PRINTED IN YUGOSLAVIA
VSEBINA
Energetika povezuje svet Tomo Brejc:
Izobraževanje delavcev Prijateljski obiski Hej brigade! (Partizanska pesem) v. d.:
Naše dobre znanke spet med nami -lene:
Naše morje in mornarica Vera V.:
Naučil sem se ljubiti umetnost Ivan Batič:
Ob 30-letnici velike povodnji v Poljanski dolini Lia Menton:
V spomin Charlesu Gabru K. Makuc:
Odprl se mu je svet Anton Valentinčič:
Še nekaj spominov iz Penn-svlvani ie Amalia Batisticli:
Prišli so na gumijeve plantaže Tone Seliškar:
Sto let (pesem)
Josephine Mišič:
Ljubezen do domače pesmi druži Slovence
Naš četrti rod v ZDA pridno poje in igra F. Šarf:
Piparstvo — stara slovenska domača obrt Črtomir Šinkovec:
Večer na Skalnici (pesem) c. k.:
Nove jugoslovanske poštne znamke
Po domači deželi Domovina na tujih tleh Mrtvi obtožujejo!
Pero izseljencev F. S. Finžgar:
Dve zgodbi iz mladih dni Lojze Zupanc:
Belokranjska (pesem)
Dom in družina Ivan Cankar:
Naš laz Viktor Pirnat:
Predzadnja dolenjska čarovnica Za dobro voljo
Naslovna slika:
Naše narodne noše (»Foto Slovenija«, Ljubljana)
PISMO IZSELJENCEM
Iz Ljubljane sem. Belo Ljubljano poznate iin bi težko uganil, kaj o nji še niste brali.
Ge 'bi imel svojce tam pri Vas, bi jim pisal o delu, o zdravju in o domačih. Tako bH . W. |K), moja izadrega je odveč, ali ne? Saj ViS^ga gotovo še ine veste! Kaj, če bi Vam pisal o varčevanju? Poznate Mest n o hranilnico 1 j ulb I j am s ki o ? Tja v leto 1889 seže njena zgodovina.
Še vedno so njeni prostori sredi mesta, v bivši Prešernovi ulici, sedaj preimenovani v Čopovo ulico. Kljub drugi svetovni vojni ima danes Mestna hranilnica ljubljanska več vlagateljev kakor kdaj koli poprej, nad 4? tisoč! Hranilnih vlog pa ima zdaj zbranih že eno milijardo sedem sto milijonov dinarjev.
Vse to dokazuje, kako ljudje zaupajo hranilnici, v kateri so jim vse vloge vedno na razpolago za izplačilo.
Varčevanje je lepa slovenska lastnost. Vi to veste, saj ste bilil morda celo sami med prvimi vlagatelji Mestne hranilnice ljubljanske. Mogoče je že dolgo od tedaj, saj leta tako hitro minevajo ...
Svoje pismo zaključujem z željo, da bi ob skorajšnjem obisku domovine stopili za nekaj minut v Mestno hranilnico ljubljansko, da boste videli in spoznali poslovanje tega našega uglednega denarnega zavoda ter se morda tudi Vi odločili, da v njem naložite svoje prihranke. Tudi pismeno se lahko obrnete na hranilnico, ki Vam bo takoj prijazno odgovorila.
Prisrčno vas pozdravlja
prijatelj iz Ljubljane
l
Hodna gruda, glasilo Slovenske izseljenske matice v Ljubljani. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tomo Brejc — Izhaja dvanajstkrat na leto. — Poštnina plačana v gotovini. — Naročnina: ZDA letno 3 dolarje, — Francija letno 600 frankov, — Belgija letno 90 frankov, — Holandija letno 7 guld, — Nemčija letno 8 DM, — Italija letno 1000 lir, — Avstrija letno 40 šilingov, — Anglija letno 1 funt, — Avstralija letno 1 avstralski funt, — Argentina letno 30 pezov, — Jugoslavija letno 750 dinarjev. — Uredništvo in uprava: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva cesta 5/1. — Rokopisov ne vračamo.
ST. 7-8
LETO IV.
JULIJ - AVGUST 1957
^^^POVEZUJE SVET
Enajstega junija je bilo v Beogradu zaključeno enajsto posebno zasedanje Svetovne konference za energijo, ki je bila ustanovljena leta 1923 kot mednarodna konferenca za raziskovanje in izkoriščanje energetskih virov v raznih deželah. Jugoslovanski strokovnjaki sodelujejo pri tej važni ustanovi že od začetka.
Za posvetovanje v Beogradu, ki je bilo pod pokroviteljstvom podpredsednika Jugoslavije Edvarda Kardelja, je dala pobudo Jugoslavija, ki je predložila v razpravo temo: »Energija kot činitelj razvoja gospodarsko nerazvitih držav.«
O tej temi so sedem dni izčrpno razpravljali znanstveniki in gospodarski strokovnjaki, ki se jih je zbralo nad pet sto. Prišli so iz 48 držav z raznih kontinentov, da izmenjajo svoje izkušnje o tem, kako naj človeštvo s skupnimi napori rešuje problem razlik med razvitimi in nerazvitimi deželami. Res niso vse dežele na svetu enako obdarjene s prirodnim bogastvom: ponekod ga je veliko, drugje pa malo, ali celo prav malo. Toda ali naj bi bilo to merilo, da hi se tisti, ki imajo veliko, okoriščali s prednostjo ter bi še nadalje zijal globok prepad med razvitimi in nerazvitimi deželami? Da bi bila to največja nevarnost za svetovni mir, je jasno kakor na dlani.
Jugoslavija, ki se hitro razvija iz gospodarsko zaostale v moderno državo in trdno stoji na braniku svetovnega miru, se je po svojih predstavnikih krepko zavzela za čim širše in čimbolj demokratično sodelovanje med narodi, za vsestransko izkoriščanje vseh materialnih sil, za napredek vseh narodov in držav, ne glede na njihovo družbeno in državno ureditev. Med udeleženci posvetovanja je bilo mnogo starih prijateljev Jugoslavije in njenih narodov, ki jih o njenih hotenjih ni hilo treba prepričevati.
»Vprašanje je, kako pospešiti razvoj energetike v zaostalih državah,« je v svojem poročilu med drugim dejal zastopnik inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo Janez Stanovnik. »Vsekakor bi bilo v splošni lakoti jjo energiji treba nekaj ukreniti. Vodne sile so v nekaterih državah skoraj že popolnoma izkoriščene. Premog je treba odkopavati že v velikih ■ globinah. Države, kakor Anglija, ki so včasih premog izvažale, ga morajo danes uvažati. Razen tega pa zaloge premoga niso neizčrpne in je premog poleg tega vedno bolj cenjen kot kemična surovina. Čeprav je v tej stiski v zadnjem hipu priskočilo na pomoč odkritje, kako ukrotiti atomsko ener-g!jo, ostaja razvoj hidroenergije in termoenergije še vedno zelo pomemben in vabljiv.«
Beograjsko posvetovanje je bilo res plodna izmenjava mnenj. Predlagano je bilo na ¡miner, da naj bi se v okviru OZN ustanovila nova komercialna ustanova, ki bi dajala finančno pomoč
Novi daljnovodi visoke napetosti so prepregli domovino
Znanstveniki iz 4a držav so se zbrali v Beogradu na zasedanju svetovne konference za energetiko
nerazvitim državam za zgraditev njihovega energetskega sistema, dalje, kako naj tehnično nerazvite dežele začno pripravljati vse potrebno za izkoriščanje jedrske energije itd.
V	času zasedanja je bila na Beograjskem sejmu odprta razstava o razvoju energetike in elektroindustrije v Jugoslaviji. Proizvodnja premoga, ki je danes v Jugoslaviji še glavni vir energetike, je znašala 1939. leta 7 milijonov ton, leta 1956 pa se je dvignila že na 17 milijonov ton. V prihodnjih letih pa se bo povečala za več kot deset milijonov ton.
V	letu 1939 je znašala letna proizvodnja hidroelektrarn v Jugoslaviji 566 milijonov kilovatnih ur, lani pa je znašala 2870 milijonov kilovatnih ur. Ko bodo začele obratovati nove hidroelektrarne, ki so zdaj v gradnji, se bo povečala zmogljivost jugoslovanskih hidroelektrarn za nadaljnjih 885 tisoč kilovatnih ur. Pripravljeni pa so projekti še za nove hidroelektrarne, ki bodo dajale 2320 megavatov. Takrat se bo poraba električne energije, ki je znašala pred vojno na prebivalca 71, lani pa 180 kilovatnih ur, še močno dvignila.
Prikazan je bil tudi razvoj atomske energije v Jugoslaviji. Razstavljene so bile rudnine, iz katerih pridobivamo uran in ki jih ima Jugoslavija precej. Nazorno je bilo prikazano, kako bi na primer Beograd, ki potrebuje za ogrevanje osemdeset vagonov lignita dnevno, lahko ogrevali z energijo, ki bi jo dobili iz četrt kilograma uranove rude. Največ zanimanja pa je vzbujal atomski reaktor, ki ga že gradi Jugoslavija in stodvajsetkanalni analizator, ki so ga izdelali v inštitutu »Boris Kidrič« v Vinci in ki ga razen Anglije nima še nobena evropska država.
atohifa (fititaditoa
za rojake, ki bodo obiskali Slovenijo
Glavna prireditev za rojake, ki bodo letos obiskali Slovenijo, bo 17. avgusta ob 18. uri v Trbovljah. Po pozdravnem govoru predsednika Slovenske izseljenske matice Ivana Regenta bodo med drugimi nastopili priljubljeni umetniki ljubljanskega radia: pevca France Koren in Dana Filipičeva, zabavni Ježek in godci »Zadovoljni Kranjci«. V občini Zagorje pa bodo pozdravili izseljence, ki bodo letos obiskali domači kraj, na prireditvi 10. avgusta.
Jmobraševanie delavcev
Oblast stare Jugoslavije se za izobrazbo delavcev ni brigala. S teni je ne samo delavcem. temveč vsemu narodnemu gospodarstvu prizadela velikansko škodo. Vse industrijsko razvite in gospodarsko močne države v svetu sploh, med katerimi so ZDA med prvimi, se že dolgo zavedajo, da izobražen delavec lahko več in boljše proizvaja, le gospodarji stare Jugoslavije se za izobrazbo delavcev niso brigali, ker pač niso gradili nove industrije. Lastniki kapitala so svoj denar raje nalagali v inozemske banke in se debelili od obresti.
Delavci, ki so vedno hrepeneli po izobrazbi, so si morali pomagati sami. Ustanovili so »Svobode« — delavska kulturno-prosvetna društva, v katerih so se izobraževali. Tem društvom se imamo zahvaliti, da se je razvoj napredne misli pri nas že. pred vojno tako razmahnil, kljub temu, da je oblast njihovo delo na vse mogoče načine zavirala, namesto da bi pomagala.
Vodstvo nove Jugoslavije se zaveda velikanske važnosti dejavnosti, ki skrbi za čim višjo izobrazbo delavcev in jo z vsemi močmi podpira. Resnica pa je tudi, da je celoten sistem organizacije ljudske oblasti današnje Jugoslavije tak, da z jekleno neizprosnostjo terja čim višjo izobrazbo delovnih ljudi. Kajti po delavskih svetih in drugih organih družbenega upravljanja naši delovni ljudje vodijo vse naše gospodarstvo, tako industrijo kot kmetijstvo, promet. trgovino in obrt itd. itd.
Ob drugi priložnosti bomo o izobraževanju delavcev bolj podrobno spregovorili v »Rodni grudi«. Danes navajamo le, kakšna je organizacija te velike in pomembne dejavnosti v novi Jugoslaviji.
V zveznem merilu skrbita za izobrazbo delavcev dve ustanovi in sicer poseben odbor pri zvezni vladi FLRJ in Zveza kulturno prosvetnih društev Jugoslavije. Za praktično izvedbo izobra-
Pionirka pozdravlja predsednika Zveze »Svobod« Ivana Regenta
Predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj
V clneDih od 25. do 28. junija je u Beogradu o novem Domu sindikatov zasedal Prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije. Na kongresu, ki je bil edinstven zgodovinski dogodek mednarodnega pomena, so pred velikim številom predstavnikov delavskih organizacij iz raznih dežel člani delavskih svetov Jugoslavije položili obračun o svojem sedemletnem delu pri upravljanju podjetij in začrtali smernice za še uspešnejše bodoče delo. O tein kongresu, ki so ga z velikimi simpatijami spremljali tudi naši rojaki po osem svetu, bomo več poročali prihodnjič.
ževanja delavcev skrbijo republike in sicer v prvi vrsti same tovarne s svojimi »centri za izobraževanje delavcev«, industrijske šole, ki so skoraj pri vsaki večji tovarni, dalje številni tečaji za priučevanje delavcev, ki jih jjrav tako organizirajo tovarne same, in končno vrsta tehničnih šol republiškega pomena, vse do univerze.
Z upravnimi posli administrativnega značaja se naši delavci seznanjajo po šoli za administracijo in po tečajih, ki jih ta šola organizira.
Moderno organizacijo dela na znanstveni podlagi poučuje zavod za proučevanje in organizacijo dela ter varnost pri delu, ki je lani organiziral okroglo 700 predavanj s približno
25.000	udeleženci.
Za splošno izobrazbo delavcev pa skrbi organizacija zveze »Svobod« in kulturno prosvetnih društev ter v njenem okviru Ljudska univerza, ki je lani organizirala 5000 poljudnih predavanj iz najrazličnejših znanstvenih področij.
Tudi sindikati organizirajo mnogo predavanj za delavce predvsem proizvodnega značaja.
Največ se učijo mladi delavci, ki določno čutijo: sodobni čas zahteva od delavcev več znanja. Tako se na primer cela vrsta mladih delavcev iz znane tovarne Litostroj uči na ljubljanski univerzi. Skoro vsaki drugi mlajši delavec po naših tovarnah se poleg izpopolnjevanja svojega profesionalnega znanja ukvarja še z neko drugo vrsto izobrazbe, na primer v organizaciji Ljudske tehnike, se uči tujih jezikov, sodeluje v pevskih, glasbenih in dramat-skili društvih in ustanovah itd.
Kot smo že uvodoma podčrtali, bomo v prihodnjih številkah »Rodne grude« o izobraževanju delavcev pri nas podrobneje poročali.
PRIJATELJSKI OBISKI
V začetku junija je državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič obiskal Norveško na povabilo norveškega zunanjega ministra Hal-warda Langeja, ki je lani obiskal Jugoslavijo. Koča Popovič je s svojim spremstvom obiskal kraje, kjer so med vojno trpeli in umirali jugoslovanski interniranci v nemških taboriščih. Norveška vlada je priredila jugoslovanskemu državnemu sekretarju svečano večerjo, ki so se je udeležili poleg predsednika norveškega parlamenta Oskarja Torpa in predsednika vlade Einarja Gerhardsena še mnogi drugi vidni predstavniki norveškega javnega življenja. Proti koncu večerje sta norveški zunanji minister Lange in jugoslovanski državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič izmenjala zdravici. Zunanji minister Lange je naglasil, da so gostitelji zelo srečni, da vidijo v svoji deželi prvikrat jugoslovanskega zunanjega ministra. V njegovem obisku se zrcali prijateljstvo, sloneče na medsebojnem spoštovanju in zaupanju med narodi obeh dežel. Jugoslovanski državni sekretar Koča Popovič pa je v svoji zdravici izrazil zadovoljstvo, da je prišel na Norveško. Dejal je, da jugoslovanski narodi nikoli ne bodo pozabili, kako je norveški narod moralno in gmotno pomagal mnogim Jugoslovanom, zaprtim v nacističnih taboriščih. Še enkrat se je v imenu vlade in narodov Jugoslavije zahvalil vsem Norvežanom, ki so kakorkoli pripomogli k olajšanju trpljenja naših borcev za svobodo in k ohranitvi spomina nanje.
*
Na povabilo Zveze borcev Jugoslavije je nedavno pripotovala iz Norveške v Jugoslavijo na obisk skupina sedemnajstih Norvežanov iz raznih krajev Norveške, ki so med vojno pomagali jugoslovanskim internirancem, zaprtim v nacističnih taboriščih.
*
Znani ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec za kemijo dr. Linus Pauling pride letos poleti v Jugoslavijo. Dr. Pauling je prvi na seznamu 2000 ameriških znanstvenikov, ki so nedavno zahtevali, da je treba opustiti jedrske eksplozije. Ugledni ameriški znanstvenik pride v Jugoslavijo po svojem obisku v Angliji in Franciji, kjer se je sestal z znanstveniki in predaval na raznih univerzah o znanstvenih vprašanjih in raziskovanjih.
e
Aleksander Rankovič, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta in predsednik Zveze borcev Jugoslavije pozdravlja v Beogradu skupino Norvežanov, ki so med vojno pomagali jugoslovanskim internirancem v.
Norveški
Jugoslavijo je v juniju obiskal bivši predsednik britanske vlade in nekdanji vodja laburistične stranke Clement Attlee. Ob prihodu je izjavil, da je zelo zadovoljen, ker se bo lahko ponovno sestal s svojimi starimi prijatelji. Clement Attlee je zadnjič obiskal Jugoslavijo pred dvema letoma.
*
»Prijateljski odnošaji med Švedsko in Jugoslavijo so se razvili v vredno tradicijo,« je dejal jugoslovanskim novinarjem predsednik švedske vlade g. Tage Erlander, ki je s soprogo obiskal Jugoslavijo. »Švedi smo spremljali med zadnjo vojno s toplimi simpatijami in velikim občudovanjem herojske borbe vašega ljudstva, ki so končno prinesle zmago in osvoboditev vaše države. Z enakim zadovoljstvom danes spremljamo vaše velike napore za ponovno zgraditev države in razvoj njenih naravnih bogastev.«
G. Erlander in njegova soproga sta ostala v Jugoslaviji deset dni in sta v tem času obiskala Sarajevo, Jablanico, Dubrovnik, Split, Brione, Postojno, Opatijo, Bled in Ljubljano.
*
Na povabilo predsednika Jugoslavije maršala Tita bosta prišla grški kralj Pavle in kraljica Frederika sredi julija na Brione na zasebni obisk.
Rojak A. F. Svet iz Glendale, L. I. Nem York je res zaveden Slovenec, kar dan za dnem dokazuje. Čeprav je rojen v ZDA, je s toplo ljubeznijo navezan na domovino svojega očeta, ki jo je pred časom obiskal in več let tam živel. Poleg svojega poklicnega dela pri Hamburg Savings banki je neumorni zastopnik lista »Glas naroda«, kjer je bil svoječasno tudi več let upravnik. Poleg tega uspešno predseduje slovenskemu pevskemu zboru »Slovan« v Broklynu, nadalje je predsednik slovenskega podpornega društva za Nem York in okolico ter podpredsednik podpornega društva podružnice 580 SNPJ. Zavednemu rojaku želimo mnogo uspehov pri njegovem delu!
4. julija praznujemo d Jugoslaviji *Dan borca« d spomin osem našim ljudem, ki so se v najtežjih okoliščinah junaško borili in pregnali okupatorja z domačih tal.
HEJ BRIGADE!
Partizanska
Hej brigade hitite, razpodite, zatrite požigalce slovenskih domov!
Hej mašinca, zagodi, naj odmeva povsodi naš pozdrav iz svobodnih gozdov!
