NOVA UNIVERZA KNJIŽNICA EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE KNJIŽNICA FAKULTETE ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE Ana Češarek Vrednotenje raziskovalne uspešnosti: primer Evropske pravne fakultete in Fakultete za državne in evropske študije Pisna naloga za bibliotekarski izpit Ljubljana, 2017 Ključna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Ana ČEŠAREK Naslov pisne naloge: Vrednotenje raziskovalne uspešnosti: primer Evropske pravne fakultete in Fakultete za državne in evropske študije Kraj: Ljubljana Leto: 2017 Število strani: 35 Št. slik: 2 Št. preglednic: 2 Število prilog: 2 Št. strani prilog: 3 Število referenc: 28 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v: knjižnici Evropske pravne fakultete in v knjižnici Fakultete za državne in evropske študije Mentor v času strokovnega usposabljanja: dr. Ines Vodopivec UDK: 001.8:027.7 Ključne besede: znanstveno raziskovanje, vrednotenje, raziskovalna dejavnost, visokošolske knjižnice, citiranje Izvleček: Evropska pravna fakulteta in Fakulteta za državne in evropske študije Nove univerze (v nadaljevanju NU) sta bili do leta 2017 šestkrat uspešni pri odobritvi raziskovalnih projektov in enkrat raziskovalnega programa s stani ARRS. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v stanje znanstvenih objav članov raziskovalnih skupin in doktorandov obeh fakultet ter podati konkretne predloge, kako bo univerzitetna knjižnica nudila podporo pri izboljšanju znanstvene odličnosti NU. Za 29 raziskovalcev iz različnih disciplin in 63 doktorandov obeh fakultet smo v bazah Sicris in Cobiss za obdobje 2012–2016 po kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikih analizirali značilnosti znanstvenega objavljanja. Ugotovitve kažejo, da je v povprečju raziskovalec v petletnem obdobju objavil 6,8 izvirnih znanstvenih člankov in 1,2 znanstvene oz. strokovne monografije. Tretjina člankov je bila objavljena v revijah, ki so indeksirane v Scopusu in WoS-u, še več, 50 % je člankov, ki so objavljeni v revijah, indeksiranih samo v Scopusu. Doktorandi so rezultate študija redko objavili v obliki znanstvenih objav (9 doktorandov glede na podatke v Sicrisu), zato mora knjižnica dosledno omogočati dostop do elektronskih verzij doktoratov. Mednarodno prepoznavnost si lahko NU zagotovi tako, da spodbuja raziskovalce k objavljanju v tujih najboljših mednarodnih revijah ter pri boljših mednarodnih založbah. Raziskovalcem NU priporočamo, da objavljajo v (mednarodnem) večavtorstvu, saj tudi naše ugotovitve, tako kot ugotovitve podobnih raziskav, kažejo, da takšni članki dosežejo večjo odmevnost (so bolj kakovostni). Zahvala Zahvaljujem se prof. dr. Primožu Južniču za vse znanje, posebno o bibliometriji, ki nam ga je podal v času študija na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za strokovno podporo pri pisanju pisne naloge se zahvaljujem mentorici dr. Ines Vodopivec. Hvaležnost gre ustanoviteljem Nove univerze, ki so mi omogočili prvo zaposlitev, in Damjani Vovk, ki vedno opogumi s pravim nasvetom. KAZALO 1 UVOD ...................................................................................................................... 1 1.1 METODOLOGIJA.............................................................................................. 2 1.2 OMEJITVE RAZISKAVE ................................................................................... 4 1.3 PREDSTAVITEV UNIVERZITETNE KNJIŽNICE NOVE UNIVERZE ................ 4 2 BIBLIOMETRIJSKE ANALIZE ................................................................................. 7 2.1 POMEN BIBLIOMETRIJE ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE ........................... 7 2.2 PREGLED PODOBNIH RAZISKAV V SLOVENIJI............................................ 8 2.3 VREDNOTENJE ZNANSTVENE USPEŠNOSTI NA PODROČJU PRAVA .... 10 3 REZULTATI ........................................................................................................... 12 3.1 ZNANSTVENE OBJAVE ČLANOV RAZISKOVALNIH SKUPIN EVRO-PF IN FDŠ ....................................................................................................................... 12 3.1.1 Raznolikost bibliografskih enot v Sicrisu ................................................... 13 3.1.2 Izvirni znanstveni članki 1.01 in znanstvene monografije 2.02 ................. 15 3.1.3 Indeksiranost v Scopusu in/ali WoS-u ...................................................... 16 3.1.4 Poreklo revije (slovenske/tuje) in jezik člankov ......................................... 16 3.1.5 Soavtorstvo izvirnih znanstvenih člankov ................................................. 19 3.1.6 Citiranost v Scopusu in WoS-u................................................................. 20 3.2 ZNANSTVENE OBJAVE DOKTORANDOV EVRO-PF IN FDŠ ...................... 21 4 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKI .................................................................................... 23 5 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................ 26 6 PRILOGE.................................................................................................................iv 1 UVOD Knjižnična dejavnost visokošolske knjižnice med drugim vključuje tudi nalogo zagotavljanja bibliografskih podatkov o publikacijah zaposlenih v visokošolskem zavodu za slovensko nacionalno bibliografijo in nacionalni informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti (Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic, 2012). Visokošolski knjižničarji uporabljajo bibliometrijo predvsem kot osnovo za nabavo periodičnih oz. serijskih publikacij ter kot metodo, s katero vrednotijo znanstvene dosežke visokošolske ustanove na nacionalnem nivoju. Z vidika uporabnikov in raziskovalcev je tretja možnost uporabe bibliometrijskih rezultatov najhitrejše iskanje in prepoznavanje relevantnih virov v bibliografskih bazah podatkov. Visokošolski knjižničarji imajo v Sloveniji možnost sodelovati v transparentnem sistemu predstavljanja raziskovalnih rezultatov, in sicer tako, da glede na dokument Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS vnašajo bibliografske zapise v vzajemni katalog COBISS (Demšar in Južnič, 2014). Bibliografski podatki so nato verificirani s strani Osrednjih specializiranih informacijskih centrov (OSIC-i), vidni v Informacijskem sistemu o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (v nadaljevanju Sicris), ki je povezan tudi z mednarodnimi citatnimi indeksi, in ovrednoteni po metodologiji ocenjevanja prijav za razpise Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (v nadaljevanju ARRS) ali habilitacijskih merilih univerz. Evropska pravna fakulteta (v nadaljevanju Evro-PF) in Fakulteta za državne in evropske študije (v nadaljevanju FDŠ) Nove univerze (v nadaljevanju NU) sta bili od leta 2013 do 2017 skupno šestkrat uspešni pri odobritvi raziskovalnih projektov in enkrat raziskovalnega programa s strani ARRS. Vizija NU je povečati uspešnost na razpisih za raziskovalne projekte in priprava svojih habilitacijskih meril, pri čemer ima univerzitetna knjižnica pomembno vlogo. Namen naše raziskave je dobiti vpogled v trenutno stanje znanstvenih objav članov raziskovalnih skupin Evro-PF in FDŠ ter doktorandov NU. Zanima nas, koliko objavljajo, v kako kakovostnih revijah in pri kako kakovostnih znanstvenih založbah. Identificirali smo znanstvene publikacije, ki jih lahko priporočamo raziskovalcem za objave, in podali druge konkretne predloge, kako naj univerzitetna knjižnica nudi podporo članom raziskovalne skupine in doktorskim študentom pri izboljšanju svoje znanstvene odličnosti in odmevnosti. 