124. številka.
Ljubljana, v četrtek 4. junija.
XXIV. leto, 1891.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-«»ge rsko deiele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt [leti l ^1.1. za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt let«. — Za taj* dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če hp dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah It. 12. Upravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Občni zbor „Narodne Tiskarne".
V nedeljo dne 24. maja 1891 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih.
Zatorej se sklicuje nov
OBČNI ZBOR
delniškega društva
„NARODNE TISKARNE"
na dan 7. junija 1891. leta
ob 11. iri dopolndue
v prostorih „Narodne Tiskarne"
z istim, za občni zbor dnć 24. maja 1891 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočnih delničarjev in število od njih zastopanih glasov.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne", Umetna draginja na Nemškem.
UpraSanje, bode li nemška vlada odpravila ali vsaj znižala carine na žito, ki tako globoko segajo do živega baš najpotrebnejtm krogom in podražujejo tako neprimerno vsakdanji kruh ubogemu delavcu, ki ga more služiti v potu svojega obraza, pretresa vso širno Nemčijo. Kazalo je, da vlada namerava udati ae aptošni želji, ter sklicati državni zbor, da bi se bil izrekel o tem perečem uprašanji. Ljudstvo zahtevalo je pomoči proti neprimerni draginji, ki otežuje vae pogoje obatauka, tlačijo je carine, ki umetno pomnožujejo draginjo in povzdigoilo je svoj glas, da se odpravi to neznosno stanje.
Kazalo je, kakor smo že rekli, dobro, ko je kar na mah in nepričakovano prišel v državnem zboru kancelar Caprivi z znano svojo izjavo, da se carine ne bodo znižale. Kakor so poprej cene Šle nekoliko nazaj, ker ao se žitni spekulanti zbali, da bi se res ne odpravile carine iu bi no ostali na suhem z nakopičenimi svojimi zalogami, tako je uplival govor Caprivija v nasprotnem smislu. Cene
žitu in rži poskočile so takoj za gest mark. Ta govor bil je vsprojet od cele levice z molkom, le konservativci, mej katerimi je največ velicih posestnikov, katerim na ljubo se baš podražuje kruh ubo-zega, pozdravili so ga naudušeno, saj je njim samim v prilog.
Kaj je napotilo ministerstvo, da je nasproti občni želji storilo ta sklep, jo težko uganiti. Morda je strah pred Bismarckom, ki je napotil Caprivija, da je vzel tako bivšemu kancelarju vso podlago, na kateri bi bil mogel napadati vlado, če bi se bil res sklical državni zbor, v katerem bi bil nadaljeval kot poslanec reakcijonarno svojo gospodarsko politiko, katere cvet so baš nemške carine na žito. A baš ta politika odgospodarila je hitreje, nego ja bile pričakovati. Po vsej Nemčiji čuje se od dae do dne glasneje klic, da se odpravijo, ali vsaj znižajo carine na žito. Kruh, to oajpotrebneje Živilo vsakdanjsko, podražit se je neprimerno vsled žitnih carin. Še 1. 1888 veljala je tona Sita v Prusiji povprečno 174 mark in tona rži 135 mark. Danes velja tona žita 257 mark in tona rži 214 mark. Podražilo ae je torej žito za 83 mark in rž za 79 mark pri toni (to je 20 stotov) in to največ vsled visokih carin.
Ko je Italija vsled silnih finančnih potreb, kakor so se kazale v miadt državi, morala uvesti mlinski davek, ki je podraževal neprimerno baš najubožnejemu delu prebivalstva grižljaj suhe polente, ustavljal se je narod temu davku in prišlo je večkrat do krvavih prask z izvršujočimi drŽav« nimi organi. Ni ga bilo miru poprej, dokler ae ni odprnvil ta davek, ki je žulil najbolj reveža. Jed« naka je zdaj s carinami na žito v Nemčiji, katere ne služijo v korist niti manjšemu poljedelcu, ki svojega blaga ne more prodati po primerni ceni, ker se ne more meriti s tujim, ki se uvaža navzlic visokim carinam. Zarad draginje pa, ki nastaja vsled umetnega podraževanja kruha in povišanih delavskih mezd, mora vse industrij sine izdelke plačevati mnogo draži.
Dobiček iz teb carin ima le tiskus, kateremu nesejo žitne carine skoro deseti del vseh davčnih dohodkov, veliki posestniki a la Bismarck, ki imajo sredstva, da morejo pridelati dobro blago, katero se jim mora drago plačevati in pa žitni oderuhi.
Velika masa naroda pa je drag kruh in niti malemu kmetovalcu ni dosti pomagano s temi carinami, kakor smo že rekli.
Dandanes jedo Nemci najdražji krub, akopram nemajo največje industrije. Angledka, ki stoji na vrhuncu evropske industrije, ki pridela prav malo žita, in mora skoro vse potrebščine za delavsko svoje prebivalstvo večinoma dovesti iz inozemstvu, ima za 44 mark pri toni ceneje žito in za 20 mark pri toni ce nejo rS nego pa Pruska, ki ni baš prebogata.
Pri vsem tem pa niti malo poljedelstvo nema od teh oarin istih dobrot, katere so se mu obetale. Te carine postale ao prav resna kalamiteta za ves nemški narod in le po dolgih pogajanjih doseglo se je vsaj toliko, da se je pri obravnavah «a novo trgovinsko pogodbo mej Nemčijo in Avstro-Ogersko, ki bode stopila v življenje s 1. februvarjem I. 1892 carina znižala od 5 mark na tri in pol marke. Od vlade je torej odvisno, da preskrbi nemški narod z ceoejim kruhom, kar pa noče storiti Še za zdaj, kakor je to pokazala izjava Caprivijeva, da ni nobenega povoda, da bi ae odpravile ali znižale carine.
S to izjavo dala je vlada v prvi vrsti izvrstno orodje v roke socijalistom, ki si te ugodne prilike ne bodo dali vzeti in jo bodo gotovo dobro izrabili sebi in socialističnim težnjam v korist. In res se že naznanja, da se pripravljajo socijalisti ter bodo sklicali celo vrsto ljudskih shudov, na katerih se bode ponavljala zahteva, da se odpravijo carine na žito in da narodu ceneji kruh.
Hleb kruha postal je dandanes nujvažneji politični faktor v mogočni Nemčiji, ki je leta 1870. toliko milijard odnesla iz bogate Fraucije, ki jej pa neso posebno teknile. Francija je danes bogateja nego je biia, premagala je vso kalamitete, niti grozna nadloga trtne uši, ki je pretila uničiti vse njeno blagostanje, ki je v nje izbornera vinorejstvu, ni je ovirala, da napreduje neprenehoma v svojem blagostanji. Po mestih mogočne nje tekmovalke, po vseh pokrajinah širue Nemčije pa se razlega danes klic: Dajte nam cenejega kruha!
Nemška vlada je za zduj še gluha za ta klic, a uprašanje je, bode li mogla na dolgo prezirati ga.
