CaroSina roža. (Dalje.) Voda je bila tako bistra, da se je zelo dobro videlo dno, pokrito z belim peskom. Kmalu je zapazil rdečo ribico, kako brzo plava proti njemu. Ko je dospela blizu brega, je dvignila glavico iz vode in je zaklicala: »Izvleči me iz vode, dobri mladenič! Izvleči me! Izvleči rne!« »Ali ti boš poginila, če te dvignem iz vode!« je zaklical Svetoljub, ves presenečen. »Riba ne more živeti izven vode!« »Nič za to. Izvleči me! Izvleči me! Izvleči me!« ga je rotila riba s tako dirljivim glasom, da se je Svetoljub nagnil nad vod.o, je dvignil iz nje ribico in jo je nalahko položil poleg sebe. Nakrat jc rdeča ribica izginila in namesto nje se je prikazala krasna vila. Imela je na sebi dolgo, tanko oblcko v mavričnih barvah, na ramenih pa sta bili pritrjeni krili kakor pri metuljih. Kraljevič je bil ves zavzct od začudenja. Ona pa je začela s prijetnim, srcbrnodonečim glasom govoriti: »Hvala ti, kraljevič Svetoljub. Izkazal si mi veliko uslugo in zato te bom nagradila. Jaz sem vila Sreča in moje najvcčje zadovoljstvo je v tem, da prinašam ljudem veselje in sreco. Hudobni kralj vragov me je ujel in spremenil v ribo, ker sem mubila nekoč preprcčila, ko je hotel izvršiti veliko hudobijo. Vrgel me je v vodo, rekoč, da bom postala zopet vila, če me kak kraljevič izvleče iz vode. Mnogo kraljevičev je šlo tod mimo. Vsakega izmed l.jih sem prosila, naj me potegne iz vode, ali oni so se mi samo smejali. Edini ti si se ozrl na mojo prošnjo ter mi tal.o .vrnil prejšnjo postavo. Vzemi za dar tole rožo.« Odtrgala je rožo z venca, katerega je imela na glavi, ter jo je ponudila kraljeviču. To je bila čarobna roža, pol bela, pol rdeča. Pecelj je bil prozoren kakor kristal. »Ta roža ti bo pomagala v vsaki nezgodi,« je nadaljevala vila. »Če hočeš vedeti, ako ti je deklica, ki jo hočeš poročiti, zvesta, daj ji poduhati belo stran. Če ostane cvet bel in svež, tedaj vedi, da ti je deklica dobra in zvesta. Ko pa cvet ovene, vedi, da deklica ni dobra in da ti hoče zlo. Če hočeš biti bogat, samo stresi rdečo stran rože in takoj bo padala iz njc cela ploha zlatnikov. Rožin pecclj ti bo tudi v korist. Ako ga daš v usta, postaneš neviden. Ce si želiš na kako drugo mesto, daj to samo glasno zahtevati in takoj boš tam, kamor si hotel priti. Sedaj z Bogom! Samo enkrat me boš še videl, ko sc boš nahajal v velilii stiski.« Izrekši to, je vila izginila. Kraljevič je pritrdil rožo na svoj plašč, zajahal konja ter nastavil veselo svoje potovanje. : Junaška dela. Na svojem potovanju je dospel v neko mesto, katerega prebivalci so bili v stalnem strahu pred strašnim šesteroglavim zmajem. Bival je na vrbu bližnje planine, pa se je pojavil vsakega dne v mestu tcr je odnesel po enega mladeniča ali po eno deklico, ki so mu potem služili za hrano. Ko je kraljevič Svetoljub za to izvedel, se je takoj odločil, da bo zmaja napadel. S pomočjo čarobne rože si je zaželel, da bi bil takoj na vrhu tiste planine. Napravil se je nevidriega, napadel je ostudno žival in je pazil samo na to, da ga ne bi dosegel modrikasti plamcn, ki ji je švigal iz gobca. Odsekal je zmaju eno glavo, pa še eno in ko je zamahnil po šesti glavi, mu je zdrknila roža, ki ga je napravila nevidnega, iz ust