1.1 METODOLOGIJA Uporabili smo bibliometrijske metode štetja znanstvenih objav in citatov. Za pridobivanje podatkov smo uporabili bazo Sicris, preverili smo jih v bazah Cobiss, Scopus in Web of Science (v nadaljevanju WoS). V vzorec smo vzeli znanstvene objave iz obdobja petih let (2012–2016) za vse člane raziskovalnih skupin, registrirane v Sicrisu, ki so dejavni na dveh izbranih fakultetah NU in za katere Univerzitetna knjižnica Nove univerze (v nadaljevanju UKNU) vodi bibliografijo (tj. 17 raziskovalcev Evro-PF in 14 raziskovalcev FDŠ). Obdobje petih let smo izbrali zato, ker je enako obdobje izbrano za vrednotenje po metodologiji ARRS. Zbiranje podatkov je potekalo septembra in oktobra 2017. Podatke smo zbrali in analizirali v programu Excel. Zanimali so nas predvsem odlični znanstveni rezultati, tj. objave izvirnih znanstvenih člankov 1.01 in znanstvenih monografij 2.01. Za izvirne znanstvene članke 1.011 smo upoštevali naslednje kazalnike: - indeksiranost revij v Scopusu in/ali WoS-u, - kategorija revije glede na metodologijo ARRS, - poreklo revije (slovenska/tuja), - jezik članka, - soavtorstvo, - točke v Sicrisu glede na metodologijo ARRS, - citiranost članka. Za znanstvene monografije 2.01 in strokovne monografije 2.022 smo upoštevali naslednje kazalnike: -založnik monografije (slovenski, tuji), -kategorija monografije glede na metodologijo ARRS, -jezik monografije, -soavtorstvo, -točke v Sicrisu glede na metodologijo ARRS. 1 V nadaljevanju smo za izvirne znanstvene članke 1.01 pogosto uporabili samo besedo ¬članki«. Prvotno smo želeli v vzorec zajeti še pregledne znanstvene članke 1.02 in kratke znanstvene prispevke 1.03, vendar smo to opustili zaradi premajhnega števila teh objav v zajetem vzorcu. 2 Ker je bilo število znanstvenih monografij 2.01 manjše, smo v vzorec zajeli tudi strokovne monografije 2.02 in tako ugotovili, koliko monografij so objavili raziskovalci. Dodatno smo zbrali podatke o številu vseh posameznih bibliografskih enot v znanstvenih bibliografijah, ker nas je zanimalo, kateri tipi objav prevladujejo. Pozornost smo namenili tudi mentorstvu in uredniškemu delu raziskovalcev. Dalje smo v Cobissu in Sicrisu pridobili podatke o tem, koliko doktorskih študentov Evro-PF in FDŠ je nadaljevalo svojo raziskovalno kariero po uspešnem zagovoru doktorata. V vzorec smo zajeli vse, ki so do konca leta 2016 zaključili študij na Evro-PF (43) in FDŠ (20). 3 Raziskovalna problema in hipoteze RP1: Vrednotenje znanstvenih objav članov raziskovalne skupine Evro-PF in FDŠ za obdobje 2012–2016. H1: Vsak raziskovalec je objavil vsaj en izvirni znanstveni članek ali vsaj eno znanstveno monografijo. H2: Večina izvirnih znanstvenih člankov je objavljenih v revijah, ki so indeksirane v Scopusu in/ali WoS-u. H3: Razmerje objav izvirnih znanstvenih člankov je približno 50 % : 50 % (slovenske revije : tuje revije), vendar je več člankov v angleščini kot v slovenščini. H4: Prevladujejo izvirni znanstveni članki, napisani v soavtorstvu. H5: Znanstvene monografije so večinoma izšle pri slovenskih znanstvenih založbah v slovenščini. RP2: Vrednotenje znanstvenih objav doktorandov Evro-PF in FDŠ, ki so zaključili študij do vključno leta 2016. H6: Vsaj pol doktorskih študentov ima številko raziskovalca in je registriranih v Sicrisu. H7: Tisti doktorandi, ki so registrirani v Sicrisu, so objavili vsaj en izvirni znanstveni članek ali vsaj eno znanstveno monografijo. 3 Podatek pridobljen 14. 10. 2017 v Cobissu. 1.2 OMEJITVE RAZISKAVE Izbrana metodologija temelji na podatkih, ki so dosegljivi prek sistema Sicris. Iz prakse se zavedamo, da imajo raziskovalci znanstvene bibliografije pomanjkljivo dopolnjene. Razlogov je več, prvi je pomanjkanje strokovnih delavcev v knjižnicah Evro-PF in FDŠ v preteklosti, saj zaradi preobilice dela ni bilo možno dosledno dopolnjevati znanstvenih bibliografij. Drugi razlog je, da od januarja 2017 UKNU nima bibliotekarja, ki bi imel dovoljenje za vzajemno katalogizacijo za vnašanje znanstvenih bibliografij, temveč vse tovrstne nujne objave ureja zunanja sodelavka proti plačilu. Vse objave, ki niso nujne, bodo urejene takrat, ko bo vodja knjižnice pridobila ustrezno licenco. Tretji razlog je nerazumevanje članov raziskovalnih skupin o pomembnosti vnosov njihovih objav v Cobiss. Četrti razlog je tudi velik zaostanek pri vnosu zaključnih del študija na obeh fakultetah. Kljub omenjenim razlogom smo pred začetkom raziskave sklepali, da so bibliotekarji in raziskovalci poskrbeli vsaj za to, da so vsi obstoječi izvirni znanstveni članki 1.01 in znanstvene monografije 2.01 zavedeni v bibliografijah raziskovalcev. Želeli smo zaznati odmevnost znanstvenih objav, ki se kaže s citati, zavedenimi v Scopusu in WoS-u. Večina raziskovalcev Evro-PF in FDŠ objavlja na področju družboslovja, zato bi morali vzeti daljše citatno okno (vsaj obdobje treh let po objavi, idealno pa pet let ali več). Zavedamo se tudi, da števila citatov ni mogoče primerjati med objavami na različnih področjih raziskovanja in enako velja za dejavnike vpliva posameznih revij. Podatke je možno primerjati le znotraj istih znanstvenih (pod)področij. Omejeni smo bili tudi z majhnim številom raziskovalcev in objav. 1.3 PREDSTAVITEV UNIVERZITETNE KNJIŽNICE NOVE UNIVERZE Nova univerza izvaja svoje študijske programe na vseh treh stopnjah bolonjskega univerzitetnega sistema in na naslednjih študijskih področjih: . pravna teorija, metodologija in filozofija, . ustavno pravo in človekove pravice, . kazensko pravo, kriminologija in kriminalistika, . civilno in gospodarsko pravo, . upravno pravo in javna uprava, . varnostne, obrambne in obveščevalne študije, . mednarodno pravo in politika ter diplomacija, . evropske študije, . upravljanje in alternativno reševanje sporov, . javne, poslovne in zasebne finance, . slovenoslovje in kulturne industrije . gradbeni inženiring, arhitektura in urbanizem, . infrastruktura in nepremičnine. Z ustanovitvijo NU so se pojavile težnje po ustanovitvi skupne univerzitetne knjižnice, ki bi podpirala izobraževalno-informacijski sistem vseh članic NU. V ta namen je bila dne 29. 5. 2017 na Center za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici poslana vloga za pridobitev SIGLE UKNU. Ustanovitev UKNU in vpis v razvid knjižnic po veljavnem Pravilniku o razvidu knjižnic sta bila realizirana dne 19. 6. 2017 z dopisom Narodne in univerzitetne knjižnice št. 6120-31/2017, s katerim je Center za razvoj knjižnic dodelil UKNU naslednjo siglo/evidenčno številko: 51018. V knjižnično-informacijski sistem in primarni fond UKNU sta bili vključeni knjižnica Evro-PF in knjižnica FDŠ, kjer sta skupno zaposleni dve bibliotekarki. UKNU zbira, obdeluje, hrani in posreduje slovensko in tujo znanstveno literaturo, ki pokriva študijska področja članic univerze vsem študentom, članom akademskega zbora, raziskovalcem in drugim zaposlenim na univerzi ter drugim uporabnikom. S svojo dejavnostjo že podpira študijski proces na članicah NU: -Fakulteta za državne in evropske študije (FDŠ), -Evropska pravna fakulteta (EVRO-PF), -Fakulteta za slovenske in mednarodne študije (FSMŠ). UKNU podpira tudi raziskovalno dejavnost naslednjih raziskovalnih organizacij in skupin: -Center za intelektualno lastnino, -Center za primerjalno pravo, -Inštitut za management nepremičnin, -Inštitut za slovenoslovje, -Inštitut za ustavno ureditev in človekove pravice, -Raziskovalna skupina FDŠ. UKNU je nosilec gradnje in razvoja zbirke univerzitetnega repozitorija v okviru Repozitorija samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij (ReVIS) in s tem prispeva elektronske verzije zaključnih del študentov NU v Nacionalni portal odprte znanosti4 (Strategija razvoja Univerzitetne knjižnice Nove univerze, 2017). Za namen vrednotenja raziskovalne uspešnosti na NU sta bili posebej izbrani raziskovalni skupini, registrirani v okviru EVRO-PF in FDŠ, saj UKNU trenutno vodi le bibliografije raziskovalcev za omenjeni dve članici. Bibliografije raziskovalcev za Fakulteto za slovenske in mednarodne študije (FSMŠ) ter druge raziskovalne centre in inštitute univerze se ob obstoječem kadru v knjižnici ne vodijo v okviru UKNU. 4 Več na http://openscience.si/. 