LISTEK.
Iz Bara v Podgorico.
(Potopisna črtica.) (Dalje.) ^
Doclea (a ne: Dioclea) je bila sezidana v I. Btoletji po Kr., razrušena pa bržkone v VII. stoletji, kakor vsa druga meBta po Dalmaciji. Krivo je mnenje, da se je tam rodil cesar Dioklecijan in da si je po tem mestu pridejal svoje vladarsko imu (Dio-Kles, Dio-Kletes, Dio-Kletiunus, t. j. tisti, ki je od Dija = Zevsa dobil bvoj slavo). Mesto jo bilo obzidano, imelo glavna vrata na severni strani (moral je torej biti most čez Širalijo), a pitno vodo je dobival od jugovzhodne strani iz Cijevne. Mesto ni bilo veliko, kajti njegov obseg znašal je le kakih 2250 m.
Do lanskega leta se v Docleji ni uikoli sistematično kopalo. Koncem januvarja 1890 pa je začel ruski profesor Pavel Apolonovič Rovinski, ki že nad 10 let v Ornigori živi, na povelje črnogorskega kneza razkopavati rušine doklejske. Našel je poleg
mnogih novcev, nakrasuin in nadpisnih kamenov velikansko poslopje (61'5 m dolgo, 13 m široko) z abaido, o katerem se misli, da je moglo biti starokršćanska bazilika, kjer je imel tudi Škof svoj sedež. Tla so doloma z mozajikom pokrita, a ob stenah so stali štirivoglati, zidani stebri. Crnogorci imenujejo to poslopje „carski dvor". Izkopavanja se nadaljujejo iu najdene starine hranijo v posebuem muzeji na Cetinji.
Ko so Srbi v VII. stoletji posedli kraje okoli stare Docleje, sezidali so mesto razrušenega rimskega mestu župni grad Ribnica, kjer je tekla zibelka srbski kraljevi rodovini Nemanjevičev. V drugi polovici XV. stoletja so Turki premagali vso Zeto in postavili I. 1474 Bedanje mesto Podgorico (Dr. J. Šufefik, Acta archivi Veneti, Belgrad 1860, II. 547).
Po prihodu Srbov imenovala so je vsa dežela ob MoraČi, Zeti iu skadarskem jezeru Dioklia iu celo jadransko morje imenujejo starejši .srbski pisa telji „niore dioklitijsko". Od XIII. Btoletja naprej pa je izginilo to ime iu na njegovo mesto je stopil izraz Zeta (Zenta), ki se je delila v gore njo (stara Črna gora) i u v dolenjo (ob skadarskem
jezeru in ob morji okoli Bara in Ulcinja). O tej deželi nam poročata največ Konstantin P o r p h y -rogeunetos (pisal okoli I. 949) in Presbvter Dioclea s („pop dukljauski"), ki je napisal okoli 1143 —1153 v Baru svoje delo „Itegnum Slavorum", koje ima Bicer polno zgodovinskih neresnic, ki pa podaja mnogo važnejših topografskih vestij. Najbolj pa pojasnjujejo srednjeveško zgodovino teh krajev listine dubrovoiškega arhiva, katere že mnogo let neumorno preiskuje češki učenjak dr. Kouštantin J i reče k (primeri njegovo: Ilaudelsstrasseu und Bergvverke von Serbieu und Bosuien vvahrend dea Mittelalters).
Dioklia je segala na jugu do mojo dračke (Durazzo) pokrajine, torej najmanj do reke Drima, na zahodu do morja in do bokokotorskega zaliva pri Iti snu. Od todi je držala severna meja nad izvori Zete (klanec Dugu) in Morače do Tare. Glede vzhodne meje piše Porphvrogeunetos, da „se v gorah približuje pravi Srbiji". Tu pisatelj nušteje v Diokliji le tri velike gradove, pop dukljanski pa že pozna v njej deset župuuij, katerih imenu je pa težko tolmačiti (primeri omenjeno delo Jirečkovo str. 21 in 22).
Politični razgled.
Notranje <lcž«le.
V Ljubljani, 1 junija. Poset cesarjev v l*ragi.
Nemški listi, ki slastno pobirajo vsako naj-roanjo stvarico, s katero morajo kaj škodovati češki razstavi v Pragi, bo z veseljem priobčili vest, katero je sicer še dosti objektivna „Sonn- und Mon-tagszeitung" prinesla glede" sprejema francoskih dijakov v Pragi. Ta list je izrekel, da je po teh demonstracijah postalo dvomljivo, je li bode cesar sploh še prišel v Prago. Kakor se pa čeflkim listom poroča iz zanesljivega vira z Dunaja, dozdaj v me-rodujnih krogih ni bilo skleneno nič nasprotnega prvotnim odredbam, po katerih bi cesar prišel v Prago prve dnij julija meseca in so tam mudil kacih pet ali šest dnij. Se ve da bi bil skrajni triurof za levičarje, če bi cesar ne prišel v Prago. Nadejati pa se je, da se ne bodo zgodilo kaj tacega, kar bi utegnilo pospešiti to željo levičarjev.
Izjemno stanje na Dunaji.
Odsek poslaniške zbornice, ki ima pretresati predlog zarad odloka o izjemnem stanji za Dunaj in okolico, je v svoji seji z vsemi glasovi proti dvema sklenil zahtevati od vlade, da prekliče odlok o izjemnem stanji. To stanje traje že polosmo leto in se torej ne more govoriti o začasni suspenziji državnih zakonov. Razlogi, katere je navedla vlada zato, da ostane Se nadalje izjemno stauje v veljavi, ueso prepričali članov odseka. Tudi na Nemškem po preteku dobe za socijalistični zakon vlada ui .skušula ponoviti ga. Vlada hoče počakati, kako se bode vsprejela njena predloga o občenevaruih socialističnih prizadevanjih, potem še le bode morda se odločila za odpravo izjemnega stanja.
Odprava jtroste luke v Trsta.
Trgovinski minister Bacquehem izjavil je odposlancem iz Trsta, ki so prišli prosit, da se še odloži odprava proste luke, da to ni nikakor mogoče, in se je odločno izrekel, da se ne more več podaljšati sedanje Btanje.
Hrvatski sabor.
V zadnji seji potrdil je sabor pri glasovanji po imenih z 04 glasovi proti 11 poročilo regniko-larne deputacije glede zemljiško odveznegu fonda in je vsprejel dotični zakon.
Matljarski jezik nad vse.
Ogerski trgovinski mini.ster izdal je ukaz na podrejena oblastva in uradnike, v katerem se jim naroča, nsj se v občevanji mej seboj poslužujejo izključno niadjurskega jezika. Le pri občevanji z občinstvom dovoljuje so raba druzih v deželi navadnih j zikov, ako se pokaže potreba za to. Komentara taki odredbi pač ui treba, saj govori dosti jasno sam ob sebi in kaže, kako se uporabljajo vsa mogoča sredstva za razširjovanje madjarskega jezika.
