloeno na- stopati proti ponemčevalni in Slovane poniževalni vladi. Bosanska banka, za katere usodo se je povzela „Slovanska jednota", je bila skala, ob kate.ro je zavozil Bienerth svoj coin.— nastala je borba za slovansko zivljeujt in smrt in Bienerth je bil zopet primoran 10. ju- lija zaključiti zasedanje poslanske z')ornice. Sedaj je vlada v veliki zagati. Ne ve, kaj bi počeia. Denarja rabi. Upeljati mora nove davke, da pokrije primanj- kljaj v državnem proračunu. Ali brez privoljenja ljudskih zastopnikov teh davkov ne sine upeljati. Torej morapo- slanska zbornica dovoliti tozadevne za- kone. Kako spraviti parlament k delo- vanju ! „Slovanska Jednota" ima vse polno nujnih predlogov na sreu. Dokler niso ti rešeni, se ne spusti v prora- čunsko razpravo. Vlada in ž njo Nernci nečejo odnehati, „Slovanska Jednota" tudi ne. Marsikdo bo vprašal, zakaj ne odneha „Slovanska Jednota". To je jako priprosto. Saj ima Se za stare krivice napraviti račun z vlado in Nernci. Naj pa sedaj reče k vsemu, kar predložijo Bienerth, Bilinski, Schreiner in llochen- burger ja in amen, potem pa lahko vsi avstrijski Slovani povežejo culico in se lahko podajo na pot. Kam ? ! Na Njmsko seveda — delat tlako, ker je naža rojstna zemlja pod tem vladnim siste- mom samo pripravljalna vaja za to. Torej je očividno, da zastopa naSa edina močna organizacija, „Slovanska Nikdo naj ne dvomi, da je ravno sedaj cäs, ko morajo avstrijski Slovani pokazati svojo moč, Saj dokazujejo vsakdanji dogodljaji, kako se hoče njih moč oslabsati. oziroma njih število po krivici zmanjšati. Štiri „nemške" kro- novine so zahjtevale in dosegle. da sniejo imeti samo nemske sole, zbog temu, da živi v onih kronovinah skupno več stotisočev prebivalcev drugih narod- nosti. Samo na Dunaju je več Čehov, kakor v Pragi. Torej vse, kar ni nemško v teh kronovinah. mora postati nemško. Da ta zakon ni v narodno korist Slo- vanom razume vsak butec. In sedaj, ko se gre za to. da se državi pomaga iz r'inancijclne zadrege. se prilizujejo Slovanom. Posredovalcev ne manjka. Začeli so pri češkem de- želnem zboru. Ni gotovo, da se jim kaj posreči. Kaj pa potem? Ne ostanedrugega nego alternativa: ali se razpusti parlament, ali pa demisiionira kabinet Bienerth. Vzemimo prvo mogočnost. Xekateri politiki so mnenja, da z novimi volit- vami pride sveži duh v parlamentarne vrste in da bo ta duh vinarno parla- rnentarno podnebje očistil. Vsak ima svoje mnenje, tako tudi mi. Alislimo namreč. da seje sedanjavlada zadostno pregrešila proti Slovanom. kakor. da bi novo izvoljeni poslanci bili pripravljeni plesati po stari nemški muziki. V tem slučaju bi položaj, če se ne poslabša, ostal isti. Kako bi pa bilo z novim mirii- sterstvom ? Na to je v sedanjih okol- nostih težko odgovoriti. Ali gotovo je, da, ako primejo pravični in zmožni ljudje. v katere se lahko zaupa. krinilo v roke, ne bo nesreče. V prvem slučaju, ki je razven tega, da bi bil brez vspeha, tudi združen s stroški. bi moral torej Bienerth go- tovo kapittilirati. ker ne verjamemo, da bode vlada potem zopet napovedala državnozborske volitve. Zato je drugi slučaj naravna posledica sedanjega po- ložeja. Ne razumemo. kako se je sploh zamoglo misliti na razpust parlamenta, ko je očividno. da je glavna ovira de- lovanja v zbornici sedanji kabinet in sploh sistem, s katerim se vlada. Raz- ventega bi se innogo časa brezpotrebno potratilo, kar bi veliko nevoljo priza- detega ljudstva provzročilo. Alorebitnih neredov v državi bi bila vlada in nje krivi sistem kriva. Na take eventual- nosti pa gotovo ni mislil oni, ki hoče imeti razpusčen parlament. Tu se vkii, da so oni. ki stoje sedaj na knnilu vlade, poleg tega, da so krivični proti nenemškim narodnostim, tudi nespo- sobni za tako delo. To vedo vsi, pa vendar se jih je pustilo toliko ča.sa na površju. To je znamenje. da je osoda države in nje prebivalstva tem ljudem deveta briga. Svojo moč izkorisčajo, med tem ko pozabijo na svoje dolžno- sti. V zadnjem času jih je začela peči vest in vodja Slovanom nasprotnih čet, baron Bienerth. se hoče sedaj častno umakniti. Da se mu ne reče, da je moral ostaviti predsednistvo, je sam ponujal parlamentarni komisiji „Slo- vanske Jednote" da odstopi. ako opu- stijo nje člani obstrukeijo pod njego- vim naslednikom. S tem misli uloviti Clane' „Slov. Jedn." v svoje zanjke, kajti, ako „Slovanska Jednota" to sedaj ob- Ijubi, mora kot mož-beseda tudi dano Wociwln di->riti HiiMiorth ic mislil. da ima pred seboj otročiče. katere se s sladčico pomiri. in ni premislil, da imajo naši zastopniki tudi toliko'možganov v glavi, da bi te zvijačV pregledali. \' par be- S'jdah : Bienerth je hotel pred svojo po- litično smrtjo napraviti junaški čin, da je predložil v