GOSPODARSTVO
LETO XVIII. ŠTEV. 510
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK, 13. NOVEMBRA 1964
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 . TEL. 33-933
Tržaški naftovod obtičal v Rimu
Naftovod iz Tržaškega zaliva na Bavarsko, od katerega si je tržaško gospodarstvo toliko o-betalo, je, kakor vse kaže, zopet obvisel v zraku. Tega niso morda krivi domači spori — npr., ali naj se naftovod spelje iz Tržiča ali iz Trsta, ali bo škodoval turizmu ali ne — temveč so resnični vzroki mnogo globlji.
Predvsem je vmes spor med velikimi zahodnimi petrolejskimi družbami (Shell, Esso, Bri-stish Petroleum in Mobil) ter italijansko državno petrolejsko družbo ENI. Že ko je šlo za naftovod Trst — Dunaj, se ENI ni mogla sporazumeti z omenjenimi družbami in te so se nazadnje same za hrbtom ENI dogovorile z avstrijsko državno petrolejsko družbo; seveda ni načrt za graditev naftovoda Trst — Dunaj izvedljiv brez sodelovanja ENI, ker bi bilo izhodišče naftovoda v Trstu, ki je pod italijansko upravo in sodi pod področje družbe ENI.
Tudi glede spel j a ve naftovoda Severni Jadran — Bavarska (iz Tržiča ali Trsta) se koristi ENI in omenjenih zahodnih družb ne dajo z lahkoto spraviti v sklad. ENI bo kmalu dogradila naftovod iz Genove na Bavarsko. Pri graditvi tega naftovoda so hotele sodelovati tudi omenjene velike petrolejske družbe, toda ENI jih je očitno odrinila.
V znanem londonskem časopisu «The Economist« (od 24. oktobra) smo našli razlago, zakaj ne pridemo s vprašanjem graditve naftovoda s Severnega Jadrana na Bavarsko nikamor. Spor med italijansko petrolejsko družbo ENI in omenjenimi velikimi petrolejskimi koncerni je tudi glede tega naftovoda izbil z vso ostrino. Natezanje med družbo ENI in velikimi mednarodnimi koncerni izvira še iz časov, ko je šlo za graditev naftovoda Genova — Ingol-stadt. Rimska vlada se je zdaj očitno postavila na stran ENI in prav to družbo pooblastila naj se pogaja z omenjeni petrolejskimi koncerni. Dejstvo je namreč, da bi naftovod Jadran __ Bavarska konkuriral naftovodu Genova — Bavarska, ki je v rokah ENI. Preden prepustimo besedo «Economistu» naj še ugotovimo, da so zahodne petrolejske družbe svojčas že zagrozile, da bodo poleg naftovoda Marseille — Strasbourg — Ingolstadt dogradile še drugi «tir», ako bi se pogajanja za graditev naftovoda z Gornjega Jadrana na Bavarsko (TAL — čezalpskega) razbila.
PREDNOST GENOVI
«Economist» poroča (v številki od 24. okt):
Dejstvo, da se velikim petrolejskim družbam Shell, Esso, BP in Mobil ni posrečilo doseči sporazuma z italijansko državno petrolejsko družbo ENI glede pogojev za zgraditev naftovoda Genova — Ingolstadt je, kakor se zdi, vplivalo, da velike družbe niso prejele dovoljenja, da bi zgradile svoj nameravani prekoalpski natfovod Tržič (Monfalcone) — Ingolstadt (na Bavarskem). Prve dni letošnjega oktobra je, italijanska vlada pristala na ENI-jev načrt za zgraditev naftovoda Trst — Bavarska z zmogljivostjo 30 milijonov ton ter tako ovrgla TAL (transalpinski) načrt. Italijanska vlada je tako ravnala zato, ker se je bala, da bi T/VL načrt (Tržaški zaliv — Bavarska) predstavljal nevarnost E-nijevemu naftovodu Genova — Ingolstadt, ker bi izključil ENI iz novega TAL načrta. Da bi pomirili skrbi italijanske vlade, so veliki petrolejski magnati ponudili, da kupijo dve tretjini Enijevega deleža Geneva — Ingolstadt, toda obe skupini sta ostali še zmerom preveč narazen — za kakšnih 65 milijonov dolarjev —- v oceni vrednosti tega naftovoda.
Italijanska vlada je s svojo odločitvijo postavila ENI v boljšo pozicijo v pogajanjih, ko je postavila • petrolejske magnate pred izbiro, da morajo ali po-dvoj iti svoje južnoevropske naf* tovode, da zadovoljijo potrebe po nafti v središču zah. Evrope, ali pa da dosežejo sporazum z ENI. Po svoji strani pa je dala vedeti, da je pripravljena sprejeti sodelovanje petrolejskih magnatov v obeh nafto-vodnih načrtih. Ali bodo magnat j e na to pristali, bomo šele videli. Poročali so sicer, da so se pogajanja med ENI in petrolejskimi magnati pretrgala, toda ENI to zanika.
NARAŠČAJOČE POTREBE
TERJAJO NOVE
NAFTOVODE
Drži pa, da bi bilo za obe strani, za ENI in magnate, koristno, da se sporazumeta. Če ne bo drugega naftovoda za sredisce zahodno-evropske industrije rafinerij. ki so v stalnem naraščanju, bo zmanjkalo nafte v dveh letih. Povpraševanje po nafti leta 1975 bo podvojilo sedanjo zmogljivost obstoječih naftovodov Sodijo, da bo južnoevropski naftovod Karlsruhe - Ingolstadt z zmogljivostjo 7 milijonov ton dovoljen, da zadosti oo-trebam zahodne Evrope do 1967. leta ali dokler ne bo končan nameravani naftovod Trst - Ba-v A--sira. ENI smatra, da bi petrolejske magnate stalo, v pri-
merjavi z naftovodom Trst-Ba-varska, kakih 30 milijonov dolarjev več na leto, da bi prevzeli nafto, potrebno Srednji Evropi, po kakem drugem južnoevropskem naftovodu. Stroški za zgraditev drugega južno-ev-ropskega naftovoda bi bili mnogo večji zaradi večje razdalje. Po drugi strani se ENI ne more sama vreči v izgradnjo drugega južno-evropskega naftovoda, ker ji naftovod Genova - Ingolstadt že preskrbi vso zmogljivost, ki jo rabi. Pri upoštevanju vseh teh razlogov, veruje ENI, da bo dosegla sporazum z magnatih
400 MILIJONOV DOLARJEV
V POMOČ VEL. BRITANIJI
«Klub desetih«, v katerem so znane finančno najmočnejše strokovne države, je sklenil dati na voljo Mednarodnega denarnega sklada 400 milijonov dolarjev, da bi jih ta lahko posodil Veliki Britaniji kot pomoč za zaščito funta šterlinga. V zahodnih finančnih krogih so namreč prepričani, da bo ta denar zahtevala Velika Britanija, da bi z njim zavarovala vrednost funta šterlinga spričo velikega primanjkljaja v plačilni bilanci.
Stanovanjska zaščita podaljšana
V smislu zakona z dne 21. decembra . 1960 velja stanovanjska zaščita do 31. decembra 1964. Po tem zakonu so se smele najemnine v starih hišah —- z redkimi izjemami — povišati samo za 20 odsto vsako leto. Vlada je zdaj sklenila predložiti parlamentu zakonski osnutek, po katerem se bo stanovanjska zaščita podaljšala do konca prihodnjega leta, vendar se bodo smele najemnine v letu 1965 povišati samo za 10 odsto.
Italija odpravila davek na avtomobile
V sredo zvečer je minister Colombo naznanil zbranim časnikarjem v Rimu, da je vlada odpravila davek za nakup avtomobilov, ki ga je uvedla meseca februarja. Davek se je sukal nekako med 30.000 in 100 tisoč po vrednosti in vrsti avtomobilov. Država ga je uvedla zaradi pobijanja inflacije. Medtem se je položaj že tako zboljšal, da ga je lahko zdaj odpravila
Francija dovolila ZSSR dolgoročne kredite
V zahodnem svetu je sklenitev nove trgovinske pogodbe med Francijo in Sovjetsko zvezo, zbudila veliko pozornost. V Ameriki očitajo Franciji, da je prekršila bernski sporazum, s katerim so se zahodne države obvezale, da ne bodo dajale komunističnim državam kreditov na daljše roke kakor pet let. V resnici je Francija privolila Sovjetski zvezi na sedemletni kredit. Francozi odgovarjajo na razn6e očitke, da so že Anglija, Italija in Japonska v svoji kreditni politiki že prej prekršile ta bernski sporazum.
Sovjetski minister Patoličev je v Parizu dejal, da je podpis nove pogodbe pomemben, ker bo prav te dni 40 let, odkar so bili ponovno vzpostavljeni diplomatski odnosi med Moskvo in Parizom. Pogodba začne veljati 1. 1.1965 in poteče 31.XII.1969. Blagovna izmenjava med obema državama se bo povečala za 60 odsto. Francija bo uvozila iz Sovjetske zveze za 3 milijarde frankov blaga, a uvozila v Rusijo za 4,21 milijarde frankov.