V u u u j t* države.
Ca v razsoditefj.
V prepiru, ki je nastal zaradi kolonijalnih zadev mej Francijo in Nizozemsko, bil je pozvan luski car za razsoditelja in je izrekel svojo sodbo. Ker je ta Nizozemcem ugodna, nemški listi seveda skušajo iz tega izvajati, da so Francozi zarad tega stra-šno žalostni, kar pa menda ne bodo tako hudo, kakor se to dozdeva nemškim časnikarjem. Stvar zadeva neki mejni prepir v kolonijah južnoameriških mej Nizozemsko in Francosko Guvano. Po razsodbi carjevi bode reka Aoua delala mejo mej obema kolonijama in mora torej Francoska nekaj ozemlja odstopiti Nizozemski. To ozemlje je bajo četrti del rancoskega posestva v Guvani.
Iztiravanje Židov iz Rusije.
„Novoje Vremja" pišejo, da so vesti o novi štetvi zidov in o novih iztiravanjih neosnovane. Sploh se je o tej zadevi mnogo pretiravalo, če se pomisli, koliko evropskega časopisja je v židovskih rokah, ki iz vsake muhe koj narede slona, če se tiče „njihovih ljudi". Tako je bilo tudi zdaj, ko so se pisali celi grozoviti romani, katerih fantastični prizori pa so se dogajali bolj v domišljiji židovskih pisateljev nego pa v resnici.
Italijanska zbornic€i
obravnavala je o predlogu Constantinijevem, da se pod Crispijem skleneni zakon, po katerem bi se razpustilo blizu 600 prefektur, ne uvede še v veljavo. Prihranilo bi se pač tri milijone, a zakon je vzbudil veliko nevoljo mej volile i in poslanci, ker je nasproten mnogim lokalnim interesom. Rudini jo obljubil, da bode temeljito preiskal vso zadevo.
Italija in njene zveze. V angleškem časopisu „Contemporary Re-vievv0 izšel je članek s podpisom „italijansk dr* žavuik". Ta članek skušal je dokazati, da Italija svojega zjedinjenja ne zahvali samo Francoski, da je bil temveč Napoleon III. velik nasprotnik Italije, ki jo bila primorana iskati si zavezuikov, ki jo branijo, kor ima na jedni strani odprte meje in na drugi morske obali brez obrambe. Ta članek se je sploh pripisoval Crispiju. Zdaj pa Crispi formeluo dementuje, da je pisatelj omenjenega članka, ki bi po tej izjavi izgubil mnogo one zanimivosti, ki se mu jo pripisovala glede na dozdevnega njegovega avtorja.
Vstavljene vojne tad i je. Na Francoskem bili sta na račun chilenske vlade zgrajeni dve vojni ladiji. Ker je mej tem nastala domača vojna v Cliilu, hoteli sta obe boreči se stranki imeti ti ladiji. Obe sta se nadejali 8 pomočjo teh dveh ladij zmago obrniti na svojo stran. Stvar je prišla pred sodišče, ki je razsodilo, da omenjeni dve ladiji ne smeta oditi. Iznenađenje o tej razsodbi bode torej gotovo jednako veliko pri chileuski vladi kakor tudi pri ustaški kongresovski strauki.
Jt inanena kviza p Portnfjalu. Portugalski finančni minister Carvalho dovolil je nedavno nekemu žurnalistu pogovor ter izrekel, da položaj ni tako kritičen, kakor izgleda. Po prihranitvah in z odpravo zlate valute dalo bi se vse zopet popraviti. Vendar so pa ti optimistični nazori novega finančnega ministra ne ujemajo prav dobro z odnošaji, ki so že leta in leta slabi, kajti deficiti so redna prikazen, zadnja leta pa se je še posebno slabo gospodarilo ter tako državnemu blagostanji vsekalo hude rane, ki se bodo le težko dale zaceliti.
Jjjudska štetev na irskem. Statistika govori o tej nesrečni deželi, ki je živa rak-rana na životu angleške države bolj jasno, nego bi to mogli storiti najlepši govori ali najde-beleje knjige. Po zadnji Ijudnki štetvi zmanjšalo se jo prebivalstvo v zadnjih desetih letih skoro za jeden milijon duš!
Dopisi.
Iz lllbiiinkc doline 1. junija [Izv. doji.] Ko je v zadnjem zasedanji deželnega zbora kranjskega priboril naš deželni poslanec za kmetske občine dovoljenje iu podporo za zgradbo nove cestne proge iz Loškega potoka v Sodražico in nadalje od Viuic do Ribnice, tedaj ga ni bilo v vsej Ribniški dolini razumnega človeka, kateri ne bi bil z veseljem in hvaležnostjo neutrudljivo in občekoristno prizadevanje g. poslanca priznaval in mu očitno hvalo vedel.
Nemanjevići so bili razširili srbsko cesarstvo daleč proti jugu ter prisvojili si vso Albanijo, K;dr, Mucedonijo in Tesalijo. Temu nasproti pa so dajali kraje ob jadranskem morji manjšim knezom iz ue-manjeviške rodbine, ali pa jih prepuščali Bvojim udovam in prestolonaslednikom. Tako 80 se ti kraji vedno bolj odtujili srbskemu carstvu in ko je začela pešati moč Nemanjevičev, prisvojili so si Zeto knezi Balšići (okoli I. 1350), ki so vladali nad šestdeset let po dolenji Zeti iu razširili svojo državo proti vzhodu do Prizrena, proti jugu pa do Drača in V a Ione (Avione, Apollonia). Proti njim so se vzdignili v polovici XIV. stoletja Crnoje-viei, ki so po ustnem sporočilu od 1. 1358 —1510 vladali v Čruigori.
Prvi Cruojeviei bo v zgodovinskih listinah spominjajo od začetka XIV. stoletja naprej. Počasi ao začeli širiti v gorenji Zeti svojo oblast in iztiskati Balšiee, s katerimi so se dolgo bojevali. Že 1. 1392 se imenuje Radič Crnojevič „dominus Zente ct Budve" (Miklosich, Die serbisehen Dvnasten Crno-jevie, SitzungHberichte der k. Akademie der Wissen-schaften, CXll, str. 60). Ivan Crnojevič, gospodar Črnegore, uzel bi je Benečauko Katarino Orio za
ženo (Benečaui so si bili prisvojili I. 1420 Kotor in župo Grbalj dalje proti jugu). Njegov siti Jurij se je imenoval „vojvoda Žabi jaka (trdnjave blizu izliva Morače, kjer je stoloval), gospodar Črnegore in lepega dela Albanije". Tudi on se je oženil z neko Benečauko, hčerjo Antona Frizza. Njemu je odvzel sultan Bojazid I. 1490 VBa posestva v Albaniji in ob skadarskem blatu, zato se je izselil v Benetke, potem v Rim in nazadnje v Carigrad, kjer se je poturčil. O njem znajo Crnogorci še mnogo junaških pesnij prepevati.