sankcijo vsenemške za- kone zato, da ostane Nemi em v dobrem spominu. V smrtni uri pa se hoče še s sovražniki sprijazniti ter jim svojo zadnjo voljo narekuje. Svojemu nasled- niku pa pove. da so Slovani obljubiü spolniti njegovo zadnjo voljo ter da se on (naslednik) nima bati. ako zapoje v parlamentu stara nemška rnuzika. „Slovanska Jednota" pa je postala za šepetanje odslavljajočega se Biener- tha gluha ter sklenila sledečo reso- lucijo: „Slovanska Jednota" ni v položaju, da bi se mogla pogajati z ministerstvom v njegovi sedanji sestavi; pač pa je pripravljena pospesevati razplet sedanjih obupnih politiOnih razmer ter se po- gajati z vsako drugo vlado, ki bo da- Jala dovolj jamstva za popolno jedna- kopravnost vseh avstrijskih narodov. Torej je s tem jasno izrečeno. da se Bienerthove vlade neče pustiti na knnilu. Ön mora demisijonirati. Umak- niti se mora najbrže prehodnemu mini- sterstvu. katero bo imelo nalogo ugla- diti pot koalicijski vladi. To bi bil,en del zaželjenega vspeha. Sedaj je pa vprašanje, če' bo bodoči kabinet „dajal dovolj jamstva za popolno jednakoprav- nost vseh avstrijskih narodov. Znati- željni smo. kaj bo ! ? „Kazen, ki ]e morala prih ; u Na tako nasiovljen • Ha§ članek je napisa'r „Glas- kratek odgovor. kateri se. dotika le nekaterih točk na^e^a članka; drugim odgovarjati. mu najbrže ni kazalo. V zadnji: „Gorici'A s?i*no obTju- biili. da se na njegove 6p-azke'-dan€s od/>ovemo. „Glas" pise: v.Gorica'1' nam' oCita, da ena glavnih napak je biMi: ta; 4a smo sprejeli v stranko učitelje. kateri so svobodomiselni in kmetu nepriljub ljeni. To, kar govori „Gorica" seveda ni vpoštevanja vredno, ker smo gotovi. da ko bi hoteli biti vsi svobodomiselni ucitelji klerikalci. bi tem prav dobro dosli in bi nobenega ne grajali radi njegovega misljenja. Za to trditev imamo dovolj doka/ov: pri klerikalcih vidimo med njih glavnimi stebri najbolje uči- telje darvini/ma." Tu si je dovolil „Kmečki Glas" zopet eno tako lopovscino. kakor jo je zakrivil pred innogim Casom. trdec. da ne gredo nekat(>ri nasi voditelji nikdar v cerkev. Ali smo ga takrat takoj pri- jeli in mu zabrusili v obraz necastne naslove, katere naj shrani. ako ne do- kaže. Sprejel jih je nase, ker še dan- danes ni niti poskusil najmanjsega do- kaza, četudi smo ga nestetokrat pozi- vali. Zdaj ponavlja isto neposteno igro z „darvinizmom", če sploh ve, kaj je to. „Kmečki Glas", z dokazi na dan! Brez dokazov so take podle trditve laži in obrekovanja. OCitanje, da bi mi radi sprejeli svobodomiselne ucitelje, če bi hoteli biti klerikalni, je že samo na sebi ne- zmisel, ker bi kot klerakalni nehali biti svobodoniisclni.' Razen1} tega ve „Km. 01." prav dobro. cia so nam agrarci že lani ponujali H|e učiteljske „svobodo- mislece" v obliki kompromisa, ali mi smo to „svobodomiselno blago" kar a li- mine odklonili. rekoč: Z agrarci kom- promis pač, ali z liberalnimi učitelji nikdar! — AH naj se ta izjava ne ra- zume slabo! Mi ne sodimo tako o vseh učiteljih. Marsikateri so med njimi možje in vse časti vredni. A žal. umaknili so se v ozadje pred „svobodomiselnimi" kričači, ki terorizirajo vse učiteljstvo in so najnevarnejši kvarljivci miru v de- želi. Naduteži. napihnjeni kot žaba v basni. V Kopru so znanost nekoliko površno povohali, in ta površno obliz- njena kultura jih dela toii domišliave, da se čutijo poklicane in sposobne za narodne voditelje, četudi so taki igno- ranti. da znajo malo več nego pisati in čitati. In ti-le in prav ti so glavna opora, vodilna in gonilna moč agrarne stranke, in prav ti so poleg nezmožnega vodstva (FranlTo, Saunig, Mrmolja) eden glavnih vzrokov, da je tako imenovana „kme- čka" stranka vzlic toli vabljivemu na- slovu našla med kmečkim ljudstvom le nezaupnost in nasprotnost. Temu nas- proti pa zaupa večina našega kmečkega ljudstva naši ljudski stranki. in mi naj bi to dragoceno zaupanje zapravili s pri- vlačenjem onih liberalnih učiteljskih petelinov! 0 ne, nel „Glas" naj si jih le drži, saj mu bodo Vsaj pri pogrebu njegove stranke služili kot pevci. — Preidemo k drugi in zadnji opazki „Glasa" na naš članek. „Glas" pravi: „Gorica" nam je tudi očitala, da je smešno imenovati stranko „krnečko", ko so tudi drugi stanovi v stranki. — Mi moramo pa odgovoriti, da je ta tr- ditev „Gorice" smešna ali hudobna; saj Vendar ima kmečka stranka program za kmeta, in če nam hočejo drugi pri stranki pomagatt; zä izvrševanje tega programa. moramö-'jim biti za to še hvaležni. ne jih od' sebe poditi." Odgovarjamo „Glasu" : Program je ideal, a realnosj so dela. Če kdo, je dolžan se držati strankinega programa predsednik. Pa kako se ga je držal dr. Franko ? Kaj je naredil, odkar je vodi! kmečko stranko, več za kmeta kot prej, ko je kot