Največja postavka francoskega izvoza bo industrijska oprema, in sicer v višini 2.360 milijard frankov. Polovico (1780 milijonov) bodo Rusi plačali v gotovini ali pa s petletnimi krediti, za drugo polovico pa so dosegli plačilni odlog 7 iet od dneva dobave.
Dobavljali bodo Sovjetski zvezi opremo za kemične tovarne, za petrokemične objekte, za tekstilne tovarne, celulozne tovarne, za mehanične tovarne itd. Še zmerom pa je obseg pogodbe v merilu svetovnega tržišča majhen, kakor so tudi majhni sedemletni krediti, ki so bili načelnega značaja.
Rusi bodo izvažali v Francijo celulozo, bombaž, material za javna dela. Zelo bo porastel izvoz petroleja, in sicer na devet milijonov ton v petih letih. To je le majhen del francoskega uvoza nafte, ki je znašal samo 1	1963 43 milijonov ton. So-
vjetski petrolej samo delno
Nevarna kriza v EGS
Francoska vlada je svoje zahteve glede ugodnosti, ki naj jih države članice Evropske gospodarske skupnosti priznajo u-vozu kmetijskih pridelkov, postavila s takšno odločnostjo in celo zagrozila, da bi v nasprotnem primeru morala zapustiti EGS, da ostale države EGS nimajo pravzaprav kaj izbirati: ali sprejmejo francoske zahteve ali spravijo v nevarnost obstoj same Skupnosti.
Ministrski svet EGS se te dni sestane v Bruslju (okoli 11. novembra), da bi razpravljal o nekaterih predlogih Kennedyjeve runde. Takoj nato se bodo v Bruslju morali lotiti francoskih zahtev ter o njih odločiti do 13. decembra. Najnevarnejši nasprotnik francoskih zahtev je Zah. Nemčija, s katero so odnosi po nastopu novega kanclerja prof. Erharda že tako slabi; Zah. Nemčija hoče zaščititi svoje kmete pred cenejšimi franconskimi pridelki. Nemci si skušajo za svojo gospodarsko in zunanjo politiko čedalje bolj zagotoviti oporo Združenih ameriških držav, katerih zunanjepolitični načrti se že tako pogosto križajo s francoskimi.
Nemci rinejo v ospredje z drugim predlogom: notranje carine na obrtniške izdelke naj bi do 1. januarja 1065 znižali za 20 odsto. S tem znižanjem bi celotno znižani e carin na obrtniške izdelke doseglo že 80 odsto od ravni, na kateri so bile carine pri ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, popolnoma bi carine na obrtniške izdelke odpravili 1. januarja 1967. ko bo prišlo do združitve Evropske gospodarske skupnosti, Evropske skupnosti za jeklo in premog ter Evratoma.
predeluje Francija, precejšen del Italija in druge države. — Pri tej sov j etsko-f rancoski po godbi ne gre za kontingente kakor navadno pri sovjetski zu nanji trgovini, ampak za točno določene kupne obveznosti. — Kasneje se bodo domenili glede francoskega kupovanja stro jev v Sovjetski zvezi in izmenjavi kmetijskih pridelkov.
Prvo glasovanje o nacionalizaciji jeklarske industrije
Angleški konserativoi so na podlagi programatičnega govora angleške kraljice, s katerim se je začelo zasedanje novega parlamenta, izzvali prvo borbeno glasovanje o vprašanju nacionalizacije jeklarske industrije. Prestolni govor, ki v bistvu zajema program vsake nove vlade, je napovedal med drugimi važnimi gospodarsko-so-cialnimi preosnovami tudi nacionalizacijo jeklarske industrije na Angleškem.
Izid tega glasovanja je pokazal, s kako velikimi težavami se bo morala boriti laburistična vlada pri izvajanju svojega gospodarsko-sooialnega programa. Za nacionalizacijo jeklarske industrije je glasovalo samo sedem poslancev več kakor proti njej. Vlada ni še predložila zadevnega v podrobnostih izdelanega zakonskega osnutka, pač pa je bilo glasovanje samo načelne narave. Minister za energijo Fred Lee je ob tej priložnosti naglasil, da je angleška jeklarska industrija v primeri z drugimi v zaostanku. Na Angleškem proizvedejo polovico manj jekla kot v ZDA, manj tudi, kakor znaša proizvodnja v državah Evropske gosp. skupnosti ali na Japonskem. V zadnjih desetih letih se je cena jekla na Angleškem dvignila za tretjino, v Zahodni Nemčiji in na Nizozemskem za eno šestino, v Franciji pa za desetino, medtem ko je v Italiji nazadovala. Samo z nacionalizacijo je možna zboljšati proizvodne razmere na Angleškem.
VEČ FRANCOSKEGA JEKLA
Oktobra so v Franciji pridobili 1.845.000 ton surovega jekla in 1.463.000 ton litega železa. V prvih desetih mesecih tega leta je proizvodnja surovega jekla prekašala lansko za 11,4 odsto, proizvodnja litega železa pa za 9,6 odsto.
«NA POMOČ, NA POMOČ, NA POMOČ!* kliče zapuščena Evropa z visokega pariškega stolpa «Tour d’Eiffel*.
Evropa, zahodna Evropa, kakor sta si jo zamislila de Gaul-le in bivši zahodnonemški kancler Adenauer, je res v nevarnosti. Pod «Evropo» razumevajo njeni pristaši koristi šestih zahodnoevropskih držav, ki so organizirane v Evropski gospodarski skupnosti. Francija je zagrozila, da bo primorana tudi izstopiti iz EGS ter jo tako razbiti, ako ostale članice ne omogočijo uvoza francoskih kmetijskih pridelkov v EGS, in to v najkrajšem času, nekako do srede decembra 1964.
Uradna politika današnje Zahodne Nemčije, ki jo vodita kancler Erhard in zunanji minister Schroeder, se odločno upira francoskim zahtevam. Druga zahodnonemška zunanja politična struja, ki jo vodita bivši kancler Adenauer in bivši vojni minister Bavarec Strauss, je sicer za ohranitev skupne Evrope s Francozi in za francosko politiko, vendar trenutno nima politične sile, da bi lahko uveljavila svoje načrte.
Kancler Erhard in zunanji minister Schroeder sta na strani ameriške zunanje politike, ki se križa s francosko. Pripravljata se tudi za potovanje v iVashington. Srečna sta, da bosta lahko sprejela ameriško ponudbo, da Zahodna Nemčiia vosta-ne član kluba večstranske jedrske sile v okviru NATO. Po tej posredni poti naj bi Zahodna Nemčija prišla do atomskega o-rožja. De Gaulle je odločen nasprotnik tega ameriškega načrta in trdi, da je pristanek Zahodne Nemčije na večstransko jedrsko silo v kričečem nasprotjus pogodbo o francosko-nemškem prijateljstvu.
Da bi se «Evropa* ne razbila ie posredoval v Parizu tudi sam dr. Adenauer, ki je še vedno vodja Krščanske unije (politične stranke). Z de Gaullom se je sestal dvakrat in nato izjavil, da je prevričal predsednika francoske republike, naj u-makne svoje zahteve, da mora EGS v določenem roku snrejet.i francoski predlog glede uvoza kmetijskih pridelkov v EGS.
Jugoslavija mora več izvažati
V začetku novembra se je v Rimu začela razprava o vseh vprašanjih, ki se tičejo blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Italijo. Ta vprašanja pretresajo v okiru mešanega italijan-sko-jugoslovanskega odbora za trgovinsko menjavo.
Letos je na zmanjšanje jugoslovanskega izvoza v Italijo, kakor poroča gospodarski tednik «Ekonomska politika« (Beograd) vplival niz ukrepov, ki jih je Italija sprejela zaradi u-stalitve svojega gospodarstva. Jugoslovanski izvoz so prizadeli tudi ukrepi, ki jih je Italija izvajala kot članica Evropske gospodarske skupnosti. Kot posledica teh ukrepov se kaže naglo upadanje izvoza prašičev, svinjskega mesa in jajc, ki jih ni mogoče izvažati spričo novih ovir na Evropskem gospodarskem trgu.
Letos je jugoslovanski izvoz goveje živine do konca avgusta samo za 1 milijon dolarjev večji do lanskega (od 32 na 33 milijonov dolarjev). Splošno pada letos izvoz goveda iz Jugoslavije.
Uvoz iz Italije v Jugoslavijo je jetos relativno visok, večji od jugoslovanskega izvoza v Italijo. Da je uvoz tako visok, je normalno glede na sestavo uvoza, ki obstoji večinoma iz industrijske opreme, kupljene na kredit. Medtem so vrh tega narasli obroki odplačevanja kreditov. Iz tega sledi nujno, da je treba povečati izvoz do ravni, ki bi omogočala, da bi Jugoslovanska plačilna bilanca postala ugodnejša. V zadnjih dveh letih 1932 in 1963, je bil zmanjšan uvoz iz Italije, ker je bilo zmanjšano kupovanje v Italiji na kredit.