Kje so meje, pregrade,
za slovenske brigade,
ne, za nas ni pregrad in ne mej.
Po slemenih oblačnih
in po grapah temačnih
vse od zmage do zmage naprej!
Skozi grom in viharje stopamo v nove zarje, v novi dan, ki pred nami žari.
E j, takrat s plamenečim bomo nageljnom rdečim spet privriskali v naše vasi!
Naše dobre znanke - spet med nami
Sredi živahne sezone obiskov naših rojakov o letu 195? ...
Prvi so bili, kot običajno »Amerikanci«. Nasmejana lica in solzne oči, krepki stiski rok in nežni objemi — sreča, ginjenost; takšni so pozdravi na prvem koščku domače zemlje. Vračamo jim z istim, ker čutimo z njimi, ker vemo, kaj je domovina!
Ze v maju smo zabeležili nad sto izseljencev, ki so prišli na obisk Slovenije iz daljne Amerike. Med njimi je precej naših starih znancev in predvsem znank. O teh bi danes spregovorili, saj so to naše drage slovenske žene, ki so poleg dolgih let življenja o obljubljeni deželi, najsrečnejše takrat, ko lahko pridejo v domači kraj, ali pa, ko lahko zanj narede nekaj dobrega.
Kdo ne pozna naših progresivnih žena in deklet o Ameriki! Kdo ne pozna njihovega nenehnega požrtvovalnega rodoljubnega dela, dobrodelnih akcij in agilnega društvenega življenja! Te so res naš ponos in veselje, zato smo še posebno zadovoljni, če se lahko z njimi osebno spoznamo, če jim lahko sežemo v roke o domačem kraju.
25.	maja ... Simplon express je prisopihal na ljubljanski kolodvor. Bežno smo z očmi preleteli vagone. »Glej jih, glej!« je vzkliknil nekdo od nas. In že smo jih videli vsi, štiri drage obraze, štiri žene, ki so s smehom in solzami pozdravljale metropolo Slovenije, svoje ljube sorodnike in nas. Malo smo jim dali ob svidenju: rdeč nagelj m vršič rožmarina smo jim pripeli na prsi, a s tem smo jim hoteli reči vse, kar se z besedami ne da povedati. In one so to razumele.
Če ne bi to bile članice Progresivk iz krožka devet v Chicagu, o katerih že kroži ki-ilatica, da so cvet najboljših deklet, bi se verjetno poslovili na kolodvoru ter jih prepustili njihovim sorodnikom. Vesele in prijazne kot so, pa nas nikakor niso hotele pustiti domov, temveč so želele, da tudi mi z njimi proslavimo prvi večer doma. »Nič nismo utrujene, prav ničit so nam zatrjevale, »in če ne boste ostali z nami, bomo mislile, da ste vi utrujeni.« Mi pa imamo seveda vedno dovolj volje za prijeten razgovor z ljudmi, ki smo jih veseli.
Mahnili smo jo torej k »Slonu« in preživeli lep večer s podpredsednico Glavnega odbora Progresivnih Slovenk Amerike, rojakinjo Tončko Urbanz iz Chicaga, z glavno blagajničarko Glavnega odbora, rojakinjo Ivanko Shiffrer iz Cleve-
Rojakinje pri ogledu porodniške klinike v Ljubljani. Od leve: primarij porodniške klinike dr. Novak, rojakinje Helen Vičič, Tončka Urbanz, Lojzka Muha, upravnik klinike, Marta Hočevar od Higienskega zavoda in rojakinja Ivanka Shiffrer
Od leve: rojakinja Jennie Troha, tajnik Matice A. Švagelj, rojakinje Tončka Urbanz, Ivanka Shiffrer in Lojzka Muha
landa ter članicama krožka devet iz Chicaga, rojakinjama Lojzko Muho in Helen Vičič. S to skupino sta prispela tudi rojaka John Darovec in Ignaz Kramaršič ter rojakinja Anna Černivec, vsi iz Chicaga.
Naša vrla dekleta so pri »Slonu« pozdravili »Fantje na vasi«. Ko so odpeli pesem »Pri farni cerkvici«, je llrbanzova vsa ginjena izjavila: »Samo tale pesem je bila vredna moje poti v domovino.« Čudno, kaj ne, domača pesem, cvet iz domačega vrta, in že je srce zvrhano sreče. Pravzaprav ni čudno!. . .
Shiffrer jeva, Urbanzova, Muhooa in Vičičev a so pridne obiskovalke Izseljenske matice. Rade prihajajo med nas, seveda kolikor utegnejo, kajti načrtov in vabil je toliko, da morajo, kot pravi Shiffrer jeva, izkoristiti vsako minuto. Lojzka Muha se pritožuje samo čez čas, ki prehitro beži. Vičičev a obiskuje svoje sorodnike kar z motorjem (da vam zaupam na tiho, da ima že nad sedem križev), samo da bi ji ostalo čim več časa za druge zanimivosti. Ona je že tretjič na obisku po vojni, Muhooa pa drugič.
Poleg neštetih obiskov sorodnikov, prijateljev in znancev so si naše Progresivke ogledale tudi ose ljubljanske bolnišnice, socialne ustanove ter zgodovinske muzeje in umetniške galerije. Če bi na kratko rekli: ose štiri so prišle zato, da vidijo čim več, vse štiri so polne simpatije in zanimanja za prenovljeno rojstno domovino in predvsem ose štiri polne prisrčne živahnosti.
Tudi prva podpredsednica Glavnega odbora Progresivnih Slovenk Amerike, rojakinja Marion Bashel je letos pripeljala skupino potnikov iz Amerike. Prav tako rojakinja Jennie Troha iz Barbertona. Baslielova je že drugič o novi Jugoslaviji, naša »7'rohica« pa že četrtič in je razumljivo, da nam je posebno prirastla k srcu, saj nam je njen sproščen smeh že domač in njena trdna vez z rojstno domovino dobro znana. Spoznali smo še rojakinjo Josie Henikman. ki je tudi članica Glavnega odbora Progresivnih Slovenk Amerike.
Še mnoge rojakinje in rojake smo in še bomo letos pozdravili pri nas, a ker so navedene obiskovalke bile prve lastovke in ker so naše dobre znanke, naj velja tudi v »Rodni grudi« njim prvi pozdrav in iskrena želja, ki se imenuje: spet kmalu na svidenje!
D. D.
sv
ase morje in mornarica
Slovenci smo obmorski narod; čeprav ta zavest pri večini ljudstva ni .globoko zakoreninjena, vendar to dirži, saj če pogledamo zemljevid. vidimo, da živi dobršen del našega naroda ob jadranskih obalah, neposredno ob morju. Toda naša matična dežela je bila dokaj časa odrezana od lastne obale im v tem času je tudii zasipala zavest, d:a smo obmorsko ljudstvo — vendar ¡pa so naši ljudje iz najbolj oddaljenih pokrajin odhajali v mornarico in na jugoslovanskih ladjah je plulo med o-bema vojnama leipoi število ¡Prekmurcev, -Štaijercev, Gorenjcev, Dolenjcev — skratka Slovencev iiz vseh pokrajin, kar priča, da je misel o morju ¡živela, če že ne v «popolni .zavesti, da smo obmorski ¡narod, pa vsaj v podzavesti, ¡in vzbujala hrepenenje .po morju in po 'življenju olb .njem ¡itn na njem ...
Ob dokončni priključitvi Slovenskega primorja matičnii deželi, za kar ¡so se med narodnoosvobodilno vojno bojevali ne le Slovenci vseli naših pokrajin, ampak je Lilo to med poglavitnimi cilji celotnega boja jugoslovanskih narodov,
SO K/ONONO TUDI SLOVENCI DOBILI NAZAJ KOŠČEK SVOJEGA .LEPEGA MORJA
S priključitvijo teiga lepega dela naše .domovine, z jadransko obalo, pa nikakor nismo dobili 'tudii1 ladij — mornarice. Podedovali smo prav malo: nekaj ribiških ladij, nekaj malih bank za obalno plovbo. iPoimiorščaki, ki so se izkrcali z italijanskih ladij, so si moral« poiskati ¡kruha drugje. Le nekaj jih je našlo dela v jugoslovanski trgovski mornarici, ¡saj je bila ta po vojni skorajda na tleh. Okupator je uničil skoraj vse ladjevje, novega pa ¡si tiik po osvoboditvi Jugoslavija ni mogla takoj zgraditi. Vendar z leti je tudi jugoslovanska trgovska mornarica rasla. Nastalo je nekaj -podjetij, kakor »Jugoslovanska linijska ploviidba« s sedežem na Reki, ki opravlja vse dolge lin prekomorske plovbe, »Jadranska slobodna ploviidba«, ki izvršuje predvsem blagovni promet po Jadranskem in Sredozemskem moriju, pa »Jadranska linijska ploviidba«, podjetje, ki je znano predvsem turistom, kii so ¡bili kdaj na morju, saj .to podjetje opravlja potniški promeL-oib jugoslovanski obali.
Dober ribji lov
Pristanišče v Piranu
SLOVEiNSiKO POMORSKO RIBIŠTVO
Obmorskemu prebivalstvu je že od nekdaj dajalo kruha morje. Tako je maralo- 'biti tudi poslej. Ustanovljena so billa ribiška podjetja, ki so z lastnimi laidjevje-m delovala ¡ob zahodn-o-istr-siki -obali. To sta predvsem tisti dve podjetji, -ki sodita danes med najboljši v Jugosla vi ji. Njihovo ladjevje je .najsodobnejše opremljeno me-d vsemi ribiškimi ladjami pri nas. Zaradi tega se je tudii povprečni plen povečal od 5 do 7 vagonov po ribiški ladji ik-ar .na ti do 13 vagon-ov, ■to je za 100%, kar je največ ob vsej jugoslovanski obali. Naša najbolj važna riba je ¡sardela. V zadnjih petih letih so slovenski ribiči vlovili približno ILOOOkg ¡sardel samo v januarju. Uvedba nekaterih novosti in tehničnih prid-oibitev za ribiške ladje je napravilo v našem ribištvu pravo revolucijo. Danes ¡slovenski ribiči uporabljajo- ¡za razsvetljavo močne elektroagre-ga-te, ki dajejo 10.000 sveično svetlobo.. Radio vz-držuje zvezo med ribiškimi ladjami itd. Tako je ribolov izredno pomembna gospodarska stroka, -ki reže kruh velikemu številu naših ljudi ob morju. Ribe, fci jih kouservirajo naše tovarne, potujejo na vse 'kontinente im imajo v svetu sloves ko-t nobene -druge.
Vzporedno z ribištvom se je -močno razvil tu-dt promet ob slovenski -o-bali, ki je velikega pomena za obmorske kraje, ki še nimaj-o železniških pr-og. Žive pomorske tradicije, -katerih izraz je tudi
POMORSKA ŠOLA V -P-IRANU
so nenehno ¡gojile misel na ustanovitev brodarskega podjetja za dolgo plovbo — trgovske mornarice. Začela je s tremi ladjami ¡»Martinom Krpanom«, ¡»Gorenjsko« in -»Rogom«. Samo v prvem letu je prevozila 95.000 ton blaga. Pri tem je treba upoštevati, da sta ladji ¡»¡Martin Krpan« in »Gorenjska« majhni, saj ima vsaka le nekako po 1200 ton iu le ladja »Rog« je tram-per kanadskega tipa »LiLberty« z več ko ,10.000 tonami nosilnosti. S temi tremi la-dljami se je podjetje »Splošna plovba« uve-ljavilo na vseli morjih. Z njimi so se uveljavili ¡tudi naši mladi pomorščaki, ki s-o izšli iz pomorske šole v Piranu. Celo mala ¡»Gorenjska« je ¡že plula čez Indijski ocean tja v Burmo iin odlično opravila svojo nalogo in s tem dokazala, da je mogoče tu-di z majhnima ladjami opravljati velike naloge, če je to potrebno. Ladja »Rog« ¡pa plove na dolge proge večinoma v Ameriko.
Mladi rod pomorščakov iz piranske pomorske šole
SLOVENSKA LADJA JE BILA PRVA, KI JE PO VOJNI ZAPLULA V DALJNE VODE IN OPRAVILA POT OKOLI SVETA
Seveda ni potovala za prazen nič, temveč zato, ker je znala najti prevozno ¡blago z ¡Belke do Japonske in od 'Kitajske zopet nazaj na Reko. Naj omenimo 'še to, da je .ladja »Rog« na poti na Japonsko preživela enega največjih viharjev, kar ga pomnijo v zadnjih desetletjih na svetu sploh, in nljegova posadka se je pri tem tako izkazala, da jo je občudoval tisk ¡mnogih pomorskih dežel, kakor Anglije, Japonske, ZDA in drugih.
VSEM BRALCEM
To številko našega lista smo izdali skupaj za julij in avgust, kar ste gotovo že opazili po njenem obsegu. Takšen je že običaj, da izidejo v poletju, ko je čas dopustov, listi in revije za dva meseca skupaj. Pri nas na Izseljenski matici pa je to še dvakrat potrebno, kar imamo v poletnih mesecih največ obiskov rojakov. Naslednja številka »Rodne grude«, to je deveta letošnja, izide v septembru. Število naročnikov se stalno veča, kar nas seveda zelo veseli, kakor tudi pohvale rojakov, ki jih prejemamo pismeno in tudi ob srečanjih z njimi na Matici. Ker želimo, da bi »Rodna gruda« prihajala v čim več domov naših rojakov na tujem, jo pošiljamo na ogled tudi tistim, katerih naslove slučajno dobimo. Na ogled pošljemo tri zaporedne številke, nato pa pošiljanje lista ustavimo, če se medtem naslovnik na revijo ne naroči. Zato vljudno prosimo vse tiste, ki so prejeli nekaj številk »Rodne grude« na ogled, da se nanjo, če jim ugaja, čim prej naroče, ker le tako jim bomo lahko poslali vse naslednje letošnje številke. Ponovno tudi nagla-šamo, da znaša letna naročnina za »Rodno grudo« odslej za ZDA tri dolarje. Naročnikom v državah, s katerimi nimamo ureje-
SLovensko pomorsko podjetje »Splošna plovba« se 'je v zadnjem ¡času res močno uveljavilo. Enako pa tudi mnoga druga jugoslovanska pomorska podjetja. Od jugoslovanskega podjetja »Jugoliinija« je dobila slovenska mornarica nekaj novih ladij. »Bihač«, »Neretva«, ,»¡Gorica«, »Ljubljana«, »Komat« in letos ladja »Dubrovnik« so povečale »družino« ¡njenega ladjevja in tako je zdaj slovensko pomorsko podjetje »Splošna plovba« drugo največje brodarsko podjetje v Jugoslaviji.
LADJEDELNICA V ¡PIRANU
je bila nekoč skromno podjetje, ki je izdelovalo predvsem lesene ribiške ladje lin podobno. Danes to podjetje izdeluje moderne kovinske ladje ter popravlja velite ladij e. Med njenimi naročniki so tudi mnoga inozemska podjetja. Seveida ta ladjedelnica ne misli konkurirati trem največjim, jugoslovanskim .ladjedelnicam, ki ¡so »Uljamik«, »3. maj« in »Split«, ¡temveč jih dopolnjevati pri njihovem 'delu z gradnjo majhnih ladij, čolnov in ladjic, ¡ki ise velikim ladjedelnicam ne izplačajo. Tri največje jugoslovanske ladjedelnice imajo že toliko naročil, da jih bodo s polno zmogljivostjo izdelale šele do leta 1962. Kajti' ¡do tega časa je pri njih samo od tujih naročnikov naročenih 64 ladij z več ¡kot 10 ¡tisoč ‘tonami in nekaj tankerjev z nad 22 tisoč tonami nosilnosti, skoraj še enkrat toliko ladij pa bodo morale izdelati za domače potrebe.
-lene
»RODNE GRUDE«
nega denarnega prometa, ponovno sporočamo, da naročnino lahko poravnajo z mednarodnimi poštnimi boni (ne znamkami!).
Prejšnji številki našega lista so bile priložene naročilnice za Slovenski izseljenski koledar za leto 1958. Povedali smo že, da bo ta letnik koledarja po vsebini in opremi posebno bogat in lep, zato bo prav gotovo hitro razprodan in bi se kaj lahko zgodilo, da bi kakšen rojak ostal brez njega. Vse, ki se želijo nanj naročiti, prosimo, da naročilnico čitljivo izpolnijo s točnim naslovom ter nam jo čimprej vrnejo. Ker imamo v ZDA največ naročnikov, smo v naročilnicah označili ceno za koledar samo v ZDA dolarjih. Naknadno pa tukaj navajamo za koledar še cene za druge države, in sicer:
ZDA 2.50 dolarja, Kanada 2.50 dolarja, Francija 500 frankov, Belgija 70 belg. frankov, Nemčija 7 DM, Italija 900 Lit., Avstralija 1 Lstg., Egipt 1 eg. funt., Holandija 8 bol. guld., Avstrija 40 šilingov, Anglija 1 Lstg., Argentina 50 pezosov, Jugoslavija 510 din.
Naročila za »Rodno grudo« in Slovenski izseljenski koledar pošljite na naslov:
SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA
LJUBLJANA, Cankarjeva 5 JUGOSLAVIJA

aučil sem se
ljubiti umetnost
Prisrčno se je zasmejal, ko je vstopil v pisarno Slovenske izseljenske matice, nato pa je povedal- da je iz Fontane v Združenih državah Amerike, kjer mu je naj,ljubši prijatelj »komandant« Alesh.
To je bil Tojalk Mario Pillepich, doma z Reke. Torej hrvaškega rodu, vendar velik prijatelj Slovencev. Živi v mestu Fontana v Cali-forniji, v svojem pro-sitem času pa se druži z našimi irojaki v Slovenskem narodnem domu v Fontani, kjer je, kot smo že omenili, »komandant« naš znani napredni rojak Frank Alesh. Tam se pogovarjajo o isvojem rojstnem kraju, prepevajo domače pesmi, rešujejo vprašanja doma, društvenega dela im (balinajo. Da, o balinanju nam je rojak Pillepich veliko govoril; izgleda, da je to ©no najbolj priljubljenih razvedril naših rojakov po slovenskih .domovih v Ameriki.
Mario Pillepioh isi je z nami ogledal košček prelepe Gorenjske. Na Jesenicah je obiskal Železarno in njen muzej. Ko smo ga vprašali, kako se mu zdi tovarna v primeri z modernimi objekti v Ameriki, nam je odgovoril:
»Za mene ni važna tovarna, stroji, plavži; vse to sem že neštetokrat videl v boljšem in tudi slabšem stanju v Ameriki. Zanimajo me ljudje. Nje opazujem in zadovoljen sem, kajti nikjer na sveitu še nisem videl, da bi delali s takim zadovoljstvom.«
Svetovali smo mu, naj se pogovori z njimi, s komerkoli, da bo zvedel (kaj tudi o njihovih
težavah. On pa je dejal, da to ni potrebno. »Na obrazih, v njihovih gibih, v očeh vidim vse in zadovoljen isem s tem, kar vidim.«
Podobno izjavo je dal rojak Pillepich na našem prelepem Bledu. »Lepo je, zelo lepo! Vendar je lepih krajev na sveitu veliko, dobrih ljudi pa ni povsod. Tukaj so, in zato je res lepo!« Napisal je kartico, pozdrav iz bisera Gorenjske svojim prijateljem v Ameriko. Napisal je samo tri velike besede: ■»Beautiful, beautiful, beautiful!« (Prekrasno, prekrasno, prekrasno!)