advtfkat od kmeta imel le koristi? Nič! Kaj 6to. naredili „svobodo- miselni" učitelji? Nič! Kaj krčmarji šta- cunarji itd. ? Dr Franko je rabil kmečke stranke program le^a,- tof da bi bi! splezal pn njem do svitlih kronic de- želnega odborništva. In ker to ni šlo, je pokazal stranki^hrbei. Učitelji so ho- teli po programu priti do boljših plač, in če ne drugače, tudi na račun kmeta. jKrčmarji, štacunarji so hoteli s kme- Čkim programom zastopati koristi svo- jega stanu, ki koristim kmeta le nas- protujejo. Dandanes, ko se stan organi- zira proti stanu, ko težavni boj za živ- ijenje involvira boj stanu proti stanu, dandanes ustanavljati politično stranko le za koristi enega stanu, in pričakovati da bodo pristopali k tej stranki pri- padniki drugih in celo nasprotnih sta- nov le iz namena, podpirati koristi sebi nasprotnega stanu, dandanes kaj tekega pisati more le človek, ki je otročje naiven. „Kmečki Glas" naj le tö dobro premisli, potem bode morda bolje sodil, kdo je „smešen ali hudoben", on ali „Gorica"! Sadna razslava pri Sv. LucijL (Dalje.) 0 razstavi sami nam je omenjati še naslednje: Zraven sadnih vrst, jabolk in hrušk, ki so bile izložene v osprcdju razstave pod imenom uzorna zbirka, je bilo na razstavi zastopanih Še mnogo drugih sadnih vrst, jabolk, hrušk. češpHj, breskvi, orehov in grozdja. Med jabolki našte- vamo z domačimi imeni: Široklje, Belkc, Zmrzovke. Čebulke, Pisanke, Trnovke, na iz Gor. Trebuše); Zlato pleme, Hrva- tice, Modrejke, Kosmatice, Lastavice, Cvetlice, Zanjivke, Rejcove jesnike, Smrz- like, Pankrti (to so imena iz idrijske doline); Dolenjke, Rožmačinke (pa ne tirolski Rožmarinski), Zelene in rudeče samosevke, Kanalke. Habovke, Mešilove lesnike, AAehaletove iesnike, KosmaCke, Zelene moroge. Sladke moroge, Vrhovke, Černevko, Zelenke, Kapucinarji, Ozimke (to so imena s Cerkljanskega); Tanko- repke, Medenke, Pegle, Špreklje, Sladke melonke, Kofolice, Milanke. Bufalce, Tol- minke, Zamorke, Sladkice. Trdoleske. Knuinke (to so imena s Kanalskega); Krehenke, Mlečnice, Rudečiči, Senožetke, Zimske ermente, Lubinjke, Usnovke, Špuklje, Lončiči, Novi kmečki lončiči (to se imena s tolminske in volčanske po- krajine). Hruške z domačimi imeni so bile razstavljene : ltalijanske, F^aradiške, Vrt- lomke, Punterce, Zimke, Farce, Bonke, Gospojske, Vahtenee. Debele vajitence, Liberke, Rončarce — te so s Kanalskega; Bobovke, Molzenke, Trnovke, Podgornice, Prodarice, Liščerce, Ozebkove dramice, Oblazarice — s Tolminskega in Cerk- ljanskega. Vsa ta imena so lokalna; skoro vsak kraj ima svoja in celö posamezni kmetje krste svoja jabolka in hruške po provenijenci, to je po družinskem ali krajevnem imenu, odkoder so prinesli dotične cepiče. Istovrstni sad ima v raz- ličnih krajih različno ime. Tako imenu- jejo na primer v Volčah Franceyfce tista jabolka, katerim pravijo v idrijski do- lini Krehenke ali Krhenke. Zato iiimajo vsa ta imena za pomologa posebnega pomena; le redke posamezne vrste so pridobile imena, ki imajo splošno ve- ljavo, kakor med jabolki Medenke, Lon- čiči. Pogačiče, Sevke, Melonske, Dunajce in med hruškami Vahtence, Farce, Tepke, Vrtlanke. (Dalje pride.) Oopisi, K : Iz okoiice. (N e s r e č a.) Naš „Glas" umira. Zadnje vzdihe dela v naročju začasno upokojenega policaja Mrmolje. Kaj si zagrešil, ljubi moj „Glas", da moraš v takih. rokah umreti tako mlad! Saj si bil dvakrat „krščen", a vkljub temu končuješ? Naš Župan je preroko- val, da postaneš d n e v n i k. . Uradni Žefut je poudarjal, da celo na Kranj- skem strmijo nad tem velevažnim poli- tičnem zauzetjem. — Zadnji „Glas" piše, da v nedeljo bodo imela dekleta shod v Vrtojbi, na katerem se bodo posve- tovale za male prihranke devat v špar- kaso. Bes te lopi. M1 ad e n i č e kl i Č i v to, ki vse zabunkajo. Saj -dekleta komaj da si prihranijo za obleko'inza njim spadajočo opravo! Fantom deni uzdo varčevanja, če si kaj mož? Pikon, pikon od 5 kg, kakor mi, pa joto zraven. Altroche politiko pa pečenko! Z Brji. Letošnja trgatev se nam je prav dobro obnesla. Vinogradniki niso nič manj vina napravili kot lani; in tudi vino ne bo slabše kot larri. Vreme za trgatev nam je bilo ugodno. Imamo večino sladkih trt in trgäti smo končali še le sedaj, ko že sneg gore pokriva. $ » Tor-jj vabimo naše znance, odje- malce, druge vinske kupce, da pridejo k nam, da si nakupijo dobre kapljice. Ob enem se priporočamo znancem na Kranjskem. Naj se nikdo ne ustraši naših poti, ker so sedaj vse prenovljene in se lahko po njih vozi, kakor na vsaki lepi cesti. Torej le na Brje! Tani se dobi dosti dobrega vina. PoliHčni pregled. E notranjemu položaju. 