L. 1963 je že prišla do izraza usmerjenost jugoslovanskih u-voznikov za poveča vanjem kupovanja reprodukcijskega materiala na italijanskih tržiščih. Letos pa se je zaradi povečanja uvoza industrijske opreme rekordno dvignil uvoz iz Italije, in sicer kar za 70 odsto ali za skoro 50 milijonov dolarjev do
septembra, medtem ko je lani v istem razdobju dosegel skok samo 27 mil. dolarjev. Letos so tudi krediti ENI-ja za rafinerijo nafte in drugi krediti za posamezne opreme povečali jugoslovanski uvoz.
Spričo vseh teh pojavov bo treba dolgoročno zagotoviti izvoz pomembnejših, posebno tradicionalnih jugoslovanskih proizvodov v Italijo. Po sprostitvi je govedo prvič postalo najpoglavitnejši predmet dobav italijanskim tržiščem. Tem proizvodom je zdaj treba zagotoviti stalnost z dolgoročnimi dogovori.
V preteklosti je bil sklenjen niz pogodb o izkoriščanju ita-janskih licenc po jugoslovanskih podjetjih. Interes za to industrijsko sodelovanje se kaže na obeh straneh. Jugogoslo-vanska podjetja si prizadevajo prikrojiti proizvodnjo zahtevam, ki jih postavljajo jugoslovanski izvozniki.
Moglo bi se dalo izpeljati sodelovanje jugoslovansko - italijanskih vodjetij v mehanični industriji. črni metalurgiji, strojni industriji in elektrotehniki. Dosedaj so bili rezultati
le bolj skromni. Italijansko-jugoslovanska mešana trgovinska zbornica je o teh vprašanjih razpravljala na dveh sestankih. Potrebni bi bili posebni krediti in posebni nosilci tega industrijskega sodelovanja.
Tudi Trst in Gorica sta močno zainteresirana
Razgovorom, med • at er,mi italijansko - jugoslovanski me ' a-ni odbor išče novo trdnejšo podlago za trgovinsko izmen a-vo in gospodarsko sodelovav. e sploh, sledijo seveda z veliko pozornostjo tudi v tržaških m goriških poslovnih gospodarskih krogih. Prav naši kraii, ki jim že po zemljepisni legi m strokovni usposobljenosti naš, h poslovnih ljudi pripada važna posredniška vloga v trgovini med Italijo in Jugoslavijo, so močno zainteresirani za nemoten potek gospodarskega sodelovanja med sosednima državama. Zato ie vroča želja naših poslovnih ljudi, da bi pogajanja v Rimu dovedla do zadovoljivih in praktičnih rezultatov.
Plodno sodelovanje v elektrogospodarstvu
Nove elektrarne v Italiji, Avstriji in Jugoslaviji
Splošen odpor proti novim angleškim carinam
V zunanjem svetu upajo, da gre za začasen ukrep
Kot je bilo pričakovati, je močno završalo v evropskih krogih — v EFTI (Evropskem združenju za svobodno trgovino) in v Evropski gospodarski skupnosti — ko je laburistična vlada uvedla visoke carine, da bi tako skrčila uvoz. Toda v Londonu so z velikimi olajšanjem ugotovili, da so na evropski celini vendar pokazali določeno razumevanje za neobhod-nost angleških ukrepov glede na položaj angleške plačilne bilance. Vesti, ki so prihajale iz raznih evropskih središč so tudi ugotavljale, da seveda v posameznih evropskih državah različno sodijo, kako bi se ti ukrepi morali podvreči določe; nim popravkom; Angleži ne bi smeli uporabljati enake carinske ukrepe glede na dokončne izdelke ali polizdelke in tudi na poreklo blaga. Skratka, v evropskih državah so drastični angleški ukrepi naleteli sicer na ostro kritiko, hkrati pa so že izvali podrobno obravnavanje, kako bi se izgladile določene ostrine.
Vse tuje države pa zanima, koliko časa bodo ostali ti ukrepi v veljavi in kaj pomeni izraz o njihovi 'začasnosti’. Bivši konservativni zakladni minister Maudling je rekel, da pomeni v mednarodnem jeziku 'začasno’ 1 - 2 leti, kar pa se je mednarodnim trgovinskim krogom zdelo previsoko, ako se hoče angleška vlada izogniti trgovinskim sporom in povrače-valnim protiukrepom. Obstoji upanje, da se bodo za angleško gospodarstvo kaj kmalu pokazali pozitivni učinki carin, in sicer v pospeševanju izvoza.
če bi v nekaj mesecih dosegli, plati: Po moralni plati, ker je Angleži znaten padec uvoza, ki I bila EFTA ustanovljena, da bi
bi pripeljal do zmanjšanja primanjkljaja plačilne bilance, bi že lahko odpravili sedanje v tujem svetu nepopularne ukrepe. Zanimivo je, da imajo v tujih krogih izredne povišane carine proti preobsežnemu u-vozu rajši, kot pa če bi angleška vlada' začela uvoz konti-gentirati, ker je zmerom laže carine postaviti in pa umakniti kot pa postaviti zapleten aparat za kontigentiranje, ki ga kasneje ni moč tako hitro raz vozi j ati in ukiniti.
KAKO SO POSAMEZNE
SKUPNOSTI IN DRŽAVE
REAGIRALE?
V ZDA in v Kanadi se zaradi angleških omejevalnih ukrepov glede uvoza niso posebno vznemirjali, posebno ker je Kanada pred dvema letoma, ko je sama zašla v krizo, ukrenila isto. Francija je od vseh držav najbolj sovražno sprejela ukrepe laburistične vlade in se ne bo zadovoljila samo s suho kritiko, temveč bo sprejela prav verjetno protiukrepe, posebno zato, ker ima še druge neprečiščene račune s sedanjo laburistično vlado, posebno glede skupnega najsodobnejšega poizkusnega civilnega letala ’Concorde
Države Evropskega skupnega trga sicer ne odobravajo laburističnih varčevalnih ukrepov, toda uradno ne bodo ničesar u-krenile ne same ne skupaj z EFTO. Najhuje so prizadeli angleški ukrepi EFTO ' z raznih
se kaj takega, kar bi omejevalo svobodno trgovino delalo. Svojevoljen nastop V. Britanije utegne stresti EFTO v njenih osnovnih temeljih. Tudi v krogih GATT-a kritizirajo Anglijo, saj so tudi njihova načela o zniževanju carin naletela prav pri dosedanji zagovornici svobodne trgovine Angini na popolnoma nasprotno stališče.
(ar.)
EFTA očita Angliji
Na sestanku evropskih parla-mentarcev iz držav EFTA v Strasbourgu je prišlo do hudih očitkov s strani poslancev iz manjših držav EFTA proti angleški carinski politiki. Ti so laburistični vladi očitali, da je carine na uvoz jeklarskih izdelkov povišala kar za 15 odsto, ne da bi o svoji nameri obvestila ostale države EFTA. Avstrijski delegat Lujo Tončič je Angležem očHal. da so orekršili nogodbo EFTA: na majhne države. članice EFTA, se Velika Britanija snloh ne ozira. Lord Kennet ie temu ooorekal ter dodal, da bodo o angleški carinski nolitiki lahko razpravljali na sestanku 19 novembra Vsekakor ie treba onozoriti. da se ie Veliki Britaniii mudilo. Pri-manikliai v olačilni bilanci i° vnrav velikanski ter ie dosegel 890 milijonov funtov (1400 milijard lir). Pole? tega bodo nove carine veljale samo kajši čas.
Praktično lahko rečemo, da so Violttično - ideološka zanimanja končala v ropotarnici. Stranke izgubljajo število svojih članov še celo takrat, ko pridobivajo na glasovih. K političnim sestankom, k obveznim sejam ne prihaja niti četrtina članov. V ljudstvu prevladuje nezaupanje do vseh javnih ustanov, med voditelji, v vladnih krogih pa je čutiti — po tolikih borbah in razočaranjih, jasna znamenja malodušnosti in utrujenosti. Vse to seveda ni prav nič spodbudno, temveč resno zaskrblja sociologe.
Politična in idejna nenavezanost (ali neangažiranost), ki odlikuje današnjo italijansko življenje, sicer ni v Italiji nič novega. To je pravzaprav značilnost italijanskega naroda, ki j e v zgodovini Italije večkrat prišla do zelo živega, čeprav ne ravno častnega izraza. Pregovor »Franza o Spagna, purche si magna» (Francija ali Španija, da se le je) dobro izraža vko-reninjeno mentaliteto našega ljudstva. Zdaj je ta. ne ravno plemenita rastlina (individualnega političnega nevtralizma) našla v terenu povečane potroš-
Italija pod lečo slovitega sociologa
Bolj nas zanima lagodno življenje kakor obramba načel in ideologij
nje in sorazmernega blagostanja izredno dobre pogoje za svoj še večji razmah, pa se je mogočno razbohotila in učvrstila.