2 BIBLIOMETRIJSKE ANALIZE Bibliometrična analiza je definirana kot ¬matematično in statistično ugotavljanje kvantitativnih vidikov produkcije, diseminacije informacij in uporabe zlasti znanstvenih informacij« (Bibliotekarski terminološki slovar, 2011). Bibliometrija kot znanstvena veda izhaja iz izhodišča, da je znanstvenoraziskovalno produkcijo mogoče meriti, njen aplikativni značaj je v pomenu vrednotenja znanstvenega raziskovanja v današnji družbi. Za osnovno enoto merjenja znanstvene produkcije veljajo znanstvene objave, v katerih so vedno objavljeni rezultati znanstvenega dela, in citati. Ocenjevanje kakovosti objav je pomembno za napredovanje znotraj akademske ali raziskovalne ustanove ter za pridobivanje sredstev za nadaljnje raziskovalno delo. Ker je objav vedno več, sredstev, namenjenih znanstvenim raziskavam, pa vedno manj, je potreba po bibliometrijskih analizah vedno večja (Južnič, 2005). Znanstvene objave lahko z bibliometrijskimi analizami proučujemo z vidika individualnih raziskovalcev ali širše, npr. raziskovalne skupine, institucije, področja, države. Znanstveno sodelovanje je v okviru posameznih področij možno proučevati na mikro (posamezniki), mezo (inštitucije) in makro (države) nivoju, takšne rezultate pa je zanimivo primerjati skozi leta (Andrés, 2009). Čeprav korenine bibliometrije segajo več desetletij nazaj in izhajajo iz fizikalnih, socioloških, psiholoških, zgodovinskih in informacijsko-komunikacijskih znanstvenih področij, pa avtorji za začetek vrednotenja znanstvene odličnosti štejejo vzpostavitev Garfieldovega Science Citation Indeksa (WoS) (Erman, 2015; Holmberg, 2016; Garfield, 1955). Od takrat je bilo z metodami analiziranja znanstvenih objav in citatov narejenih ogromno raziskav, pri katerih so bili raziskovalci pogosto kritični do same metodologije zbiranja podatkov. 2.1 POMEN BIBLIOMETRIJE ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE Visokošolski knjižničarji uporabljajo bibliometrijo predvsem kot osnovo za nabavo periodičnih oz. serijskih publikacij ter kot metodo, s katero vrednotijo znanstvene dosežke visokošolske ustanove na nacionalnem nivoju. Še tretja vloga, na katero opozarja Južnič (2005), je hitrejše iskanje relevantnih virov v bibliografskih bazah podatkov. Raziskovalci se zavedajo, da je objavljanje v uglednih znanstvenih revijah ključni kriterij vrednotenja znanstvene odličnosti in tudi hitro prilagodijo značilnosti svojega znanstvenega objavljanja glede na evalvacijske sisteme (Južnič idr., 2010), pri čemer od visokošolskih knjižničarjev pogosto pričakujejo vrhunsko poznavanje trenutno veljavnih meril. Visokošolski knjižničarji imajo v Sloveniji možnost in dolžnost sodelovati v transparentnem sistemu predstavljanja raziskovalnih rezultatov, in sicer tako, da vnašajo bibliografske zapise v vzajemni katalog Cobiss. Prednosti enotnega sistema, ki je vzpostavljen prek centraliziranega informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti (Sicris), so predvsem tri: vse objave so v sistemu in niso odvisne od tujih virov (kompletnost), možne so različne uporabe zbranih podatkov (bibliometrijske analize), podatki so javno dostopni in preverljivi (transparentnost) (Demšar in Južnič, 2014). 2.2 PREGLED PODOBNIH RAZISKAV V SLOVENIJI V zadnjih letih je bilo v Sloveniji narejenih več raziskav, kjer so ugotavljali znanstveno uspešnost slovenskih raziskovalcev. Čadej in Južnič sta na vzorcu objav stotih slovenskih raziskovalcev s področja družboslovja in humanistike ugotovila, da Scopus bistveno bolje predstavlja slovensko znanstveno produkcijo kot WoS (Čadej in Južnič, 2016). Enako so v raziskavi na vzorcu več kot 10.000 slovenskih raziskovalcev z vseh znanstvenih področij in več kot 50.000 znanstvenih objav ugotovili Bartol idr. (2014), v Scopusu so bile predvsem bolje zastopane objave v revijah s področja družboslovja, humanistike in tehnike. Citiranost, kot merilo vrednotenja kakovosti znanstvenih člankov slovenskih raziskovalcev, so raziskovali Pečlin idr. (2012), ki so na vzorcu 76 slovenskih raziskovalnih skupin s področij naravoslovja in medicine ugotavljali vpliv mednarodnega sodelovanja in statusa revije na citiranost člankov. Ugotovitve kažejo, da mednarodno soavtorstvo pozitivno vpliva na večjo citiranost na tistih področjih, ki so manj razvita (npr. medicina), pri bolj razvitih področjih (npr. fizika) pa lahko mednarodno soavtorstvo slovenskih avtorjev celo negativno vpliva na število citatov (Pečlin idr., 2012). Za našo nalogo so še posebej zanimive raziskave znanstvene uspešnosti manjših fakultet in univerz. Na Univerzi na Primorskem so naredili zanimivo raziskavo (Miholič in Južnič, 2016), kjer so primerjali uporabljeno literaturo v znanstvenih objavah profesorjev, preden so na univerzi omogočili dostop do znanstvenih revij v zbirkah ScienceDirect, SpringerLink, WileyOnline, Emerald, Sage in JSTOR, z uporabljeno literaturo v štirih letih po tem, ko je knjižnica raziskovalcem omogočala dostop do omenjenih zbirk. Univerza na Primorskem je kot ena izmed mlajših slovenskih univerz dobila možnost sofinanciranja nabave znanstvene literature s strani ARRS leta 2009. Z bibliometrijsko analizo objav in citatov v Scopusu in WoS-u (obdobje 2010–2014) so dokazali, da so raziskovalci po letu 2009 objavili več znanstvenih člankov v revijah z višjim faktorjem vpliva, saj so imeli dostop do kakovostnejših znanstvenih virov. Dostop do kakovostnih virov pomeni boljše pogoje za znanstvenoraziskovalno delo in motivira raziskovalce k objavi v boljših revijah (Miholič in Južnič, 2016). Poleg soavtorstva in citiranosti lahko z bibliometrijskimi metodami raziskujemo tudi, kateri so najvplivnejši avtorji in tematike na nekem znanstvenem področju. To je raziskovala N. Erman (2015) s Fakultete za družbene vede, in sicer na znanstvenem področju e-uprave in na vzorcu člankov, objavljenih v takrat edini reviji s tega področja, ki je bila indeksirana v Scopusu (Government Information Quarterly, 200 člankov), ter člankov v zbornikih dveh letnih konferenc s področja e-uprave (International Conference on e-Government, 161 člankov; European Conference on e-Government, 143 člankov). Glede na svoje rezultate raziskave priporoča, da je pri analizah citiranja skoraj nujno treba izvesti tudi analizo omrežja soavtorstev, ki daje dopolnilne rezultate kot le analiza citiranja (Erman, 2015). Gorraiz, Reimann in Gumpenberger (2011) so v raziskavi na vzorcu znanstvenih objav, ki so nastale v soavtorstvu med avstrijskimi raziskovalci in raziskovalci šestih drugih držav (med njimi Slovenija), dokazali, da citiranosti ne povečuje samo število soavtorjev, temveč jo povečujeta internacionalizacija raziskav in mednarodno sodelovanje avtorjev iz več različnih držav. Iz tega so sklepali, da so bilateralne pogodbe (med le dvema državama) dobra odskočna deska in odpirajo vrata za sodelovanje v večjih mednarodnih projektih, kar pa vodi v večjo citiranost avtorjev. Na pomanjkljivosti bibliometrijskih analiz opozarjajo že avtorji sami (npr. Dekleva Smerkar, 2014; Mur in Južnič, 2006) in predlagajo možne izboljšave metodologije ali interpretacije rezultatov. Eden izmed obveznih vidikov je, da je treba pri uporabi rezultatov bibliometrijske analize upoštevati tudi kvalitativni vidik, torej ekspertne analize (Dekleva Smrekar in Vilar, 2014). Metodologija in evalvacijski postopki, ki dajejo prednost mednarodnim znanstvenim objavam in zaznavanju njihovega mednarodnega vpliva, pa so problematični predvsem za aplikativna področja znanosti (Peteh in Južnič, 2016). 