0 sedanjem notranjem političnem položaju se širijo najrazličnejše govo- rice. Govori se, da bi za slučaj, ako odstopi Bienerth za sedaj drugi mi- nistri ostali in da bi vodil ministerstvo časa, da se sestavi novo parlamentarno ministerstvo. Na vsak način stojimo pred važnimi dogodki, ker tako ne more iti dalje. Profesor Globinski na- daljuje pogajanja s,,Siovansko Jednoto". Nemške postave sankcljonirane. Cesar je sprejel demisiji čeških ministrov, ministra rojaka Žačka in po- ljedolskega ministra Brafa, jima podelil dostojanstvo tajnega svetništva in ob- enem vkljub brzojavnemu protestu Če- škega nacionalntga svota od Bienertha predioženim postavam takozvanih nem- ških kronovin, tičočim se „varstva nem- štva", podelil sankcijo. Mesto češkega ministra rojaka je ostalo nezasedeno, poljedelsko ministerstvo pa je podeljeno sekcijskemu šefu Poppu. Bivša ministra Začek in Bras pri cesarju. Cesar je v četrtek v avdijenci spre- jel nova tajna svetnika, bivša ministra Začka in Brafa. Cesar jima je dejal: Zahvaljujem se Varna za Vajino delo, obnašala sta se vedno korektno, demisijo pa ne morern odobravati. Vi dva bi morala vstrajati, potrebe Vajnega od- stopa ne priznavam. Po ten besedah se ugiba, zakaj je bila dernisija sprejeta. Cehl so imeli v sredo v Pragi zborovanje Čeških državnih in deželnih poslancev. Pojavili sta se dve struji: radikalna in oportunistična. Končno so se sporazu- meli o taktiki. Izda se protest. — Češki radikalci prirede protestne shode. Češki narodni svet cesarju. Češki narodni svet je cesarjevi ka- binetni pisarni poslal sledečobrzojavko: Vaše cesarsko in kraljevsko Veličan- stvo! Češki narodni svet kot zastopnik vsega češkega naroda. kar ga prebiva v deželah avstrijske monarhije, prosi Njegovo Veličanstvo, naj bi postav, skle- njenih od 4 kronovin, ne sankcioniral, ker te postave kruto žalijo cast češkega naroda in zlasti onih Čehov, ki bivajo v prestolnici Vašega Veličanstva, ki je prestolnica cele države in vseh narodov. Ti sklepi pomenjajo nevarno kršenje državnih temeljnih postav. Z globoko žalostjo pa nas napolnjuje, da se je na- Šel ministerski predsednik, ki je Vašemu Veličanstvu take posiave predložil v po- trjenje. Za češki närodni svet: Podlipny. Zunanji položaj. „Reichpost" prijavlja pod naslo- vom „Iz trozveze ?" senzačen članek, v katerem se pripoveduje, da obsega po- godba v trozvezi določilo, da se odško- duje Italija, če razširi Avstrija svojo posest na Balkanu. Pri pogajanjih je Italija leta 1887 zahtevala v slučaju aneksije Bosne in Hercegovine Trident. Napetost med našo državo in Italijo obstoja, kakor tudi odnošaji z Rusijo niso prisrčni. Avstrijski častnik zatožen radi veleizdaje. List „Grazer Tagespost" piše, da je bil v Mariboru aretiran nek poročnik 47. pešpolka, ker se je baje v neki družbi izrazil, da bi v slučaju vojske med Avstrijo in Italijo bil prvi, ki bi podpiral sovražnika. Škofovske konterence. Dne 9. novembra se prično na Dunaju konference škofov. D^obne politične vestl. Dalmatinski namestnik Nardelli je pri- poročal zastopnikom oblastev v Duhovni- ku, naj se v uradih poslužujejo edino-le hrvaškega jezika, ker italijanščina ne pride več v poštev kot uradni jezik. — Prouzročitelja vojasKe usiaje na Grš- kem, Typaldos-a, so že aretirali. — Nem- ški parlament je sklican za 30. t. m. Darovi. Za „S ol.ski i) o m" je došlo našemu upravništvu: Pri ko- lavdaciji novih orgelj v Sempasu izku- pili v prid „Šol. Domu" za eno por- Predsedništvu so plačall: Alfonz Blažko, vikar v Mirniku 2 K; Ivan Pik v Mirniku 2 K; svojo nagrado kot nad- zorniki okrajne posojilnice v Kanalu od- stopijo: Anton Berlot, dekan 15 K; dr. Ferdinand Terkuč, notar 15 K; Anton Grbec, kurat v Kalu 5 K; — pevsko drustvo „Dom" v Repentabru 1 K 70 h; Štefa Kinderčev v (iorici 20 K; Franc Hvala. lesni trgovec 5 K; župnija Sem- pas na račun ustanovnine 60 K; zamo- rec v trguvini g.ne Ane Likar požrl 13 K 84 h; Otilij Mccivoš, kurat v Trenti, „v spomin srečne vrnitve dr. (iregorčiča iz ltalije, kamor so ga — seveda le li- beralci — zapodili za časa volivnega boja", 10 K; ¦— dr. A. Gregorčič 20 K; povodom novorojenke g. organista na- brali v veseli družbi pri g. W- Torkarju pod Brdom 11 K. Začetkom šolskega leta so plačali: Jakob Grbec, pekovski mojster 12 K; Konjedic in Zajec, trgovca 25 K; dr. Fran Žigon, profesor bogoslovja 30 K; Franc Plohl, šolski svetnik 4 K; Ludo- vik Premrou, železniški uradnik v p. 5 K; Anton Koren, trgovec 24 K; Josip Valentinčič, pekovski mojster 6 K; Ivan pi. Braunizer, gozdni uradnik v p. 2 K; Anton C.igoj, trgovec 5 K; Anton Grbec, zasebni uradnik 2 K; dr. B. Pikl, zdrav- nik 30 K; Franc Orešec. profesor 3 K; I. Mastnak, profesor 1 K; I. Povšič, pro- fesor 1 K; Ivan Wolf, korar 2 K; lvan Gleščič, gostilničar 12 K; lvan Gorjup, pekovski mojster 4 K; dr. Marij Pasco- letto, notar 