in tako je postal viden. Zmaj ga je takoj zapazil ter se je vrgel nanj z vso silo. Ali hrabfi kraljevič se ne prestraši. S silnim zamahom mu odseka še zadnjo glavo in ogromni zmaj pade mrtev pred njegove noge. Nato se je moral kraljevič boriti s hudobnim velikanom, kateri je prcbival v ogromnem čraem gradu. Ujel je ljudi, ki so hodili tam mimo in jih je zaklepal v svoje ječe, dokler ni snedel drugega za drugim. Kraljevič je šel brez strahu v crni grad, poiskal je velikana in se jc delal, fcakor da bi se čudil gospodarjevi velikosti in njegovemu delovanju. Velikanu je bilo zelo po volji, da se mu kdo laska, in pozval je kraljeviča na ofced. Med obedom je dal Svetoljub svojo rožo v usta in je tako postal neviden. Tedaj je izdrl meč, odsekal velikanu glavo in osvobodil jetnike. Čez nekaj časa je prišel mladi kraljevič na vrt hudobne earovnice, po imenu kraljica Zavodnica. Povabiia ga je, naj prcnoči na njenem gradu in da prisostvuje pri zabavi, katero bo priredila. Ko je stopil Svetoljub v veliko jedilnico, je bil zelo presenečen, ko je videl, da so vsi ^oslje same živali. Prej so bili to Ijudje, pa jih je bila kraljica Zavodnica s pomočjo čarovniških sredstev izpremenila v živali. Ta kraljica je bila tako lepa in na prvi pogled tako ljubka, da kraljevič izprva ni mogcl vcrjeti tega, kar so o njej pripovcdovale živali. Kljub temu ji je dal povohati rožo. Zapazil je, kako je cvet nakrat ovenel, in sedaj je vedel, da je kraljica lažniva in hudobna in da bo tudi nje- mu storila kaj hudega. Zato se je napravil nevidi nega, je potegnil meč in je kraljici odsekal glavo. V tem trenutku je Izgubilo zaCaranje svojo qk>5 in živali so se zopet izpremenile y ljudi« " T . Nato je kraljeviC zaiahal Konja in »apustl ta kraj. Ko je tako jezdil ob reki, J$ doepei & tja, kjer se je izlivala v blstro Jezeri?. Sredi J&Z$ft je bil krasen otok, na katerem se je dvlgal jelf časten grad, zgrajen iz rezanega kamna* Rft2; jahal je konja, pa je premišljeval, kaJko bi prige na otok. Ali tedaj je začul i« bližnjega gozdai neko kričanje in stokanje. Ker je bil vedno pri^ pravljen, da komu pomaga, se je kraljevifi takoj podal v smer, odkod so prihajall glasovl. Ko je prihitel na trato sredi gozda, je videl lepo iii bogato oblečeno deklico, kako ge je krčevito branila dvanajstih razbojnikov, ki so ji hoteli vzeti nakit. »Pomagaj mi! Pomagaj mi! Reši me!« je vzkliknila uboga deklica, ko je zagledala Svetoljuba. (Dalje prihodnjič.) Medvedek. (Povest v slikah.) 31. Orjak preganja cpico. Opica Kiki naglo skoči z drevesa in brzi proti koči ikoze Modre. Orjak jo je podil do vrat. »Hitro! Hitro! Hrabra Kiki!«, reče koza, odpre vrata in jih naglo zapre. »Sedaj bo nam lažje, ker imamo čarovno palico.« 32. Opica Kiki napade orjaka. »Poslušaj, Kiki!« pravi koza. »Skoči pri olcnu ven, se poženi orjaku na ramo in zapovej palici, naj ga nabije!« Opici je bil po godu ta nasvet. Skoči naglo kakor miš. »PaC! Pač!« je padala palica po orjakovem hrbtu. Napadeni poskuša, da bi zagrabil palico, a udarci padajo po njem ikakor toča. Zelo ga je strah. (Dalje prih.) «\%*.V spr.n^-«^ z ivj; l*gŁe4^:W&W$e*\ ¦J«, ? #-¦ N V- ^: i^t.>'---- •** ~ ¦ '.}.*_ ., . * ^C-^**s':'.'-_fl&f::.'' • --"¦--¦"/ r-.^^m