Jurijevemu bratu Štefanu ni ostalo drugo, nego prava Oruagora, in od tam gori so začeli črnogorski sokoli večno vojno proti sovražniku krščanstva. Ustno Hporočilo pripoveduje, da je Jurij, ko je pobegnil, izročil posvetno oblast cetinjskemu metropolitu in od tedaj naprej da je bila vlada v Crni-gori teokratičua. Ali zgodovinski viri o tem nič ne vedo (Miklosich, Btr. 79), nego le v letih 1833 - 1852 je bil cetinj8ki vladika istočasno tudi posvetni vladar, dokler uosta Avstrija in Rusija poslednjega lota priznali Danila I. kot „knjaza" Čruogorc. Po Jurijevem begu so se imenovali črnogorski vladarji „vojvode", v beueških listinah pa „guvernadui", ali
Nekateri naši bližnji so3edje v Notranjski spoznali so s svojega ožjega stališča opasno stran te ceste za svoje žepe in ker se naravnost nikakor neso upali protiviti se uresničenju te potrebne in koristne naprave, ker so dobro vedeli, da bi vse tukajšnje prebivalstvo razburili, zagnali so hrup zoper deželno garancijo za dolenjsko železnico, raču-njajoč, ako se njim zaprečenje te postave posreči, da odpade za tem sankcija za zgradbe teh cest itak že kot nje posledica.
Kakor se jim prvo ni posrečilo, tako upajmo, da se jim niti drugo ne bode.
Prišla je dolga in ostra zima. V tem času imeli so nekateri naši veljavni možje, ki si domišljajo, da jedino oni prav zastopajo tukajšnje javno mnenje in ga na višjem mestu prav tolmačijo, promalo druzih skrbij, pa so začeli svoje sosede iz Notranjske in nasprotnike te cestne proge poslušati iu uji m približevati se, razun tega slušali so le na svojo modrost in sebičnost, ostale rojake svoje v dolini pa so prezirali. Posledica tega združenja pokazala bo je v tem, da so začeli preudarjati, kako bi se zgradba cestue zveze mej Loškim Potokom in Ribnico uničila in kako bi so sedanji neugodni položaj samo v toliko olajšal, v kolikor koristi nekaterim posamičnikom, drugače pa naj bi pri starem oBtalo. — V ta namen sklenili so nekateri veljavnejši možje ob Veliki Gori, naj se začne na to delovati, da se odlečilne in me-rodajue osebo pridobi za to, naj se napravi nova cestna proga samo iz Loškega Potoka do Sodražice, ostala iz Vinic do Ribnice naj bo opusti, češ, draga bi bila, naj se raji ohrani in popravi sedanja stara cesta iz Sodražico v Žlebič in nadalje v Ribnico. Na to, da poslednja drži po močvirnati zemlji, da ob deževuem vremenu težji voz no more voziti po ujej; na to, da bi nje popravljanje in vzdrževanje veliko več stalo, — nego nova projektovaua proga — se popolnoma uič nečejo ozirati.
Da bi več privržencev v dolini pridobili, izmislili so si, naj bi se z vsemi silami delalo na to, da bi se glavni kolodvor dolenjske železnice v našem okraji napravil v osamljeni vasi v Zle bič i. To so s tem utemeljevali, da bi bilu glavna postaja v Ribnici preveč od trga Sodražice in sploh od za-padue strani dolino. Nalašč so pri tem novo cestno progo prezirali, po kateri bi bilo iz Sodražice v Ribnico samo za jeden kilometer dalje, nego do Žlebiča, zato pa bi se vozilo vse blago po trdni ravni in suhi cesti, kar po i-tari ni mogoče. No, mogoče, da bi se jim na vse to nihče ne bil na limanice usedel, ali kdor že pretirava in kakšno stvar ua svojo stran vleče, ta mora z vsemi močmi poskusiti in vse obetati, potem ide. — Zaceli so govoriti, naj bi se okrajno sodišče iz Ribnice premestilo v Sodražico, zakaj bi baš RibniČanje imeli vse urade, Sodražanje pa ne V — To je uplivalo. Mnogi začeli so umikati svojo lansko jesen dano besedo ter rovati zoper deželne postave za zgradbo cestue progo iz Loškega potoka do Ribnice. Velika veČina tukajšnjih posestnikov in sploh vsak, kdor je resno za blaginjo našega prebivalstva vnet, je pa za deželno postavo, kakor jo je vis. deželni zbor vsprejel, ter upajo, da se uplivuo osebe ne bodo od posebnih interesov posameznikov dale motiti, ampak, da se bode storilo, kar obča korist zahteva.
'.'TZ   . "    ".     ., 18fcgfa3ggegđji^3>—g& u
včasih tudi nBandžakK. Ta oblast pa je bila le vojaška, v mirnih časih pa so živeli Črnogorci popolnoma broz skupne vlade (Vuk-Karadžić, Montenegro und dio Monteuegriner, Stuttgart 1837, str. 30). Po I. 1516 so vladali Čruogoro vojvode Kntuuski, ter za njimi Vuk o tiči in Radonjiči. L. 1097 pa podeli ljudski zbor na Cetinji dedno vladarsko oblast rodovini Petrovič iz plemena Njeguš, ki še sedaj vlada v Čruigori.
Vzgreduo s krvavim bojevanjem in odbijanjem turškega jarma širili so junaški Črnogorci tudi duševno prosveto. Že I. 1493 utemeljil je Ivan Crnojevič Bamostan uu Cetiuji po pravoslavnem obredu sv. Vasilija, v katerem je bivalo poleg metropolita še 25 menihov ter 40 dijakov in spreobrnjencev. In ravno istega leta utemelji menih Makarij tiskarno v samostanu, ob času, ko je bilo tiskarstvo še le v povojih! In sedaj, po srečno dokončanih bojih s Turki, čaka hrabre Črnogorce premnogo kulturnega dela okoli skadarskoga jezera, katerega so se v resnici tudi z vso tesnobo že lotili. Bog jim podeli zaželjeni uspeh 1 S. R.
(Konec pri h )
Domače stvari.
— (Znamenit dar.) Vladika Strosamayer poklonil je včeraj 10.000 gld. za zgradbo nove cerkve v gorenjem Oseku.
— (S katoliškega shoda v Gradci) došle bo nekaterim listom brzojavke, da je lavan-tinski knezškof dr. Napotnik hotel govoriti slovenski, a da se mu je zabranilo. Mi to veBt beležimo brez komentara, dokler se nam positivno ne potrdi.