POJAV DIVIZMA
Kakor ima svet ideologij svoje predstavnike v političnih voditeljih, tako ima sedanji svet »politične nevtralnosti* svoje »eksponente« v raznih «divih» in »zvezdnikih«. Toda če o hladilniku lahko rečemo, da ni ne komunist ne demokristjan, isto lahko mirno trdimo o »divih«. Oni so izven vsake ideologične razpredelitve. Tu pa tam se morda kdo izjavi za eno ali drugo stranko, morda le nekoliko nagnjen na levo ali na desno, toda konec koncev, so in ostanejo brezbarvni in brez določene etikete Nekdaj temu ni bilo tako. Mussolini ie bil istočasno »duce« in «divo» — zvezdnik. Zbujal je pozornost ne samo
kot politik temveč tudi kot človek. Današnji politiki so zbledele osebnosti in nihče se ne zanima za njihove zasebne zadeve. So morda mogočneži, a »divi« niso. Vsa pozornost javnosti pa gre pravim »oboževan-cem«, raznim pevcem in igralcem. Njihovo življenje postaja predmet največjega zanimanja. Trenutno ni v vsem tem nič slabega. Toda kaj naj sklepamo za bodočnost? Kam nas privede ta pojav »nevtralne« Italije? Na splošno sociologi pesimistično gledajo na ta razvoj.
Divja tekma za konkretnimi izboljški, brezbrižnost do poli-tično-ideološkega dogajanja, ne-zaupnost v demokratični institut in do njegovih najvidnejših ustanov, vse to lahko oirpravi not novemu in prenapetemu oo-litičnimu »divizmu«, to so odprta vrata za nastoo »močne o-sebnosti« Ta možnost bi še ne bila tako nevarna, če bi imeli za nami utrjeno demokratično
tradicijo. Saj so tudi razni Roosevelti, Eisenhowerji in Kenne-dyjj bili pravi politični »divi«. Toda tam — v Ameriki in drugod — so osnovni principi demokracije in državni demokratični ustroj nedotakljive orido-bitve. Mi imamo v tem oziru tudi iz bližnje preteklosti bolj klavrne precedente.
Kljub temu je imenovani Al-beroni optimist. Po njegovem mnenju je sedanja brezbrižnost le prehodnega značaja. Trenutna »poslovna integracija« in »potrošniška vzajemnost« bosta počasi orivedla do resnejše skupne zavesti, ko bo narod, in sicer celoten narod zavestno sodeloval pri reševanju težkih vprašanj, ki tarejo javno življenje. Izcimila se bo neka nova nepolnejša »integracija«: nastale bodi nove oblike sodelovanja med posamezniki in vodilnimi oreani. Demokracija bo dobila svojo »drugo nogo«
m. R.
Na nedavnem sestanku Regionalne skupine za uskladitev proizvodnje in prenosa električne energije med Italijo, Jugo slav:'o in Avstrijo »SUDEL« v Opatiji so predstavniki elektrogospodarstva omenjenih držav poročali tudi o novih elektrarnah. ki jih gradijo na tem območju.
DVE JEDRSKI ELEKTRARNI
V	ITALIJI
V	ItalUj so v razdobju od 1. januarja do 30. septembra 1964 začele obratovati hidroelektrarna Villa Gargnano z dvema agregatoma po 60 MW in z letno proizvodnjo 82 milijonov kWh ter še več manjših hidroelektrarn s skupno zmogljivostjo 25 MW in letno proizvodnjo 39 milijonov kWh. V istem razdobju so začele obratovati termoelektrarna Porto Corsini z enim a-gregatom 165 MW, San Gilla z enim agregatom 35 MW, Termini Imerese II. z enim agregatom 120 MW, ha Spczia II. z enim agregatom 335 MW, Turbigo z enim agregatom 75 MW ter Tor-valdaliga z enim agregatom 200 MW. Pole? tega je začela obratovati tudi jedrska elektrarna Garigliano z enim agregatom 150 MW. že prej je delovala jedrska elektrarna Latina z 200 MW tako, da ima zdaj Italija v pogonu dve jedrski elektrarni. Pole^ tega pa se gradi še tretja Trino Vercellese z zmogljivostjo 180 MW. Nove jedrske elektrarne bo Italija začela graditi šele po petih letih, ko bodo pri obratovanju sedanjih jedrskih elektrarn zbrane zadostne izkušnje. Že zgrajene elektrarne na jedrski pogon sorazličnih tipov ter bo zaradi tega možno u-gotoviti, kakšen tip italijanskim razmeram najbolj ustreza. Italija ie dala letos v obratovanje tudi nrvi daljnovod napetosti 380 kV. in to na dolžini okoli 200 km med La Spe zlo in Bo-visio. Sicer je zgrajenih več daljnovodov za to napetost, vendar vsi ostali delujejo zdaj le z napetostjo 220 kV.
ENA NAJVEČ JIH
AVSTRIJSKIH ELEKTRARN
Avstrijski predstavniki so poročali, da je letos začela obratovati elektrarna Kaunertal, ki je ena naj večjih akumulacijskih elektrarn na Tirolskem. Njena zmogljivost znaša 217 MW, pri čemer je no pogodbi z nemškimi elektrogospodarskimi družbami določeno, da gresta dve tretjini v izvoz. Dalje je začela delovati termoelektrarna Hohe Wand z 78 MW. akumulacijska elektrarna Wiesbach z 12 MW in hidroelektrarna Gralla na Muri v bližini jugoslovanske meje z zmogljivostjo 12 MW. Tudi v Avstriji je začel obratovati prvi daljnovod napetosti 380 MW in to med elektrarno Kaprun v Salzburgu ter transformatorsko postajo Wtihringen v Zahodni Nemčiji. Deloma pa tudi ta daljnovod obratuje začasno le z na-petostjo 220 kV.
Nove elektrarne, ki bodo začele v Jugoslaviji letos obratovati, so: termoelektrarna Luka-vac (Bosna) z dvema agregatoma po 32 MW, termoelektrarna Kosovo II z enim agregatom 125 MW ter toplarna Beograd s tremi agregati po 36 MW. Toplarna Beograd je zgrajena za no gon na zemeljski plin, ki ga bodo po plinovodu dovajali iz 40 km oddaljenega nahajališča v Banatu. Začasno bo obratovala na nafto. Od bodočih elektrarn so v gradnji: hidroelektrarna Globočica na črnem Dri-mu z zmogljivostjo 42 MW in letno proizvodnjo 216 milijonov kWh. Elektrarna Globočica bo izkoriščala Ohridsko jezero kot orirodno akumulacijo s tem, da bo jezerska gladina nihala največ za 1 meter. O tem je bil dosežen sporazum z Albanijo, ki ji pripada del Ohridskega jezera. Kot kompenzacijo bo Jugoslavija dovolila, da bo segala akumulacija na Belem Drimu,
na katerem gradi Albanija novo elektrarno, deloma na jugoslovansko ozemlje Marca 1965 se predvideva začetek obratovanja HE Dubrovnik z dvema a-gregatoma po 108 MW. Elektrarna Dubrovnik bo začasno delovala kot pretočna elektrarna, in to do dograditve pregrade pri Grančarevu, kjer je predvidena ob sami pregradi elektrarna z dvema agregatoma po 54 MW. Hidroelektrarna Dubrovnik bo kot pretočna elektrarna proizvajala letno 740 milijonov kWh, po zgraditvi Grančareva pa bo proizvodnja obeh elektrarn na Trebišnjici znaša'a okoli 2 milijardi kWh. Septembra, oktobra in novembra 1965 pojdejo zaporedoma v pogon no
(Nadaljevanje na 2. strani)
Človek
in zdravnik
Med pešcem, ki jo maha po cesti 5 km na uro, in kozmonavtom, ki napravi pot okoli Zemlje v poldrugi uri, je še tretji človek — ciovek na motorju, oziroma v avtomobilu. Nove brzine, s katerimi se človek giblje po Zemlji in okoli nje, postavljajo nove naloge ne morda samo prometnikom, čuvajem javnega reda, ali, recimo, stiategom, ki morajo vedeti, s kakšno brzino lahko sovražnik prihrumi v deželo, temveč tudi zdravnikom. Organizem človeka, ki se odpravlja na delo ali po drugih opravkih s hitrostjo 50—150 km na uro, ima pač različne potrebe, rekli bi, drugače reagira na nevarnosti (bolezen), ki mu pretijo, kakor telesni ustroj človeka, ki se premika v mestu ali v naravi s hitrostjo 5 km. Za ohranitev zdravja potrebuje ta pač različne nasvete ali za zdravljenje različna zdravila. Zdravnika, ki mu je pri srcu splošna človeška blaginja in varnost, mora tudi zanimati, kako se dajo vozačevo zdravje in njegove vozaške sposobnosti tako nadzirati, da ne bo avtomobilist ogrožal drugih, človek na motorju, oziroma v avtomobilu zahteva še organizacijo posebne reševalne službe, po grško povedano, travmatološkega oddelka, kjer mora biti vse pripravljeno za reševanje in zdravljenje cestnih ponesrečencev; v večjih mestih čaka ponesrečenca celo specialist-trav-matolog.