»In kaj vam je lbik> najdražje med obiskom Slovenije?« smo ga končno vprašali.
»Srečanje z vašim velikim umetnikom, slikarjem Božidarjem Jakcem. Včerajšnje popoldne, ki sem .ga preživel z njim, sredi njegovega dela, je bil zame najlepši dan v življenju!«
Pillepich si je kupil nekaj lepih slide, albumov in podobnega in nam ves vzhičen pripovedoval, da hi za itaike stvari prodal tudi srajco s sebe. Vprašali smo ga tudi, če se tudi sam ukvarja s slikarstvom.
i»Da,« je sramežljivo odgovoril. »A slikam samo zase. Jaiz nisem umetnik, toda naučil sem se ljubiti umetnost.«
Veliko zna naš rojak Pillepich. Poleg trdega dela v veliki tovarni železa v Fontani, poleg svoje privatne pisarne za razna posredovanja je našel čas, da se je naučil opazovati ljudi in ljubiti umetnost. Želimo, .da bi mu to dvoje prineslo v življenju veliko srečnih trenutkov.
Vera V.
Ob 30-letnici velike povodnji v Poljanski dolini
Lani je minilo 30 let, kar je bila v Poljanski dolini velika ipovodenj, ki jo ljudje še dandanes dobro pomnijo. To je bilo jssemi, leta 1926, ki je bila zelo deževna, posebno proti koncu meseca septembra. Tla so bila tako napojena z vodo, da je ta marsikje kar nenadoma udarila ven. Tako je pri Perkovih v iKiremeniku sredi hleva pridrvel na dan hudournik, da so ¡komaj rešili živino. Žiroviska kotlina je bila podobna jezeru. Voda je pretrgala ;in kar pomedla s Fortunovim in Katarjevim jezom ter odnesla s seboj mlin im žago. Ljudje so v naglici bežali, kamor je pač 'kdo mogel. .Mežnarjev Janez v Poljanah ije pravkar odprl trgovino in spustil vanjo dve ženski, ki sta čakali zunaj. Kar je pridrvel silen val vode, da je moral vrata hitro zapreti in vsi so pobegnili v gornje prostore. Vse, kar je bilo v spodnjih prostorih, je bilo uničeno. Janez je ves obupan taval okrog z veliko steklenico žganja in se skozi okno poslavljal od ljudi, ki so od daleč gledali, pa mu niso mogli pomagati. Na Spodnji Dobravi ob dotoku Brebovnice k Sori, ne daleč od Sivčevega mlina, je bila Homčeva bajta, v kateri so bile tisto usodno jutro zbrane pri klekljan ju štiri ženske, in sicer: Jur jeva Milka, Kazalka, Sokova Angela ter Angelina malti. Kazen Angeline matere vse še danes žive in se dobro spominjajo, kako so veseilo in brez skrbi sedele pri »punklib« ter niso niti slutile, kaj jih čaka. Nenadoma je pri-grmela voda skozi vrata in okna, da so v zadnjem trenutku zbežale v podstrešje in ko je voda pričela trgati in odnašati ostrešje, so se vse prestrašene oprijemale, kar jim je prišlo pod roke in obupano klicale na pomoč. Ljudje so jih od daleč gledali, tudi domači župnik in učitelj sta prišla in nagovarjala najpogumnejše, naj jim pridejo na pomoč, toda nihče si tega ni upal. Končno jiim je župnik od daleč podelil »odvezo« ter sita z učiteljem odšla in jih prepustila usodi. K sreči je .bila voda bolj usmiljena. Polagoma je pričela upadati, da se je (končno ojunačil Sivcev Polde, pribredel do njih in jih rešil. Tako kr če vi to so ise držale »šperovcev«, da je moral Polde visako iposebaj kar odtrgati od njih. S Poildetom se (je iMilka kasneje poročila. 'Gospodinja Franca ipa je pozneje ob neki manjši ,povodnji padla v vodo iin utonila. Ta povodenj je zelo prizadela Poljansko dolino. Bilo je veliko škode in tudi človeških žrtev. Ljudje so bili brez strehe, prenočevali so po senikih in mnogi zboleli. Posebno hudo sO bili prizadeti 7,irovci, kjer je vodna zadruga, katere člani so bili vsi, pričala izterjavaiti in rubiti za škodo, fci so jo zaradi porušenega 'jeza utrpele elektrarne. ¡Zanje se je zavzel tedanji poslanec Franc Uršič in končno dosegel, da je oblast vse stroške prevzela nase. Za poplavljence iso zbirali prispevke takrat tudi v Ameriki iin to posamezniki in društva. Posebno so se odrezali vsi slovenski listi, ki so .izhajali v Ameriki in so v razmeroma kratkem času nabrali precej tisočakov.
Podatke za ta spiis ista mi dalla Janez Na Do-hravi in Dermašniikov Lojzek. Oba imata svojce v Ameriki. Naj pripomnim iše to, da to n:i bila prva povodenj v Poljanski dolini, saj podobno nesrečo opisuje tudi Valvasor. Takrat je voda v Poljanski dolini poleg mežnarije odnesla tudi farovž z duhovniki vred in pokopališče. Bilo je
tako grozno kakor pravijo, da bo na sodni dan, ko so se grobovi odpirali in so mrliči kakor živi vstajali .iz krst. Po zadnji povodnji so našli na njivah liuknje, v katerih je bilo vse polno rib, ki niso moigile z vodo odplavati nazaj. Na Selu so Teše vali živino. Piri tem se je velik bik pognal v valove .in ga je potegnilo v eno izmed lukenj, ikjer je izginil brez sledu. O prvi povodnji je zbral zanimive zgodovinske zapiske Robnikov stric, pokojni advokat Ivan Stanonik, ki je kot mlad študent zbiral zgodovinske podatke ■o Poljanski dolini. Vse to sem napisal, ker vem, da se bodo rojaki, ki so doma iz teh krajev, radi spomnili na te dogodke.
Ivan Batič, Poljane nad Škofjo Loko
Pokojni rojak C. Gaber s svakom
29.	junija 1956 je naša slovenska naselbina v Detroitu, Midi. izgubila velikega rodoljuba, požrtvovalnega socialnega delavca Charlesa Gabra. Mnogo let se je neumorno udejstvoval v raznih slovenskih društvih kot v Slovenski narodni podporni jednoti, o Slovenskem narodnem domu itd. Bil je prvi in dolgoletni blagajnik prve podružnice SANS št. 1 v Detroitu in sodeloval v vseh krajevnih pomožnih akcijah v korist stare domovine, ki je toliko trpela pod okupatorjem.
Charles Gaber je prišel d Združene države leta 1910 v nadi, da tam najde lepšo prihodnost kot se mu je obetala na domači grudi. S svojo preprostostjo in skromnostjo si je kmalu pridobil mnogo iskrenih prijateljev. Priljubljen je bil tudi pri stanovskih tovariših in predstojnikih o tovarnah, kjer je bil dolgo vrsto let zaposlen. Bil je zelo vesten, marljiv in vztrajen ter je vsakemu rad pomagal, če je bil v stiski.
Zal mu ni bilo usojeno, da bi užival zasluženo pokojnino o zdravju in zadovoljstvu ob strani svoje drage in zveste družice. Ze preden je leta 1952 obiskal rojstno domovino, je začel bolehati. V prelepi Sloveniji pa se mu je zdravje vrnilo in sta se s soprogo srečno vrnila domov. Leta 1955 pa se mu je bolezen povrnila. Prestal je dve težki operaciji, toda kljub prizadevanju zdravnikov je slednjič le podlegel. Sedaj počiva d miru na lepem »Knollmood Cemetery«, v Clevelandu, kjer si je želel biti pokopan poleg svojega svaka, ki mu je bil srčno naklonjen.
Charles Gaber je mrtev, a njegovo veliko, nesebično delo bo živelo, dokler bo stala slovenska naselbina v Detroitu. Vsi, ki smo ga poznali in ljubili, se ga bomo hvaležno spominjali.
Lia Menlon
V SPOMIN CHARLESU GABRU
£^)dprl se mu je svet
Ko je končal šolo za slepe, se izučil uglaše-vanja klavirjev in še zlasti, ko si je uredil družinsko življenje, z ženo in otroki o stisnjenem podstrešnem stanovanju na Tržaški cesti d Ljubljani, se je Jože Trop sprijaznil z večno temo s črnimi očali in psom vodičem, ki ga je vsako jutro spremljal na delo o Inštitut za elektrozoeze. Sprijaznil se je z usodo, podedovano od rojstva, kakor sta se sprijaznila tudi njegova sestra in brat. Sprijaznil se je pred strahom še večjega razočaranja — morebitnega neuspeha o zdravljenju, operaciji, ki bi ostala brez uspeha. Sprijaznil se je tako kot se mora sprijazniti toliko slepih ob Nilu, Amazonki, Odri, Mississippiju in drugod po svetu.
Le enega Jože ni vedel: da se znanost in z njo okulistika s temi usodami ni sprijaznila. To, kar so bile takrat, ko je Jože tipal prve črke Brapllove pisave, še sanje, je danes postalo resničnost.
Zato ni nič prav verjel besedam neznanega potnika, s katerim se je slučajno srečal o brzo-vlaku Skopje—Ljubljana in ki mu je z vso gotovostjo zatrjeval, da bo prav gotovo videl, če se da operirati.
Vendar se je končno odločil.
Ko je letošnjo pomlad — trideseto o njegovem življenju — ozelenelo drevje, ga je on prvič videl skozi okno beograjske očesne klinike. Mreno od kataralie so mu zdravniki spretno odstranili z obeh oči. In ko so mu potem po nekaj dneh sneli obveze, je počasi začel gledati svet. Po licih so se mu udrle solze: nezadržani znak tridesetletnega hrepenenja, upanja, bolečine, radosti in sreče.
»Tisti trenutek sem bil drugič rojen,« pravi sam.
Tako se je začelo njegovo novo življenje, v katerem so se vrstili trenutki vzhičenja, prijetnih presenečenj, manjkalo pa tudi ni težav »novorojenčku«, ki mu je najmanjša stvar vzbujala pozornost in radovednost, ki mu je bilo vse neznano ... Začelo se je s kljuko v vratih bolniške sobe. Ni je mogel spoznati. Kaj naj bi to bilo? Pristopil je, se je dotaknil in se čudil. Cisto tuja mu je bila, čeprav jo je že tolikokrat o svojem življenju imel v rokah.
In vtisi o prvih ljudeh, ki jih je videl!
»Razočaran sem bil,« pravi.
Zena, ki ga je tiste dni obiskala v bolnišnici, je bila prva od domačih. »Joj, kako velike in čudne oči imaš!« je nehote vzkliknil. Domišljal si je, da so ljudje manjši in mnogo, mnogo lepši. Bal se je svoje lastne podobe, zato je stopil prvič pred ogledalo, ko ni bilo nikogar o sobi. Njegov lastni obraz ga je hudo razočaral. Kar verjeti ni mogel, da je to res on, Jože, s tem koničastim nosom, ki štrli iz obraza, s temi velikimi ušesi in razmetanimi lasmi na glavi. Pod tipljaji prstov je bila vsa podoba prej drugačna, mnogo lepša . ..
Oči so mu danes še orodje brez rok. So kot noge brez sposobnosti hoje, kot možgani brez sposobnosti misli. One so usposobljeni organ, ki ga pa še ne zna uporabljati, dokler se ves njegov sistem sposobnosti razpoznavanja stvari ne preusmeri iz prstov na vid.
Jože je stopil o nov svet, ki je zanj poln čudes, kakor za otroka pravljica o Deveti deželi.
Slepi Jože Trop, ki je s 30 leti zagledal svet
V tem svetu pa se bo moral šele znajti in dokler se ne bo, bo doživel še marsikakšno razočaranje. Ne more se načuditi trolejbusu, ki vozi pod njegovim oknom. »Vsa ta vozila,« pravi sam, »sem si predstavljal kot škatlice vžigalic, ki sem jih otipaval. Seveda le dokaj večje.« Za njega so nove oblike in barve cvetlic. Čudi se ljudem, njihovim gibom, zunanjosti, oblekam. Čudi se zelenemu Rožniku, ki ga opazuje skozi okno, presenečen je nad ulicami, drevjem, hišami. .. Vsaka malenkost mu odkriva drobec doslej neznanega sveta. Namesto Brayllovih so se mu predstavile črke latinice, arabske številke. Odprla se mu je pot v čudoviti svet knjig, gledališča, kina .. .
»Ena največjih želja,« pravi Jože, »je ta, da bi študiral glasbo. Z Braijllovo pisavo prej to ni bilo mogoče.«
Glasba je bila Jožetu draga prijateljica že od zgodnjih otroških let. Bila je prvi sončni žarek, ki je posvetil v njegova žalostna otroška leta, ko je s slepim bratcem dvojčkom in sestrico prišel iz viničarske bajte v Prlekiji v Zavod slepe mladine. Ko so po vztrajnih vajah prvič ubrano zapele klavirske tipke pod njegovimi drobnimi drhtečimi otroškimi prsti, je bil zanj svetel lep praznik. Potem pa je doživel še mnogo takšnih veselili svetlih dni, ko je igral svojim slepim tovarišem in drugim na raznih prireditvah. Kolikokrat so mu poslušalci ploskali, on se je smehljal zasanjano ih odmaknjeno — ali so razumeli in dojeli, kar je čutil takrat...
*
Jože Trop, ki je po tridesetih letih zagledal svet, ni edini. Že šesto leto mineva, odkar na očesni kliniki o Ljubljani, Beogradu in drugod zdravniki s smelimi operacijami mrene kataralie in drugih prirojenih hib na očeh bolnikom vračajo vid. Mnogi so že spregledali in poleg morebitnih razočaranj pred golo resnico sveta in njegove prirode začeli novo, lepše in srečnejše življenje.	K Makuc
Se nekaj spominov iz Pennsylvanije
Transfer je predmestje, oddaljeno kakih 10 milj od Sharona. Tu sta samo dve slovenski družini. V Sharonu pa imamo naš lepi Slovenski dom, na katerega smo vsi ponosni. Ta dom smo slovesno odprli na naš delavski praznik (Labor Day) septembra 1926. Dobro se še spominjam tega dneva. Od našega prejšnjega skromnega lesenega doma se je razvila povorka, v kateri smo ponosno korakali z našo godbo, ki je vneto igrala. Dom je odprl takratni župan mesta Sharona mr. Gilbert. Župana je pozdravila slovenska deklica Marija Žagar, ki je zdaj že poročena in se piše Novak. Ta naš novi dom je takrat postal naše shajališče. Dostikrat je bil tako poln, da je primanjkovalo prostora, danes pa moram reči, da je mnogokrat prevelik. Naša slovenska naselbina tukaj se hitro manjša. Stari odhajamo tja, od koder ni nikogar več nazaj, mladina pa je vedno bolj ainerikanska. Toda še nas je nekaj starih trdnih korenin, ki se krepko držimo. Tudi naše ženske nam pri tem pomagajo. Pred leti so ustanovile svoj klub. Ta klub prireja zelo pogosto družabne večere, ua katerih moramo res občudovati kuharsko umetnost naših pridnih članic. Seveda v domu ne manjka plesne dvorane. V njej se lahko prijetno zavrti okrog sto parov. Dalje imamo v domu čitalnico, prijetno opremljeno, sobo za razne prireditve, klubsko sobo in točilnico, kjer se shajamo ob nedeljah. Lani smo praznovali na naš delavski praznik 30-letnico našega doma. Priredili smo velik piknik, na katerem je bilo članstvo v spomin na ta dan še posebej dobro postreženo. Vsak je prejel za dva dolarja potrošnik listkov.
Lani se je tudi tukaj, v Sharonu, marsikaj zgodilo. V podjetju, kjer izdelujejo električne predmete, je izbruhnila stavka, ki je trajala 6 mesecev. Pri tem je bilo prizadetih dosti Slovencev, ki so tukaj zaposleni. No, zdaj spet delajo s polno paro, kakor tudi druge tukajšnje tovarne. Šest naših društvenih članov se je lani od nas za vselej poslovilo. Tudi bolezni so nas nadlegovale, nekateri od nas so morali tudi pod nož. Te reči pa so se dobro iztekle. Imeli smo tudi nekaj praznovanj; 40-letnico zakona sta lani 20. aprila praznovala mr. in mrs. Ločnikar-jeva. Mr. Rudolf Ločnikar je doma z Iga pri Ljubljani. 24. junija sta praznovala 50-letnico srečnega zakona mr. in mrs. John Novak. Oba sta doma iz šentjurske fare pri Grosupljem. 18. novembra sta praznovala zlat zakonski jubilej mr. in mrs. Garmova. Joe je doma iz Gradišča pri Želimljah. Pa tudi nekaj veselih ohceti smo imeli lani, in sicer so si obljubili večno zvestobo kar štirje mladi pari.
V Sharonu imamo tri slovenske trgovine. Mr. in mrs. Anton Bogolin imata lepo špecerijsko trgovino in delikateso, kjer zlasti slovijo domače kranjske klobase. Na North Waiter cesti ima delikatesno trgovino rojakinja Rosie Trobentar. Na Emerson Ave pa sta si uredila lepo novo trgovino s suhim mesom in špecerijo Janoš in Antoinete Dimov. V predmestju Sharona imamo tudi dve dobri slovenski gostilni. V Transferu vodita gostilno mr. in mrs. Joe Godina ob 18. cesti, v Midlesexu pa slovi po dobri postrežbi
in odlični kapljici gostilna rojakinje mr. Mary Žagar.
Tudi naši jagri so se lani pridno udejstvovali. Največji lovski blagor je lani odnesel John Novak ml. Ustrelil je velikega srnjaka, ki ga je podaril našemu Slovenskemu domu. Tako smo imeli 2?. januarja letos dobro srnjakovo pečenko, da se še danes oblizujem. Johnu pa najlepša hvala v imenu vsega članstva. Pri pojedini tudi kapljice ni manjkalo. Ko smo bili tako Židane volje, pa smo zapeli tisto:
Lepa naša domovina, onkraj Drave je planina, tam je hišica, hišca iz lesa,
tam je tekla moja zibelka.
Ko že pišem o lovcih, bom pa še jaz eno iz svojih spominov povedal. Pred nekaj leti sem bil v pennsylvanskih hribih na lovu. Lovil sem srnjake, pa sem pričakal nekaj drugega... Takole je bilo: Čakam za manjšim drevesom s puško, pripravljeno na strel. Slišim neko lomastenje in zagledam, kako hlača proti meni velik medved. Streljati nisem smel, srce pa mi je tolklo, da se je prav gotovo slišalo daleč naokoli. Ozrl sem se na drevo, kjer sem stal, bilo je presuho, da bi splezal nanj. Ko je bil kosmatinec še kakih deset korakov oddaljen od mene, sem prestrašen zakričal: »Medved je tu!« Zraven sem bil pa že prepričan, da je konec z menoj. Pa se je zgodilo narobe. Mrcina se je mene ustrašila, se obrnila in odhlačala. Tega srečanja res ne bom pozabil.