— (Uredništvo „Slovenčevo") je Že od nekdaj nesrečno v polemiki, še bolj pa sedaj, ko biva g. Žitnik v Worishofenu in so neukretni gg. Kržič, Kolar in Kalan dobili toporišče v roke.   Da bi pokazali svoje sile, skrpali so hkratu tri notice proti nam, a glede vseh treh bi se lahko reklo: „Si tacuisses!"   Silno jih je razgrelo, da je jeden naših dopisnikov pisal, kako si ljudje „Rodoljuba" Želijo, ker kmetski stan dozdaj še ni imel pravega zastopnika mej časniki. Ta stavek!1 štejejo nam „Slovenčevi" modrijani v velik greh in uprašajo nas, ueso li „Novice", „Kmetovalec", „Doloajske Novice", „Mir" in drugi listi nič? Gospoda „Slovenčeva", tako bi bili morali uprašati samo sebe, preden ste ustanovili „Domoljuba". Da bode „Rodoljub" „za-Btopnik časnikov med kmetskim stanom", tega pa mi sami nesmo znali, to je izvirna iznajdba „Slovenčevih" gospodov, za katere je že skrajni čas, da pridejo skoro župniku Kneippu v roke. „Slove-nec" dalje piše, „da se „Rodoljub" usiljujc med ljudi". Ni li več nego neumno, pisati kaj tacega! List bode še lo čez mesec dnij izšel, klerikalni gospodje pa že Bedaj trdijo, da se usiljuje. — Da se „Sloveneea strinja s klevetnikom Lenasijem na Colu, vzamemo na znanje, no čudimo se pa ne, saj „vrana vrani o č i j ne i z k I j u i e" in zuano je, da, kdor bolj ščuje in zabavlja na liberalce in liberalne časnike, gotov si je milostnega pogleda na gotovem mestu in upanje ima, da se skoro zviša na hierarhični lestvi za jeden klin.   S tem se da tolmačiti vse:  razbijanje na leci in klevetanje v klerikalnem dnevuiku, katero pa m bode rodilo za-željenega sadu, marveč obratno.   To si zapamtite, gospoda klerikalci I
— (Dramatičnega društva odbor) imel je včeraj zvečer sejo, v katerej se je podpredsednikom izvolil dr. vitez Bleivvcis Trsteniški , tajnikom A. Trstenjak, blagajnikom dr. J. Voš-njak. V intendancijo bili so izvoljeni: dr. vitez Bleivvois Trsteniški, dr. Krisper, A. Trstenjak; v igralni odsek: Drenik, S. Rutar, Trstenjak, dr. Ž i t e k , Tvan Ž e 1 e z n i k a r. Kot društveno glasilo  določil so je „Slovenski Narod".
— (Za v s p r o j e m župnika Trnovskega.) Kakor iz verodostojnega vira poizvemo, osnoval so je odbor za dostojeu in slovesen vsprejera novoime-novanega župnika Trnovskega, prečastitega gospoda Jaueza Krstuika Vrhovnika, kateri ima nastopiti novo svojo službo, kakor hitro mu bode imenovan naslednik za Št. G.thart. Prostovoljne darove v ta namen poklonjene vsprejeraata Ivan Go-gola, c. kr. notar, in Dragotin Žagar, deželni blagajnik.
— (Čitalnica Viško-Glinška.) Koncerta, ki ga prirodi Viško-Glinška čitalnica dne 7. t. m., udeleži se vsled jednoglasnega sklepa od-borovega tudi društvo „Slavec" z zastavo poluo-številno. Poleg „Slavea" nastopil bode prvikrat domači mešani zbor pod vodstvom neumornega gosp. A. Ž ta m c ar j a. Ker je že mnogo društev pismeno naznanilo svojo udeležbo, sme se pričakovati, da bode ta slavnost prava narodna veselica. Ker se jo utegnilo zgoditi, da bi so komu po pomoti vabilo ne bilo poslalo, vabi odbor tem potom še jedeukrat vsa slavna narodna društva iu vse rodoljube na nedeljsko slavnost.
— (Lep gospodarsk uspeh.) Gosp. Elija P red o vič, hišni posestnik in vinotržec v Ljubljani prodal je 75, v svojem hlevu pitanih prašičev klavcem Franu Kunstelnu, Ivauu Čeruetu in Petru Rihterju za G525 gld. Naš poročevalec opaža pri tem, da je kupljeno blago izvrstno, da bodo ž njim zadovoljni kupci, kakor tudi občinstvo Ljubljansko.
— (Iz Carigrada v Trst) pripeljali so v nedeljo štiri osebe, krive nekega umora. Te osebe so: Ivan in Fran Barbič, Andrej Strle in Josip Tomšič, vsi iz Postojiue. V Trstu deli so jih v policijski zapor, od koder se bodo izročili sodišču v Ljubljani.
— (Posojilno in konsumno društvo) snujejo rodoljubi Rojanske fare pri Trstu. Javni shod v ta namen bode v nedeljo dne 7. t. m. v Rojanu v prostorih otroškega vrta svetega Cinla in Metoda.
— (Akad. društvo „Slovenija") priredi v soboto 6. junija bvojo četrto redno zborovo sejo v letnem tečaji 1891 s sledečim vsporedora: 1.) čitanje zapisnika. 2.) Poročilo odborovo. 3.) „Stibi", čita stud. jur. F. Gorup. 4.) Volitve. 5.) Slučajnosti. Local: Kastner's Restauration „zum Magistrat" I. Lichtenfellsgasse 3. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi. odbor.
— (Zgubila se je) lanskega leta še, meseca avgusta, Terezija Alfres, Tržaška rejenka, katera je mutasta in menda tudi ne pri pravi pameti. Ako hoče komu kaj razodeti, izgovarja ponavljaje hitro glasove: ata, ata itd. mej tem ko jej še dosti dobro roki govor nadomestujeta. Stara je okolu 50 let. Zadnji čas stanovala je v Škoci-janski fari v vasi Laporje št. 8 občine Turjak. Že pred leti se je večkrat zgubila, hodila je namreč prosit, toda po daljnem iskanji so jo vedno našli. Letos pa je vse iskanje in povpraševanje po njej do sedaj še zastonj.
— (Silna nevihta) bila je včeraj popelu-dne na Dunaji. Seštindvajsetkrnt treščilo je v mestu' iu strela ubila je dvoje otrok, veliko oseb pa omamila iu poškodovala.
— (Trtno u š) zasledili so tudi v ljutomerskih goricah iu sicer v dr. Pongratza vinogradu v Strmci, kjer raste imenitno Strmško vino (Iloch-stermetzer").
— (Razpisano) je mesto c. kr. notarja v Žužemberku, eventuvaluo drugo mesto, katero bi se vsled tega natečaja izpraznilo. Prošnja v 14 dneh.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Feterburg .junija. Na vseučilišči v Dcrptu in sicer na juridični fakulteti delajo se priprave, da se bodo izpiti vršili V ruskem jeziku. Istotako bode se v kratkem zgodilo na filozoflčni in medicinski fakulteti.
Kolonj      junija.   „Kolnischc Zeitung" piše: Z novo osnovo opolčenja storila Rusija v svojih vojnih pripravah zopet važen korak naprej in bode po završitvi nove osnove nemško črno vojsko daleč prekosila.
