ODLOK O ZAŠČITI ZGODOVINSKEGA PODROČJA MESTA SKOFJA LOKA Na podlagi 10, člena Zakona o varstvu kulturnih spomenikov v SR Sloveniji (Ur. list LRS, št. 26—256/61) in 8. člena statuta občine Skofja Loka je občinska skupščina Škof ja Loka na seji dne 19. ju nija 1963 sprejela odlok o zaščiti zgodovinskega področja mesta Škofje Loke 1. člen Zgodovinsko področje mesta Škofje Loke je zaradi svoje zgodovinske, urba nistične in umetnostne vrednosti za druž beno skupnost v celoti proglašeno za kulturni spomenik in se vnese v register kulturnih spomenikov, ki ga vodita Med občinski zavod za spomeniško varstvo Ljubljana in Zavod za spomeniško var stvo SRS v Ljubljani. 2. člen Zgodovinsko področje mesta Škofje Loke obsega mestno jedro Škofje Loke in jedri pripadajočih naselij Stare Loke in Puštala. Meja zaščitenega področja poteka takole: a) Meja zaščitenega področja Škofje Loke in Puštala poteka od Kamnitega mostu po desnem bregu Selščice do to varne LTH, po obzidju grajskega vrta do razcepa poti za gradom s potjo na Lubnik ob parceli št. 501/77 (KO Skofja Loka), od tu v ravni črti do tromeje parcel št. 501/75, 501/78 in 501'83, po za hodnih oziroma južnih mejah parcel št. 501/82. 44, 85, 86. 87. 90. 91, 92. 94. 95, 395. 386/1 in 284 (vse KO Skofja Loka), čez okrajno cesto Skofja Loka — Poljane na vozno pot v Spodnji Karlovec. s poti po meji parcele št. 224/1 do Poljanščice. po Puštalski brvi čez Poljanščico. po pešpoti do kopališča, po novi cesti do Puštalskega gradu, od gradu do vključno Hribca, zajemajoč stavbe na obeh stra neh ceste, po tej cesti do Puštalskega mostu, po levem bregu Poljanščice in po desnem bregu Selščice do Kamnitega mostu. Na levem bregu Selščice spada v za ščiteno območje še: hiši ob Kamnitem mostu (Cesta talcev št. 1 in 2), Koširjeva domačija z mlinom (Mlinska ulica št. 3 in 5) in Krevsova domačija (stanovanj sko poslopje, Mlinska ulica št. 2), mlin (Mlinska ulica št. 9), žaga in žagarske na prave, leseni most, jezovi in zelene po vršine na otoku (pare. št. 1). b) Meja zaščitenega področja v Stari Loki poteka v loku od hiše Stara Loka št. 5 (Dolenčeva hiša ob zelenem pasu) mimo gasilskega doma v Stari Loki do odcepa poti v Virlog, po tej poti do vaškega trga s kužnim znamenjem za cerkvijo v Stari Loki, za župniščem, po obzidju okrog vrta Starološkega gradu (Dom slepih) do Prifarškega potoka in po vrhnji terasi do križišča pred Dolen čevo hišo (Stara Loka št. 5). Zgoraj vpisane meje so vrisane na kopijo katastrske mape Škofje Loke 1:2(8880, ki je sestavni del tega odloka. 5. člen Lastniki in uporabniki zgradb in ob jektov na navedenem območju so dolžni le-te varovati in vzdrževati in se glede tega ravnati po določilih o obveznostih imetnikov ter ukrepih za varstvo kul turnih spomenikov (16. do 35. člen Za kona o varstvu kulturnih spomenikov v LR Sloveniji). 4. člen Pred kakršnim koli posegom in deli na zgradbah in objektih na zaščitenem področju iz 2. člena tega odloka se mora vsakdo posvetovati z Medobčinskim za vodom za spomeniško varstvo Ljubljana in se ravnati po določilih členov 23—27 navedenega zakona. 5. člen Ce se lastniki in uporabniki zgradb in objektov ter vsaka druga fizična in pravna oseba na zaščitenem področju ne ravnajo po določilih tega odloka in Za kona o varstvu kulturnih spomenikov v LR Sloveniji, so podvrženi kazenskim določilom v smislu 56. do 62. člena na vedenega zakona. 14 Loški razgledi 209 Spoiucuiškdvarstveu o zaŠČUcii u područj o Škofj e Lok e i u Puštul a -*m.w. • * - ' v_- »r?fr:,. - .t tipomeniškovarstveno zaščiteno področje okoli Krevsove domačije in v Stari Loki 6. Člen Ta odlok velja od dneva objave nu krajevno običajen način. Številka: 63-5/65-2. Škof ja Loka, dne 19. VL 1965 Predsednik občinske skupščine Milan Osovnikar 1. r. SLIKARJU GVIDONU BIROLLI V SPOMIN V noči med 28. in 29. majem 1965 je v svojem dvainosemdesetem letu v Ljub ljani umrl loški rojak in ustanovni član Muzejskega društva v Škofji Loki. aka demski slikar Gvidon Birolla. Kot za stopnik imenovanega društva se je od •pokojnika na njegovem pogrebu poslovil podpisani z naslednjimi besedami: Od spoštovanega pokojnika se poslav ljam v imenu Muzejskega društva v Škofji Loki in v imenu njegovih prija teljev in znancev Ločanov. Kakor piše rojstni list, je bil Gvidon Birolla Tržačan, toda po rodu in po srcu je bil Ločan. Ko mu je — še otroku — umrl oče, trgovec v Trstu, se je z ma terjo, ki je bila Ločanka, preselil v Škofjo Loko in tam preživel svoja otro ška in mladostna leta. Zgotlovinsko mesto s tesnimi, vegastimi ulicami, starinska hišna pročelja, ki jih je starost prekrila s posebno patino, mogočni grad nad mestom, ki je v njegovi mladosti kazal še značilne srednjeveške poteze, bregovi in tolmuni Sore, mlini in žage ob reki, gotske cerkve s čudovitimi freskami in zlatimi oltarji, Lubnik in sredogorski vrhovi, ki stražijo nad Loko in Sorskim poljem, so v mladem Gvidonu budili smisel ža slikovitost in romantiko in so vtisnili svojski pečat vsemu njegovemu umetniškemu delu. Sila razmer ga je odtrgala od idilične Loke in ga prestavila v stvarno živ ljenje gospodarstvenika. Blag in nežno čuteč, vnet za lepoto, se je moral spo prijeti s težkimi tehničnimi in gospo darskimi problemi. Delaven in vztrajen, pošten in pravičen, kakor je bil, se je tudi v realnem življenju izkazal za moža na svojem mestu. Pri obilju posIa\'. ki 90 navadno v nasprotju z umetnostjo, pa vendar ni prenehalo njegovo slikar sko delo in tudi ni zamrla njegova na vezanost na Loko. Ko je po vojni postal samo umetnik, je Loka spet močno priklenila njegovo pozornost nase. S kakšnim veseljem je prihajal ribarit v tihe kotičke ob Sori in na obiske v mesto! Mladostna naveza- 211