Še to naj zapišem ob koncu, da je lansko leto tudi meni. ?5-letnemu starčku, poleg žalosti (ker sem izgubil sina, ki je podlegel operaciji) prineslo tudi košček sreče. Obiskal sem namreč spet rojstno domovino. Gotovo je to zadnjikrat (to prav gotovo ne bo držalo! — opomba uredništva). Tam sem se srečal z našim Antonom Trontljem, ki je služil ameriško vojsko v Nemčiji in je pred odpustom iz vojaške službe dobil mesec dni dopusta, ki ga je porabil za obisk očetove rojstne domovine. Z njim sva mnogo skupaj prevandrala po lepi Jugoslaviji. Antony se je tudi lepo priučil slovenske govorice. Naj tukaj zapišem njegovo sporočilo, da vse svoje znance in prijatelje lepo pozdravlja. Letos, 16. januarja, je odšel k vojakom 20-letni Jernej Trontelj, Antonyjev brat, ki je pred odhodom obljubil, da bo tudi obiskal lepo Jugoslavijo, če bo imel za to priložnost. Pa naj končam, ker je ta moja »kranjska klobasa« že kar dolga. Naj jo zašpilim z veselim pozdravom vsem znancem, prijateljem in bralcem »Rodne grude«.
Anton Valentinčič, Sharon, Pennsyloanija
ZA TISKOVNI SKLAD
Namesto venca na grob svojemu prijatelju Franku M at i a z y chu iz Los Angelesa, Kalifornija, je daroval rojak Vincent P in k za tiskovni sklad »Rodne grude« znesek 2000 din. Iskrena hvala!

A m e l i a Batistich
Green Lane — Oucland — Nova Zelandija
Prišli so na gumijeve plantaže
(Odlomek)
Ko je prišlo pismo od naših bratrancev iz stare domovine, da bi 'se radi preselili v {Novo Zelandijo, sva bila z bratom Petrom zelo razburjena. »Ali se bodo res sami podali na tako dolgo pot,« sva spraševala očeta in zdeli so se nama zelo pogumni, če bodo sami potovali po svetu. Bili so še mladi. Mate, najstarejši od treh je ¡imel šele šestnajst let, Ivan in Toni pa šele petnajst.
'toda v resnici niso bili tako pogumni, kakor so se nama zdeli, kajti potovali so z veliko skupino Dalmatincev, ki je štela okoli petdeset izseljencev. Starejši so pazili na mlajše, vsi pa so imeli sorodnike tukaj, ki so jih pričakovali. V šoli sva se ponašala z najinimi bratranci, ki bodo prispeli tako daleč iz ¡Dalmacije. Učitelj nama je pokazal na zemljevidu, ¡kje je Dalmacija in zaznamovali smo vso pot, po kateri bodo potovali.
Cim bolj se je bližal čas, ko bodo prispeli bratranci, tem bolj ¡smo bili razburjeni. Šteli smo tedne, potem dneve in zadnji ¡dan prihoda, celo ure. Vsi naši sošolci so imeli sorodnike tukaj; mi smo jih imeli zelo malo. Sedaj se bo naše sorodstvo' pomnožilo za tri člane.
Končno je le prišel pričakovani dan. Vstali smo zelo zgodaj. Velik dogodek za naju je bil že to, ¡da smo se oblačili v temi, da bodo pa bratranci vsak čas vstopili v našo hišo, sva kar težko verjela.
Spodaj je mati ob plimski luči pripravljala zajtrk za bratrance. ¡Rekla je, da bodo zelo lačni od dolgega potovanja z ladjo od Helensvilla in da bo za ¡njih naj lepši pozdrav velik krožnik slanine z jajci, s ¡katerim jim bo postregla po dobri ovseni kaši. Medtem ko smo pili kavo, smo se pogovarjali o bratrancih in menda sva že tisočič vprašala, kako izgledajo'. »Kar se tiče apetita, so si fantje po vsem svetu podobni,« je rekla ¡mati. »¡Nii važno, od kod so, vedno so lačni!«
Ker je zjutraj padal dež, nama starši niso dovolili, da bi šla z očetom bratrancem nasproti. Zaradi tega sva bila zelo razočarana, bajti za naju ni bilo nič lepšega, kakor v zgodnjem jutru stati na pomolu in opazovati čudovito mornarsko ¡življenje: tu si videl temnopolte može s potnimi obrazi, ki so ¡klicali drug drugega in vrgli na pomol vrvi, ko se je ladja zasidrala; slišal si ropot tovora, ki so ga raztovarjali z ladje; kako prijetno je bilo poslušati ropotanje desk, ko sva tekla po pomolu in pljuskanje vode, ki je oblivala stebre, pokrite s školjkami.
Le težko sva se sprijaznila z ¡dejstvom, da morava ostati ¡doma. Razmišljala sva, kako neki bo všeč najinim bratrancem ta ¡dežela, potem ko so prepotovali toliko sveta. Prepričana sva bila, da bo njim prav tako všeč kot je nama.
Končno sva le zaslišala korake po cesti. Oče je s tremi tujci stopil iz teme v svetlobo plinske luči pred našimi vrati.
¡Mati je glasno poljubila vsakega ¡na lice. Malo boječe sva čakala, kdaj maju bodo pred-
stavili. Fantje so se v zadregi režali in ko sva jih pozdravila s ¡»Hallo«, kakor nama je naročila mati, so .nama odgovorili s »Hallo«, zelo ponosni ¡na svojo angleščino, ki so se jo naučili na ladji.
Zajtrk so pojedli z velikim tekom in rekli, da tako dobrih stvari že niso jedli, odkar so odšli iz Dalmacije. iLe s težavo so se privadili hrani na ladji, kjer ¡so1 zelo pogrešali hrano, pripravljeno na olju, na katero so bili navajeni doma.
Ves čas med zajtrkom so ¡govorili le starši, midva pa sva poslušala. ¡Spraševali so po domu, ¡kako živijo naši steni starši, ali ¡so ¡prinesli od njih kako sporočilo, kdo je umrl, kdo se je rodil in kdo se je poročil.
¡Seveda, so rekli fantje, od vseh prinašajo sporočila im za vsakega so prinesli darila, ki jih imajo v kovčkih, in sicer so prinesli slaščice, posušene fige in rozine, ki jih jim pošilja babica iz »tare domovine; tudi nekaj starega vina so prinesli, :za katerega pa je naročil ded, da ¡ga morajo hraniti za prvo poroko, ki jo bodo imeli v družini.
Mati je ves čas po malem jokala, iko so se pogovarjali o njenih sorodnikih, nama z bratom pa ni bilo do joka. Zadovoljna sva 'bila z najinim življenjem, fci je bilo za naju ¡polno zanimivosti, in nikdar si ¡nisva ¡kaj boljšega želela. Rajši sva opazovala najine bratrance, za naju prav čudne zunanjosti in predstavljala sva si, kako tuje bodo izpadali med 'Novozelandčami. Spominjam se, da sem bratrancem zavidala, da so jim starši dovolili potovanje po velikem svetu, brez očeta in matere An težko sem se premagovala, da nisem ¡prekinila razgovora in jim zastavila vseli ¡tisoč vprašanj, ki sem jih imela v mislih, kakšen je Sueški prekop, kako izgledajo mesta (Port Said, Colombo im Sydney, in vsa druga mesta, ki »o jih oni videli, midva z bratom pa ne.
Fantje sami so bili še vse preveč ¡razburjeni od potovanja, da bi imeli domotožje. To pride kasneje, prvi dan v novi deželi jim je pomenil čudovit pogled v novo življenje, ki se jim je odprlo. Njihovo dolgo hrepenenje, da 'bi se izselili, se jim je končno ¡le uresničilo’.
■Govorili so in ¡govorili'. Midva sva poslušala s široko razprtimi očmi od ¡začudenja in za trenutek se mi je ¡zazdelo, da poznam ljudi, o katerih so se pogovarjali. Pogovor je nanesel tudi na staro Janijo, ki je pisala naši materi, ko je prišla v Novo Zelandijo, ¡da ¡bi se tudi sama rada izselila in ¡delala na gumijevih plantažah. Ali še vedno .živi? Da, im še vedno dela za dva moža, talko je pri močeh, so ¡povedali fantje in da svojo ¡zemljo sama ¡obdeluje in noče od nikogar pomoči.
¡Moje matere stric pa da je kupil nov čoln in lovi sardine prav v bližini italijanske obale. Teta Fanina ¡se je vrnila iz Trsta in si je ¡postavila v vasi poleg cerkve novo belo hišo iz kamna. Bratranec Ivan je vstopil v semenišče, ¡da bo postal duhovnik.
Wellington — glavno mesto Nove Zelandije
V ognjišču je še gorel ogenj. Ura je tiktakala na svojem prostoru na polici nad kaminom. Tako sem bila zaverovana v poslušanje, da sem mislila, če bi sama sebe močno uščipnila, bi se zbudila in bila prepričana, da ¡sem bila v Dalmaciji, tako blizu se mi je vse zdelo.
Ko so potem, odprli (kovčke, je vsak dobil svoje darilo. Mati je dobila iročno pleteno ogrinjalo, oče par lepo izdelanih usnjenih -copat, z bratom pa sva dobila majhne rdeče dalmatinske čepice, vezene z zlatom, iki so nama pokrivale le zadnji del glave. Seveda iso bile med darili tudi sladkarije, ki jih je babica spekla za naju in skrbno zložila v močne škatle, da se ne bi na dolgem potovanju pokvarile; tudi vrečo posušenih fig, rozin, orehov in vina so nam prinesli.
Hlastno sem segla po slaščicah, toda niso mi bile všeč. Bile so grenke in puste. Mati mi je povedala, da so to manduleti. Ko je bila mati še otrok, so jiih pekli samo za praznične dni.
¡Z bratom sva bila mnenja, da je naša čokolada mnogo boljša, z veseljem pa sva segla po figah, sadju in orehih. »Kako krasno 'bi bilo, da bi imeli na vrtu mandljevo drevo,« sem rekla materi, »in bi mandlje -lahko ¡trgali, kadar bi se ¡nam zahotelo!«
'.Mati se mi j-e zasmejala. »Res -bi bilo lepo,« je rekla. »Doma je raslo mandljevo -drev-o blizu okna sobe, kjer sem spala in stokrat isem plezala na njega in si natrgala naj-debelejših mandljev v vrhu drevesa,« je povedala.
Tako je prišel ta dolgo pričakovani da-n, tudi kmalu minil in sledili so- mu mnogi drugi-Bratrancem smo razkazali naše majhno mesto, peljali smo jih doli k reki, da so videli parnike, ki so pluli po reki. ¡Najbolj všeč so jim bili Maori in radi so poslušali, ik-o so se pogovarjali med seboj. Rekli so, da se jim zdi angleški jezik trd in težak, mi pa smo trdili, da ¡sploh mi težak. Za nami so -morali ponavljati angleške besede, ki smo jih jim povedali. Se naprej so trdili, da zveni maorski jezik mehkejše njihovim ušesom.
Kaj kinalu so ¡se prilagodili našemu vsakdanjemu življenju. Bližal se je čas, ko bodo morali oditi na delo na farmo in z bratom sva čutila, -da jih bo-va zelo -pogrešala. Tudi oni nas bodo močno pogrešali, so nam dejali.
»Ali ne moreta priti za nekaj čaisa k nam,« so naju vprašali.
Vprašala ¡sva mater. Odgovorila mama j-e, da šele takrat, ko bovia imela šolske počitnice, šole pa, da na noben način ne smeva zamuditi, ker šola je zelo važna. Do začetka počitnic je bilo še deset dni. Ali bi fantje lahko do takrat počakali, sva spraševala. Oče naju je pomiril, da bodo lahko počakali.
Vedno sva šla rada na farmo. Sedaj pa sva imela -še posebno veselje, ¡da -sva bratrancem razkazovala vse novosti. Razlagala ¡sva jim, kako molzejo krave z molznim strojem. S strojem! so se začudili. Kdo je že kdaj ikaj takega slišal! Tega še nikdar miiso slišali.
Piripovedovala -sva jim o Maoru Guliyju, o stari lopi, kjer smo se igrali in o strahovih.
Strahovi! so se zia-čudili, kaj so tudi na Novi Zelandiji strahovi! Zatrdila sva jim, da so tudi tu.
Dvomili ¡so, da bi lahko postali prijatelji z Maorom GuLlyjem, kar se itiče istrah-ov, pa so bdi mnenja, da je najboljše, -da jiih pustiš pri miru, ko pa sva \jim razkazovala Sitar sadovnjak, v katerem so ras-tle breskve, ki so slajše od medu, pa so menili, da bodo pri takih lepotah lahko prenesli tudi strahove.
Toda ali so res stroji za molžo krav, so vpraševali, ko srno se povrnili na prejšnji razgovor.
Da, ¡res, smo jim zatrjevali. V Novi Zelandiji skoraj na vsaki famni molzejo ¡krave is stroji. Se vedno nam niso mogli verjeti. V Dalmaciji še niso slišali o teh stvareh, res je, da imajo v Dalmaciji zelo malo krav. Tam je zemlja preveč dragocena, ¡da bi jo uporabili iza pašnike. Tam dobivajo mleko od ikoz in ovac. Sir iz kozjega mleka je zelo dober.

Dalmacija je le ozek pas zemlje med liriibi in morjem, so nama pripovedoval«. Ljudje obdelujejo le majhne površine zemlje in najboljša zemlja je zasajena z vinsko trio in oljčnimi drevesi, ki so edini vir zaslužka. Ovce in koze se pasejo po pobočjih hribov in 'to poleti in pozimi, pri njih je le pastir, ki pazi, da ne zaidejo v igozdove. Tako isva spoznavala to staro domovino in se čudila, kako zelo se razlikuje od naše domovine.
Prišel je čas, ko sva morala zapustiti farmo. Ob petkih se je vedno kdo pripeljal s farmskim vozom doli. Pripeljal je poljske pridelke, nazaj grede pa je naložil 'živež za ves teden. Peljati se na farmskem vozu je pomenilo za naju višek užitka.
Y voz je bilo vpreženih šest konj — Bess, FIoiss, Nugget, Darlkie, Prince in najin ljubljenec Blossom. Ce sva isedela na voznikovem sedežu sipredaj visoko, sva imela prekrasen razgled okolici. Kadar sva se tu utrudila, pa sva skakala po vrečah ovsa in rezanice, ki so bili zadaj na vozni. Sedaj sva to zabavo delila s tremi fanti, ¡ki so imeli s tem še večje veselje kot midva.
Ves čas po poti na farmo smo prepevali, saj sva znala mnogo' pesmi iz starega kraja. Najini bratranci so jih znali še več in Mate je imel še 'posebno lep glas. Tega dne so pd stari ilovnati cesti odmevale melodije pesmi, 'ki jih še nikdar poprej ni bilo slišati.
Stric nas je pričakoval pri ograji farme. Voz je zapeljal na most, ki je bil speljan čez potolk in po griču navzror — in že smo bili tu. Fantje so se začudili: »Toliko zemlje!« so rekli. »Prav gotovo ste milijonarji!« Smejala sva se — milijonarji ! Ti živijo samo v Ameriki.
Krave so že pomolzli, tako je bilo prepozno, da bi fantomi pokazali, kako molzejo s stroji; peljali ¡pa smo jih doli k skednju, kjer so se čudili prav vsakemu predmetu. Potem ¡smo jim pokazali prašičke, ki da so prav taki kot prašički doma, so rekli, izglodalo je. da jih je to začudilo, zato smo se jim prisrčno nasmejali. Kalko pa naj bi 'tudi prašički izglodali, sem si mislila. Prašički povsem svetu so vendar enaki.
Predstavila sva jim sraiko Jakico, ki jih je prestrašila s svojim rezkim vreščanjem 'i'n divjim skakanjem. »Saj se 'samo igra,« sem jih pomirila, moj brat pa jih je opozoril, naj pazi jo na svoje stvari, ki ise ¡svetijo. Jakliča je bila »nuna tatica in je imela ostre oči za svetle predmete. Fantje iso se čudili' vsaki stvari, vse natančno opazovali in nam postavljali sto vprašanj, na katera jim nisva znala vedno odgovoriti.
Ko smo popili čaj, smo posedli okoli ognja. K nam je prisedel tudi 'stric in možje, ki so čistili zemljo na farmi. 'Na farmi so živeli samo moški, zato je bilo naše kosilo na hitro pripravljeno, vendar dobro in izdatno. Ponudili so nam slanino in toliko jajc, kolikor ismo jih hoteli, gosto obaro in domač kruh. Kaj boljšega si pač nismo mogli želeti!
Mož,je so ise pogovarjali s fanti o stari domovini, spraševali iso po istih stvareh kakor najini starši. Obžalovali so, če so jim povedali, da je umiri ¡kdo njihovih znancev, razveselile ■pa so jih novice o porokah in podobno. Fantje so jim dali nekaj mandljev in fig, ki so jih jedli počasi in v mislih m« domovino. Postali so žalostni, ko so pomislili, ¡da jedo ¡sadje in orehe, ki ¡so zrasli in dozoreli doma.
Pri vsakdanjem delu niiso imeli časa misliti na domotožje; fantje pa so jim ta večer zelo približali njihovo rodno Dalmacijo. Pogovarjali so se o domu :i:n tamkajšnjem življenju, ¡ki ,so ga izgubili za vedno.
Potem je vzel striic gusle s stenei. Gusle je izdelal sam iz komservine škatle od olivnega olja in edina struna na teh guslah ije bila žima iz konjskega repa. Lok je napravil iz trsove palice, na kateri je bila napeta (konjska žima.
Rad» smo poslušali igranje na gusle. I'z njih je izvabljal talko mile glasove — sicer sam» s štirimi toni, gori in doli, — in to je bilo vse, bila pa je ravno prava ¡spremljava k narodnim pesmim iz starega kraja, ki smo ji prepevali. Fantje so se zelo zabavali. Pomislite! Gusle na Novii Zelandiji!
Stric je začel peti. Pel je ¡dolgo pesem, ki so jo prepevale že generacije vaških pevcev, kitice so dodajali zdajj tu zdaj tam, tako sploh niso vedeli, kdo jih je zložil. Zelo rudi ismo poslušali to pesem zaradi zgodbe, ki jo je opevala. Bila je lepša od katerekoli zgodbe, ki ismo ijo kdaj brali v knjigah.
Tone Seliškar
Sto let
Moja mati onkraj morja je stara sto let!
Moja mati je na kraju gorja,
jaz sem na koncu sveta,
za rojstni dan ji pošiljam topel pied.
Joj, sto let, to je velika stvar!
Ti si brez mene bita, jaz sejn postat že star!
O, da ne bi nikdar nikdar moja mladost v tujino odšla!
Toda prišlo je tako...
Doma je bil glad gospodar, doma je bilo hudo hudo; tisoč nas je v svet odšlo, z domače grude nas je izruval vihar.
Moja mati onkraj morja je stara sto let;
med menoj in njo ni več meja, le sredi srca, le sredi srca je goreče ljubezni sled.
Ljubezen do domače pesmi druži Slovence
o cQ.no altane) s ki ^§-Qasbatii matici
Ta živahni prikaz kulturnega delovanja Slovencev v Clevelandu nam je poslala predsednica publicističnega odbora Glasbene matice, katere aktivni član je že štirinajst let — rojakinja Josephine Mišič.
Zgodovino Glasbene matice pa bomo objavili v Slovenskem izseljenskem koledarju za leto 1958.