Berolin 3. junija. Nasproti francoskim poskusom omajati tripelalijanco, javlja „Na-tional-Zeitung", da se bode nova zveza prej sklenila, nego se pričakuje. Sedanje ravnotežje v Srednjczemskeni morji zajamčeno je tudi v bodoče.
London 3. junija. „Times" pišejo, da se v Carigradu za gotovo misli, da so nekateri železniški služniki bili z roparji sporaz-umljeni. Kuharja angleškega veleposlaništva v Carigradu so bili tudi prijeli, a so ga izpustili, ko so mu vzeli petdeset funtov štorlingov.
Dunaj 4. junija. Frana Ferdinanda zdravje dobro, le kataralične prikazni se ueso izginile.
Berolin 4. junija. Zbornica poslancev v drugem branji definitivno vsprejela „Sperr-geldergesetz".
Kazne vesti.
* (Češka razstava v Pragi) je vedno dobro obiskana. Posebno ob prazničnih dneh je jako živahno gibaujo ter se računi, da je ob tacih dneh obiskovalcev od 32.000 do 35.000, navadne dni pa od GOOO do 7000. Dozdaj je razstavo obiskalo že blizu 300 000 ljudij, kar je gotovo lepo število. Vsi obiskovalci soočarani po lepoti in raznovrstnosti razstavljenih stvari j.
* (Obravnava o znani do god bi v Praški razstavi) se je morala odložiti, ker je treba zaslišati še nekaj prič, katere so bile odsotne in se neso mogle udeležiti prve razprave, ki se je vršila pred okrajnim sodiščem v Pragi.
* (Temeljni kamen za novo poljsko narodno gledališče v K rakovu) položil se je predvčeraujem. Navzočui so bili mestni odborniki in zastopniki raznih oblastev ter mnogo povabljenih gostov. Slavnost vrSila se je v najlepšem redu.
* (Mediciničen zavod ža ženske.) Nekateri listi poročajo, da se je predložil državnemu svetu ruskemu načrt za osnovo mediciničnega zavoda za ženske v Peterburgu.
* (Grozna do godb a.) V ponedeljek spri bo je v Gradci 22letni sin hišnega posestnika in peka D. s svojim 57 let starim očetom ter ga ranil z nožem na glavi in na vratu. Ko je videl, da se je oče zgrudil, obesil se je na na neko kljuko.
Krik mej prepirom privabil je ljudi, ki so koj po-s'ali po redarje. Obešenca so še pravočasno odrezali, a besnel je tako, da so ga morali zvezati. Težko ranjenega očeta odnesli so, ko so mu za silo zavezali rane, v bolnico,
* (Prijetno presenečenje) doletelo je davkoplačevalce v Hamburgu. Meščanstvu predloženo poročilo senata o gospodarstvu 1. 1890 kazalo je namestu proračunanega priraankljaja 21/* milijonov mark preostanka 0 milijonov mark.
* (Konj prst odgriznil.) V Pragi dajal je nek mesar tijakarskemu konju kruha. Konj segel je hlastno po kruhu ter mesarju odgriznil prvi Člen jednega prsta popoluoma.
♦(Velika tatvina.) Iz Amsterdama se poroča, da so zaprli dva poštna uradnika, ki sta bila na sumu, da sta izvršila veliko tatvino v Ba-taviji. Da je bil sul} opravičen, pokazalo se je pri preiskavi, ker so našli ukradeno baukovce.
Narodno-gospodarske stvari.
Red za skladišča  drv v stolnem mestu Ljubljanskem.
A, Za skladišče u a Trnovskem pristanu.
§ 1. Vsa drva, ki se privažajo po Ljubljauici na Trnovski pristan na prodaj, ali sploh, da so tu skladajo, nadzira, kolikor so dostaje njih kakovosti, Bkladbe in mere neposredno skladalec, nastavljen po mestnem magistratu.
§ 2. Meiiti je vsa drva (§ 1) Če tudi bi dotične stranko temu izrecuo ugovarjale.
§ 3. Drva zvožemi na Trnovski pristan, skladati je v dolgosti G metrov, a samo z dvema križema.
§ 4. Za merjenje ostalih drv je na vsaki strani nadzoroval no kolibo postavljena cimentiraua tneteraka mera, katera je vravnana tako, da more meriti tudi do 1 ali }/t metra.
§ 5. Polena jednega metra, oziroma cele vrsto metrov morajo biti jednako dolga, to jo po 50 ali 100 centimetrov. Polena, katera nimajo jedntiko-merne predpisane dolžine, ali katera so na konci obsekana in ne odžagani ali ne okleščena, kolikor moči tik debla, morajo se izločiti; istotako trohljiva, guila in grčava drva potem tudi tnala.
Za grčava in vejasta (porenkljasta) drva, kakor tudi za tnala dovoljena je posebna zložitev na metre.
§ G. Mej bukovino ni pripuščeno skladati drv mehkejšega  leta, taka drva je treba vselej izločiti.
§ 7. Ako se zapazi, da sklada kdo drva brez nadzorstva iu proti temu redu, ali da niso dosti gosto naložena, morajo se brez ozira na daljno kazensko postopanje zložiti z nova, kakor je tu predpisano.
§ 8 Prodajalec drv je zavezan s samosvojo odgovornostjo skrbeti za to, da bo vsi njegovi pomagači ali delavci natančno drže tega reda.
§ 9- Tudi je prodajalčeva dolžnost, da skrbi za nepokvarjeni prvotni .klad, kakor ga je vravnal skladalec. Ako pa kupec zahteva, da ae zmerijo drva, — zvršiti je treba meritev, ne da bi plačal posebno pristojbino (§ 13).
§ 10. Prestopki tega reda se kaznujejo z globo do 100 gld., pri nezmožnosti plačevanja z jednodnevnim zaporom za vsakih o gld.
§11. Pritožbe proti naredbam skladalčevim vsprejema tržni mestni komisar ali pa mestni magistrat
§ 12. Prodajalci so dolžni pri skladanji drv rabiti eimentirane meterske mere.
§ 13. Pri prodaji se plača od vsakih 2 metrov, 50 centimetrov dolgih drv pristojbine 8 kr., za 100 centimetov dolgih pa 10 kr., a za 1 meter, 50 centimetrov dolgih drv 3 kr., za 100 centimetrov dolgih drv 5 kr.; pristojbino mora izplačati kupec neposredno postavljenemu skladalcu.
M: ožina pod 1 metrom je pristojbine prosta; za vejasta ali porenkljasta drva se plačuje najnižja pristoj bina.
§ Id. Skladalec mora kupcu dati boleto, v kateri je zapisan dan, množina, kakovost in mera drv. Skladalec ni dolžan privoliti v to, da se odpeljejo drva, dokler ni plačana boleta.
§ 15. Fričujoči red stopi dne.........
v veljavo in strankama dovoljeno je predlagati dotične izpremembe mestnemu zboru.
li. Za d r v iš če.