Zdravniku ali varnostnemu organu tudi ne more biti vseeno, ali se fant vrača «v rožicah* domov peš in od časa do časa zauka, da bi bila pot krajša, ali sedi pri avtomobilskem krmilu alkoholiziran nedeljski izletnik.
Za človeka v avtomobilu se hočejo francoski zdravniki boli zanimati kakor doslej. To so sklenili na posebnem posvetovanju v Parizu.
Kakor vidite, postavlja napredek tehnike rv izdelavi motorja) nove zahteve tudi zdram niku. Tudi zdravnik mora hiteti za drvečim človekom:: saj mu je prav tako pri srcu ta kakor tisti, ki se zanese še vedno samo na svoje noge.
—Ib—
Pod učinkom znanosti in e-nakomernega udarjanja stroja Se danes naša civilizacija povsem izpreminja. Razviti moramo znanost, tehniko in gospodarsko organizacijo. To so naloge visokošolskega pouka, toda ker se poraja vse iz duha, ne smemo zanemariti osnov humanizma; filozofije, leposlovja in prava. (De Gaulle profesorjem in študentom na univerzi v Buenos Airesu).
PAPEŽ NA STRANI NAPREDNIH KARDINALOV. Tudi ob vprašanju odgovornosti Židov za Kristusovo križanje, o katerem naj bi zavzel stališče vatikanski koncil, sta se med koncilskimi očeti pojavili dve struji: konservativna in napredna. K zadnji pripada tudi sloviti zahodnonemški kardinal Bea, ki je sestavil zadevno besedilo o stališču koncila v omenjenem vprašanju ter je hkrati tajnik komisije za edinstvo Cerkva. Nenadoma je kardinal Bea prejel pismo od koncilskega tajnika nadškofa Feliceja; pismo navaja, da je želja «naj-višje oblasti« naj se besedilo odloka o židovski krivdi skrči na en odstavek in prenese s področja evkumenskih odlokov v odloke «De Ecclesia«. Prav tako bi bilo treba na novo stilizirati besedilo za odlok o verski svobodi. Ker se je kardinal Bea čutil prizadetega, se je v zadevi obrnil neposredno na papeža Pavla VI. Ugotovila sta, da je bilo omenjeno pismo «v imenu najvišje oblasti« napisano sporazumno z državnim (papeževim) tajnikom kardinalom Cicognanijem ne pa v imenu samega papeža. Tako so hoteli konservativci prodreti pred napredno usmerjenimi koncilskimi očeti v dveh važnih vprašanjih; tudi v komisiji, ki naj bi revidirala besedilo o verski svobodi bi bili oni v večini. Papež se je glede obeh vprašanj postavil na stran naprednih in do revizije besedila ni prišlo. Tudi glede »Sheme XIII«, ki obravnava odnose med cerkvijo in svetom in obravnava tudi vprašanje bede zlasti v nerazvitih državah, je podprl »napredni« kardinal Suenens; poseben dan bo posvečen vprašanju revščine po svetu.
ITALIJANSKI ŠKOFJE IN VOLITVE. Spričo upravnih volitev, pokrajinskih in občinskih, ki bodo povečini v Italiji 22. novembra, je konferenca italijanskih škofov pod predsedstvom genoveškega kardinala Sirija zavzela posebno stališče, ki ga je razširil tiskovni urad konference. Italijanski škofje opozarjajo na pomembnost de la pokrajinskih in občinskih u-prav ter pozivajo katoličane, naj volijo kandidate s krščansko miselnostjo in moralo. Nastopijo naj enotno, škofje odklanjajo komunizem v teoriji in praksi.
DEŽELNE VOLITVE NA TIROLSKEM. V nedeljo, 15. t. m. bodo v deželi Tridentinsko-Gor-nje Poadižje (Južni Tirol) deželne volitve. Deželne svetovalce volijo vsaka štiri leta. Dežela Tridentinsko-Gomje Poadižje se deli v dve pokrajini: v tridentinsko in bocensko. Deželni svet, ki zaseda v Tridentu, je del svojih pristojnosti odstopil bocenskemu pokrajinskemu svetu, in to v smislu razlage pariškega sporazuma med De Gasperijem in Gruberjem. Tako uživa bocenska pokrajina precejšnjo avtonomijo v okviru dežele Tridentinsko-Gornje Poadižje, vendar zahtevajo južni Tirolci ustanovitev avtonomne bocenske dežele, ki bi bila neodvisna od Tridenta in v kateri bi on iimeli večino.
DVE NEMŠKI DRŽAVI Z NEVTRALIZIRANIM BERLI-- NOM. Obletnico oktobrske revolucije (1. 1917) obhajajo Rusi 7. novembra. Komunistična stranka je objavila za letošnjo proslavo 110 gesel. Eno izmed teh zahteva, da se sklene mirovna pogodba z Nemčijo; zahodni Berlin je treba proglasiti za svobodno demilitarizirano mesto. Sedanji glavni tajnik Sovjetske komunistične stranke Brežnjev je v začetku oktobra (preden je nasledil Hruščova) med proslavo 15. obletnice Vzhodne nemške republike izjavil, da samo kratkovidni politiki ob Renu lahko upajo, da bodo lahko rešili nemško vprašanje za hrbtom Nemške ( vzhodne) demokratične republike. Sovjetska politika zahteva torej, da se prizna obstoj dveh Nemca j. Najnovejša sprememba v Moskvi ne bo torej glede nemškega vprašanja prinesla nič novega. Sedanjemu zahodnonemškemu kanclerju Erhardu je žal, da so zrušili Hruščova, ki je napovedal obisk Zahodni Nemčiji, medtem ko ni mogel Adenauer prikriti svojega zadovoljstva nad njegovim odhodom, »češ da je predstavljal veliko nevarnost za svobodni svet«; niti glede združitve obeh Nemeij ni bilo možno kaj pričakovati od njega... Adenauer očitno ni privoščil Erhardu, da bi prav on (njegov naslednik) sklenil sporazum s Sovjetsko zvezo.
TUDI V KANADI RUŠIJO OPORNIKE. V Caughnawagu, predmestju velikega kanadskega mesta Montreala, so neznanci podrli 122 metrov visoko anteno s tem, da so ji prerezali podporne žice. To je bila antena radijske oddajne postaje. Ker pa ima ta še drugi dve anteni, je lahko še nadalje nemoteno oddajala. Na zrušeno anteno so francoski nacionalisti pritisnili začetnice svoje tajne organizacije, ki se na ta nenavaden način bori za popolno enakopravnost francoskega jezika v zvezni državi Quebec.
MEDNARODNA TRGOVINA
ZOPET STARE CARINE NA
UVOZ MLEČNIH IZDELKOV
V	ITALIJO
V	smislu dogovora z ostalimi državami Evropske gospodarske skupnosti so v Italiji 1. novembra odpravili carine na uvoz mlečnih izdelkov. Najnovejši spor s Francijo, ki je postavila z vso odločnostjo na novo vprašanje uvoza francoskih kmetijskih pridelkov v države EGS, je italijanska carinska politika izkoristila za to, da je dober teden nato zopet uvedla stare carine na uvoz mlečnih izdelkov, in sicer 16 odsto za uvoz iz držav EGS in 25 odsto za uvoz iz ostalih držav. Računajo, da bo Italija od novembra do marca morala uvoziti okoli 20.000 ton masla. Vsekakor hoče vlada z ohranitvijo starih carin čimbolj zaščititi domačo živinorejo.
PROST UVOZ JUGOSLOV.
BOMBAŽNEGA TKIVA
Ministrstvo za zunanjo trgovino najavlja, da je sprostilo uvoz blaga naznačenega v postavki »druge bombažne tkanine« ob carinski tarifi 55.09 dodatnega protokola italijansko-jugoslovanskega trgov, sporazuma od 23. marca 1963. Tako bodo odslej lahko italijanski operaterji uvažali zadevno blago v neomejenih količinah.
UVOZ ZMRZNJENIH ZAJCEV'
IZ MADŽARSKE
Ministrstvo za zunanjo trgo vino je dovolilo dodaten uvoz 150 ton zmrznjenih zajcev iz Madžarske. Operaterji bodo lahko uvozili po 25 ton skozi carinarnici v Pontebi in Trstu, a 100 ton skozi Milan. Prednaročila niso dovoljena.