Četrtek zvečer d Clevelandu ... Ulice so polne avtomobilov, ose nekam hiti, da izgleda, kot bi čez mesto drvele črne reke vse vprek, brez izvora in cilja. Pa vendar je oboje: ljudje hite domov ali od doma, na delo ali z dela, na zabavo ali z zabave. Kdo vel? Naglica je oznaka za ose; razlika je le v tem, da je mnogim čas res prekratek, drugi pa hite zgolj zaradi običajnega ameriškega tempa, ki jih vleče za seboj. Pomudimo se nekoliko pri mimoidočih. Ustavimo koga za hip.
»Hello, Frank! Home do you do?«
»/ am sorry, nimam časa,« obžaluje znanec in že sega po volanu. »Imam pevsko vajo v Glasbeni ...« Zadnje besede ni več slišati. Na hitro je odpeljal.
»Hello, Marij!': pozdravljam naslednjo znanko, ki je ustavila pri bencinski črpalki.
»Hello! By! Četrtek je, v Glasbeno matico hitim,« se opravičuje rojakinja in že je ni več.
Srečam spet prijateljico, prijatelja. Maham mu z roko, da bi ustavil. Srečam jih več, a vsi kažejo z roko na pot pred seboj ali na ročno uro. Torej, časa ni! Čudim se, kajti naši ljudje tudi sredi ameriškega vrveža najdejo čas za dobrega znanca. Ob takih priložnostih celo iz njihovega obraza izgine tista hladna krinka, ki jo v Ameriki imenujejo »busy«. V očeh se pojavi smeh, poseben, sproščen smeh, topel, znan, kot odsev nekaj davno minulega . .. morda odsev mladosti v domačih logih. A zdaj pri nobenem rojaku nisem videla tega. Zamislim se: v Glasbeno ... O, da, kaj še čakam! Za njimi! Zavijem v St. Clair Avenue in sram me je, ker sem za hip pozabila, da je četrtek.
*
Prispela sem prepozno'. Vsi so že pri delu, vsi resni, poglobljeni v pevsko vajo; a za čudo vsi s tistim smehom v očeh, ki sem ga po ulicah zaman./ iskala. Po dvorani doni pesem, lepa slovenska pesem. Doumem radost v očeh pevcev. Ljubezen do materine besede v pesmi je tista sila, ki jih dela srečne in neutrudljive. Opazujem jih vse po vrsti. Krojač, mizar, mesar, telefonistka . .. vsi so pozabili na svoje poslovne nevšečnosti. Roke stenografinje in frizerke so se umirile; zdaj dela srce. Bolničarki v dvorani diši po zelenih tratah, študent je pozabil na jutrišnji izpit, matere so pustile družinske skrbi doma, delavci ne mislijo na trdote unijske borbe.
Pojejo, vadijo, igrajo, muzicirajo ...
Tako je vsak četrtek zvečer. Za dve najlepši uri tedna pribite iz vseh krajev Clevelanda in predmestja žene in dekleta, možje in mladeniči — okrog štirideset pevcev slovenskega porekla. Vsak
četrtek, že sedemnajst let... pod odličnim vodstvom skrajno požrtvovalnega dirigenta in direktorja g. Antona Šublja.
Vsaka pomlad prinese v Glasbeni matici nove koncerte slovenskih narodnih in klasičnih pesmi, Celotni trud pa je predvsem zlato poplačan v jeseni z bogatim opernim repertoarjem. Izvedbe oper »Carmen«, »La Traviata«, »Rigoletto« in drugih dovolj zgovorno pričajo o visoki kvaliteti amaterskega ansambla Glasbene matice. Četrtina članov je prav gotovo na ravni profesionalnih pevcev. Kljub temu pa so uspehi vezani z ogromnim predhodnim trudom vsega članstva.
Takšen je tempo dela: z razdelitvijo opernih vlog se prično izvanredne vaje že šest do osem mesecev pred prireditvijo. Glavni pevci prihajajo na osebne in skupne vaje, doma pa študirajo preko plošč profesionalnih pevcev, radia in televizije. Ostali zbor prihaja na redne tedenske vaje. Razne druge pripravljalne odbore sestavljajo zavedni, za uspeh posebno zainteresirani člani.
Kostumerka se posvetuje z direktorjem ter se obrne še na mestno knjižnico, kjer dobi še podrobnejše podatke za pravilno garderobo. Finančni stroški tu največkrat presegajo zmogljivosti Matice, zato pa priskočijo na pomoč okolišni slovenski trgovci z darili blaga, ženske članice pa si tudi same priskrbe potrebna oblačila. Maskerja si največkrat najamemo, v mnogočem pa pridejo spet do izraza domači talenti zbora samega; frizerke in drugi, ki opravljajo svoje delo brezplačno!
Publicistični odbor poskrbi za propagando že en mesec pred prireditvijo. Vsi ameriški mestni in predmestni časopisi prostovoljno objavljajo kulturne novosti ustanove. Ameriško-slovenski dnevniki, tedniki in mesečniki pa objavljajo večje dopise. Slovenski Radio mnogokrat brezplačno posveti celotni čas oddaje za objavo operne prireditve. Plačani so le izvanredni oglasi v časopisih in radiu.
Za spremljavo si zbor najame štirinajst godbenikov, članov Clevelandske federacije. Najtežje delo: prevod oper v slovenščino, določitev vlog, vodstvo orkestra in zbora pa leži na dirigentu. Poleg tega on. kot ves zbor, sodeluje pri prodaji vstopnic, da bi bil dosežen tudi finančni uspeh. Kulise uredi mojster odra Slovenskega narodnega doma s sodelovanjem dirigenta in moškega zbora.
Na široko bi lahko opisovala težave, trud, požrtvovalnost in predvsem veliko ljubezen, ki jo posvečajo osi člani Matice za njen uspeh. Šele po vsem tem pride veliki dan, ki ga vsi z nestrpnostjo pričakujemo. Zastor se dvigne: o tistih prvih trenutkih je vse tiho, vendar bi lahko slišali močne utripe src nastopajočih kakor poslušalcev. Vsi mislimo samo eno: bo uspeh ali ne bo? In potem sledi ura ali dve lepega muzikalnega užitka. Bo! Je! Utripljejo naša srca: dobro je!
Zastor pade... Po dvorani zasumi nova pesem: aplavz, priznanje, radost. Bogato plačilo!
SSiaš četrti rod e SE3)A pridno poje in igra
Slika na desni: Skupina članov mladinskega krožka št. 2 SNPJ v Clevelandu
Spodaj: prva slika: od leve — Jenifer Dragar, ki je igrala glavno vlogo v opereti »Janko in Metka« in sicer v slovenščini, dalje Barbara Kruc in Karen Turkovič
Na drugi sliki ravnateljica krožka M. Swidersky s svojimi učenkami
Prva slika: odbor krožka od leve: predsednica Rendy Adams, podpredsednica Diane, tajnica Karen Turkovič in blagajničarka Barbara Kruc. Na drugi sliki od leve: Candy Adams, Lora
Ažman in Barbara Turkovič
PÁpOCSÍMt
stara slovenska domača obrt
V	eni izmed najvišje ležečih gorskih vasi — na Gorjušah v Bohinju je vse 19. stoletje bogato cvetela ter se deloma ohranila prav do današnjih dni posebne vrste domača lesena obrt: izdelovanje ¡pip. Gorjuško piiparstvo je izpričano že za leto 1795, toda ker so v Evropi pipe splošno kadili že v 18. stol., moremo domnevati, da je še starejše.
Geografska lega vaisii, predvsem pa slabe -družbeno-gospodarske razmere so bile nedvomno eden glavnih vzrokov, da se je z izdelovanjem pip nekoč ukvarjal velik del vaščanov. Vas ima razmeroma malo orne zemlje in tudi živinoreja ni mogla zadostiti življenjskim potrebam vaščanov. Tako so si Gorjušci poiskali zaslužek drugje: poleti so kopali železno rudo, bili so oglarji in gozdarji, poleg tega pa so zlasti v zimskem času izdelovali pipe.
tNekoč so za izdelovanje pip ali .»fajf«, kot jih domačini splošno uazivajo, najraje uporabljali jelševe korenine ali grče. Tudi breze, tise in brinja niso odklanjali. Y novejšem času pa se je uveljavil zlasti hr.ušev les in zelenika.
Oblikovanje lesenega dela pipe je prvo faj-farjevo delo. Z žago .napravi surovo obliko, s pomočjo sekirice, nožev in dlet pa dobi pipa dokončno zunanjo obliko. Odprtino za cevko in notranjo izdolbimo za tobak napravi' s posebnim svedrom. Za cevke so uporabne triletne smrekove veje, katere prevrtajo z jekleno žico, nato pa jih krive na posebnem modelu. Potem ■pride na vrsto izdelava pločevinastega pokrovčka, brez katerega ni nobena gor luških pip. V ta namen vzame »fajfar« krpo iz pakfona (kovinska zmes z bakrom), medenine, kositra ali alpaka, v novejšem času tudi i.z čistega srebra. Ploščico nabija v posebne Tinčke tako dolgo, da se pločevina izboči in dobi pokrov primerno obliko. Preostane še pritrditev pokrova na pipo. za kaT pa je treba pripraviti pločevinast rob ob odprtini. »Kapa«, to je okov na robu odprtine, je navadno iz medenine, notranjost pipe pa fajfar .prevleče s kositrom.
V	drugo fazo dela sodi okraševanje pipe. Izdelovalci gorjuških pip so s svojim izrednim smislom za ornamentiko ter ¡z bogato domiselnostjo povzdignili gorjuške pipe visoko nad nivo pip iz drugih delavnic, slovensko ljudsko umetnost pa nedvomno zelo obogatili.
Že ko ima fajfar opraviti 'z lesom, pokaže veliko spretnost in iznajdljivost v oblikovanju. Imamo pipe, pri katerih je spodnji del preoblikovan v roko, ki drži posodico, za tobak, druge imajo spet obliko živalske glave, posebno raznovrstno pa so .oblikovane in z rezbarjenjem okrašene vse slkledičaiste pipe. Tudi pločevina fajfarju ne služi zgolj v uporabne namene, temveč prevleče z okovjem še razne izrezljane robove, profilirane ob ročke dn podobno. V pokrov sam prav tako navadno vtisne primerno okrasje, za kar mu kot model služi drenova palica z enako VTezano okrasno obliko na 'koncu. Pokrov natakne na to palico ter z nabijanjem prenese ornament s palice na pločevino, nato pa ga s tankimi dleti dokončno oblikuje. Posebnost v okrasju gorjuških pip pa so drobni vložki 'iz školjčne lupine ali bisernice. »Skledo« ali »čre-
pinjo« — kakor domačini mazivajo školjčno, lupino — razžagajo na drobne koščke, nato pa jih s posebnimi kleščami 'poščiiplljejo v razne oblike, obrusijo ter na spodnji strani priostre. Tako pripravljene vložke imenujejo »uši«. Preden pa fajfar prične z vlaganjem teh uši v les, izdolbe s posebnim dletcem na površini fajfe ustrezne oblike ter te pripravljene jamice namaže z mizarskim klejem. Z drobnimi kleščami nato po-klada uši v vdolbine, vsako posebej zabije, končno pa jiith popili dn zgladi s smirkovim papirjem. Okrašeno pipo prevleče še z lakom ali po starem z lanenim oljem.
Okraševanju pip .z ušmi, to je z bisernimi vložki, pravijo na Gorjušah .»štikanije«, okrasju pa »slikarija«. Tehniko tega dela bi mogli primerjati z intarzijo, okrasje samo pa bi nas — preneseno na ravno ploskev — v marsičem spominjalo na mozaični okras. Starejše pipe so bile namreč tako gosto posejane z ušmi, da na njih skoraj ni bilo praznih mest.
Na starejših pilpali moremo ugotoviti, da je bil najobičajnejši sestavni .del bisernega okrasja vložek v obliki 'črke U ali V. Tudi zarezane kvadrate, trikotnike, križce, pike, rozete in zvezdice so fajfar ji iradi kombinirali med seboj. Mnogo je bilo dalje okraskov v obliki listov in pahljač, višek gorjuške stikanje pa nedvomno, pomenijo okraski, ki predstavljajo orle, ččbele, konjske glave ter predmeti, značilni za to ali ono obrt. Take okraske je fajfar napravil po naročnikovi želji.
koleg pločevine in školjčne lupine so Gor-jušci za Okraševanje svojih pip uporabljali tudi zlato in srebrno žico ter posebne srebrne zvitke, s katerimi so zlasti radi oblagali pokrovčke visoke stožčaste oblike, Najbolj priljubljen pa je bil pokrovček, oblikovan v podobi stilizirane školjke. Robove pločevinastega okovja so navadno še nasekali z dletom ter tako dobili zareze. črtice, pike ali valovnico.
Po okrasju še bolj pa po .zunanji Obliki so posamezne vrste pip .dobile svoje ime. Od vseh številnih gorjuških pip je najbolj znana »čedra«, značilna po ravni in kratki cevki ter po splo-ščeni obliki lin bogatem robovju, ki je cesto poudar jeno .z okovjem. Cedra ni bila znana dn priljubi jena samo na Kranjskem, ampak tudi na Tirolskem ter po nemških predelih Štajerske in Koroške.
Po poročilu iz .leta 1901 so na Gorjušah izdelali letno 3000—3500 pip. To razmeroma visoko Število potrjuje dejstvo, da so gorjuške pipe prodrle na prodajni trg ne samo po vseh predelih bivše Kranjske, temveč tudi na Koroško, Štajersko, Primorsko., Istro, Dalmacijo dn drugam. Pot so našle celo v Anglijo in Ameriko.
Pred desetletji je bila pipa .posebno kmetom in delavcem nepogrešljiva spremljevalka in sestavni del ljudske noše, naše stoletje pa je tej svojstveni obrti prineslo malone popoln propad. Od dvajsetih hiš, v katerih so bili še konec prejšnjega stoletja s fajfarstvom bolj ali manj zaposleni vsi odrasli družinski člani, delata danes na Gorjušah pipe samo še dva starejša vaščana.

Črtomir Šinkovec:
Večer na Skalnici
V večernem soncu se blesti Gorica, ovita s svetlim pasom sinje Soče; predmestja bela, drobne briške koče pod Sabotinom je prerezala bodeča žica.
Polagoma v prosojno se sivino skrije Vipavska, Kras, za Krasom modro morje; trnovskih host temino veter orje in venec gor z vrhovi v belem snegu sije.
Zdaj lučke zaigrajo v nizu kot kresnice o vasicah briških, kakor po nabrežju: tam je Medana, Kojsko, Steverjan v predvežju in druge še med brajdami vasice ...
Ta zemlja mnogo srčne je krvi popila, da s tem izpriča svoje pristne korenine: preraščajo se vanjo srca od davnine in človek zdaj z zemljo je dvojna sila,
ta sila pa se s klenim kruhom hrani... Strmimo v lučke v mislih in molčimo, ko drug za drugim šli v prividu mimo kot živi so vsi mrtvi briški partizani...
ove jugoslovanske poštne znamke
Marsikaterega našega bralca bo zanimalo, kakšne poštne znanilke bodo letos izšle v Jugoslaviji. Za naše znamke je v inozemstvu iz leta v leto več zanimanja, kajti večina naših novejših poštnih znamk je izdelanih topo dm okusno.
Prava posladek .za filateliste (zbiralce poštnih znamk) so znamke o jugoslovanski favni in flori i(živalistvu in cveticah). Leta il954 je izšla .prva taka serija ¡znamk o živalstvu Jugoslavije in prikazane so bile razne naše redke živali. Lota 1955 je izšla serija s slikami raznih zdravilnih zelišč in leta 1956 serija o živalstvu našega Jadrana. Letos je 25. maja izšla že druga serija znamk o zdravilnih rastlinah dm zeliščih. Ta iseirija duia devet vrednot (10, 15, 20, 25, 50, 35, 50, 70 in 100 din) v iskupni nominalni vrednosti 355dim. Slike so v štirih barvah. Tiskala jih je kakor vse zgoraj navedene serije spet švicarska tiskarna poštnih znamk Gourvoisier v Ghaux de Foindsu.
Za Teden bdečega križa sta izšli letos v začetku maja dve doplačiilni znamki po 2 din (frankovna in portovina). Motiv na znamkah
■Kaže skrb za beg-unce, iki bežijo, a nad njimi jim letalo 'Rdečega križa prinaša pomoč.
25. junija je izšla v počastitev L kongresa delavskih svetov v Beogradu — ki je ne le prvi v Jugoslaviji, marveč na svatu isploh — serija dveh znamk, po 15dim (rdeča) in 3©din (modra). Na znanilkah je naipis »Kongres uradničkih saveta 1957«; vinjeta kaže alegorijo delavca in tovarne kot simbola delavskega upravljanja v našem gospodarstvu.
Ob II. igymnaestradi, ki bo od 10. do 14. julija, v Zagrebu, izide serija štirih znamk s šport-no-telovadnimi motivii.
25. septembra izide že dolgo napovedana serija zmaimk z narodnimi običaji in nošami. Imela bo šest vrednot od 10 do lOO.din v skupni nominalni vrednosti 275 din. Na vsaki znamki bo narodna noša :iz ene ljudske republike. Slovenske narodne noše z avbo ob 'harmonikarju bodo na znamki po 100 din. Osnutke za znamke je izdelala Zdenka Sertič, tiskali pa jih bodo v Beogradu.
Konec novembra izide serija znamk s slikami naših slavnih mož. Na mamki za 15'din bo portret Šimoma Gregorčiča, na znamki za 50 din Antona Tomaža Linharta, na znamki za 50'dim hrvaškega znanstvenika Otona Kučeie, na 'znamki za 70 din srbskega skladatelja Ste-vama Mokranjca in na 'znamki za 100 din srbskega dramatika Jovana Sterije Popoviča. Umetniški portreti na teli znamkah so delo slovenskega akademskega slikarja Božidarja Jakca.
.Že letos pa je predvidena tudi nova serija rednih frankovnih znanilk, ki naj nadomestijo sedanjo frankovno serijo, imenovano »gospodarsko«. Ta nova serija bo imela 14 vrednot v skupni uominali 1099 din. 'Na znamkah bodo pokrajinski motivi in slike novogradenj v naši državi ter bodo te znamke tudi iz tujsko prometnih razlogov zanimive. Na znamki za 2 din bodo naftna polja' z vrtalnim stolpom, na 5 din bo ladjedelništvo, na 10 din bo železarna v Sisku, na 15 dim bo jez hidrocentrale v Jablanici, na 17 din bo lesna industrija, na 25din nadvoz na avtocesti Ljubljana—Zagreb pri Ivančni gorici, na 30dim Titovi zavodi .»Litostroj« v Ljub-1 jami, na 35 din koksarna v Lukavcu, na 40 din novi hotel v Titogradu in letno gledališče v Cetinju, na 50 dim mestno središče v Skopju z mostom preko Vardarja, na 70 din nova železniška postaja v Sarajevu, grobni kamen in obelisk iz starega dela mesita, na 100din Tromo-stovje v Ljubljani in Ljubljanski grad, na 200 din Narodno kazaldšte v Zagrebu, Meštrovičev spomenik in skulptura pred postajo, na 500'din pa zgradba ljudske skupščine FLRJ v Beogradu. Osnutke za teh 14 znamk je izdelali akademski slikar Ritko Debenjak iz Ljubljane, matismil pa jih bo Zavod za izdelavo .znamk in vrednotnic v - Beogradu po gravurah Tamasija Krnjajiča, Božidarja Kocmuta in Stanislava Babiča.