2.3 VREDNOTENJE ZNANSTVENE USPEŠNOSTI NA PODROČJU PRAVA Največ raziskovalcev v obravnavanih skupinah objavlja na področju pravne znanosti, ki se v okviru družboslovnih raziskav nekoliko razlikujejo od objav na preostalih podpodročjih. Predvsem v rabi znanstvenega aparata in pogostosti objavljanja v neindeksiranih revijah. O tem je bilo v strokovni pravni reviji Pravna praksa objavljenih več člankov. Članek iz leta 2012 kritično opisuje predvsem točkovanje po metodologiji ARRS in vrednotenje pravne znanosti glede na podatke, ki jih slovenski bibliotekarji vpisujejo v Cobiss in Sicris. Čeprav se avtorji zavedajo prednosti bibliometričnega modela za vrednotenje znanosti, tj. objektivnost, preglednost meril, hitrejše in učinkovitejše analize z manj človeškega faktorja, opozarjajo, da je tako mogoče primerjati le podobne znanstvene revije znotraj iste discipline ali celo poddiscipline (Hojnik in Avbelj, 2012). Avtorja opozarjata tudi na jezikovno neuravnoteženost bibliometričnega modela Thomsona Reutersa (WoS), saj so v njem zastopane predvsem ameriške revije, evropske pravne revije pa so se ga dolgo časa izogibale in so v sistem vstopile kasneje, zato imajo običajno nižji faktor vpliva in je njihov izmerjeni vpliv pogosto manjši, kot sta njihov dejanski vpliv in ugled znotraj relevantne skupnosti. Dalje pojasnjujeta, da v bazi Social Sciences Citation Index (SSCI) ni nobene slovenske pravne revije, in opozarjata na neustreznost vrednotenja znanstvene uspešnosti na področju prava v Sloveniji. Hojnik (2017) je predlagala, da se vzpostavi ravnotežje med pravno prakso, kjer raziskovalci sodelujejo s sodniki, odvetniki in podjetji, ter pričakovanji, da razvijejo znanstveni prispevek in so tako bolj mednarodno naravnani, multidisciplinarni in teoretični. Po njenem meril vrednotenja pravne znanosti zaradi njene specifične vloge v družbi ne morejo postaviti tehniki, temveč pravniki sami, izven nacionalnih meja (Hojnik, 2017a in 2017b). Če želimo proučevati znanstveno produktivnost nekega področja, moramo biti prepričani, da je to področje dobro zastopano v podatkovni bazi, iz katere prevzemamo podatke. Družboslovje je v WoS-u manj zastopano, saj WoS ne indeksira citatov v monografijah, slabše so zastopane tudi neameriške revije (Andrés, 2009). Evropske pravne revije so (bile), podobno kot humanistične revije, zelo slabo zastopane v citatnih indeksih Scopusa in WoS-a tudi zaradi različnih lokalnih jezikov, kulture in nacionalnih pravnih sistemov (Van Gestel, 2015). Na seznamu Social Science Citation Index (WoS) je trenutno s področja prava 150 revij, 5 prevladujejo ameriške revije. V bazi Scimago Journal (Scopus) je 524 revij, 6 ki pokrivajo področje prava, med njimi tudi tri slovenske: Lex Localis (Q2), Revus (Q3) in Revija za kriminalistiko in kriminologijo (Q4). Evropski citatni indeks za pravne revije ne obstaja, Američani pa imajo Washington & Lee’s Law Journal Rankings, na katerem je European Journal of International Law na prvem mestu med neameriškimi revijami, vendar večino citatov pridobi med ameriškimi revijami. Anomalija, na katero opozarja pravni strokovnjak Van Gestel, je v tem, da ameriške revije determinirajo ocenjevanje evropskih pravnih revij. Med evropskimi pravnimi revijami je sicer že več kot 10 let vodilna recenzirana revija German Law Journal, ki prejme največ citatov (glede na Google Scholar Metrics) in je med evropskimi strokovnjaki najbolj priznana (Van Gestel, 2015). Jensen in Kristensen (2013) sta v raziskavi na vzorcu 2561 člankov, objavljenih v štirih vodilnih revijah s področja prava Evropske unije (v nadaljevanju EU), v obdobju 2003– 2010 z analizo referenc ugotovila, da sta ključni reviji s tega področja Journal of European Public Policy in Journal of Common Market Studies, področje prava EU pa je tesno povezano s političnimi študijami, mednarodnimi odnosi in javno upravo. Področje političnih študij je v Social Science Citation Index (WoS) zastopano s 164 revijami in 431 revijami v Scimago Journal (Scopus), področje javne uprave pa s 54 revijami v Social Science Citation Index (WoS) in 118 revijami v Scimago Journal (Scopus). 5 Vsi podatki za bazo Science Citation Index (WoS), pridobljeni 7. 10. 2017 s spletne strani http://mjl.clarivate.com/cgi-bin/jrnlst/jlsubcatg.cgi. 6 Vsi podatki za bazo Scimago Journal (Scopus), pridobljeni 7. 10. 2017 s spletne stran i http://www.scimagojr.com/journalrank.php. 3 REZULTATI Rezultati so predstavljeni za obe fakulteti, Evro-PF in FDŠ skupaj, saj je število raziskovalcev majhno. V poglavju 3.1 so predstavljeni rezultati vrednotenja znanstvenih objav članov raziskovalne skupine Evro-PF in FDŠ za obdobje 2012–2016, v poglavju 3.2 pa so predstavljeni rezultati vrednotenja znanstvenih objav doktorandov Evro-PF in FDŠ, ki so zaključili študij do vključno leta 2016. 3.1 ZNANSTVENE OBJAVE ČLANOV RAZISKOVALNIH SKUPIN EVRO-PF IN FDŠ Skupno je v dveh raziskovalnih skupinah7 fakultet 29 raziskovalcev. Dva sta člana raziskovalnih skupin obeh fakultet, sicer pa ima FDŠ skupaj 14 raziskovalcev, Evro-PF pa 17 raziskovalcev. Na FDŠ sta le dva raziskovalca zaposlena na projektih za 100-odstotni delovni čas (M. Avbelj in J. Letnar Černič, oba tudi vodje projektov), ostali pa le med 40 do le 1 %. Na Evro-PF ni nobeden raziskovalec zaposlen za 100 % na raziskovalnem delu, zaposleni so v deležu od 3 do 43 %. Slika 1 predstavlja število raziskovalcev obeh fakultet glede na znanstveno področje. Prevladujejo raziskovalci s področja družboslovja (23), in sicer 13 s področja prava, sledijo ekonomija (3x), upravne in organizacijske vede (3x), politične vede (2x), psihologija (1x), urbanizem (1x). Eden raziskovalec je s področja naravoslovja (matematika), dva s humanistike (umetnostna zgodovina in filozofija), dva s tehnike (gradbeništvo) in eden z interdisciplinarnih ved. Bolj podrobni podatki so v Prilogi 1. Slika 1: Število raziskovalcev FDŠ in Evro-PF glede na znanstveno področje 7 Podatki o zaposlitvah pridobljeni 8. 10. 2017 v Sicrisu. 3.1.1 Raznolikost bibliografskih enot v Sicrisu 29 raziskovalcev ima v znanstvenih bibliografijah skupno 1179 bibliografskih enot za obdobje 2012–2016, brez upoštevanih vnosov za uredniško delo in mentorstvo, kar prikazuje Slika 2. Največ (218) je strokovnih člankov 1.04, sledijo izvirni znanstveni članki 1.01 (196), objavljeni znanstveni prispevki na konferenci 1.08 (121) ter samostojni znanstveni sestavki ali poglavja v monografskih publikacijah 1.16 (85). Znanstvenih monografij 2.01 je 25 in strokovnih monografij 2.02 je 11. Raziskovalci so bili mentorji (diplomskih, magistrskih, doktorskih in drugih zaključnih nalog) skupno 557-krat, kot uredniki pa so sodelovali 89-krat. Največ mentorstev ima Z. Vodovnik (89). Devet raziskovalcev nima niti enega vnosa za mentorstvo, v povprečju pa je bil raziskovalec mentor 19-krat v obdobju petih let. Štetje objav sicer ni merilo znanstvenega napredka, je pa merilo znanstvene produktivnosti. V nadaljevanju smo objave analizirali selektivno, torej smo skušali proučevati le objave v kakovostnih revijah in znanstvenih monografijah. Slika 2: Raznolikost bibliografskih enot v Sicrisu Raznolikost bibliografskih enot v Sicrisu Število bibliografskih objav 3.1.2 Izvirni znanstveni članki 1.01 in znanstvene monografije 2.02 Največ izvirnih znanstvenih člankov (40) je v izbranem petletnem obdobju objavila A. Fošner, ki je edina raziskovalka s področja naravoslovja. Med ostalimi ima največ (20) izvirnih znanstvenih člankov J. Letnar Černič, sledijo mu A. Temeljotov Salaj (17) V. Strahovnik (17) in M. Avbelj (14). Šest raziskovalcev ni objavilo niti enega izvirnega znanstvenega članka, kar je razvidno v Prilogi 1. Povprečje na raziskovalca je 6,8 objavljenih člankov v petletnem obdobju oz. 5,5 brez upoštevanja člankov raziskovalke s področja naravoslovja. To je malo glede na to, da smo Slovenci po številu znanstvenih objav (in številu citatov) v zgornji polovici držav EU (Demšar, 2013), kar ugotavljajo tudi tuje raziskave (npr. Gorraiz, Reimann in Gumpenberger, 2011). Posebnosti znanstvenega objavljanja na področju prava sta, da pravne revije objavijo manjše število člankov na leto in da je obseg pravnih člankov večinoma veliko večji od obsega tipičnih člankov z drugih področij. Posledica obojega je, da raziskovalci s področja prava objavijo manj člankov na leto kot drugi raziskovalci (Hojnik, 2015, 2017a, 2017b). 