10 K: F. L 10 K; Josip Či- gon, cerkovnik 60 h; Alojzij Fogar, ve- leposestnik 10 K; Alfred grof Coronini 10 K; Franovič 10 K; Josip Music, za- sebni uradnik 5 K; N. N. 2 K; N. N. II. 4 K; Radoslav MarzidovŠek, vojaški ku- rat v p. 10 K; dr. Ant. Tušar, dvorni svetnik v p. 10 K; Benedikt Poniž, vad- nični ufitelj v p. 15 K; Ludovik Vazzaz, profesor "1 K; J. Medved, trgovec 20 K; Fran Gabrščik, davčni uradnik v p. 3 K; N. N. 2 K; N. N. 2 K; Anton Pečenko, trgovec 4 K; Janez Lukežič, korar 5 K; Valentin Pipan, župnik v Renčah 3 K; Karol Draščik, pekovski mojster 5 K; N. N. (za pol leta) 5 K; Jakob Župančič, profesor 5 K; dr. I. Dereani, zdravnik 5 K; I. Mašera, profesor 3 K; nečitljivo ime 1 K; dr. Aleksij Rojic, zdravnik 3 K; Anton Krištrin, trgovec 2 K; Avrelij Bisail, trgovec 2 K; Ivan Tabaj. kaplan 5 K; dr. Jos. Ant. Ujčič, profesor bogo- slovja 2 K; Ant. Josip Budin, župnik 10 K;Ant. Skubin, vadnični učitelj v p. 3 K; (nečitljivo ime), profesor 1 K; France Saunig (? nečitljivo) 2 K. Mesečnino za September so plačali: Fran Bitežnik, vodja „Centr. posoj." 2 K; Anton Breščak, trgovec 2 K; Ivan Drufovka, trgovec 2 K; Ivan Rejec, profesor verstva 3 K; Teodor Hribar, poslovodja v „Krojaški zadrugi" 5 K; N. N. v Gorici 20 K; Svetoslav Premrou, vodja „Goriške zveze" 2 K; Josip Fon, drž. in dež. poslanec 10 K; Anton Šantel, šolski svetnik 5 K; dr. Ant. Papež, profesor 2 K; Jakob Čebu- lar, profesor v p. 2 K; Ivan Mercina, vadnični učitelj 3 K; Anton Fon, trgo- vec 2 K; dr. Fran Pavletič, odvetnik 6 K; Franc Leban, vladni svetnik (za tri mesece) 6 K; Ivan Pirjevec. računski ravnatelj v p. 2 K; Ivan Kokošar, žup- nik (za tri mesece) 9 K; Franc Setničar, tajnik 2 K; Anton Fras, šolski svetnik 5 K; Anton Gvaiz, profesor 2 K; Karol Cigoj, deželni uradnik 3 K; Albert Tu- šar, trgovec 2 K; Andrej Tabaj, katehet 2 ,K; Jernej Kopač, trgovec 2 K; Hedžet in Koritnik, trgovca 2 K; Leopold Bolko, veleposestnik 10 K; dr. Josip Dermastia, odvetnik 1 K; Franc Žnideršič, profesor 3 K; dr. Josip Ličen, prof, bogoslovja 3 K; dr. Karol Capuder,, profesor 1 K; Fran Finžger, okrajni š. nadzornik 4 K; Viktor Bežek, ravnatelj 5 K; Gustav No- vak, profesor 2 K; Andrej Ipavec, prof. 3 K; dr. Josip Pavlin, profesor 2 K; Milton Klavžar, deželni uradnik 2 K; Ivan Kalinr deželni uradnik 2 K; Franc Ravnikar, trgovec 2 K; Franc Sivec. "¦¦'i"i'tf'ni n^itfiii .^ K- dr. Ivan Eržen. zo- bozdravnik 4 K; dr. Andrej Pavlica, pro- fesor 5 K; dr. Ignac Kobal, veroučitelj 2 K. Srčna hvala bodi izrečena vseni prijaterjem Solskc mladinc in prepotreb- nega šolskega poiika za naše Ijudstvo, ki požrtvovalno in vztrajno podpirajo nase prekoristnc šolske zavode! Domace in razne vesfi. Vsem i^ašlm cerijenlm naročinlkom. Danes smo začeli pošiljati postne položnice in vse gg. naročnike prosimo, da nam čim preje zaostalo naročnino za tekoče oziroma zaprcjšnja lcta dopošljejo. Kdor je plačal naročnino za te- koee lcto, temu služi ta položnica za prihodnje leto. Dežeini poslacac gospod AloJziJ Jerič ponesrečil. \'čeraj prcdpoludnc okolo 10. ure je iinel dcžclni poslanec g. Alojzij JeriČ na svojem seniku, na- hajajočem se nad skednjcm, ki iina ka- lncniti tlak, nekaj opravila. Pri tern pa se mn je ne ve se k,ako spodtaknilo in padel je iz visočine kakili 4 metrov tako nesrečno na tlak v skedeju, da si je glavo nevarno poškodoval in da je po mnenju zdravnika, g. dr. Breceij-a, ki je bil poklican k ponesrečenemu, malo upanja, da bi ostal pri življenju. Smrtna kosa. — V Slivnem pri Nabrežini je umrl občespoštovani po- sestnik, g. Andrej Peric, ki je dosegel visoko starost 80 let. Pogreb, ki se je vrši! na praznik Vseh Svetih je bil ve- ličasten. Slivno ni še vidclo takega mrt- vaskega sprevoda. kar je bilo v dokaz, da je bil pokojnik spoštovan in priljub- Ijen. N. p. v m.! Imenovanji v poštnl stroki. — Poštnimi vežbeniki sta imenavana Kri- stijan Gaza sura in Ludovik I:ajgelj. Novi flnančnl ravnateU v Trstu. Za finančnega ravnatelja v Trstu je imenovan dosedanji podravnatelj baron Kober. Dosedanji ravnatelj, Rottini, je šel narnreč v pokoj. II. letni občni zbor goriško po- družnice „Društva slovenskih profe- sorjev v Ljubljani' se je vršil dne 24. X. t. 1. V odboru za 1. 