UVOZ POLJSKEGA KROMPIRJA
Ministrstvo za zunanjo trgovino je v okviru trgovinskega protokola od 30. januarja 1964 med Italijo in Poljsko dovolilo uvoz 8.500 ton krompirja za takojšnjo porabo iz Poljske, a samo do 31. decembra. Uvoz se bo vršil s carinskim nadzorstvom (dogana controllata), in sicer skozi Pontebo. Prednaročila niso dovoljena.
ZA VEČJO PORABO PURJINEGA MESA Na padovanskem sejmišču bo od 5. do 8. decembra vrsta perutninskih razstav pod geslom MAV 64. V njihovem okviru bo tudi vsedržavni natečaj »za razširitev gojenja in porabe puranov«, katerega se bo udeležilo mnogo časnikarjev in rekiamni-čarjev iz vse Italije, časnikarji, ki bodo sestavili najbolj zanimive in poučne članke o puranih (tudi v nadaljevanjih) in reklamničarji, ki bodo izdelali najboljše reklamne osnutke o porabi njihovega mesa, bodo prejeli bogate denarne nagrade. Prireditelji bi radi z natečajem povečali v prebivalstvu zanimanje za purjino meso, tako da bi ga češče uživali, ne pa samo ob božičnih in novoletnih praznikih. kakor je bilo doslej v navadi.
ČEŠKOSLOVAŠKA INDUSTRIJSKA OPREMA ZA PAKISTAN
V Karačiju je pomočnik češkoslovaškega ministra za zunanjo trgovino Jaroslav Kohout podpisal dogovor s pakistansko vlado glede dobave industrijske opreme Pakistanu v vrednosti 14 milijonov funtov šteriingov. C SR bo dobavila opremo za tovarne sladkorja, strojne tovarne in tovarne cementa.
ZA SPORAZUM MED TRSTOM IN REKO Italijanski minister za trgovinsko mornarico Spagnolli je med razpravo pred parlamentarnim odborom izjavil, da namerava navezati stike z jugoslovanskimi ablastvi, da bi se sporazumno ublažila konkurenca med Trstom in Reko. Minister je s to izjavo hotel pomiriti poslanca Biasuttija, ki je izrazil zaskrbljenost zaradi neugodnega razvoja prometa čez tržaško pristanišče.
ZOPET VIŠJE PREVOZNINE
Meseca oktobra so se prevoznine v trampu močno dvignile, kakor kažejo podatki pomorske zbornice v Londonu. Indeks za posamezne vožnje je dosegel 118,8 (osnova 1. 1980=100) ter je bil za 13,2 točke višji kakor septembra. Samo januarja 1964 so bile letos prevoznine v trampu višje (128,8) kakor letošnie-ga oktobra. Oktobra leta 1863 so bile sicer višje «134,8), toda tedaj jih je porinilo navzgor povpraševanje po ladijskem prostoru zaradi prevoza ameriškega žita v ZSSR.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja »Bled« pluje proti Temi. Ladja »Bohinj« je 9. novembra zapustila Benetke namenjena v Trst. »Pohorje« je
7.	novembra pristala v Anconi, od kcder je nadaljevala plovbo proti Reki, Benetkam in Trstu. «Zelengora» se je 11. novembra zasidrala v Kazablanki. »Bovec« je 3. novembra odplula z Reke nroti Genovi. Marseillu, Rio de Taneiru, Santosu, Montevideu in Buenos Airesu. »Ljubljana« je
8.	novembra zapustila Benetke namenjena v Trst.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta.
Proge:
Jadransko morje — Severna Amerika: »Viševica« 21. nov.; Jadransko morje — Južna A-merika: »Ljubljana« 22. nov.; Jadransko morje — Ciper in Izrael: »Risnjak« 18./20. nov.: Jadransko morje — Perzijski zaliv,- »Marjan« 14. nov.;
Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Romanija« 25./30. nov.; Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: 1./10. decembra; Jadransko morje — Daljni vzhod: «Velebit« 20./30. nov. Prihodi v Trst.
»Srbija« (Sev. Amerika) 16. nov.; »Skopje« (Sev. Evropa) 18. novembra.
SPLAVITEV CISTERNE. V miljski ladjedelnici Felszegy so preteklo soboto splavili motorno petrolejsko ladjo z nosilnostjo-fL300. ton. Zgradili so ja za tržaško brodarsko družbo «Na-vigazione.. Europea Trasporti Li-quidi S.p.A.«
Pri Radgoni nov most čez Muro
Most čez Muro pri Radgoni, ki veže avstrijsko in jugoslovansko mejno pokrajino in ki je zlasti v poletnem času zelo frekventiran, ne odgovarja več naraščajočim potrebam. Pred vojno je bil na mestu sedanjega lesenega mostu sodoben betonski most, ki pa je bil med vojno porušen. Zdaj se Jugoslavija in Avstri.ia dogovarjata, ka ko bi most obnovili.
Predsednik republiškega Izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj, ki je bil nedavno na obisku pri štajerskem deželnem glavarju Krainerju v Gradcu, je obravnaval ob tej priložnosti tudi vprašanje novega mostu čez Muro. Sklenjeno je bilo, da bodo zadevo proučili strokovnjaki obeh držav in predlagali ustrezne rešitve. V prihodnjem letu' bodo znani stroški za dograditev jugoslovanske polovice mostu ter stroški za ureditev pristopa k mostu. Nato se bodo začeli uradni razgovori z avstrijskimi oblastmi. Na jugoslovanski strani je bila že formirana posebna tehnična komisija, ki bo pripravila načrte. Stroški za jugoslovansko polovico mostu bodo znašali 120 do 150 milijonov dinarjev. Po vsej verjetnosti bodo most pričeli graditi v prihodnjem let-u ali' v letu 1966.
(M.)
Zakaj
so se
razbila
avstrijsko - jugoslovanska pogajanja
Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo, o katerih smo že poročali v eni izmed zadnjih številk, so se razbila in jugoslovanska delegacija je odpotovala z Dunaja, Gre za sklenitev nove trgovinske noro dbe na podlagi širše sprostitve blagovne izmenjave. Ni dvoma, da se bodo pogajanja prej ali slej obnovila, ker je nemoten potek trgovinske izmenjave pač v korist obeh sosednih držav.
Ob čem so se pogajalci spod-taknili, poroča podrobno nevtralni švicarski list »Neue Zuer-cher Zeitung (31. X.). Jugoslovani trdijo, da so se Avstrijci branili izpolniti točno določene obljube, dane že 2. marca 1964. Kakor zatrjujejo Avstrijci, so Jugoslovani trmasto vztrajali pri svojih zahtevah in odbijali vsak kompromis. Ko je Jugoslavija že pred tremi leti postala začasen član GATT (Splošnega sporazuma o carinah in izmenjavi) so najavili tudi nasproti Avstriji željo, da bi se jugoslovansko - avstrijska izmenjava sprostilav smislu določb GATT. Jugoslavija bi bila rada deležna posebnega carinskega postopka, ki ga Avstrija priznava vsem državam razen češkoslovaški, Japonski in Kubi. Jugoslovani želijo sodelovati pri globalnih kontingentih. Poleg tega zahteva Jugoslavija, da bi bila deležna tudi vsakršne bodoče sprostitve, ki bi jo Avstrija priznala nasproti državam GATT.
Imenovani švicarski list poroča dalje, da se pravzaprav Jugoslavija in Avstrija o teh jugoslovanskih željah pogajata že tri leta; pozneje so se Jugoslovani morali zadovoljiti s tem, da je Dunaj nekoliko razširil listo liberaliziranega blaga. Pri zadnjih pogajanjih (marca ’64) pa so Jugoslovani izjavili, da se s to listo ne morejo več zadovoljiti. Jugoslovani trdijo, da so Avstrijci že tedaj pismeno obljubili, da bodo še nred koncem tega leta nripravili rešitev, »ki bo zadovoljila Beograd«.
Dunaj je nato predlagal Jugoslovanom tole rešitev:	Av-
strija pristaja na sprostitev (liberalizacijo) po določilih GATT, toda liberalizacija bi bila okrnjena z negativno listo 74 postavk, ki izključujejo približno 200 jugoslovanskih izdelkov. Avstrijski predlog pristaja na udeležbo Jugoslavije pri globalnih kontingentih, odbila pa ta-ko-imenovani pooblastitveni postopek. ki ga lahko izvajajo carinama. Avstrijci so pristali na »avtomatično licenciranje«, kar pomeni, da ie sicer treba zaprositi za uvozno licenco, vendar se ■ta dovoljuje avtomatično.
Jugoslovani odbijajo te avstrijske predloge; v resnici se Jugoslovanom ne nudi nič drugega kakor razširjena liberalizirana lista. »Neue Zuercher Zeitung« pripominja, da je značilno. da Avstrija odbija takoime-novani pooblastitveni postopek carinam, s katerim šele dobiva liberalizacija v smislu statuta GATT praktično uporabo. Jugoslovani naglašajo, da ne zahtevajo od Avstrije nič drugega kot olajšave, ki oritičejo Jugoslaviji kot začasnemu članu GATT.