Kakor torej vidimo, bo izšlo letos v Jugoslaviji precej} novih znamk. Če upoštevamo še Teden otroka, ko vsako leto izideta tudi dve dopločilni znamki po 2 din (frankovna in po-r-tovna), bo obsegala letos jugoslovanska filatelistična žetev 8 serij znamk s 44 vrednotami v skupni nominalni vrednosti 2152 dim. Želimo, da bi imeli naši bralci-Jilateliisti z našimi poštnimi znamkami veliko veselja in da bi se s temi znamkami stara domovina med filatelističnim svetom tudi mogla postaviti.	c. t.

PO DOMAČI DEŽELI
Novice iz mirenske občine. Letos bodo inape-Ijali elektriko še v dive vasi, itaiko da bo mirenska občina skoraj v celoti elektrificirana. — V Šentrupertu obnavljajo mlekarno, kjer bodo iz-deloivali specialni sir. — (Moderno 5-tonisiko sušilnico bodo v kratkem ipričeli graditi v Mirni. Pri gradnji bo dobilo dela precej (delavcev, su-šulnica pa bo zelo koristila vsej mirenski dolini. — V občini so zasadili 4500 mladih sadnih drevesc.
Novo zdravstveno posvetovalnico so dobili v Hinjah. Talko zdaj bolnikom ne bo več treba hoditi daleč v Žužemberk.
Za 28 milijonov škode sta povzročila isneg in pozeba sredi maja v ■črnomaljski občini. Predvsem je prizadeto sadje, zlaistii jablane.
Na Vinici bodo zgradili šolo. Gradnjo je prevzelo (Dolenjsko gradbeno podjetje z Gro-suplja.
Stare rudarje bodo počastili v zasavskih rudnikih. Delavski svet rudnika v Zaigorju je sklenil, da bodo na Dan slovenskih rudarjev posebej počastili vse tiste rudarje, ki delajo v rudnikih velč kakor 55 let. (Obdarovali jih bodo z ročnimi urami. V Trbovljah pa bodo zanje priredili dvodnevni izlet v obmorske kraje. Razen tega bodo vsi rudarji, ki delajo v jami že nad 55 let, dobili še lepe spominske diplome.
Ljubljanska Opera bo gostovala v Nemčiji.
Člani Opere in baleta bodo nastopili v zahodno-nemšikem mesitu Paissau z baletom (»Ohriidiska legenda« Stevana Hrisitiča in Čajkovskega ‘»Labodjim jezerom«. Opera pa bo izvedla Verdijevega »Otbella« in Smetanovo »Prodano nevesto«. Pogajajo se tudi iza nastop v Miinchenu.
Za najboljšo pesniško zbirko v preteklem letu je Zveza književnikov Jugoslavije določila zbirko pesmi pod naslovom »Drevo na samem« slovenskega pesnika Ceneta Vipotnika. iPrejel jc nagrado 200.000 dinarjev.
Znana gledališka in filmska umetnika sir
Olivier Laurence lin Vivion Leigh sta s 60 člani Shakespearovega .gledališča v začetku junija obiskala Ju gos lavi jo, kjer ista v Beogradu in Zagrebu nastopila v Shakespearovi tragediji »Ti-tus Andronicus«.
Konec maja je predsednik Jugoslavije maršal Tito obis.kaLMakedoniijo. 27. maja je pritisnil na vzmet velike turbine v hidirocentrali Mavrovo. Prvi agregat tega energetskega velikana je tedaj začel dajati prve kilovate električne energije mladi makedonski Industriji. Maršal Tito si je v naslednjih dneh ogledal nekaj znanstvenih inštitutov, tovarn in moderno urejenih kmetijskih posestev v Makedoniji, ki se izredno hitro razvija v moderno 'deželo.
V Kobaridu so odprli moderno sirarno, ki bo
predelala dnevno 15.000 litrov mleka v sir in maslo.
Uskovnica na Gorenjskem Košnja v Bohinju Postojna
Deset milijonov dinarjev za obnovo delavskih počitniških domov je določil centralni delavski svet jeseniške železarne. Jeseniški kovinarji ¡in njihove družine bodo letos letovali v počitniškem domu na Mežaklji, v Grikvenici, v Vodicah pri Šibeniku ter v Opatiji. Letovalo bo okrog 2000 delavcev in njihovih družim.
Dočakal jo je. V skromni vasici v Beneški Sloveniji, Kostanjevici 'pri Ligu nad Kanalom se je pred 96 leti rodil Mihael Ravnik. Že v zgodnji mladosti je pričel služiti kruh 'kot pastirček. Ko pa tega ni bilo zadosti doma, se je leta 1894 ¡podal v ¡daljno Severno Ameriko. Tam je ¡delal kot rudair celih 26 let. V tem času je dvakrat obiskal svoj rojstni kraj. Za stalno pa se je iz Clevelanda vrinil 1921. leta. Že pod Avstrijo se je zanimal, da bi jim oblast pomagala zgraditi vodovod v vaisi. ¡Prav ¡talko tudi pod italijansko ¡okupacijo, a bile so same obljube. Sedaj ,pa je ¡naša ljudska oblast uslišala prošnjo prebivalcev Kostanjevice in jim ¡dodelila tehnični material za napeljavo vodovoda od 1000 metrov oddaljenega studenca nad vasjo, gradnjo tireh javnih korit za napajališče in vaško pokrito pralnico. Vse ¡delo pa so napravili vaščani prostovoljno. ¡Napravili ¡so .nad 5000 prostovoljnih delovnih ur pri kopanju jarkov, postavljanju cevi ¡ter prevoza materiala od ‘kamionske ceste. Tehnični material sta prispevala občinski ljudski odbor Kanal in tovarna cementa in salonita Anhovo. Voda je pritekla v vas 25. aprila, 27. aprila pa je nenadoma umri pobudnik te koristne naprave Mihael Ravnik. Zadnje njegove besede so bile: Dočakal sem jo!
Na Ravnah nad Črničami je pred kratkim po večletni bolezni umrla 68-leitna Marija Bov-con, rojena Ambrožič. Za njo žalujejo v Jugoslaviji dva 'sinova in dive hčerki z družinami, v Argentini pa hčerke Laidica, Stanka in Jožefa.
V Ivanjem gradu pri Komnu sta praznovala zlato poroko 80-leini Jožef Lozej in njegova 70-letma žena Kristina, roj. Kavčič. Praznovanje, katerega se je udeležilo mnogo. sorodnikov in prijateljev iz Jugoslavije in onstran meje, je 'bilo še bolj slavnostno, 'ker se je isti dan poročil njun najmlajši sin Srečko. Zakonca sta vse svoje ¡življenje živela ¡skromno. V zakonu sta imela devet otrok, od katerih je živih še osem; sin Leopold je padel kot partizan za časa NOB v Brdih. V Argentini pa živijo: sin Emil, hčerki Emilija i;n Marija.
Novo otroško zadrugo v Sloveniji so ¡ustanovili v 'Goričanu v Me-džimurju. Ustanovljena je bila lani ¡oktobra .in je dosegla že lepe uspehe. V upravnem odboru je pert šoloobveznih dečkov in dve deklici. V članstvo spreje-niajo otroke 6., 7. .in 8. razreda osnovne šole Zadruga ima zdaj 212 članov, ki delujejo v 4 raznih odsekih. Mladi ribiči gojijo krape in jih prodajajo. Mladi biologi 'imajo svoj vrit in njivo in pridelke prodajajo vaščanom, pletarjii so pa tudi pridni pri izdelovanju raznih izdelkov. ¡.Luni je imela zadruga 1,480.000 dinarjev prometa.
Na izletu pod Mangartom Bohinjsko jezero
Sole so zaprle vrata, spet sc je začelo veselo taborniško življenje
'/rwLOwna
KONCERT SLOVANA V CLEVELANDU
Pevski zbor Slovan je še edini obstoječi moški pevski zbor v Clevelandu. Svoj spomladanski koncert je imel 28. aprila v novem Slovenskem domu na Re-cher Ave. V prvem delu koncerta so bile slovenske narodne in umetne pesmi ter operne arije. Kot solista sta nastopila Peter Kotorac in Olga Klančar. V drugem delu pa so podali slovensko glasbeno šaloigro »Vasovalci«, ki jo je na besedilo Ljube Prener uglasbil Janko Gregorc. Zbor vodi Tone Šubelj. — Zbor je imel 2?. januarja letno sejo, na kateri so ugotovili lansko delo. Lani so imeli dva koncerta in vsakoletni piknik. Za predsednika je bil izvoljen bivši dolgoletni predsednik Jože Durjava, podpredsednik je pa Matt Dolenc. Drugi odborniki so ostali isti kakor lani. Na večerji po letni seji so kazali barvne slike, ki jih je posnela na potovanju po Sloveniji in Evropi lani Mary Maršič.
NOVI ODBOR SLOVENSKE ZADRUGE V .BUENOS AIRESU
V nedeljo, 24. marca je bil redni občni zbor Prve zadruge slovenskih priseljencev v Argentini, ki ima prostore na Centeneri 2249. Izvoljen je bil nov odbor. Predsednik je Vinko Rogelj, podpredsednik Alojz Grebenc, tajnik Ivan Kacin, blagajnik Ivan Močnik. Odborniki: Franc Tomelj, Polde Škrbec, Alojz Curk; namestniki: Ciril Tušar, Franc Milharčič, Radovan Soban, Janez Klemen. Odgovorni nadzornik Ivan Jelenc, namestnik Feliks Strle.
OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA V VILLI DEVOTO
Konec marca so imeli tudi občni zbor Slovenskega podpornega društva v Villi Devoto. Ker so člani dobili poročilo v naprej, ni bilo mnogo razprav o delu v lanskem letu. Za dopolnitev odbora so izvolili osem članov. Članarina je bila povišana na 10 pesosov za redne in 5 pesosov za družinske člane
mesečno. Doslej je znašala samo 4 oz. 2 pesosa. Povišanje članarine velja od t. julija dalje.
KONCERT ANGELA HROVATINA
26.	aprila je imel v gledališču »El circulo« v Rosariu koncert naš slavni baritonist Angel Hrovatin. Izvajal je pesmi slovenskih (Zajc, Gerbič, Vilhar) in svetovnih skladateljev. Spremljal ga je na klavirju Anton Soler.
45-LETNLCA DRUŠTVA >LILIJA<
V MILWAUKEE JU
11.	maja je bila v Milwaukee-ju, Wis. proslava 45-letnice društva SNPJ št. 764 »Lilija«. Društvo ima veliko zaslug za lep razvoj slovenske naselbine v Milwaukee ju. Ob ustanovitvi je imelo 16 članov, od katerih živijo še trije. Zdaj ima društvo 610 članov. Proslava je bila v dvorani Arcadian in je bil na njej slavnostni banket.
KONCERT »PREŠERNA« V CHICAGU
12.	maja je bil v Sokolski dvorani v Chicagu koncert slovenskega pevskega zbora »France Prešeren« iz Chicaga, ki ga vodi prof. Frank Kubina. Zbor je zapel deset slovenskih pesmi, v eni je nastopil kot solist Dra-gutin šoštarko. Poleg tega so na koncertu sodelovali pevski zbor Slovenske ženske zveze s članico zbora solistko Violo Strupi, s samostojnimi točkami Šoštarko ter Louis in Dolores Ivancich s slovenskim narodnim plesom. Nekaj točk so imeli tudi plesalci Slovenskega radijskega kluba iz Chicaga. Ker je bil ta dan materinski praznik, je bilo na sporedu tudi nekaj točk v čast materam.
DVE ZLATI POROKI
12. maja sta praznovala v Phoenixu, Arizona zlato poroko John Mubi in njegova ?ena Mary, člana podpornega društva »Slovenija« v Chicagu. — II. maja pa sta praznovala 50-letnico poroke Joseph Ule in
Mary roj. Martinčič iz Cone-maugha, Pa. Člana šta društva SNPJ št. 44. Joseph je bil zaposlen več kakor 50 let v premogovniku in je šel šele 74 let star v pokoj. Slavljenca sta imela štiri otroke.
JANKOVIČU NE BO VEČ SODELOVAL V TELEVIZIJI
Frank Jankovich je od 22. februarja 1956 nastopal na televizijski postaji WGN-TV vsako sredo od 19. do 20. ure naprej po eno uro, zatem po pol ure v rednem sporedu. Prikazoval je s svojimi fanti slovenske in druge polke ter drugo plesno godbo. Od druge polovice aprila pa teh nastopov ne bo več, kajti odpovedali so pokrovitelji oziroma plačevalci (sponsorji). Prav tako je prenehala tudi srbohrvatska oddaja pod nazivom »International Cafe«.
KONCERT V PITTSBURGHU
Slovenski pevski zbor »Prešeren« iz Pittsburgha, Pa. je imel svoj letošnji spomladanski koncert 5. maja v Slovenskem domu na 57. cesti v Pittsburghu. Na koncertu so peli v prvem delu slovenske pesmi, v drugem delu so prikazali spevoigro »Mlada in stara ljubezen«, ki jo je režirala Mary Skerlong.
SLOVENSKI RADIJSKI FESTIVAL V CHICAGU
28.	aprila je bil v Chicagu slovenski radijski festival, na katerem so nastopili pevski zbor Slovenske ženske zveze, podružnice št. 2, več drugih slovenskih pevskih zborov, nekaj solistov in godb. Sodelovali so tudi plesalci Slovenskega radijskega kluba. Podelili so tudi nekaka slovenska odlikovanja.
NOV KROŽEK PROGRESIVNIH SLOVENK
V aprilu je bil ustanovljen nov krožek Progresivnih Slovenk v Bellaireu, O., ki ima 14 ustanovnih članic. Predsednica je Mary Glivar, tajnica pa Anna C. Matko. Krožek je 18. krožek Progresivnih Slovenk.
na JujMi
DEJAVNOST KROŽKA PS ST. 1
Pri krožku št. 1 Progresivnih Slovenk v Clevelandu imajo zelo aktivne članice. Na sestanku v aprilu so imeli predavanje strokovnjaka za vrtnarstvo Toma Zakrajška, sina glavne tajnice PS Josie Zakrajšek. Zatem pa je pripovedovala članica Mary Marsich, kako je bilo na parniku Andrea Doria, ki je lani trčil in se potopil pred New Yorkom. Ta članica se je tudi peljala na tej ladji ob vračanju z obiska v domovini in se je rešila. Pokazala je tudi lepe slike s potovanja v domovini.
KONCERT V OLAiRIDGEU, PA.
Slovenski moški pevski zbor v Claridgeu, Pa. je imel svoj pomladanski koncert 19. maja v Slovenskem domu v Claridgeu. Na sporedu so bile slovenske umetne in narodne pesmi. Zbor vodi John Umek.
SLOVENSKI PLES V AMERIŠKI TELEVIZIJI
7. maja so plesalci Slovenskega radijskega kluba v Chicagu predvajali preko televizijske postaje TV ABC v sporedu »Ifs Polka Time« stari slovenski ples »Mlinarček«. Oddaja je bila ob 21. uri po chicaškem času. Ta spored gledajo na televiziji milijoni po vsej Ameriki od obale do obale. Prvič v zgodovini televizije so gledali tudi slovenske narodne noše in slovenski ljudski ples.
USPEHI DRAiGUTINA SOŠTARKA
Jugoslovanski baritonist Dra-gutin šoštarko, ki sodeluje v Chicagu pogosto na koncertih pevskega zbora »Prešeren«, je nastopil konec aprila na glasbeni prireditvi American Opera Co. v gledališču goodman. Poleg njega so nastopili še trije drugi umetniki, vendar je bil šoštarko deležen največjega priznanja.
NOVI ODBORI SLOVENSKIH DRUŠTEV
Slovensko podporno društvo v Villa Devoto je na občnem zboru izvolilo naslednji novi odbor: Alberta F. Misleya za
Po 57 letih smo letos pozdravili v domačem kraju pionirja slovenskih izseljencev v Clevelandu Johna Lokarja, pridnega dopisnika »Prosvete« in uglednega društvenega delavca. Iz srca želimo, da bi se dobro imel v domovini
podpredsednika, Alberta F. Gregoriča za podtajnika, Alojza Pičulina za podblagajnika, odbornika Alojza Ušaja ml. in Silvija Paulina, v nadzorni odbor pa Marijo Berlotovo, Franca Kreševiča in Ivana Miha-Ijeviča. Zborovalci so sprejeli sklep, da se nekoliko zviša članarina. Novi odbor naj se zavzame za to, da bi se za članstvo izboljšali pogoji zdravniške in zobozdravniške pomoči.
Slovensko delavsko podporno društvo »Edinost« v Cordobi pa je v letošnji novi odbor na občnem zboru 51. marca izbralo naslednje člane: za predsednika Mirka Francetiča, za podpredsednika Ivana Goršeta, glavnega tajnika Antona Go-vednika, podtajnika Jožeta Fir, blagajnika Antona Savorn, podblagajnika Ivana Merharja, gospodarja Ivana Ovna in odbornike: Franca Tončiča, Antona Urbančiča in Petra Žagarja. Namestniki: Peter Žagar, Karlo Gregorčič in Peter Fornazarič. Pregledniki računov: Karlo Gregorič, Luis Faganel in Jože C. Mozetič.
POMLADANSKI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CLEVELANDU
12. maja je imel Mladinski pevski zbor mladinskega krožka št. 2 SNPJ v Clevelandu v Slovenskem narodnem domu na St. Clairu svoj pomladanski pevski festival, ki so ga nasto-
pajoči posvetili svojim mamicam. Ta mladina, ki večinoma ne govori slovensko, se je dobro pripravila v petju, glasbi in tudi v izgovarjavi slovenske besede. Nastopili so mešani zbor (solista sta bila mlada Jennifer Dragar in Edward Kenik), skupina harmonikarjev, solistka pevka Dragarjeva ter poedinci na harmoniko in piano. V drugem delu so prikazali dramatičen prizor »Sirota« s petjem mešanega zbora. V tem prizoru je sedem slovenskih narodnih pesmi. Zbor je vodil Tone Šu-belj, pri klavirju pa je bila Vera Slejko. Po koncertu so imeli večerjo in zabavo.
MOŠKI SO KUHALI
V Fontani, Calif. so imeli 12. maja proslavo materinskega dne. Obed so skuhali samo moški, da bi bile žene ta dan res proste in bi mogle povsem praznovati svoj praznik. Mladinski krožek je prikazal igrico za mamice, pevci pa so materam v čast zapeli nekaj pesmi. Bilo je prav lepo.
DVE KULTURNI PRIREDITVI V ARGENTINI
Slovenski baritonist Angel Hrovatin in pianist Anton Soler sta v petek, 26. aprila priredila v gledališču »El circulo« v Ro-sariu koncert del domačih in tujih skladateljev. Popularni slovenski umetnik Angel Hrovatin je v maju z rojakom Rudolfom Klaričem za dalj časa poslovno odpotoval v ZDA in Kanado, kjer namerava obiskati tudi slovenske naselbine. Prav gotovo se bo tudi rad odzval njihovi želji in če mu bo dopuščal čas, priredil koncerte v večjih slovenskih naselbinah.
Ob zaključku nabiranja prispevkov za postavitev Gregorčičevega spomenika v Kobaridu sta Simon Gregorčičev odbor in Slovensko podporno društvo v Villa Devoto 11. maja priredila v prostorih Slovenskega podpornega društva na calle Sim-bron v Buenos Airesu veliko kulturno prireditev, na kateri so sodelovali posamezni umetniki, mladina in otroci.