1909/10 so sle- deči gg. profesorji: Predsednik 1. Koš- nik, podpredsednik \\ Mašera, tajnik A. Ipavec, blagajnik F. Povsič ter Adolf Saup, namestnik je J. Žihh, računska preglednika sta šolska svetnika A, Šantel in A. Fras. Podružnica bo štela v tern letu nad 30 članov. Vsak mesec enkrat priredi podružnica društveni sestanek. „ Slovens ko sirotlšče" priredi v mesecu decembru o priliki obletnice*Že- sarjevega 60-letnega jubileja veselico z raznovrstnim vsporedorri. V nedeljo 7. t. m. se ustanovi v Črničah telovadni odsek „Orel". Na ustan. shod prihitijo tudi nekateri „Orli" iz Vipavskega in Goriškega okrožja. Na zdar! Vseslovanski delavski shod se bode vršil v nedeljo, dne 28. novembra ob 9. uri predp. v hotelu „Union" v Ljubljani. Ker je vstop dovoljen le z vstopnico, se pozivlja one, ki se hočejo shoda udeležiti, naj se obrnejo na izvr- ševalni odbor slovenskega krščansko- socialnega delavstva v Ljubljani ter naj priložijo znamko za 12 vin., da se jim pošljejo vstopnice. Organizacije pa naj do 15. novembra naznanijo, koliko vstopnic naj se jim dopošlje ter naj navedejo tudi imena onih, ki se bodo udeležili shoda. In vendar je mešetaril. — Kdo? Gabršček okoli laških veleposestnikov. Zakaj ? Da bi volili njegove kandidate ali pa da bi doma ostali. No, saj to ni nobeno čudo, kajti tega ni storil üabr- šček ne prvič ne zadnjič. Saj je znan mešetar. Spominjamo se, kako je svoj čas mešetaril za laške liberalce med Slovenci, da bi potlačili Paiduttija, ta- kratnega njegovegasovražnika, kateremu ie župala .Soča". da nameri kanonado proti njcmu, r.ko se ne umakne s poli- tičnega pozo/išča. Lani in letos se je Oabršček prelevil. No, kajpada, vedno v eni koži tičati, ni lepo. Lani in letos je agitiral 7,a Paiduttijevce. Letos je celo njegov uslužbenec tekal po mestu ter razdeljevcM med Slovence glasovnice za Faiduttijcvcs. To ni bilo dovolj. Sei je še dalje. Liberalnim Kožbancem je za- povedal, da volijo Faiduttijeve kandidate in s tern odločili zmago Faiduttijevcem. Dovolj pa Se ni to. Slovenski liberalni kandidatje v kmečkih občinah goriške okolice so dobili v Ločniku 52 glasov na povelje laškili klerikalccv iz mesta. Kaj je njegova „Soča" 1. 1902 pisala, ko jc dr. (iregorčič dobil v Furlaniji 22 glasov! To prežvekuje ob vsaki dani pri- liki. Letos pa molči, ko so njeni kandi- datje dobili v Ločniku 52 — in ne 22 — glasov! — Za nameček Gabrščcko- vejja mcšetarenja med Lahi pa Gabr- ščekova okrožnica do laških veleposest- nikov, kakor smo uže spredaj omenili. Potem je mož tako drzen, da očita drugim zvezo z Lahi, ko jo je sain iskal in je še danes s Faiduttijevci zvezan. Kakor se vidi, se je hotel zvezati z la- škimi klerikalci in z liberalci. No, saj pravimo, da bi se zvezal tudi s hudi- čem, da bi le potlačil našo stranko. Ka- koršen je sam, misli to tudi o drugih. Kaj njcmu rnari občna korist, kaj narod- nost, kaj blagor dežele. Da bi le prišel do komande v deželnern zboru. Sline se mil cedijo po lanskem položaju v de- želnem zboru, v katerem je komandiral. A letos pa nič več, kajti veselje preč, je preč! Sušica se je polotila „Km. Glasu". Revež vidno hira. Pravijo, da letošnja zima ga stisne. Čas bi bil, da bi se spo- koril, kajti greha je mnogo napravil v svojem kratkem življenju, toliko, da ga je svet obsodil na smrt. Hujskal in dra- žil je kolikor je mogel. S tern pa si je pokvaril želodec in smrt je skoraj ne- izogibna. Mi ne bomo za njim žalovali, žalujeio naj zapeljanci, katerim je „Glas" obetal raj na tern svetu, ako se nanj naroče in ga seveda tudi plačajo. „Glas" bo pustil nekaterim britke spomine. Pra- vijo, da je vodja dr. Franko zato izsto- pil iz siranke in zapustil njegovo dete „Glas", ker mu je to močno žep zrah- ljalo. Daj, pa daj je kričal Lahon, tiskar Obizzi. In kdo naj da, ako ne tisti, kdor ima. Mrmolja ni mogel dati ker nima in kjer ni, tudi tat ne more ukra- sti. Sicer pa od očeta ni lepo, da je svoje dete vrgel na cesto. No, to je nje- gova stvar. On najbolje ve, zakaj je za- vrgel svoje dete, katerega se sedaj sra- muje. Dr. Franko je prepustil jetični „Glas" Mrmolju, da bo še parkrat pre- vračal kozolce po njem, potem pa bo obenj. „Glas" objavlja v svoji četrtkovi številki, da bode izhajal le dvakrat na mesec, dokler se stranka ne reorgani- zira. Smešno 1 Komaj se je porodila, pa se uže reorganizira. In ko se do dobro „reorganizira", ko ne bo namreč pfenika od nikoder, takrat bo vsega konec. In to se zgodi, ko ne bode dolgo. „Glas" ne bode dočakal spomladne „Alleluje". Tako prerokujejo veščaki, ki se dobro razumejo na časnikarsko vreme. Čez šest let pa se mogoče zopet pojavi kak tak nestvor v podobi sedanjega „Glasa", ki bo zopet hujskal po deželi in silil svojo slabo robo. No, do takrat se uže oddahnemo in dobimo novih svežih moči, da zopet pokvarimo Želodec ta- kemu hujskaču. Mi ne bomo posnemali „Sočinih" koštrunov, ki so se za dolgih šest let zagnali nazaj, da se po tern času zaženejo naprej. Mi vedno le naprej, naprej! „Soča in spoved. — Najnovejši napad „Sočin" na katoliško spoved smo postavili — kakor znano — v pravo luč kot neslano bajko, izmišljeno v možganih „Sočinih" kvartinčkarjev za hladilo Žgočega poraza pri volitvah. Torkova „Soča" bi hotela naše