§ 1. Vsa drva, ki so privažajo v stolno mesto Ljubljansko na prodaj, voziti je po najkrajšem potu na drv išče, da so tu skladajo; nadzira jih, kolikor se dostaje njih kakovosti, skladbe in mere neposredno skladalec, nastavljen po mestnem magistratu. Izvzete so samo takozvane butare.
§ 2. Meriti je vsa drva (§ 1), če tndi bi dotične »tranko temu izrecno ugovarjale.
§ 3. Za merjenje drv je več cimentiranih me-terBkih mer, katere bo uravnane tako, da morejo meriti tudi polovico in tretjino metra.
§ k. Trohljiva in gnila, potem grčava drva in tnala, ali polena neokleščona kolikor moči tik debla, morajo pred meritvijo so izločiti. To se tudi zgodi, ko mine potuleta od dne, kadar stopi pričujoči red v veljavo z vsemi onimi drvmi, katerih pulena jednega metra niso jednako dolga, to je po 50 aH 100 centimetrov, ali katera so na konci obsekana in ne odžagana.
§ 5. Takoj, ko je meritev zvr5ena in boleta izručena, dolžan je prodajalec skladalcu plačati nastopno pristojbino.
Od vsakih 2 metrov in menj po 50 centimetrov dolgih drv 6 kr., a za 100 centimetrov dolgih drv pa 10 kr., za 1 meter in manj po 50 centimetrov dolgih drv 3 kr, a za 100 centimetrov dolgih drv 5 kr.
Za vejasta ali porenkljasta drva se plače najnižja pristojbina.
§ 6. Skladalec mora prodajalcu dati boleto, v kateri je zapisan dan, množina, kakovost in mera drv.
§ 7. Še le po 1 uri popoludne je prodajalcem drv dovoljeno, svoja drva prodajati po mestu, a dolžni so kupčevalci pokazati boleto, katera sploh le velja za jeden dan.
§ 8. Prestopki tega reda se kaznujejo z globo do 100 gld., pri nezmožnosti plačevanja z jednodnevnim zaporom za vsakih 5 gld.
§ 9. Pritožbe proti naredbam skladalčevim vsprejoma tržni mestni komisar ali pa mestni magistrat.
§ 10. Pričujoči red stopi dne .........
v veljavo in strankama je dovoljeno predlagati dotične iapremembe mestnemu zboru. 6.  Določila onim prodajalcem, ki imajo drva na prodaj v zaprtih skladal iScih:
1. ) Vsak kupčevalec drv, katera so na prodaj v zaprtih skladiščih, ima pravico, predno jih kupi, prepričati se po mestnem skladalcu o redni skladbi, meri in kakovosti, tudi ima pravico potem, ko jih je kupil, na drugem kraji jih po skladalcu Se je-denkrat zložiti in izmeriti.
2. ) Ako se zapazi, da drva niso zložena v redu in ne dosti gosto, ali da so zložena proti določilu §§ 5. in 6. reda za BkladiSče na Trnovskem pristanu, morajo se z nova zložiti, vrh tega pa je kazenski postopati.
3. ) Vsak prodajalec drv mora imeti clraenti-rano metersko mero, po kateri mora drva zložiti že koj prvič.
4. ) Sploh pa veljajo tudi določila §§ 8, 10, 11, 13, 14 in 15. reda za skladišče na Trnovskem pristanu.
s Anatherinova ustna voda io zobni prašek s
ohrani usta, krepča čeljustno meso  ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica ustno vode velja 40 kr. ; jedna Skatlja zobnega praska 20 kr.-,  lil steklenic 4 gld.;  18 flkatelj samo 2 gld. (81—70)
Lekarna Plccoli, „prl angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvrsujojo z obratno polto proti povzetju zneska.
~~ Tujci:
3. junija.
Prt M»ll«i : Vetter iz Egipta. — Braunauller, Marin, Herling, Oreanik s Dunaja. — Poschetta a Vrhnike. — Maccarata iz Trsta. — 1'lickor, Fuoha iz Gradca,
Pri Siciuii: Rinfi, Kulkii, Eule, Schtfnwald, Hirschl z Dunaja. — Pl. Frankcn iz Kranja. — Schleplnger is Pe-ćuha. — Goich iz Trsta. — Entremont iz Ljubljane.
Pri »vstrljakem eeimrjl: Podgradćau iz St. Lovrenca. — Breznik iz Celja.
Pri Juiueiu kolodvoru : Langer iz Celovca. — Vadtiiiu iz 1'oatojine.
Umrli so r IJiihlJaiil:
31. maja. Filomena Gagge, črevljarjeva hči, 8 let, Streliške ulice st. 11, Dvspepaie.
1. junija: Jožefa J urnimi, mizarjeva hci, 3 meaece, Žabjak St. 2, oslahljenje.
2. junija: Jura Župančič, nozarjeva žena, 08 let, sv. Jakoba trg St. 11, Emphvaenia pulm. — Hermina Kadur, želez. urad. žena, 19 let, sv. Jakoba trg st. 11, Caries. — Marija Aleš, delavčeva hči, ls , leta, Stari trg st. 10, bri-pavnica.
V deželni bolnici: 31.  maja : Fran   Zaplotnik,   kajžarjev  sin,  17 lut, arena kap. — Aua Scdoj, delavčeva žena, 4 1 let, pluftnica.
Metcorologično poročilo.
i	Čas opn-80 vanj ■	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- j krina v unu.
3. junija	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	730-9 mm. 780*6 mm. 7324 mm.	18 2° C 186° C 156° C	al. jzh. si. jzh. brezv.	d.jas. dež. jasnu	■> 70 m. 1 dežja. 1
Srednja temperatura 17*5*, jednaka normalu.
IDnziaJslra, "borza,
dne* 4. junija 1.1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld. 9245
Srebrna renta ...... 92 45
Zlata renta.......110 90
5°/0 marona renta .... „ 102 80 Akcije narodne banke   .   .    „   999-—
Kreditae ahcije...... 299 75
London........118 29
Srebro.........—•—
Napo!......... „      9 34«/,
C. kr. cekini......, ft-56
Nemške marke..... „ 57-75
4°/0 državnu srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 100 ,
8gerska zlata renta 40/«....... gerska papirna renta 5° „......
Dunava reg. srečko 6°/, . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4 •/,•/, ilati zast. listi . .
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srećke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 , Tramway druit. velj. 170 gld. a. v.   .   . .
— dane*
— gld. 92 70
— J 9265
— „ 110-95
— n 102 25
— „ 999 —
— „ 800 —
— , U8 —
133 gld
179 i,
104 n
101 ,
120 „
115 „
186 i
20 n
158 ,
238 .
9-33
556 57 65 . 25 kr.
75 ,
85 , 40
86 .
70
tO ,
7o;
50 .