Mirioii obtožujejo\
V tem gorskem svetu, kjer so v letih zlih pobijali može, otroke, žene, je znova mir, a dasi je ves tih — morilce toži in slavi umorjene!
Napis na spomeniku žrtvam o Dragi pri Begunjah
Levo: belogardisti ob eni svojih številnih žrtev
Ena od številnih slik, ki prikazuje, v kako prijateljskih odnosih sta bila ljubljanski škof Rožman in general Rupnik z morilcem Slovencev — esesovskim generalom Rossenerjem
Vsakdanja slika iz enega nemških taborišč — in sicer iz Mathausena. Sliko je posnel sin našega rojaka John Terlep ml. iz Clevelanda, ki je bil kot ameriški vojak med osvoboditelji preživelih internirancev

PITTSBURGH, 'PA.
Naznanjam Vam, cía sem prejel zadnjo pošiljko Slovenskega izseljenskega koledarja, to je 20 izvodov. Prejel sem vse, kar sem naročil in še več, zato Vam pošiljam 5 dolarjev v gotovini. Še enkrat prav lepa hvala. Koledarje sem že ose razprodal. Pošiljam jih tudi o druge države. Tudi v Cañado sem jih nekaj poslal. Kar se tiče naročila za Slovenski izseljenski koledar letnika 1958, Vam bom naročilo poslal pravočasno. Prepričan sem, da bo naročilo večje kot letos. Ostajam vaš prijatelj-na-ročnik in zastopnik.
Philip Progar MILWAUKEE, WISC.
Najprej Vas ose skupaj lepo pozdravljava in želiva mnogo zdravja osem o domovini. Priloženo Vam pošiljava 10 dolarjev za »Rodno grudo« in Slovenski izseljenski koledar za leto 195? in 1958. Oprostite, ker sva pozna z naročnino, star pregovor sicer pravi: bolje pozno kot nikoli. Nama je včasih dolg čas po domovini. Upava, da se bomo še kdaj videli. Lep pozdrav osem
Rose in Leonard Alpner CUDAHY, WISC.
Oprostite, če sem že zaostal z naročnino. Ker pa nisem povsem siguren, Vam pošiljam 5 dolarje za leto 195?. »Rodna gruda« je zelo zanimiva, posebno pa me bo veselilo, ker bo odslej izhajala Dsak mesec. Moja žena in jaz zelo rada bereva ose, karkoli nam pošljete iz Jugoslavije. — Srčen pozdrav! Frank Borštnar
VIPAVA, SLOVENI JA
Javljam Vam, da sem z družino prišel iz Francije na dopust o domovino ter sem ravnokar prejel »Rodno grudo« na naslov, katerega sem Vam že sporočil. Takoj Vam bom poravnal moj dolg, ki mi teži srce že nekaj casa. V krogu svojih domačih se počutim zelo dobro, samo vipavska burja nam malo nagaja. S ponosom občudujemo velik na-
Rojak Luis Debelak s soprogo iz Dudbury, Ont. Kanada
predek in uspeh našega trga Vipave. Tisočera hvala za list, katerega smo prejeli, prebrali pa ga bomo zvečer, ko bomo čisto sami. Prisrčno pozdravljeni od cele družine!
Franc Koren SOMERSET, COLO.
V zadnji številki »Rodne grude« sem bral, da ste povišali naročnino za en dolar. Pošiljam Vam torej dva dolarja, in sicer enega za mene, enega pa za mrs. Mary Penko. Oprostite, ker sem nekoliko pozen. Se bolj težko pripravim k pisanju.
Mathem Kamely
STEIERMARK, ÖSTERREICH
Sporočam Vam, da sem prejel 5. številko »Hodne grude«. Prav lepa hvala! »Rodna gruda« me zelo zanima, ker so res zanimivi članki v njej. Naročnino Vam pošljem za celo leto in Vas prosim, da mi list odslej redno pošiljate. Tudi Slovenski izseljenski koledar za leto 1958 si želim. Uslužbencem Slovenske izseljenske matice pošiljam mnogo srčnih pozdravov in jim želim mnogo uspeha in sreče pri njihovem delu.	Franjo Bedek
SAVIGNAC GIRONDE, FRANCIJA
Prejel sem tri številke lista »Rodna gruda«. Ker se mi list zelo dopacle, Vas prosim, da mi ga naprej pošiljate.
Andrej Gerbec
PINEY FORK, OHIO
Ker mi je naročnina potekla, Vam za »Rodno grudo« pošiljam 5 dolarje za nadaljnjo naročnino ter prosim, da me na kakšen način obvestite, da ste denar prejeli. Pozdrav!
John Robas
ROCK CREEK, OHIO
Pošiljam Vam 5 (tolarje kot naročnino za »Rodno grudo« za leto 195? ter se Vam zahvalim, ker ste mi list do sedaj redno pošiljali. Lepo ose pozdravljam.
Barbara Jerančič
CHISHOLM, MINiN.
Priloženo prejmete bančno nakaznico za 11 dolarjev. To je naročnina za tri naročnike »Rodne grude«, in sicer: Frank Ru-parsich. Chisholm, Minn., 5 dolarje, Valentin Kochar, Chisholm, Minn. 5 dolarje in Joseph Gornik, Chisholm, Minn. 5 dolarjev.	Frank K]unl!
BUSSUM, HOLANDIJA
Dragi rojaki! Prejela sem 1. in 2. številko »Rodne grude«. Najlepša Vam hvala. Ker bi rada postala redna naročnica, sem Vam pred kratkim poslala letno naročnino. Tako upam, da bom kmalu zopet lahko brala »Rodno grudo«. Vas toplo pozdravlja rojakinja	Paola Suermondt
TRAUNIK, MICH.
Pošiljam Vam sedem naročnin za »Rodno grudo« v skupni vsoti 21 dolarjev. Upam, da nismo preveč zakasnili z naročnino. List pošiljajte naslednjim rojakom na njihove naslove: Frank Praznik. John Vesel. Joe Knaus, Max Knaus, Antonija Knaus, Louis Mikulich, Antonija Bartol.
Max Knaus
m MLADI
i. S. F i n ž g a r :
Dve zgodbi iz mladih dni
Prvi tobak
Očetovo fajfco dobim.
Nagačim tobaka, prižgem tega spaka in vleči, kar morem, hitim.
Tisti, ki je tako pesem zložil, je že davno v grobu. Mi, kasnejši otroci, smo bili prav taki iztakljivci. Ko je šel oče v gozd, da naveže iz suhih vej butare za kurjavo, sem srečen smel z njim. Opoldne se je oče oddahnil, da prigrizne kos kruha in klobaso za obed. Tudi meni je odrezal kruha in dodal kolešček klobase. Po takem obedu si je oče natlačil pipo, se pre-legel v senco in zaspal. Fajica — cedra mu je ugasnila in ležala poleg njega na trati. Prav tiho sem jo pouzmal in sedel k ognju, ki sem si ga za igračo kuril iz suhih vejic. Kar mrzlo cedro sem si vtaknil v usta. Pa z mrzlo nisem strpel. Iz ognja sem si izbrskal žerjavico in jo pritisnil na tobak v cedri. Potegnil sem iz cevi. Pokadilo se •je. Imenitno se mi je zdelo. Vlekel sem dim za dimom, kar se je dalo hitro. V jezik me je žgalo. Nič ne de. Do dna sem
cedro pokadil. Po ustih me je peklo, v glavi se mi je začelo vrteti. Cedro sem varno položil nazaj na travo k spečemu očetu. Slabo mi je prihajalo. Nekam zmedenih korakov sem šel k potoku Završnici in pil, pil ter preganjal pekočino iz ust. Nič mi ni pomagalo. Zavzdigalo se mi je, da sem začel bljuvati kar v potok. Res mi je nekoliko odleglo. Ves zmeden sem šel od potoka k očetu. Oče je že drobil hosto. Ko me je ugledal, se je začudil: »Kaj ti je, da si ves bled?«
»Slabo mi je prišlo,« sem bolj zajecljal ko glasno povedal.
»Lezi tjale v senco na moj suknjič, da ti odleže.«
Legel sem. Še slabše mi je bilo. Vstal sem in povedal, da pojdem pit k potoku.
»Le pojdi, samo glej, da se mi ne postaviš na glavo v vodo, ko ti je tako slabo.«
Počasi sem šel k vodi, legel in leže pil, pil. A v glavi se mi je zopet zavrtelo. Imel sem občutek, da se je potok obrnil in teče nazaj. Vnovič se nii je zavzdignilo. Vse skromno kosilce je sprejela in odnesla voda. Počasi sem se vrnil k očetu.
»No, ali li je odleglo?« me je vprašal oče.
»Ni mi. Domov pojdem, k mami.«
»Ne vem, če boš zmogel,« je oče podvomil.
»Bom, bom. Kar v posteljo pojdem.«
»Lezi tjale v senco in počakaj me. Proti večeru pojdeva skupaj.«
»Ah ne; kar zdaj pojdem. Saj pot dobro poznam.«
»Jaz s teboj ne morem, dokler ne postorim, kar sem si namenil.«
Že sem si oblekel suknjič.
»Pa pojdi, če si tako tišča-nast,« je rekel oče. »Mama naj ti stopi mleka. Potem lezi. Saj te bo minulo.«
Naglo sem odšel, ne odšel, odtaval sem po bregu. Huda pot je bila. Omagoval sem in večkrat počival. Vrtoglavica je ponehala, a slabosti še ni bilo konec. Za eno uro navadne poti sem porabil dve uri.
Ko sem stopil pred mater, se je začudila: »Kakšen pa si? Saj si bled ko stena. Ali si bolan?«
»Slabo mi je bilo in še mi je. Prosim topljenega mleka in ie-žat pojdem.«
Mati je takoj segla med medenje in potegnila iz peči lonček toplega mleka. Držala mi je skodelico, da sem ga požirkoma pil. Ob tem se je mama začudila: »Po tobaku smrdiš! Kaj je to?«
Nisem takoj odgovoril. Lagati nisem hotel. Toda mama je hitro uganila, da je slabost od tobaka. Odkrito sem priznal, kako sem si izposodil očetovo cedro, ko je spal.
Ko me je mati spravljala v posteljo, se je hudovala: »Oba zaslužita šibo, ti in oče. Take mu bom napovedala, ko se bo vrnil, da bo pomnil.«
Kaj in kakšne mu je mama napovedala, nisem čul. Ves truden sem že trdno spal.
Zapeljive borovnice
Vaška srenja je iz usmiljenja do kajžarjev razdelila strmino pod Stolom. Ozke in dolge jezike te srenjske pušče so dobili. Pridni so začeli trebiti iu po dolgih letih naredili iz te puščobe gozdne travnike. Res so bili majhni ti strmi jeziki. Ostra kosa je pa le nastrgala voziček krme. Tudi za kurjavo se je dobilo drobno poleno.
Nekoč sva šla z očetom v te Delce — tako so rekli tej razdeljeni strmini. Oče je začel trebiti na kopastem vrhu. Potem se je pomaknil niže in trebil okrog macesnov, ki jih je sam zasadil. Na okrogli usedlini mi je zakuril, da sem imel opravek tudi jaz. Kar me pokliče: »Francelj, stopi na vrh, tam sem pozabil sekirico vejarico. Zasajena je v tistem štoru, saj veš, kje. Skoči ponjo. Tudi borovnic je vse črno. Popasi se po njih.«
Hitro sem planil v breg do vrha. Sekirico sem našel, a jo pustil na parobku in se lotil borovnic. Niže proti vzhodu jih je bilo vse črno. Ko sem se jih res do sitega nazobal, sem se vrnil po sekirico. Hodim in hodim, sekirice nikjer. Ves nemiren sem se podvizal. Šel nazaj, šel na levo, šel na desno, tistega parobka s sekirico nikjer. »Previsoko sem zašel,« sem si mislil in se spustil navzdol. Steze nobene, svet neznan, od koder sem zagledal v daljavi planino Zelenico. Obstal sem in premišljal: iz naših Delč se ne vidi Zelenica. Nazaj moram. Obrnil sem se in rinil kar skozi grmovje kvišku. Po rokah in še po licih sem bil opraskan. Nič nisem čutil. Od truda mi je lil pot po licih. Ko sem prišel do odprte jase, sem videl navzdol proti vzhodu. Tam daleč spodaj sem zagledal kosce, ki so sušili seno na rovtili. Spoznal sem: zašel sem in se zgubil. Ves pogum mi je hipoma upadel. Zajokal sem. Kosci so me zaslišali in mi poredneži — odgovorili: bee — bee — bee! Obupan in zbegan sem se obrnil in hitel, hitel v glasnem joku: sedaj na levo, potem na desno, gor in dol. Kar sem le zmogel, sem klical: ataa! ataa! ataa! Nič odgovora. Ves onemogel sem se sesedel na tla. Z rokavom sem si otiral solze in pot, ki mi je lil po licih. Zavedel sem se, da sem zašel, se izgubil. V preplašeni glavi so oživele vse povesti o medvedu, o volkovih, ki so tu
napadli trop ovca in jih sedem podavili in raztrgali. Od čudnega strahu sem se začel tresti, dvignil sem se s tal in spet zajokal in na vse grlo klical: ataa •— ataa! Tedaj pa se mi je zazdelo, da sem zaslišal očetov klic: Hoj! Iioj! Umolknil sem. A spet začel klicati. Vnovič se je oglasil očetov hoj, hoj. Obrnil sem se tja. od koder je pritegni glas. Planil sem proti tej strani. Kot blazen sem rinil skozi pritlikavo goščo in klical, da mi je potekala sapa. Spet in spet pa je bil očetov hoj, hoj odgovor na moj klic. Pogum mi je rasel, še z večjo ihto sem tiščal skozi goščo, jokal in klical. Tedaj se mi odzove hoj hoj že čisto blizu.
Iz grmovja se prikaže oče.
»Kot se golomišiš, ti ubogi neumni fant?«
Trdo sem se prijel njegovih irhastih hlač, naslonil glavo na očeta in jokal, jokal. Nisem mogel ustaviti solza. Težko sem izjecljal: »Zgubil sem se.«
Ko si je prižgal tobak, me je poučil ...
Oče me je stisnil k sebi in v nekaj minutah sva bila že pri sekirici. Oče je sedel na paro-bek, da si prižge cedro, jaz sem se trdo oklepal njegovih kolen. Ko si je prižgal tobak, me je poučil: »Če si v gozdu, ki ga ne poznaš, si potoma lomi vejice v grmih in jih ali nalomljene puščaj na grmih, ali jih meči na tla. Te ti bodo kazale, od kod si prišel in kje se moraš vrniti, da ne zaideš. Dobro si to zapomni. — Za potrebo si se najokal. Pojdiva.«
Tako sem bil preplašen in zbegan, da si nisem upal izpustiti očetove roke. Po malem sem še jokal in si z rokavom brisal solze, ki se niso hotele ustaviti. Šele pri svojem kuri-
šču. ki je bil kupček pepela, sem izpustil očetovo roko in zapretil z roko: »Nikoli več ne pridem brat borovnic!«
Oče se mi je ljubo nasmejal: »Še in še jih boš bral, toda s seboj vzemi pamet, kakor sem te poučil.«
Lojze Zupanc:
ffielohrainska
Hej, pastirji Otočani, lačna Dam. je govedčad!«
■ . »Hoj, pastirji Zemeljčani, pojdite pod Kučar spat!«
»Pa je boljša naša paša kakor trojna vaša!«
»Naša Dolom do rogov, oaša žabam do krakov!«
»Hej, pastirji Otočani, kje,imate bika?«
»Hoj, pastirji Zemeljčani, roge d nos Dam vtika!«
»Pa je boljša naša paša kakor polja Daša!«
»Naša biku do rogoo, vaša polžu do nosov!«
»Hej, pastirji, Otočani, kje so Daše ovce?«
»Hoj, pastirji Zemeljčani, naše bele ovce za srebrne novce d sejmu smo prodali!«
»Hej, pastirji Otočani, ovce vam utekle, ciganice so jih spekle, repe vam poslale ...«
UGANKE
Teče brez bencina, teče brez premoga, suče le po mestu se ta čudna noga.
uoruzapz nujsao mroijjjpjjj
Bratov šest skrbi za kruh, sedmi brat je pa lenuh.
nupOj A TA9UIQ
Kdo pozna pa tega strica; rada sreča ga še Mica, črn je kot sam zamorec, proti sajam, pa vnet borec.
'DOM IN DRUŽINA
.J2/Z2.___

&
Družina Mav iz Freyminga
»Vljudnost je kraljevska čednost,
ljubeznivost stvar srca!«
Tako pravi lep domač pregovor, na katerega bi bilo prav kar večkrat pomisliti. Preprosta ljubeznivost je najboljše spričevalo slehernega, ki nikoli in nikjer ne more odreči. Bodimo dobri, ljubeznivi in vljudni ne le proti tistim, ki so najbližji našemu srcu, temveč proti vsakomur, ki ga srečamo v življenju. Nikoli ne prezrimo tistih slučajnih vljudnosti, ki nas prav nič ne stanejo. Ob srečanjih z znanci naj bo naš pozdrav res prijazen. Živimo v času, ki mnogo terja od naših živcev. Nervozni smo in se včasih težko obvladamo. Pa bi se morali. Ne godrnjajmo nad prodajalcem, če moramo nekaj mi-
nut čakati, da nas postreže. Pomislimo, da ima tudi on svoje vzroke, da je lahko nervozen. Ne prezrimo nobenega družinskega slavja svojih znancev. Saj ni treba kdove kakšnih daril. Dostikrat toplo,, iskreno napisana čestitka pove mnogo več od dragocenega darila. Če je naš položaj višji od drugih, če so naše obleke iz boljšega blaga in lepše, se to ne sme odražati v našem vedenju. Prava plemenitost in odličnost ni odvisna od našega položaja in obleke, ampak od nas samih in od načina našega občevanja s soljudmi. Bodimo dobri in plemeniti proti vsakomur in vsakdo bo dober in plemenit z nami.
Nekaj jedilnikov za bolnike
s sladkorno boleznijo
JUHA IZ OVSENIH KOSMIČEV
Dve žlici ovsenih kosmičev zakuhamo v vrelo vodo ali v govejo ali kostno juho. Dodamo nekaj drobno sesekljanega zelenega peteršilja., iza oireh surovega masla lin malo nastrganega oreška. Preden damo na mizo, stepemo jajce lin ga vmešamo v juho.
RAGU JUHA
Na drobno narežemo rdeči korenček, košček zelene, 1 ko-ieralhico (zeleno), nekaj cvetk ilcanfijole iin koreninico peteršilja in vse skuhamo v primerni količini vode. Ko je zelenjava na pol kulhama, dodamo pest opranega riža ter zabelimo juho z žlico precvirfte masti ali surovega masla.
TELEČJI 'PTIČKI NA SPANSKI NAČIN
Telečje zrezke potolčemo, osolimo, pomažemo z nadevom, zvijemo, polijemo z razbeljeno mastjo in spečemo. Nadev: za oreh surovega masla vmešamo s pol rumenjaka, dodamo žličko sesekljane gnjati, sneg, iz polovice beljaka in sol ter vse dobro premešamo.