mnenje ovreči, nima pa v to svrho drugega orožja nego ponovitev gole trditve, da je res. In to naj bi veljalo nam za do- kaz!! Ha, ha! Mi hočemo imen, in po- tem še le poprašamo, če je res; pa se- veda ne „Sočo". Do tedaj ostane „So- čina" „resnica" za nas le „neslana bajka". Stara pesem se začenja dacapo. Mrmolja je bil v nedeljo v Dutovljah, kjer je hotel po vsej sili dati okrepčila njegovi hirajoči stranki. Pris"ii pa so malo Stevilni zdravniki, ki so zmajali s glava- mi, ko so videli agrarno stranko razsulo. Mrmolja je govoril in govoril in nazadnje vprašal: „Ali hočete, da stranka raz- pade, ali da se reorganizira?" In malo- številni navzoči, od katerih pa ne sme Mrmolja mnogo izpod palca pričakovati. so rekli: „Hočemo reorganizirano agrarno stranko." — Sedaj pa poglejmo, kdo so bili ti „agrarni" zdravniki. Zvonec je nosil tomajski Vran, znan liberalec, se- žanski Mahorčič, znan liberalec, Turk Karol iz Koprive, znan iiberalec, Širca Viktor, znan liberalec itd. Torej sami iiberalci. Komedija se začenja iznova! Naši možje pa naj stoje trdno! Niti eden naj ne sede na agrarno slepljenje, ki je v popolnem razsulu in samo ne ve, kaj bi počelo. Tudi v Gorici je napoveda! obu- pani Mrmolja za nedeljo shod pri ,.,Zvezdi". Smo jako radovedni, koliko jih pride in kdo bodo ti možaki. Mrmo- lju bi tisti, ki pridejo na shod najbolje ustregli, ako mu prinesejo vsaki po en bankovec za 50 K, da bo plačal dol- gove „Glasa" in od volitev. Mi smo pre- prica'ni, da koj, ko bode začel Mrmolja trkati na mošnjičke, se bode vse raz- pršilo. Kaj sedaj v ten slabih časih, ko je slana odnesla agrarcem vse mandate, naj bi za to še plačevali in segali v žepe, na ljubo enemu Mrmolju, da si bo Se nekaj časa špogal igrati urednika? Bežite, bežite! Kje se dobi še kak tak tepee! Vojaškl duhovniki na konjih. - Vojna uprava je določila, da dobe vo- jaški duhovniki pri gorskih četah konje. Vpeljati se nameravajo tudi konji za duhovnike pri pehoti. Razpisani sta službi opravitelja državnega pravdništva na c. kr. okr. sodišču v Tolminu z letno nagrado 210 K, in v Bovcu z letno nagrado 60 K. Mice Ferrer ne dobimo v Gorici. Tržaško namestništvo je ovrglo sklep tukajšnjega rnestnega starešinstva, vsled katerega se je bila imela imenovati Semeniška ulica „ulica Ferrer". Zaprll so v sredo nekega Antona Zaudnika s Planine a pristojnega v No- vem mestu. Zaudnik je prodal namreč veliko pregrinjalo za vozove nekemu Ivanu Samokecu, stanujočemu v ulici Grabizio za 10 K in poleg tega še 18 praznih vreč za 1 K. Samokec-u se je vzbudil sum, da je kupljeno blago ukradeno in ker ni hotel imeti zaradi tega morebitnih sit- nosti, ovadil je to policiji, ki je Zaud- nika kmalu prijela in ga zaprla, četudi se je izgovarjal, da je omenjeno blago kupil v Trstu iz druge roke. IzguMJeno. — Neka oseba je izgubila v sredo opoludne srebrno uro z zlato venžico iz „Malega Doma" po poti Via Trieste, Dogana, Municipio, Pas- saggio Hdling, Morelli. do Travnika. Kdor jo je našel, naj blagovoli prinesti v upravo „Primorskega Lista", kjer dobi primerno nagrado. Tudi JubileJ. 37-letni Alojz Vettjut v Trstu, ki je bil že 49 krat kaznovan — 12-krat radi tatvine — bode prejel sedaj svojo 50. kazen radi Žaljenja straže in javnega nasilstva. Bi se pač spodobilo, da bi temu dali za sedaj lepšo celico in mu dobro postregli za spomin. Vrnjen denar. — Kakor smo svo- ječasno poročali, je v neki banki v Tri- dentu zmanjkala velika svota denarja, vsled Cesar je bilo mnogo oseb aretiranih, Pred par dnevi pa je predal neki kapucin, o. Marko, preiskovalnemu sod- niku svoto 370.000 kron, katere je on dobil od nekega duhovnika, kateri je zopet ta denar dobil od tatu. Tat je predal ta denar pod skrivnostjo spovedi in tako se ga ne bo moglo najti. Drobtinice. Ruska carica se poda sredi me- seca decembra v Italijo in sicer naj- brže v San Remo, kjer misli ostati ne- kaj časa. Carigrajski psi so nadloga za mestno prebivalstvo, pa tudi neskončna dobrota. Oni imajo namreč nalogo sa- nitetne policije, ki odstranjuje krog le- žečo mrhovino in nesnago, da se ne * morejo izcimiti kužne bolezni. Sedaj so jih začeli uničevati, najbolj v evropski četrtini mesta, ki se naziva Pera. Sladkorna.cena. — Ker ni došlo do velikega kartela tovarn za sladkor, je znižal odbor združenih avstrijskih sladkornih čistilnic ceno sladkorja za 2 K 25 v pri meterskem stotu. Dovoljujem si naznaniti gg. hotelirjem, restavraterjem, gostil- ničarjem in sploh slav. občinstvu v mestu in na deželi, da imam zopet v z a 1 o g i najbolje plzenjsko pivo ,prazdroj' iz slovečega češkega „Meščan- skega pivovarja" v sodčekih po ^, l|a in l|4 hi. Priporočam se za mnogo- brojna cenj. naročila z odličnim spoštovanjem A. I. Pečenko. edini zalagatelj tega p i v a za Goriško in Gradiščansko, veletržec z vinom, vin. kisom in žganjem v GORIGI, ul. Josipa Verdi 26|28. Zahvala. 