12 raziskovalcev je objavilo vsaj eno znanstveno ali strokovno monografijo. Skupno so raziskovalci v petletnem obdobju objavili 36 znanstvenih in strokovnih monografij, od tega je 25 znanstvenih monografij in 11 strokovnih monografij. Podatki so prikazani v Prilogi 1. Največ (10 monografij) je objavil Z. Vodovnik, vendar gre v treh primerih za dopolnjene verzije oz. ponatise istih knjig. Po štiri znanstvene oz. strokovne monografije sta objavila še J. Letnar Černič in M. Šijanec Zavrl. Znanstvene monografije so izšle pri različnih založbah. Največ (6) jih je izšlo pri GV Založbi. Znanstvena monografija The type theory of law : an essay in psychoanalytic jurisprudence (M. Novak) je izšla pri prestižni založbi Springer, znanstvena monografija Labour law in Slovenia (Z. Vodovnik) pa pri založbi Wolters Kluwer, Law & Business: Kluwer Law International. 9 znanstvenih monografij je v angleščini, 1 v hrvaščini in 15 v slovenščini. Ugotovili smo, da je med 29 raziskovalci šest takšnih, ki niso objavili niti enega izvirnega znanstvenega članka ali znanstvene monografije. S tem smo prvo hipotezo, ki pravi, da je vsak raziskovalec objavil vsaj en izvirni znanstveni članek ali vsaj eno znanstveno monografijo, zavrnili. Peto hipotezo, ki pravi, da so znanstvene monografije so večinoma izšle pri slovenskih znanstvenih založbah v slovenščini, smo potrdili. 3.1.3 Indeksiranost v Scopusu in/ali WoS-u 65 člankov (33,2 %) je objavljenih v revijah, ki so indeksirane v WoS-u in Scopusu, takih si želimo, da bi bilo čim več, saj raziskovalcem prinesejo največ točk po metodologiji ARRS. Skupaj je 97 člankov (49,5 %) objavljenih v revijah, ki so indeksirane samo v Scopusu. Niti en članek pa ni bil objavljen v reviji, ki bi bila indeksirana samo v WoS-u. Podobno kot Čadej in Južnič (2016) smo ugotovili, da je znanstvena produkcija raziskovalcev NU (družboslovje) bolje zastopana v Scopusu kot v WoS-u. Preglednica 1: Članki glede na indeksiranost revij v Scopusu in/ali WoS-u Št. člankov Delež Revije v Scopusu Revije WoS + Scopus Niso indeksirane 97 65 99 49,5 % 33,2 % 50,5 % Skupaj člankov 196 100 % Ugotovili smo, da je samo polovica člankov objavljenih v revijah, ki so indeksirane v Scopusu, kar prikazuje Preglednica 1. Druge hipoteze, ki pravi, da je večina izvirnih znanstvenih člankov objavljenih v revijah, ki so indeksirane v Scopusu in/ali WoS-u, nismo potrdili, saj znaša ta delež 49,5 %. Pri tem še velja omeniti, da je na rezultat precej vplivalo 40 člankov raziskovalke s področja naravoslovja, ki so skoraj vsi objavljeni v revijah, ki so indeksirane v Scopusu in/ali WoS-u. Brez njenih člankov bi bil delež tistih, ki so indeksirani, še nižji. 3.1.4 Poreklo revije (slovenske/tuje) in jezik člankov Članki so bili objavljeni v 105 različnih revijah. 117 člankov je napisanih v angleščini, 78 v slovenščini, eden v španščini. Preglednica 2: Število člankov glede na poreklo revije in indeksiranost revij Poreklo revije Št. člankov, skupaj Št. člankov, revije v Scopusu Št. člankov, revije v WoS-u in Scopusu Št. člankov, revije niso indeksirane Tuje 102 52,0 % 74 37,8 % 60 30,6 % 27 13,8 % Slovenske 94 48,0 % 23 11,7 % 5 2,6 % 71 36,2 % Skupaj 196 100 % 97 49,5 % 65 33,2 % 99 50,5 % Iz Preglednice 2 je razvidno, da sta v tujih revijah objavljena 102 članka (52,0 %), od tega je 60 člankov (30,6 %) objavljenih v tujih revijah, ki so indeksirane v Scopusu in WoS-u, takih si želimo čim več, saj lahko (če imajo visok faktor vpliva) prinesejo več točk v Sicris. 74 člankov (37,8 %) je objavljenih v tujih revijah, ki so indeksirane samo v Scopusu, 27 člankov (13,8 %) pa v tujih revijah, ki niso indeksirane v Scopusu in/ali WoS-u. 102 članka sta bila objavljena v 75 tujih revijah. Med njimi je 38 revij, ki so indeksirane v Scopusu in WoS-u, ter še 13 revij, ki so indeksirane samo v Scopusu. Največ člankov (5) je bilo objavljenih v tuji reviji Linear and Multilinear Algebra (v Scopusu in WoS­u). Sledijo German law journal (4 članki, revija ni indeksirana) in International journal of production economics (3 članki, v Scopusu in WoS-u), Hrvatska i komparativna javna uprava : časopis za teoriju i praksu javne uprave (3 članki, revija ni indeksirana), Energy and buildings (3 članki, je v Scopusu in WoS-u). Zanimiv je primer revije German law journal, ki ima na spletni strani8 objavljeno, da je vodilna pravna odprtodostopna recenzirana revija v Nemčiji in druga vodilna revija na svetu, ki pokriva področje evropskega prava. Pri tem je omenjeno, da ima ¬visok faktor vpliva«, čeprav ni indeksirana ne v bazi WoS ne v Scopusu. Omenjeno je tudi, da jo Google Scholar Metrics umešča na tretje mesto na področju evropskega prava in na deseto mesto na področju mednarodnega prava. Revija je bila dalje edina navedena v poročilu z naslovom ¬The Prospects for German Legal Scholarship«, ki ga je izdal nemški svet za znanost in humanistiko – Wissenschaftsrat. Revija je tudi redno citirana v odločbah nemškega zveznega ustavnega sodišča Bundesverfassungsgericht. Gre torej za pomembno mednarodno revijo za področje prava, kar pa glede na 8 Pridobljeno 8. 10. 2017 s spletne strani http://www.germanlawjournal.com/about-us/. metodologijo ARRS v Sicrisu ni temu primerno ovrednoteno, saj raziskovalcem takšna objava prinese le do 30 točk. V slovenskih revijah je objavljenih 94 člankov (48,0 %), od tega jih je 5 (2,6 %) objavljenih v slovenskih revijah, ki so indeksirane v Scopusu in WoS-u. Želimo si, da bi bil delež slednjih višji, vendar to pomeni, da bi moralo biti v Scopusu in Wos-u indeksiranih več slovenskih revij s področja prava, političnih ved, upravnih in organizacijskih ved, ekonomije, managementa nepremičnin ipd. Izvirni znanstveni članki so bili objavljeni v 30 različnih slovenskih revijah. Največ člankov (25) je bilo objavljenih v reviji Dignitas, kar smo pričakovali, saj je to edina znanstvena revija, ki jo izdajajo članice NU. Dignitas: revija za človekove pravice ni indeksirana v Scopusu ali WoS-u, glede na tipologijo za vrednotenje del v sistemu Sicris je uvrščena v kategorijo 1C (Z) in objava izvirnega znanstvenega članka v njej prinese avtorjem 30 točk. V reviji Dignitas je vsaj en članek v obdobju 2012–2016 objavilo 12 raziskovalcev z Evro-PF in FDŠ (41 %). Največ člankov (6) je v reviji Dignitas objavil J. Letnar Černič, ki je bil v izbranem obdobju urednik revije. NU je začela postopke, da bi revijo Dignitas čim prej uspeli vključiti v indekse citiranja. Med ostalimi slovenskimi revijami je bilo največ člankov objavljenih v revijah: Gradbeni vestnik: glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (7), Bogoslovni vestnik : glasilo Teološke fakultete v Ljubljani (5), Urbani izziv (5), Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja (4), Poligrafi : revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo (4) ter v konferenčnih zbornikih Dnevi slovenskih pravnikov (skupaj v dveh zbornikih 6 člankov). Med 30 slovenskimi revijami, v katerih so raziskovalci objavili svoje članke, jih je 9 takšnih, ki so indeksirane v Scopusu in jih še naprej priporočamo raziskovalcem za objave, saj med slovenskimi revijami prinesejo največ točk v Sicris. To so revije: Acta Histriae, Annales : anali za istrske in mediteranske študije, Series historia et sociologia, Bogoslovni vestnik : glasilo Teološke fakultete v Ljubljani, Dve domovini : razprave o izseljenstvu, Geodetski vestnik : glasilo Zveze geodetov Slovenije (tudi v WoS), Lex localis : revija za lokalno samoupravo (tudi v WoS), Revus : revija za evropsko ustavnost, Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja in Urbani izziv. Tretjo hipotezo, ki pravi, da je razmerje objav izvirnih znanstvenih člankov približno 50 % : 50 % (slovenske revije : tuje revije), vendar je več člankov v angleščini kot v slovenščini, smo potrdili. Razmerje objav je 52 % člankov v tujih revijah in 48 % člankov v slovenskih revijah. Tudi v slovenskih revijah so bili nekateri članki objavljeni v angleščini, zato je več člankov (60 % vseh) v angleščini. Na primer 5 člankov iz našega vzorca je bilo v reviji Dignitas objavljenih v angleščini. 