BELUŠEVA POTICA
Beluševe vršičke na pol mehko skuhamo, nato jih naložimo v kozico, Iki srno jo namazale s surovim maslom, pokapamo z maslom, prilijemo dve žlici smetane in rumeno zapečemo.
KUMINOV KROMPIR
Krompir olupimo in nakrh-Ijaruo, osolimo, premešamo, polijemo z zajemalko mleka, v katerem smo stopile za oreh surovega 'masla, potrosimo s kumino in spečemo v pečici.
MESNO GNEZDO
Košček teletine potolčemo in osolimo ter naredimo zrezek. Vanj zavijemo trdo kuhano olupljeno jajce, ga povežemo z vrvico in spečemo. Pečeno gnezdo razrežemo po dolgem in serviramo.
I o a n Cankar:
cM cA Š X cA Z
Tudi mi smo imeli svoj laz.
Tam v samotnih, zapuščenih notranjskih hribih, med pustimi, hladnimi globelmi in zasekami samujejo kotlinice — lazi. Na dnu teh kotlinic je košček obdelane zemlje, ki je ponavadi ograjen z bodičevjem in kamenjem. Tam kje raste oreh ali temna tepka, drugače pa vsepovsod krivenčasto grmičevje, nizka, siromašna trava in osat. Posuti so lazi z belim, drobnim kamenjem, ki se je bilo prikotalilo bogvedi od kod — morda se je bilo ob hudi uri z neba samega usulo.
Tista ped obdelane zemlje rodi nekaj krompirja, fižola in graha; ves pridelek bi lahko ženska spravila z dvokolico ali pa celo z jerbasom, pa bi ji še teden dni ne bilo treba hoditi. Zakaj lazi so polje gostačev in najubožnejših bajtarjev, ki si niti lehe na močvirju ne morejo najeti. In prav zato, mislim, ker so njih edini delež pod soncem, ljubijo svoje laze bolj globoko in prisrčno nego kralj svoje kraljestvo.
Z najmočnejšimi koreninami se ovija srca ljubezen do grude. Človeku, po svetu pognanemu, iz zemlje izruvanemu, se toži najpo-prej po koči, po njivah, po senožetih, celo po siromašnem lazu, nato šele po materi, sestrah in bratih. V nas vseh se pretaka kmečka kri in v tej krvi ljubezen do zemlje, koprnenje po zemlji. Veliko sem dosegel spoznanja — dal bi vse to spoznanje in vso modrost'za ozko leho pod brdom, za ponižen vrt kraj hiše. Amerikanec, ki se je po dolgih leiih vrnil v domovino, iz katere ga je bila pregnala krušna skrb ali pa prepodila trda pest davkov in drugih nadlog, si ustanovi najprej novo domačijo, najrajši blizu prodane ali porušene domačije svojih očetov. Grenko je slovo od žene, grenkejše slovo od matere; slovo od ocetne grude pa trga srce iz prsi, sili solze v oko moža, ki nikoli ni jokal.
Moja mati je bila kmetica in je o svojem srcu, v vseh svojih mislih ostala kmetica do smrti. Kadar sva bila sama, mi je pripovedo-
vala, kako lepo da je bilo tam o horjulskih hribih. Vsako leto sva se domenila, da poj-deva tja; daleč ni bilo v tiste kraje, ali pogovarjala sva se o tem popotovanju kakor o dolgem, veselja polnem romanju v deveto deželo, o obljubljeno Koromandijo. Nikoli nisva šla tja; mati je prej umrla. Še tri tedne pred smrtjo, ali je bilo morda še bliže tistemu strašnemu večeru, mi je rekla, ko sem se sklonil čez njen potni, upali, ubogi obraz: »Ali ne bi šla prihodnji tedenP« —. »Prihodnji teden pojdeva!« sem odgovoril; o grlu me je tako stiskalo in dušilo, da še zajokati nisem mogel.
Njena goreča misel, njeno verno upanje, njen svetli spomin — vse je bilo le koprnenje po izgubljeni, ugrabljeni grudi, po vonju senožeti in njiv, po šumenju daljnih gozdov. To koprnenje je bilo tudi v meni in je danes tako živo in grenko, kakor je bilo tisti dan, ko sem ga začutil.
Imeli smo svoj laz; uro hoda je bil daleč od vasi. Pot se je vila naprej skozi tesno zaseko in se je ob deževnih časih, posebno jeseni spremenila v hudournik; če je v takih dneh bilo treba v laz, smo hodili po kolovozu ob njivah, da so se nam noge preko gležnjev udirale v blato. Iz zaseke se je vzdignila pot strmo v hrib. Tega klanca nikoli nisem maral; še preplavljena zaseka se mi je zdela prijaznejša; bila je temna in hladna, košato, visoko leščevje jo je senčilo od obeh strani. Klanec pa je bil širok, pust in gol; v soncu je bil vroč in prašen, puščava sama; rdeči prah je silil o oči in v usta in se je mešal s potom na čelu in licih; človek se je utrudil že ob tretjem koraku. Če je rosilo ali celo deževalo, pa se je ilovica razmehčala in je bila spolzka kakor led; še bosemu je drčalo. Nikjer in nikoli ni bilo kraja temu klancu; nanj sem se spomnil, kadar sem o tistih časih in tudi pozneje bral o klancu na Golgoto.

Kaj pot, kaj zaseka in klanec! Naš laz je bil naš laz — naše polje, n\aš svet, naše najmilejše bogastvo! Pozimi smo se pogovarjali o spomladanskem delu s toliko vnemo in resnobo, kakor da bi bili imeli najmanj sto oralov sveta. Komaj je kopnelo p\o prisojnih re-brih, smo hiteli v laz, ki je bil še ves pod snegom. Tista prva pot mi je bila vselej praznik. Kjer je sonce že popilo sneg, se je prikazovala črna, mokra prst, so že poganjali zvončki. Na klancu je močno drselo; v soncu se je svetila mokra ilovica; kjer pa je zavila pot na osojno stran, j<? ležal sneg še za ped visoko.
Spomladi, poleti in jeseni smo zahajali v laz, kadar je bilo treba in ne treba. Otrok hiti k materi, samo da je blizu nje; da jo vidi in da se pritisne k njenemu krilu. Nič ne vpraša, če je uboga in žalostna; zdi se mu celo, da jo ljubi toliko bolj, kolikor bolj je uboga, žalostna in bolna. Hudo nam je bilo, kadar smo v pozni jeseni pobrali poslednje tepke, poruvali natice za fižol ter jih naložili na dvokolnico. Ozirali smo se, dokler smo še videli do laza.
»Zbogom, ti zemljica naša, ti naša siromašna, ljubezniva mati, naše veselje in naša sladka skrb! Zbogom, pa ne pozabi na nas v svojih dolgih sanjah, kakor tudi mi ne bomo pozabili nate!«
Sam ne vem, kako se je zgodilo in kako se je moglo zgoditi, da naš laz nenadoma ni bil več naš. Ali smo se zamerili gospodarju tistega sveta, ali je hotel sam obdelovati tisto beraško ped zemlje, ali se je oglasil drug najemnik — nič ne vem. Le toliko vem, da laza nismo imeli več in da se nam je tako zgodilo, kakor da nam je bil kdo zemljo iz-podmaknil pod nogami.
Gostači smo bili, to se pravi popotniki, ki jih močan veter lahno zažene danes na to, jutri na ono stran. Nikjer niti za dlan grude, da bi človek lahko trdno stopil ter rekel: »Moja je ta zemlja, na svojem svetu stojim!«
Potrti smo bili, malodušni in molčljivi. Nismo si upali govoriti o lazu; če: se je kdo spomnil nanj, je govoril čisto na kratko in s tihim glasom — kakor o mrliču, ki leži v sosedni izbi. Mati je molčala, ni rekla nikoli besede o lazu; zdelo se mi je celo, da ni prav nič bolečine v njenem srcu.
1 isto zimo je obolela.
Prišel sem nekoč domov — bilo je že blizu božiča in jasen dan je bil — pa je sedela na pragu, vsa sključena, v dolgo ruto zavita. Ozek, ves dekliški in čisto bel je bil njen obraz, oči so strmele v daljno daljavo.
Prestrašil sem se, pa sam nisem vedel, od kod in čemu tak strah.
»Mati! Ne tukaj, ne v mrazu! Stopiva v izbo!«
Vzdignil sem jo za obe roki in šla sva v izbo.
Ko sva sedela za mizo, mi je pogledala v oči in se je nasmehnila. Tisti smehljaj vidim še dandanašnji, ko je tega že mnogo let; toliko bolesti in koprnenja je bilo v njem.
»Pa kaj tisto, glej, če laza nimamo več! Saj je bil tako predaleč... moje noge so že stare in) trudne... kdo bi lazil po teh klancih! ... Ali veš, kaj sem si izmislila, ko sem sedela tam na pragu? Da si najamemo leho tam pod Hrušeoico! Blizu je tam in vsa druga zemlja... tam ne bo samo krompir pa tisti fižol ob razoru... Že sem si v mislih izbrala leho... tisto, ki se od kozolca do kozolca vzpenja v hrib. Tam seješ kamen, pa ža n ješ zlato!«
Tako grenko in tesno mi je bilo pri srcu, da me je skelelo v očeh. Mati me je pogledala in je umolknila. Kar sem vedel jaz, je vedela sama; saj so to same otroške sanje, same pripovedke o daljni deveti deželi, o obljubljeni Koromandiji. Človek govori, da bi z zaupljivo besedo potolažil strah srca; da bi z vero na jeziku preglasil tiho vdanost duše...
Koj po praznikih je mati legla in je ležala tri tedne. Sedel sem ob njeni postelji, otiral sem ji potni obraz in poslušal njene bolne sanje... Koliko vas je, ljudje božji, da ste doživeli take dni in noči? Do takrat nisem vedel, da v najgrenkejšem trpljenju ni ne solz in ne vzdihovanja.
Tretji dan pred smrtjo me ni poznala več; zadnji dan pa me je spoznala. Počasi je okre-nila glavo proti meni in me je pogledala z velikimi jasnimi očmi.
»Ti, Ivan... meni pa se le zdi, da bi spet dobili laz... Ali še veš, kako sva kar tam grah luščila, da bi ne bilo treba prenašati še stročja? ... Daj mi vode, žejna sem!« —
Tisto noč je umrla; lep in miren je bil njen obraz, tak, kakor je še dandanašnji v mojem srcu in v vseh mojih mislih.
Poletje v Logarski dolini
PREDZADNJA DOLENJSKA ČAROVNICA
Težko je bilo v naših krajih, zelo težko, v tistih časih, ko sta človeška neumnost v zvezi z zlobo in s ukorita 'samovolja vladajoče ¡gospode — svetne ,in cerkvene — neizprosno pritiskala na naše ubogo neuko ljudstvo. Dobro mu ni (bilo inikoli, toda takrat menda še najmanj, saj ni hujšega kot borba proti nevidnemu sovražniku, ki uživa v človeškem trpljenju. Ovaduhi,, petolizmiki in podobni izvržki so si polnili žepe in želodce, 'gospoda je uživala, preprosto ljudstvo pa je inaslado vseli krvavo plačevalo s svojimi žulji in življenji. To je bila temna doba, ko so pri nas še preganjali čarovnice. Komaj četrt tisočletja je preteklo od 'tedaj.
Grad je bil v .tistih časih neomejen gospodar nad bitjem in žitjem podložnih mu vasi. Tujec se je znašal nad našim ljudstvom. Nad tlačani ista vihtela valpet svoj bič, krvavi sodnik pa svoj meč, ker so velika grajska gospostva imela lastna sodišča
z domala neomejeno močjo. Težko tistemu, ki je prišel v njihove krepi je! Čarovništvo je bilo tedaj na dnevnem redu, ženske njegova glavna tarča.
V Ribnici na Dolenjskem menda še stoji hrast, pod katerim so leta 1701 sežgali zadnjo »čarovnico«. Bila je to nesrečna Marina Su.šarkova, po domače Česnova.
Pet let pred teim so enako nasilje izvršili na Ruperč vrhu pri iNovem mestu. Žrtev je bila 55-letma kmetica in mati iTeh otrok Neža Jeršetka, rojena nekje v okolici Žužemberka.
Mehovsko gospostvo, ki je zajemalo tudi grad Ruperč vrh, je bilo tedaj mogočna oblast na Dolenjskem. Njegovo sodišče je na ovadbo obtožilo Nežo čarovništva. Ker žena obtožnice n:i priznala, je morala v mučilnico. Položili so jo na natezalnico in pustili so jo na njej polnih šestnajst ur. Da se reši strašnih muk, je priznala vse, kar je sodišče
»V svarilo in opomin drugim se ji na morišču zadrgne vrv okrog vratu in se jo zadavi — njeno truplo se pa vrže na grmado in upepeli. ..«
od nje zahtevalo. Tudi to je povedala, da jo je pred sedmimi leti k temu zapeljala pokojna kmetica »Bundra«, ki jo je naučila pobirati roso in pomnožiti oziroma odvzemati živini mleko. Pri tem se je posluževala goža, debele nestrupene kače naših krajev. Dala ji je čarovniško mazilo, s katerih se je mazala in uganjala čarovnije na knižipoti v bližini Ruperč vrha, o veliki noči pa na gori Šmer-jaku. In kako se je tam plesalo! Z njo je bila tudi prijateljica Katra Pirčeva.
Potem so visi odplavali na Klek, kjer so pili vsakovrstno sladko in kislo vino ter prigrdzovali bel, črn ali zelen kruh. Namesto s štruklji so se gostili s konjskimi figami. Vse to so delali s pomočjo svojih peklenskih pripomočkov. Prejšnje leto se je udeležila take gostije tudi Marina, Lovretova žena, ki je kasneje pod bližnjim Ljubnem napravila od sile veliko škode.
Na Kleku je bilo zelo veselo. Vse je poskakovalo, norelo in plesalo, med injimi hudiči, ki so jih 'poznali le po velikih rožičkih, sicer so bili oblečeni kot kmetje. Tudi Nežka je imela med njimi ljubčka. Jakec mu je bilo ime. Zastaven možak, le zelo mrzel je bil po rokah in nogah in po višem životu.
Utrujeno je ikončno vse poleglo k počitku. Tudi Nežka se je spravila s svojim fantom na ležišče. On ji je obljubljal denar in blago, ona pa mu je zapisala telo in po smrti še dušo. Da se v veliki gneči ne bi zgrešila, ji je zapeljivec zarisal pod levo ramo črno znamenje in ji naročil, naj pride na vsak sveti večer tjakaj. Bila je tam kasneje še trikrat in je svojega ljubčka zelo priklenila nase.
Vse to je »priznalo« nesrečno mučeno bitje, ki je končno »izdalo« še recept čarovniškega mazila. To delajo ob treh različnih časih: na veliki četrtek, ina binkoštno nedeljo in ob sobotah zvečer. Vedno pa na Kleku. Visalkikrat pridenejo mazilu tudi človeško srce in mast. »Bund ra«, prej omenjena čarovnica, je polletno dekletce ponoči z nožem prerezala ter mu odvzela srček in mast, kar je porabila za mazilo. V izbo je priplavala skozi okno. Pri izdelovanju čarovniškega mazila uporabljajo tudi hostijo, ki jo je obtoženka prejela nekoč pri frančiškanih v Novem mestu, jo zavila v rutico in jo štiri leta hranila v škatlici. Tudi za točo je povedala Neža, da jo delajo iz kva-trnega pepela, peska iin jutranje rose.
Naslednjega dne je bila pred vsem sodnim dvorom še enkrat vprašana, če je v mučilnici izpovedala resnico, kar je nesrečno polomljeno bitje seveda potrdilo, saj se je ubožica zavedala, da je zapisana smrti. Čemu si še daljšati muke?
Čez tri dimi je bila sojena in obsojena »po božjih in cesarskih postavah zaradi čarovništva, s čimer se je pregrešila zoper božjo in cerkveno zapoved, ker je zatajila pravo vero, visoki sodni dvor zasmehljivo omalovaževala, častila živega vraga in se z njim večkrat spečala. V svarilo in opomin drugim se ji na morišču zadrgne vrv okoli vratu in se jo zadavi, njeno truplo pa se vrže na grmado in upepeli«.
Obsodbo je podpisal dr. Johann Gozliear (Janez Kočevar) kot rimsko-cesarskega Veličanstva krvavi sodnik v Vojvodini Kranjski in pritisnil pod njo črn žig mehovskega gospostva. Sodbo so izvršili še isti dan, 16. aprila 1696, v bližini ruperškega gradu.
261 let je preteklo od tedaj. Minilo je mogočno mehovsiko gospostvo, skoraj sledu ni več o njem; tudi o ruperškem gradu pričajo le še razvaline.
Za dobro voljo
Sodnik: »Priča trdi, da dobro ve, da ste vi
iat.z
Obtoženec: »To je nemogoče, saj je bil ta človek takrat vendar ves čas pod posteljo.«
*
»Če se prepiram z ženo, imam vedno zadnjo besedo.«
»IVo, kako pa vendar to napraviš?c »Prosim jo odpuščanja.«
Tiska tiskurna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani'
Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt
D
L j ubij ana
Mestni trg št. 24
Telefon številka : 24-407, 20-308 Telegram: DOMEXPORT Ljubljana
vam nudi v svojih prodajalnah v Ljubljani :
Cankarjeva 6, Kardeljeva 4, Trg revolucije 3, Mestni trg 24 In v sezonski trgovini na Bledu izdelke domače in umetne obrti. Okrasite vaš dom s prekrasnimi ročno klekljanimi čipkami, vezaninami, kovanimi izdelki itd.
Prodajamo na debelo In izvažamo
EXPORTATION :
Folk handicrafts products
Hand made bobbin laces - table cloths
and other table sets, borders and bands -
Wooden products - tooth-picks, sieves and circles
for sieves, wooden articles for domestic purposes etc.
Basketry & straw products -
baskets, shopping bags and slippers made
of straw, maize-straw and rush etc.
Applied art products
O M
rtistlc beaten metal works and the like -d forged candlesticks, lamps, ashtrays etc.
SEK
TURIST BI
busno in turistično podjetj
Direkcija in avtopark Ljubljana, Središka 13 tel. 30-902,30-468,31-223,31-224 Turistična poslovalnica Ljubljana, Miklošičeva 17 tel. 30-645,30-647 Avtobusna postaja Ljubljana, Masarykova tel. 32-085
V	z d r ž u j e mednarodne, medkrajevne, turistične in lokalne avtobusne proge
Nudi svoje izlete doma in v inozemstvo, sprejema naročila za posebne vožnje in izlete po željah interesentov
Organizira stalne izlete po domovini in sicer 14-dnevne izlete po Jugoslaviji, 6-dnevne izlete po Sloveniji, Hrvatski in Bosni, 4-dnevne izlete po Sloveniji in 3-dnevne izlete po Istri - kakor tudi stalne izlete v inozemstvo, v Celovec in Beljak ter v Trst in Benetke
V	svoji turistični poslovalnici vam posreduje in nudi vse vrste turističnih uslug: prodajo vseh vrst železniških, avionskih in ladijskih vozovnic,-
biltene spalnikov (Wagon Lits Cook), oskrbo potnih listov in vizumov, hotelske rezervacije itd. itd.
Zahtevajte vse podrobne informacije osebno v poslovalnici ali po telefonu št. 30-645 Usluge Sap-Turist biroja so solidne in cenene
S Sap-Turist birojem križem po domovini in tujini potujete udobno in poceni