0 priliki smrti našega nad vse ljubljenega očeta ^Cudreja perie nas veže dolžnost, da na tern mestu izrečemo svojo srčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter dobrim doinacinom, ki so v tako velikem številu spremili truplo pokojnikovo do kraja večne- ga počitka. Zahvaljujemo se preč. gg. duhovnikom, šolskemu vodstvu in domačiin cerkvenim pevcem, ki so s pomočjo pevskega zbora „Nabrežina" peli žalostinke v cerkvi in na grobu pokojnika. Hvala srčna vsem sosedom iz Nabrežine in Slivnega ter iz drugih oddalje- nih krajev. V SLIVNEM, 2. novembra 1909. Družlna Perle. Naznanilo. Trvdka Hedžet & Soritnik uljudno naznanja svojim cenj. odjtmalcern. da je podružnico (filjalko) v nadskofijski ulici štev. 5 prodala gospodoma I V»V |1 • V»V Ivoncic - Kuriitcic. Naznanilo. Podpisana slavnenui občinstvti ti- Ijudno naznanjata, da sta kupila po- druznico Hedžet & Ecritnik v nadsko- fijski ulici stev. 5 ter bodeta isto pod spodaj omenjenini imcnoni naprej vodila. V nadi. da naju bode slavno ob- činstvo tozadevno podpiralo se za mno- gobrojni obisk toplo priporočava, tor se bilježiva z odličnim spoštovanjem IvančiČ & Kurinčič. Stev, 3124 Op. Razglas. Naznanja se, da jam a drazba zastavil HI. cetrfieto, t. j. mesecev jnliia, Bvpjta n septemlira 1908, 7/dtXW V poimißljek, 6. decembra 1909, ter se bo nadaljevala naslednje de- lavmke in sicer četrtke in pon- deljke, od 9. ure zjirraj do 1. po poludne. Ob sredah in sobotah meseca decem- bra bodo v dražbeni dvorani na ogled si. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi. od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 5. pop. V Gorici. 26. oktobra 1909. Oi wnateljstva zastavljalnice. DninL "A Spominjajte se ob vsaki nUJd:**.. priliki „Šolskega Doaia-,, Naihnliša fips* a tvrdka. Perje za postßlje po zbiQ . nizliih cmah. =?s»^W --jf~" : jjL-_^ Sivo perje, skubeno _S_Bermch_a^^^J) I Ig 2 K ; boljša vrsta ' ~~ 2 K 40 Yin.; polubelo 2 K 80 vin.; belo 4 K; belo, puh 5 K 10 vin.; 1 kg najfinejše snožno-belo, skubeno 6 K 40 vin , 8 K; 1 kg puh-perje, sivo K 6—, 7'- ; belo fino K 10; najfinejše iz prsnega perja 12 K I'osiljatve 5 kg, poštnine prosto. Posteljna oprava iz gostega, rudečega. višnjevega, belega ali rumen- kastega naukinga. 1 pernica dolga 180 cm, široka 116 cm ter 2 blazini za podglavo, vsaka po 80 cm dolga, 58 cm široka, napolnjena z novim, sivim, trpežnim perjem K 16- s jtolupuliom K 20— s puhoin 2* X. Posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine za podglavo K 3 , 3-50, 4- -. • Razpošilja se proti povzetju, in sicer od K 12, višje — poštnine prosto. Neugajajoče lilago sc vrne slenar. S. Benisch in Deschenltz St. 743. Češko (^öhmerwald). , Ct'uiki z.'istoiij in poštniuc prosto. Čudovito ni" ske cene < dvokoles šiv. ^ strojev, vsa- I« ' k o v r s t n i li gramofonov za gostilne, kakor tucli razl i č n i h najno v ej ših p I o š č . Iz v r šuj cj o so tudi vse I' op rave Pri Batjel-u GO RICA Sto In a ulifa 3 4. Prodaja tudi na niesetine obroke. — Novi slo- venski coniki franko. «^- *t—' w=^ *==' *f=^* Mm mmu za učence slovenskih ljudskih sol, zložil Danilo Faigel, I. zvezek, iz- daja za organiste 1 K 20 vin., iz- daja za licence 40 vin., ki je po- trjena od naučnega ministertva in priporočena od c. kr. okrajnega šolskega sveta v Sežani, se dobi v trgovini A. Likar v Semeniški ulici v Gorici. Ako kašljete ali težko dihate (Asthma) poskusite Slavonski zeljiščni 50k iz ORLOVE LEKARNE v PAKRAC - u. Z rijegovim izvrstnim vplivom bodete jako zado- voljni. Tudi otroci ga radi pijejo, ker ima pri- j.tten okus. — Ako trpite na želodičnih boleznih ali na črevesih, potem zalitüvajtc v k'karn.:li Pakraške zelodi&ne kapljice in Vi bodete ozdravili. Cena: 1 stokl. SIavonske{;a ¦zeljiščnesa soka 1 K 20 v. — 1 ducat stekl. Pakniških želodičnih kapljic 5 K. Kdor si tega pri dpmači lekarni ne more naba- viti, naj naroči iz glavne zaloge: Lekarna „pri zlatem orlu'' Pakrac. - Po pošti se manj kot 2 stckl. ne pošilja. Odvetnik dr* rEÜKS KÖvflCIC ima svojo pisarno v Trstu, Via S. Hicolo St. V. QllastfBio stovoljena razjroflaia. radi opustitve svoje trgovine z modnim blüla ravnokar velika množina raznovrst- nega blaga kakovosti iz avstrijskih in angležkih tovaren najrazličnejših za vsaki stan. Priporočamo našim rodbinam Kolitis k o c ikor ij o Pravo ime ScMchtovega IZVLEČKA ZA PRANJE je V ^js jni an r\ rli n v GbJLGb • Ta je najboljši m i I o v 8 prašek za omakaaje perila in nadomestuje popolnoma beljenje pe- rila na solncu. --------- Dobiva se povsod! — Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.)