3.1.5 Soavtorstvo izvirnih znanstvenih člankov V primeru 98 člankov (50 %) je avtor en sam raziskovalec, v drugi polovici člankov pa gre za soavtorstvo, in sicer je 46 člankov nastalo v soavtorstvu dveh avtorjev, 31 v soavtorstvu treh avtorjev, 13 v soavtorstvu štirih avtorjev ter 8 člankov v soavtorstvu med 5 do največ 14 avtorjev. Povprečno število avtorjev na članek je 2,1. Med članki, objavljenimi v tujih revijah, je povprečno število avtorjev na članek višje, 2,4. Med članki, objavljenimi v slovenskih revijah, pa je povprečno število nižje, 1,6 avtorja na članek. Povprečno število avtorjev na članek pri člankih raziskovalcev s področja prava je 1,1, kar kaže na to, da se raziskovalci s področja prava za soavtorstvo redkeje odločajo. V tujih revijah, ki spadajo v kategorijo A1 (so najboljše in so indeksirane v WoS-u in Scopusu), je bilo objavljenih 20 člankov. Povprečno število avtorjev pri teh člankih je 3,5, kar je precej več od povprečja (kar 17 od 20 člankov je napisanih v soavtorstvu). S tem smo podobno kot Lariviere idr. (2015) ugotovili, da so v bolj kakovostnih revijah objavljeni članki, ki nastanejo v soavtorstvu, oz. da soavtorstvo pripomore k temu, da so članki objavljeni v bolj kakovostnih revijah, kar je posledica tega, da so članki, ki jih napiše več avtorjev, boljši. Četrte hipoteze, ki pravi, da prevladujejo izvirni znanstveni članki, napisani v soavtorstvu, ne moremo potrditi, saj je razmerje točno 50 % : 50 %. Vsekakor raziskovalcem NU priporočamo, da čim več objavljajo v (mednarodnem) soavtorstvu, saj to rezultira v boljših člankih, ki so posledično objavljeni v boljših revijah. Glede na rezultate podobnih raziskav (Pečlin idr., 2012) pa lahko predvidevamo tudi, da ker so boljši, dobijo več citatov in so tako bolj odmevni. 3.1.6 Citiranost v Scopusu in WoS-u 97 člankov je skupaj dobilo 227 citatov v Scopusu, vendar nam ta podatek ne pove nič, saj proučujemo različne discipline znotraj znanosti. Števila dobljenih citatov ni mogoče primerjati med različnimi področji (Andrés, 2009). Ugotavljamo, da je necitiranost visoka. 35 člankov (36 %), ki so indeksirani v Scopusu, ni dobilo niti enega citata. To smo sicer pričakovali, saj so podobno za slovenske objave ugotovili tudi drugi avtorji v podobnih raziskavah (npr. Gorraiz, Reimann in Gumpenberger, 2011; Pečlin in Južnič, 2012). Citiranost nam ne more veliko povedati, ker so raziskovalci z različnih področij in so članki objavljeni v revijah z zelo različnih znanstvenih disciplin, ki imajo različne prakse pri citiranju, posebej še na področju prava. Zato smo posebej pogledali še članke samo raziskovalcev s področja prava (13 raziskovalcev). Za njih smo ugotovili, da so skupaj objavili 64 člankov, med njimi pa je le 15 takšnih, ki so izšli v revijah, ki so indeksirane v Scopusu (in WoS-u). Izmed teh 15 člankov so štirje takšni, ki so prejeli vsaj en citat, zato lahko te prepoznamo kot boljše članke izbranih raziskovalcev v proučevanem obdobju. Gre za naslednje članke: . Theorizing sovereignty and European integration (M. Avbelj, 4 citati, objavljen v reviji: Ratio juris : an international journal of jurisprudence and philosophy law), . Corporate obligations under the right to a healthy living environment (J. Letnar Černič, 3 citati, objavljen v reviji Danube : law and economics review), . Employment relationships in the public sector -a balance between the state, local and autonomous regulations (Z. Vodovnik, 3 citati, objavljen v reviji Lex localis : revija za lokalno samoupravo), . Varstvo novinarskih zaupnih virov : pravna ureditev in stališča slovenskih novinarjev (R. Čeferin, 1 citat, objavljen v reviji Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja). Nobeden izmed teh člankov pa ni objavljen v reviji, ki bi spadala v kategorijo 1A1 (Z, A'', A', A1/2). Dva takšna članka ima D. Valentinčič (¬Ta rožina dolina« med dvema ognjema : pogled na zgodovinske razloge za razdeljeno identiteto v Reziji in kratek opis današnjih konfliktov, objavljen v reviji Acta Histriae, ter Vračanje potomcev slovenskih izseljencev v ZDA in Kanadi k slovenski identiteti v kontekstu globalnega trenda individualizacije, objavljen v reviji Dve domovini : razprave o izseljenstvu), vsak članek je avtorju prinesel več kot 100 točk v Sicrisu. V WoS-u ima 65 člankov skupaj 126 citatov, vendar nam ta podatek ne pove nič, saj proučujemo različne discipline znotraj znanosti. 25 člankov (38 %) ni dobilo niti enega citata. Največ citatov (15 in 7) imata že prej omenjena članka A. Fošner ter članek z naslovom Solar potential in existing urban layouts : critical overview of the existing building stock in Slovenian context (7 citatov), ki je nastal v soavtorstvu Ž. Kristl in je izšel v tuji reviji Energy policy, ki spada v kategorijo 1A1 (Z, A', A1/2). 3.2 ZNANSTVENE OBJAVE DOKTORANDOV EVRO-PF IN FDŠ Cilj opravljenega doktorskega študija so kompetence in sposobnosti, ki jih kandidat pridobi v procesu pisanja in zagovora doktorata, doktorati pa so odsev doktorskega študija univerze (Južnič, 2010). Uspešno zaključen doktorski študij pomeni vstop v svet znanosti, ki je v Sloveniji evalviran skozi Sicris. Cilj doktorskega študija naj bi torej bil aktivno participiranje pri razvoju znanosti. Preverili smo, koliko doktorandov FDŠ in Evro-PF ima številko raziskovalca in nadaljuje svojo znanstvenoraziskovalno delo tudi po študiju. Izmed 63 doktorandov, ki so zaključili študij na FDŠ (20 doktorandov) in Evro-PF (43 doktorandov), jih ima številko raziskovalca le 13, kar je 21 %. Šesto hipotezo, ki pravi, da ima vsaj pol doktorskih študentov številko raziskovalca in je registriranih v Sicrisu, moramo tako zavrniti, saj je takih doktorandov le 21 %. Izmed trinajstih doktorandov so trije, ki so aktivni v raziskovalnih skupinah FDŠ in Evro-PF (D. Bogataj, L. Brožič in B. Grum). Glede na podatke, ki jih je mogoče dobiti v Sicrisu, je le devet doktorandov FDŠ in Evro-PF po zaključku doktorskega študija objavilo vsaj en izvirni znanstveni članek ali vsaj eno znanstveno monografijo. Preglednica v Prilogi 2 prikazuje doktorande glede na to, ali imajo številko raziskovalca in koliko znanstvenih objav imajo. Omejili smo se le na podatke, ki so dostopni v bazi Sicris, ki pa niso popolni. Kot primer omenimo doktoranda D. Nahtigala, ki nima številke raziskovalca, doktoriral je leta 2014 in leto kasneje je v soavtorstvu s svojim mentorjem B. Grumom (tudi doktorandom Evro-PF) objavil znanstveno monografijo z naslovom Vrednotenje nepremičnin, ki je izšla v založbi Evro-PF. Tak primer v naši raziskavi ni zaznan, saj uporabljamo le podatke iz Sicrisa, ki so verificirani. Tudi sedmo hipotezo, ki pravi, da so tisti doktorandi, ki so registrirani v Sicrisu, objavili vsaj en izvirni znanstveni članek ali vsaj eno znanstveno monografijo, smo zavrnili, saj je takih 9 od 13. 