Na Dunaju odbijajo jugoslovansko zahtevo in se pri tem sklicujejo tudi na »centralistično vodeno jugoslovansko gospodarstvo«. Avstrijci trdijo, da bi bilo avstrijsko gospodarstvo o-škodovano, ko bi Avstrija pristala na jugoslovanske zahteve. Potem bi Jugoslovani lahko prodajali svoje izdelke v Avstriji no cenah izpod mednarodne ravni, kar bi bilo pač v škodo avstrijskemu gospodarstvu.
Do tu švicarski list. V resnici ie jugoslovanski izvoz blaga v Avstrijo zelo skromen (1,5 odsto celotnega avstrijskega uvoza); na dmgi strani prekaša avstrijski izvoz v Jugoslavijo 34 odsto. Artiklov, katerih prodaia v Av-striii bi oerožala majhna avstrijska podjetja, je pa še manj.
---------- (ar)
IZ VELENJA DNEVNO 11-000 TON PREMOGA Premogovnik lignita v Velenju takorekoč bruha na plan vsak dan po 11.000 ton premoga. Izvozni stolp pripelje v posebnih napravah vsakih 30 sekund 10 ton premoga. Povpra-
ševanje po premogu je letos v Sloveniji izredno, tako da vsega sproti prodajo in odpeljejo bodisi po žičnici v bližnjo terme-centralo Šoštanj ali pa z vlaki do drugih večjih potrošnikov. Povprečna dnevna proizvodnja 11.000 ton premoga je velenjski rekord. Vsak rudar v jami na koplje dnevno 6130 kg. premoga, vtem ko pride na odkopnih čelih na zaposlenega 11.290 kg premoga dnevno.
NOVE TOVARNE
ZA ŽVEPLENO KISLINO
Z naglim razmahom kemične industrije v Sloveniji in sploh v Jugoslaviji je na jugoslovanskem tržišču vedno večje povpraševanje po žvepleni kislini. Precej je sicer že proizvajajo v Celju in nekaterih drugih središčih. Sedanjim proizvodnim zmagljivostim se bo že v naslednjem letu priključila še nova tovarna žveplene kisline, ki jo gradijo v okviru me-talurško-kemičnega kombinata Cinkarna v Celju. Nova tovarna bo proizvajala letno 100.000 ton žveplene kisline. V perspek ti vi nekaj let je predvidena v Celju izgradnja še ene sodobne tovarne za žvepleno kislino z zmogljivostjo 150.000 ton žveplene kisline, ki jo bodo v Celju potrebovali za proizvodnjo umetnega gnojila superfosfat. Osnovno surovino — žveplov dioksid bodo pridobivali s praženjem cinkove rude in pirita.
K.
Celjska podjetja močno prizadeta
Hude poplave, ki so prizadele del Slovenije v dneh od 26. do 27. oktobra letos so močno prizadele gospodarstvo celjskega okraja. Narasle reke Sava, Savinja, Hudinja, Voglajna in še nekateri drugi pritoki so poplavili pretežni del mesta Celja z bližnjo okolico ter predele v okolici Brežic. Poplavljena so sicer bila še nekatera druga področja vendar ondi škoda po poplavi ni tolikšna. Po približnih ocenah je poplava povzročila v celjskem okraju blizu 6 milijard dinarjev škode v industriji, na komunikacijah, kmetijstvu in na vodotokih. Največ škode je v Celju — za 3,5 milijarde dinarjev, v občini Brežice za več kot 2 milijardi din. itd. V Celju so zaradi vdora voda morali delno, prekiniti proizvodnjo v več podjetjih. V Cinkarni je voda zalila 4 nove _ topilniške peči, ki jih bo ver-j jetno treba slej ko prej popoi-1 noma prezidati. Remont ene same peči stane 250 milijonov din. Poplavljeni so bili tudi o-brati za proizvodnjo organskih barvil, litopina, superfosfata in še nekateri drugi. Požrtvovalni delavci so v več podjetjih sredi noči reševali stroje in elektromotorje pred poplavo.
K.
Pf/VAI?
PADEC ARGENTINSKEGA PEZA. Okoli 10. novembra je tečaj argentinskega peza močno nazadoval, in sicer od uradnega 144,60 peza za ameriški dolar na 153,50; pozneje se je pezo nekoliko opomogel ter ustalil pri 149,40. Na črni borzi pa so kupovali dolar kar po 173 pezo v. Vtakšnih primerih je poprej vedno posredovala Osrednja argentinska banka s prodajo tujih valut ter skušala ohraniti pezo na tečaju 143 do 144. Zdaj pa je predsednik Osrednje argentinske banke izjavil, da si bo njegova banka prizadevala, da bi se tečaj ohranil pri 149,40 peza za dolar.
ITALIJANSKE VALUTNE REZERVE. Minister za zunanjo trgovino Mattarella je izjavil, da so italijanske valutne rezerve konec oktobra znašale 3.223 milijonov dolarjev (okoli 2.000 milijard lir). Bile so samo nekaj manjše kakor leta 1962, ko so dosegle vrhunec, plačilna bilanca je bila tudi v oktobru ugodna, prebitek je znašal 160 milijonov dolarjev.
Jugoslovanski bančni sistem na novih osnovah
Banke bodo poslovale po ekonomskem računu gospodarjenja
DRŽAVNA POSOJILA ZA ODKUP ZEMLJE Pred rimskim parlamentom je v razpravi zakonski osnutek, ki predvideva podelitev državnega posojila (proti 1 odsto obresti) tistim kmečkim druži-žinam, ki nameravajo odkupiti zemljo. Rok za posojila bo trajal 40 let.
Po podatkih, ki so na razpolago za mesec september letošnjega leta in za skupni promet v letošnjem letu do konca omenjenega meseca, pomorski promet v koprskem pristanišču stalno narašča. Ta je bil v mesecu septembru letos v orimerjavi z istim mesecem lanskega leta še enkrat višji, v prvih devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim časom lanskega leta pa za skoro 14 odsto višji in je dosegel 527.000 ton. če pomislimo, da koprsko ori-stanišče še ni dograjeno, da nima še železniške proge oziroma železniške povezave z zaledjem, pomeni tak razvoj prometa velik napredek in predvsem u-godno perspektivo za razvoj koprskega pristanišča.
Kot je znano, so začeli v letošnjem letu gradnjo železniške povezave zaledja s koprskim pristaniščem, to je z gradnjo železniške proge od postale Prešnica na puljski progi do Kopra. Prosra naj bi imela značaj industrijske vroae in financira n leno gradnjo deloma Skupnost železniških podjetij iz Ljubljane, deloma na gospodarske organizacije, ki so deponirale pri Splošni gospodarski banki v Liubljani na 10 letni rok del svojih rezervnih sredstev.
Znano na je tudi, da so bili v prejšnjem mesecu sprejeti nekateri zelo ostri ukrepi na pod-
Koprsko železnico le gradijo
ročju investiranja v gospodarstvu, katerih namen je bil doseči usklajeno potrošnjo, ki je bila deloma porušena zaradi pretiranega investiranja, S temi ukrepi so bila ustavljena številna važna dela, med katerimi naj bi bila tudi gradnja omenjene proge od Prešnice do Kopra. Govorimo pogojno, ker je v sklepu »Splošne gospodarske banke v Ljubljani«, kjer so se zbirala sredstva za gradnjo te proge rečeno, da banka vnaprej ne bo mogla kreditirati gradnje proge, dokler ne bodo na razpolago zadostna sredstva tako po kvaliteti kot po količini. Z drugemi besedami, si mora banka prej zagotoviti kritje za odobrenje sredstev za gradnjo proge v zadostni vi šini in v roku, ki je potreben da se proga zgradi, oz sredstva lahko vrnejo. Tako lahko računamo, da morda dela na progi, ne bodo popolnoma prekimena in da se bodo vsaj deloma, če ne v celoti nadaljevala, to je kolikor bo banka imela dovoli deponiranih sredstev.
Po poročilih so bila do sedaj končana v glavnem pripravljalna dela za gradnjo proge, in sicer so bila zgrajena štiri delavska naselja, postavljene ba-
ze za mehanizacijo, zgrajene dovozne poti, daljnovod in drugo, izvršenih je bilo že precejšen del zemeljskih del, saj je bilo odkopane približno 30 000 kub. metrov, odkrite pa približno 20.000 kub. metrov zemlje, zgrajenih je bilo več propustov, izvršeni sta bili regulaciji Ri-Žane in izkop useka za gradnjo predora pri Hrastovljah in podobno. če se izrazimo v odstotkih, je bilo do sedaj izvršenih že nribližno 15 odsto vseh del.