Učenec
iz dobre bile, kateri ima veselje in talent učiti se lernie-ii»r»tva In -prepvoa;»rMiva, vsprejme se takoj v večjem mestu mm Gorenjakerm. — Pismene ponudbe poidejo naj se upravniitvu »Slovenskega Naroda" pod „ičeaee At. ISO«. (462-2) I
Pfffttfttttftfftff
Dva dobro izurjena
zm
na žago z več tečaji in nekateri leeeurji, redči sekanja in obdelovanja bukovih hlodov, vNpre|m6 »e na Hrvaikem. — Pojasnila daje gospod O. Toiismiea v Izubijani. (467—1)
(l)
(456)
Ljubljana, Špitalske ulice 10.
Potrebščine za pisarnice Iu na planine mize, pisne mape, pisne podlega, tintnike, nakladnike za pisna, no-člluice, ravnila, deske beležoice, skleelce ■a peresa, držala, skrinjice ca pismene znamke, steklenice za klele, zvitki pivnikov za sušenje tinte, sušilne deščice in susJIci, pečati iz proževlne z vso pripravo, snŠHni kartoni, kopirni listi in pivniki, tiskane in utisnene pečatne znamke, mo-cilniki in lepivnt papir za bankovce.
Vozni red c. kr. priv. južne železnice,
veljaven od 1. junija 1891.
l>iiunjn. v Trst.
Posta] a
Dunaj . . . Mtirzzuaohlag . (i rade e . . . Maribor . . . Celje .... Laški trg. . . Rimske toplice Zidanianost . . Hrastnik. . . Trbovlje . . Zagorja . . . Sava .... Litija. . . . Kresnice. . . Laze .... Zalog.   .  . .
Ljubljana  . .
Borovnica . .
Logatca . . .
Rakek   . . .
Postoj i na . .
št. Petar. . .
Divača . .
Nabrtžina . . Trst ....
Odhod
8-20 11-46
1- 37
2- 56 424
4-57
zvečer po noči
zjutraj
Prihod Odhod
Prihod
6*05 609
7 —
7- 93 7 55
8- 20 909 9 28
dopol.
vlak		Postni vlak				Mešani vlak		Ostani vlak
7-30	zjutraj dopol.	1-20 popel.		9 —	zvečer		_,	_
10-85		5-36	n	1-48 po noči		5-55	zjutraj	—
12 48 popol.		9 25 zvečer		5*50 zjutraj		1045	dopol.	—
2-06	■	11*40 po noči		809 dopol.		2-19 popol.		
3-23	s	1-54	n	1018	n	538	n	6-— zjutraj
3-36	1)	211		10-84	n	601	zvečer	6*20 „
3-46	n	2-23	ti	1045	n	6 18	R	6-34 „
4-03	»	247	n	11-27	n	6-55	n	6-53 „
		301	•	11-40	n	714	n	709 J
416	n	3-10	n	11-49	n	7-27	n	7-20 .
4-22	m	3 19	n	11-57	■	7-40	n	7-30 „
		334	it	12-11 popol.		8-01	m	747 „ 803 dopol.
4-40	n	347	■ zjutraj	12 22		817	n	
		4 —		12-34	n	8-35	i>	8-18 „
		415	fj	1248		9 —	n	8-36 „
		427	B	1259		917	a	8-50 „
5 12	n	4 40	n	1 11		9-35	n po noči	905 „
517	»	455	n	119		10-15		
5-41	n	5*31	H	1-53	■	11-16	a	—
611	n	6 18		2-34		12 25	n	—
6 30		»i 43	n	3 03	n	117	n	—
B 45	n	7-05	m	3-24	n	1-58	n	—
7-07	n	805 dopol.		354	J	2 48	n	—
7-35	n	8-44	. i n	4*32	i	3-58	n	—
8-16	zvečer	9-46	n	537	n zvečer	5-40 zjutraj		—
b-42	M	10*18	■	613		630	n	—
Iz Trsta nia, l>itnivj.
'ostaje
Brzovlak
Trst........ Odhod.
Nabretina ...... „
g'ivača....... „
t. Peter.......,
Postu i i na...... „
Rakek....... „
Logatec.......
liorovnica ...... ,,
"*■*»».....{ SdhS
Zalog........ „
Laze........ „
Kresnice....... „
Litija i .«  i......,
Sava........ „
Zagorje....... „
Trbovlje.......
Hrastnik....... M
Zidanimost...... „
Rimske toplice   .... ,,
Luškitrg....... „
Celje........ „
Maribor ....... ,,
('radec....... ,,
MUrzzuschlag..... „
Dunaj........ Prihod
8-— 8-40 936 1016
10- 35
11 07
11- 50 11-55
PO
zvečer i 8-—
I 8-39 9 31
nočilOCS
10- 26 . 10-40 10 57
II 16
11- 39 11-44
zjutraj u
dopol.
Postal vlak
107
1-38 314 4-34 6*59 9-50
— 1217
12-33 12-3'J
i 1-18 1-2H 1-38
j 1*52 309 4 29 6-40
i 9-35
popol.
zjutraj dopol.
zvečer
9-55 U-— 1207 12-62 117 1*85
1- 57
2- 24
2- 55
3 03 315
3- 25 3-38
3- 49
4- — 4-14
4 22 4 30
4- 51 503
5- 14
5- 34 7-50
10*14 2-12
6- 40
dopol.
popol.
zvečer po noj i»
zjutraj
6-20 711 8-25 i 9 19 ! 9 45
10 06
10- 30
11 01
11- 32
12 30 1243
12- 54 1-08 1-20 1-31 1-45
1- 53 I 2 02 : 2-24
2- 37 2*49
3- 10 ; 5-3')
805 .11-57 I 4-
Mešanl vlak
zvečer   8-10 zvečer „     j 9-36 „ „      11*36 po noči „     I 1-03 „
-     ! I** m
po noči i 2-16 „
n     i 2*58 „
a« „
,,       4-42 zjutraj
„     , 504 „
„   : 6oi „
,,     , 618 „
,i     ; 6 34 „
1 6-54 „
„     i 7-06 „
7 20 „
„     ! 7 49 „
„     ! 8*06 dopol.
„     j 8-23 „
n     i 8-'r>2 „ zjutraj 12 27 popol. dopol.    4*40 „
„ 9*40 zv. 1'rih. popol« —
Osobni vlak
6- — popol. 616 zvečer 630 „ 648 „
704 ;;
718 „
7*35 „
7*45 „
7- 56 „ 816 „
8- 31 „ 8*45 „
9 04 zv. Prih.
St. 10.G78.
Eošaja v najem!
(468)
X iMUHMleljck, s. dan Junija letos, dopoludne
ob 9. Url, se bode
košnja mestnih senozetij pod gradom Tivoli
za 1891. leto po očitni dražhi kosoma oddala v najem.
Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožetih v Lat-termaiiovem drevoredu poleg vojaške oskrbovalnice.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 3. junija 1891.
biku
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
in (270—17)
Radgonska
čisteč allcalična Iclsellcet.
Glavna zaloga pri
J- LININGER-ji
v IJiiHIJmal.  KluiNku vesta liU. Slov. O.
Prodaja po prvotnih cenah
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne'.
U2