4 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKI V raziskavi smo z bibiliometrijskimi metodami ovrednotili raziskovalno uspešnost članov raziskovalnih skupin Evro-PF in FDŠ za obdobje 2012–2016 in preverili vpetost doktorandov NU v slovensko znanost. Pri tem smo se vprašali, kako lahko univerzitetna knjižnica še izboljša podporo raziskovalcem in doktorandom pri znanstvenem objavljanju ter tako zviša znanstveno odličnost NU. Ugotovili smo, da je v povprečju raziskovalec NU v petletnem obdobju objavil 6,8 izvirnih znanstvenih člankov oz. da je med 29 raziskovalci 6 takšnih, ki niso objavili niti enega izvirnega znanstvenega članka ali znanstvene monografije. Z vidika zagovarjanja kakovosti so ti rezultati dobri, z vidika vrednotenja znanstvene uspešnosti fakultet pa si želimo, da bi v prihodnosti raziskovalci objavili več izvirnih znanstvenih člankov in znanstvenih monografij (na račun manj drugih, neznanstvenih prispevkov). Pri kvantitativnem ovrednotenju raziskovalnega dela je pomemben dejavnik odstotek zaposlitve raziskovalcev v okviru raziskovalne skupine. Eden izmed razlogov za manjše število objav je morda tudi, da so raziskovalci na raziskovalnih projektih večinoma zaposleni le za manjši odstotek. Pri tem velja omeniti, da so štirje raziskovalci (Avbelj, Letnar Černič, Vodovnik, Valentinčič) po številu upoštevanih točk v Sicrisu uvrščeni med prvih 10 najboljših raziskovalcev s področja prava v Sloveniji. Trije raziskovalci (Vodovnik, Valentinčič, Novak) pa so v Sicrisu uvrščeni med najboljših 15 pravnikov v kategoriji A“ izjemni dosežki. Tudi nekateri drugi raziskovalci se umeščajo na lestvico najboljših 20 po številu upoštevanih točk znotraj svojih področij (npr. Aver, Grum, Strahovnik, Temeljotov Salaj), kar je dober rezultat za fakulteti.9 Slaba polovica izvirnih znanstvenih člankov je bilo objavljenih v revijah, ki so indeksirane v Scopusu, tretjina člankov pa je bilo objavljenih v revijah, ki so indeksirane v Scopusu in WoS-u. Predvidevati je mogoče, da bi bil navedeni odstotek višji, če bi bilo v bazah Scopus in WoS več pravnih revij. V slovenskih revijah je objavljena slaba polovica člankov. Definirali smo devet ključnih slovenskih revij, v katerih objavljajo naši raziskovalci in so indeksirane v Scopusu, zato bo z njimi UKNU dopolnila svojo zbirko: 9 Stanje dne 22. 10. 2017. Acta Histriae, Annales, Series historia et sociologia, Bogoslovni vestnik, Dve domovini, Geodetski vestnik, Lex localis, Revus, Teorija in praksa, Urbani izziv. UKNU bo v sodelovanju z Založbo NU še naprej promovirala revijo Dignitas in doktorande spodbujala k objavi izvirnih znanstvenih člankov. Začeli so se tudi postopki za uvrstitev revije Dignitas v citatne baze, kot sta Scopus in WoS. Dignitas bi bilo treba objaviti v spletni obliki in omogočiti, da bodo citati vidni tudi v aplikaciji Google Scholar metrics. Vizija NU je internacionalizacija in večja mednarodna vpetost, zato se trudi privabiti tuje študente in ugledne predavatelje. Mednarodno prepoznavnost si lahko NU zagotovi le tako, da spodbuja svoje raziskovalce, da objavljajo v tujih mednarodnih revijah in pri mednarodnih založbah. Tudi v naši raziskavi smo ugotovili, da so članki, ki nastanejo v večavtorstvu in so objavljeni v mednarodnih revijah, bolj odmevni, zato priporočamo raziskovalcem NU, da objavljajo v (mednarodnem) večavtorstvu, v revijah, ki so indeksirane v Scopusu in WoS-u. Zaposleni v UKNU sta že v študijskem letu 2016/2017 sodelovali v študijskem procesu pri predavanjih predmetov, ki obravnavajo metodologijo raziskovanja. Še naprej bo knjižnica v sodelovanju s kariernim centrom organizirala delavnice za doktorske študente, kjer bo poudarek na prepoznavanju relevantnosti znanstvenih virov in pravilnem citiranju in navajanju literature. Že v študijskem letu 2017/2018 bo študentom in zaposlenim na NU omogočen dostop do kakovostnih recenziranih revij in e-knjig v bazah Scopus, Sage, EBSCO MGC in SpringerLink. Posebej za področje prava je omogočen tudi dostop do slovenske baze Ius-info. V raziskavi smo ugotovili, da so doktorandi Evro-PF in FDŠ objavili zelo malo izvirnih znanstvenih člankov in znanstvenih monografij, zato sklepamo, da so rezultati doktorskih raziskav slabo dostopni. Univerzitetna knjižnica se mora zato toliko bolj potruditi, da omogoča dostop do doktoratov, v večji meri to pomeni, da dosledno oddaja elektronske doktorate v repozitorij ReVIS, ki je povezan s sistemom Cobiss. V prihodnosti pa priporočamo tudi sodelovanje NU v portalih, kot so: Networked Digital Library of Theses and Dissertations (NDLTD), 10 Open Access Theses and Dissertations, 11 ProQuest Dissertations & Theses Global. Pri mednarodni prepoznavi doktorskega študija je seveda pomembno, da je doktorat napisan v angleščini, vendar 10 Dostopno na: http://www.ndltd.org/. 11 Dostopno na: https://oatd.org/. je hkrati pomemben razvoj terminologije v lokalnem jeziku in napredek slovenske znanosti, zato naj NU spodbuja oboje, odvisno od želene nadaljnje kariere doktorandov. Dostopnost doktorata v tujem jeziku bi morda najlažje omogočili z objavo izsledkov doktorskih raziskav v člankih, napisanih v tujih jezikih. V nadaljnjih raziskavah bi bilo treba ugotavljati, katere vire uporabljajo raziskovalci in doktorandi NU za pisanje znanstvenoraziskovalnih del. Zanimivo bi bilo tudi ugotoviti pomen altmetrike v pravnih in sorodnih vedah ter kakšen vpliv ima lahko altmetrika na prepoznavnost in ugled NU. 5 VIRI IN LITERATURA Andrés, A. (2009). Measuring academic research : how to undertake a bibliometric study. Oxford; Cambridge; New Delhi: Chandos Bahor, S. (1995). Vrednotenje v znanosti in tipologija dokumentov. Knjižnica, 39 (1/2), str. 49-59. URN:NBN:SI:DOC-ROCS25DT Bartol, T., Budimir, G., Dekleva-Smrekar, D., Pušnik, M. in Južnic, P. (2014). Assessment of research fields in Scopus and Web of Science in the view of national research evaluation in Slovenia. Scientometrics, 98 (2), str. 1491–1504. Čadej R., Južnič P. (2015). Vključenost slovenskega družboslovja in humanistike v Web of Science in Scopus. Knjižnica, 59 (4), str. 43–58. Dekleva Smrekar, D. (2014). Vrednotenje znanstvene produkcije : smeri uporabe bibliometrije. Delo, 56 (78). 3. apr. 2014 Dekleva Smrekar, D. in Vilar, P. (2014) Ekspertno ocenjevanje v toku informacijske znanosti. Knjižnica, 58 (1-2), str. 81–98. Demšar, F., in Južnič, P. (2014). Transparency of research policy and the role of librarians. Journal Of Librarianship And Information Science, 46 (2), str. 139-147. DOI:10.1177/0961000613503002 Demšar, F. (2013). Transparentnost in skrb za denar davkoplačevalcev. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba Erman, N. (2015). Izbrani vidiki proučevanja znanstvenih omrežij: teorija in praksa. Ljubljana: Založba Vega Garfield, E. (1955). Citation Indexes for Science: A New Dimension in Documentation through Association of Ideas. Science, 122 (3159), str. 108-111. Gestel, van R. (2015). Sense and non-sense of a European ranking of law schools and law journals. Legal studies, 35 (1), str. 165-185. Gorraiz, J., Gumpenberger, C. in Reimann, R. (2012). Key factors and considerations in the assessment of international collaboration: A case study for Austria and six countries. Scientometrics, 91 (2), str. 417-433. DOI:10.1007/s11192-011-0579-3 Holmberg, K. (2016). Altmetrics for information professionals : past, present and future. Amsterdam : Chandos Publishing. Hojnik, J. (2015). Roparske revije v znanosti. Pravna praksa, 17.12.2015, priloga, str. II.-VIII. Hojnik, J. (2017a). Med pravno stroko in pravno znanostjo. Pravna praksa, 16.3.2017, str. 21. Hojnik, J. (2017b). Pravo in Scopus. Pravna praksa, 24.8.2017, str. 30-31. Jensen, M. D. in Kristensen, P. M. (2013). The elephant in the room: mapping the latent communication pattern in European Union studies. Journal of European Public Policy, 20 (1), str. 1-20. DOI: 10.1080/13501763.2010.699656 Južnič, P. (2005). Bibliometrijske metode. V A. Šauperl (ur.), Raziskovalne metode v bibliotekarstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Južnič, P. (2010). Grey literature produced and published by Universities: a Case for ETDs. V: Schöpfel, J. in Farace, D. J. (ur.). Grey Literature in Library and Information Studies. Berlin: De Gruyter Južnic, P., Pečlin, S., Demšar, F., Žaucer, M., Mandelj, T. in Pušnik, M. (2010). Scientometric indicators: peer-review, bibliometric methods and conflict of interests. Scientometrics, 85 (2), str. 429-441. Kanič, I., Leder Z., Ujčič M., Vilar P. in Vodeb G. (2011). Bibliotekarski terminološki slovar. Ljubljana: Amebis. Pridobljeno 14.10.2017 s: http://www.termania.net/slovarji/85/bibliotekarski-terminoloski-slovar Lariviere, V., Gingras, Y., Sugimoto, C. in Tsou, A. (2015). Team size matters: Collaboration and scientific impact since 1900. Journal Of The Association For Information Science And Technology, 66 (7), str. 1323-1332. DOI:10.1002/asi.23266 Miholič, P. in Južnič, P. (2016). The impact of better access to scientific journals on the quality of research work: The case of a small university. Journal of Librarianship and Information Science. DOI: https://doi.org/10.1177/0961000616666129 Mur, B. in Južnič, P. (2006). Webometrija, kaj je v tem pomembnega za našo stroko? Knjižnica, Ljubljana, 50 (1/2), str. 123-143. Pečlin, S., Južnič, P., Blagus, R., Sajko, M. Č. in Stare, J. (2012). Effects of international collaboration and status of journal on impact of papers. Scientometrics, 93 (3), str. 937–948. Peteh. M. in Južnič, P. (2016). Publishing characteristics in the field of wood value chain and their influence on the assessment of scientific fields in the research evaluation policy -literature overview. Acta Silvae et Ligni, 111, str. 49-56. Strategija razvoja Univerzitetne knjižnice Nove univerze (2017). Ljubljana: Nova univerza Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic (za obdobje 2012-2020) (2012). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Pridobljeno 8.10.2017 s http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/kult ura/STANDARDI_visokosolske_knjiznice_14052012_sprejeti_objava_OBDOBJE.pdf 6 PRILOGE PRILOGA 1: Raziskovalci po abecedi, področje delovanja, raziskovalna skupina, število izvirnih znanstvenih člankov 1.01, število znanstvenih monografij (obdobje 2012-2016) RAZISKOVALEC PODROČJE/PODPODROČJE EVRO-PF / FDS 1.01 2.01 AVBELJ, Matelj družboslovje / pravo FDS 14 0 AVER, Boštjan družboslovje / ekonomija Evro-PF 2 0 BOGATAJ, David Interdisciplinarne vede Evro-PF 5 2 BROŽIČ, Liliana družboslovje / politične vede FDS 2 0 ČEBULJ, Janez družboslovje / upravne in organizacijske vede Evro-PF in FDS 3 0 ČEFERIN, Rok družboslovje / pravo Evro-PF 4 1 ČRNČEC, Damir družboslovje / upravne in organizacijske vede FDS 2 3 FOŠNER, Ajda naravoslovje / matematika Evro-PF 40 0 GAISER, Laris družboslovje / pravo FDS 0 0 GRUM, Bojan družboslovje / urbanizem Evro-PF 11 1 JAZBEC, Milan družboslovje / politične vede / Mednarodni odnosi FDS 5 0 JUSTINEK, Gorazd družboslovje / ekonomija FDS 5 0 KOSJANČUK, Pravomir družboslovje / pravo Evro-PF 0 0 KRISTL, Živa tehnika / gradbeništvo Evro-PF 12 0 KUNC, Marijana družboslovje / pravo Evro-PF 0 0 LAVRENČIČ, Nana družboslovje / pravo Evro-PF 0 0 LETNAR ČERNIČ, Jernej družboslovje / pravo FDS 20 4 MULEC, Breda družboslovje / pravo FDS 2 0 NOVAK, Marko družboslovje / pravo Evro-PF 6 1 PEGAN, Nina družboslovje / pravo Evro-PF 0 0 PODLIPNIK, Jernej družboslovje / upravne in organizacijske vede FDS 5 2 STARMAN, Marko družboslovje / pravo Evro-PF 0 0 STRAHOVNIK, Vojko humanistika / filozofija Evro-PF in FDS 17 1 ŠIJANEC-ZAVRL, Marjana tehnika / gradbeništvo Evro-PF 6 0 TEMELJOTOV SALAJ, Alenka družboslovje / psihologija Evro-PF 17 0 VALENTINČIČ, Dejan družboslovje / pravo FDS 11 1 VATOVEC, Katarina družboslovje / pravo FDS 1 0 VODOPIVEC, Ines družboslovje / umetnostna zgodovina FDS 2 0 VODOVNIK, Zvone družboslovje / pravo Evro-PF 4 9 PRILOGA 2: Doktorandi FDŠ in Evro-PF: mentor, leto doktorata, številka Sicris, fakulteta, vključenost v raziskovalno skupino fakultete Evro-PF ali FDŠ, število izvirnih znanstvenih člankov in znanstvenih monografij v Sicris (obdobje od zagovora doktorata do 2016 Doktorand Mentor Leto Sicirs številka Fakulteta Raziskovalna skupina FDŠ ali Evro-PF št. 1.01 št. 2.01 Bogataj, David Aver, Boštjan 2012 da Evro-PF je v RS 8 3 Brožič, Liliana Podbregar, Iztok 2010 da FDŠ je v RS 5 0 Čaleta, Denis Anžič, Andrej 2007 da FDŠ ni v RS 10 1 Danko, Gregor Dežman, Aljoša 2016 da Evro-PF ni v RS 0 0 Delavec, Mira Jazbec, Milan 2013 da Evro-PF ni v RS 0 0 Drobež, Eneja Puharič, Krešimir 2015 da Evro-PF ni v RS 3 1 Grum, Bojan Temeljotov Salaj, Alenka 2010 da Evro-PF je v RS 16 2 Jankovič, Patricija Bobek, Vito 2015 da FDŠ ni v RS 4 1 Sever, Tina Kovač, Polonca 2014 da Evro-PF ni v RS 7 0 Snežič, Klavdija Temeljotov Salaj, Alenka 2015 da Evro-PF ni v RS 0 0 Snežič, Rok Toplak, Jurij 2010 da Evro-PF ni v RS 0 0 Ščavničar, Darko Šturm, Lovro 2011 da FDŠ ni v RS 2 1 Zadravec, Bojana Lampe, Rok 2011 da FDŠ ni v RS 1 0 Ahlin Doljak, Sara Novak, Mitja 2016 ne Evro-PF Areh, Valentin Virant, Grega 2015 ne FDŠ Ažman, Primož Jelovac, Dejan 2014 ne Evro-PF Baričič, Andrej Temeljotov Salaj, Alenka 2011 ne Evro-PF Brelih, Vesna Virant, Grega 2011 ne Evro-PF Brkić, Branko Pavišić, Berislav 2015 ne Evro-PF Brulc, Damijan Dežman, Aljoša 2015 ne Evro-PF Čakš, Janko Puharič, Krešimir 2010 ne FDŠ Dolenc, Branko Puharič, Krešimir 2010 ne FDŠ Đukič, Nenad Vadnjal, Jaka 2015 ne Evro-PF Erbežnik, Anže Dežman, Zlatko 2011 ne Evro-PF Fabjan, Jožica Trpin, Gorazd ; Bobek, Vito 2010 ne FDŠ Ferjančič Podbregar, Mojca Anžič, Andrej ; Mavčič, Arne 2011 ne FDŠ Furlan, Jasmin Puharič, Krešimir 2016 ne Evro-PF Garb, Gregor Črnčec, Damir 2013 ne FDŠ Goršek, Anita Mavčič, Arne 2016 ne Evro-PF Hladin, Marija Vodovnik, Zvone 2015 ne FDŠ Hoxha, Visar Temeljotov Salaj, Alenka ; Fošner, Ajda 2014 ne Evro-PF Ježek, Marija Tadeja Trpin, Gorazd 2013 ne Evro-PF Kobe, Darja Fošner, Ajda 2013 ne Evro-PF Kočan, Džemal Čebulj, Janez 2016 ne Evro-PF Kranjc, Irena Petrič, Ernest 2011 ne FDŠ Krešić, Mario Novak, Marko 2013 ne Evro-PF Lesjak, Andrej Čebulj, Janez 2016 ne FDŠ Marinič, Milena Čebulj, Janez 2015 ne Evro-PF Mihelič, Petja Novak, Marko 2016 ne Evro-PF Miklavčič, Danica Šturm, Lovro 2014 ne Evro-PF Nahtigal, Domen Grum, Bojan 2014 ne Evro-PF Novak, Riko Pšeničny, Viljem 2013 ne Evro-PF Obrulj, Vojko Črnčec, Damir 2014 ne FDŠ Olaj, Anton Pogačnik, Miha 2011 ne Evro-PF Peršolja, Karol Peter Pogačnik, Miha 2015 ne Evro-PF Plesničar, Miroslav Jerovšek, Tone 2016 ne FDŠ Polak Petrič, Ana Pogačnik, Miha 2014 ne Evro-PF Pompe, Andrej Temeljotov Salaj, Alenka 2014 ne Evro-PF Predalič, Božo Šturm, Lovro 2011 ne Evro-PF Pungartnik, Milka Temeljotov Salaj, Alenka 2015 ne Evro-PF Radivojević, Sanja Grum, Bojan 2015 ne Evro-PF Sarajlić, Anida Pogačnik, Miha; Mavčič, Arne 2010 ne Evro-PF Sinreih, Marko Strahovnik, Vojko ; Brejc, Miha 2016 ne FDŠ Slak, Leon Petrič, Ernest; Pogačnik, Miha 2012 ne Evro-PF Slokan, Simon Strahovnik, Vojko 2015 ne Evro-PF Smerdej-Jereb, Melita Jerovšek, Tone 2013 ne Evro-PF Smokvina, Vanja Malačič, Janez; Pogačnik, Miha 2012 ne Evro-PF Štefe, Erna Korpič-Horvat, Etelka 2015 ne FDŠ Šteiner, Srečko Čaleta, Denis ; Žaberl, Miroslav 2016 ne FDŠ Vučinić, Boro Črnčec, Damir 2016 ne FDŠ Weissensteiner, Peter Pogačnik, Miha 2014 ne Evro-PF Zbičajnik, Sebastjan Pogačnik, Miha 2014 ne Evro-PF Zorko, Jerneja Lipej, Božena 2016 ne Evro-PF