Morebitna popolna ustavitev del na tej progi tudi za krajši čas bi pomenila veliko škodo tako pri gradnji sami, saj bi se stroški zaradi začasne prekinitve povišali za približno 500 milijonov, še večjo škodo pa bi utrpelo koprsko pristanišče, ki bi se zaradi take prekinitve in zavlačevanja del, ne moglo razvijati no programu, ki si ga je zastavilo. Sicer ne gre tu samo za program podjetja, temveč zlasti za zahteve in potrebe številnih klientov tega mladega pristanišča, ki z vseh strani pritiskajo nanj z naročili, že sedaj mora pristanišče zavračati naročila, kar seveda pomeni lahko za prihodnje popolno ore-orientaci.jo številnih naročnikov na druga pristanišča v sever-
I nem Jadranu. Omenimo naj zlasti naročnike iz nekaterih sosednjih držav, ki bi želeli čez koprsko pristanišče prevažati zlasti razsute tovore v količinah, ki bi presegale več milijonov ton letno. Morebitna izguba takih klientov bi predstavljala škodo za samo pristanišče in pa seveda za vse slovensko gospodarstvo, kar je še posebno pereče, ker gre za izpad velikega deviznega priliva.
Naj bo kakorkoli, lahko računamo, da trenutno stanje na področju investicijske politike v Jugoslaviji, ne bo moglo v celoti zavreti hitrega in uspešnega razvoja koprskega pristanišča v prihodnjih letih, čeprav lahko ta razvoj začasno zadrži.
Do aprila prihodnjega leta, ko bo minilo dve leti od sprejema zadnje ustave, bi morali biti po ustavnem zakonu prilagojeni sedaj veljavni predpisi z določili in načeli nove ustave. Zato je razumljivo, da sedaj, ko se navedeni rok naglo bliža, vsi organi od tistih, ki morajo pripraviti nove z ustavo usklajene predpise, pa do zakonodajnih organov, mrzlično delajo na tem, da bi do roka opravili svoje delo. To pa ni tako preprosto, ker pri večini predpisov, ki so splošnega pomena, ne sodelujejo samo strokovni in drugi ožji organi, temveč o tem razpravljajo čim širši prizadeti krogi in tudi najširša javnost. Javnost sama je namreč često zelo zainteresirana pri pripravi novih zakonov in želi pri tem sodelovati tako, da pristojni organi niti ne morejo mimo nje.
Med predpise, ki imajo tako širok pomen in za katere vlada najširše zanimanje so tudi predpisi o novem bančnem sistemu, ki so bili v osnutkih pripravljeni in o katerih se vodi sedaj najširša razprava. Posebno velja to za tiste, ki imajo že sedaj in bodo imeli tudi v prihodnje z bankami stalne stike, to je z gospodarskimi organizacijami ali po stare ms podjetji vseh vrst. Zato je razumljivo, da zlasti v gospodarskih organizacijah, v njihovih združenjih in posebno v gospodarskih zbornicah razpravljajo o osnutkih o-menjemih zakonov, in sicer o zakonu o bankah in kreditnih poslih ter o zakonu o Narodni banki Jugoslavije, to je dveh zakonih, ki naj bi uredila bančni sistem na novih osnovah.
PREŽIVELI SISTEM
Sedanji bančni sistem, ki ga je predstavljala Narodna banka Jugoslavije ter več poslovnih bank, v prvi vrsti splošne komunalne banke ter posebne banke kot Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino, Jugoslovanska investicijska banka in Jugoslovanska kmetijska banka, se je preživel. O tem je bilo že dolgo govora in tudi priprave za spremembo bančnega siste-datira jo že nekai let nazaj. Bistveno je namreč bilo, da sedanje banke črpajo sredstva za poslovanje. ki so bila več ali manj pri njih zbrana z davčnimi metodami in so Jih tudi razdeljevale pod pogoii in za namene, ki so jih določale upravno - politične skupnosti. V njihovem poslovanju ni bilo poslovnosti, kar ie imelo tudi svole velike negativne posledice. Te so se pokazale posebno v zadnjem času. ko je bilo z izrednimi ukreni potrebno zajeziti pretirano vlaganje v investicije in s tem zajeziti inflacijske pojave, ki so se pojavljali v večji ali manjši obliki tudi v prejšnjih letih.
Pretirano investiranje na je samo eden izmed negativnih pojavov sedanjega bančnega sistema, čeprav je brez dvoma najvažnejši. Poleg tega so še drugi, kot je na primer nepravilni m superiorni odnosi do komitentov, formalistično obravnavanje zahtevkov in podobno.
NA EKONOMSKIH
NAČELIH GOSPODARJENJA
Osnutki novih predpisov, ki naj bi predstavljali podlago za bančno reformo, naj bi odpravili sedanje negativne strani bančnega sistema in uvedli nov sistem bančnega posloavnja, ki bi temeljil na ekonomskih načelih gospodarjenja oziroma poslovanja. Zato naj bi obstojale poleg Narodne banke Jugoslavije kot emisijske banke in izvajalca kreditne politike, še investicijske banke oziroma banke za dolgoročno kreditiranje in pa komercialne banke. Odnos investicijskih in komercialnih bank do komitentov pa se bc bistveno spremenil, ker bodo te poslovale s sredstvi, ki jih bodo njihovi komitenti vložili v njihov kreditni sklad — neke vrste glavnico, ali pa deponira li pri njih na določen ali nedoločen rok. Izjemoma bo lahko s predpisom določeno, da morajo gospodarske organizaci je del sredstev obvezno depo-
nirati pri bankah v vezane depozite. To naj bi- služilo kot ukrep za reguliranje denarnega obtoka in prelivanja sredstev
V bankah bodo v upravnih odborih predstavniki tistih gospodarskih organizacij in pa u-pravno (družbeno) - političnih skupnosti, to je občin, okrajev republik ali federacije, ki bodo vpisale svoja sredstva v kreditni sklad ali jih drugače deponirali v banko. Tako bodo \ banki imeli glavno besedo tisti ki so ali bodo dali v njo sred stva in ki bodo zato tudi naj bolj zainteresirani za njihove uspešno poslovanje.
SAMI BODO IZBRALI
BANČNO ZVEZO
Poleg navedenega je še drugo določilo, ki ga zasledimo v zakonskern osnutku, in sicer, da bodo komitenti lahko izbirali sami svojo bančno zvezo. Sedaj so vsi, ki morajo poslovati preko bank, vezani na tisto bančno enoto, ki je na območju njihovega sedeža. Bankam sc bili tako zagotovljeni komitenti in seveda tudi poslovanje. Tudi v prihodnje bo ostalo še določilo, ki ga vsebuje zakon c družbenem knjigovodstvu, po katerem morajo vse gospodarske organizacije opravljati finančno poslovanje preko po slovnih enot Službe družbenega knjigovodstva. Ta služba je bila uvedena pred leti in pred-
stavlja v bistvu organizacijski del Narodne banke Jugoslavije ter nadzira preko plačilnih in drugih bančnih dokumentov finančno poslovanje vseh, ki u-porabljajo družbeno premoženje. Naloga te službe je tore; preprečiti izvršitev nepravilnih in nezakonitih nalogov uporabnikov družbenega premoženja
PREHOD NA NOVI SISTEM
čeprav so nekatera določila V osnutku zakonov o bankah še nejasna in morda neizdelana, kar velja posebno za kreditni sklad, predstavita j o brez dvoma velik korak naprej in se bistveno razlikujejo od sedanjih predpisov. Prehod na novi sistem ne bo lahek, ker ne bc potrebno v enem letu po uveljavitvi zakonov, kot nredvideva osnutek, samo reorganizirati sedanji bančni sistem, temveč tudi preoblikovati miselnost, ki se je v času administrativnega poslovanja bank globoko ukoreninila v bančne in druge kadre. Novi sistem bo terjal tudi mnogo in strokovno usposobljenih kadrov, ker poslovanje razen v nekaterih sektorjih, ne bo več šablonsko administrativno. Vendar lahko računamo, da bodo te težave, ki so več ali manj subjektivne, prebrodene in da bo novi bančni sistem predstavljal res pomemben korak naprej in bo lahko samo ugodno vplival na ves gospodarski razvoj.
—a
Plodno
sodelovanje
(Nadaljevanje s 1. strani)
en agregat 70 MW v elektrarni Senj, tako da se bo vsa voda Like in Gaoka lahko izkoriščala že prihodnjo jesen. Zmogljivost akumulacije bo znašala 150 milijonov kWh, pričakuje pa se letna proizvodnja 1,1 milijarde kWh. Konec 1965 pojdejo v pogon še toplarna Ljubljana, ki bo po končni zgraditvi imela 2 agregata po 32 MW. V gradnji ie še hidroelektrarna Bajina ba-šta, katere prva faza s tremi agregati po 80 MW začne. obratovati konec 1966;; dalje hidroelektrarna Podpeč na Limu s 38 MW, Srednja Drava I s 132 MW, Rama (v Bosni) s 108 MW,- švitje s 60 MW in - TiJeveš (v Makedoniji) s 44 Mi/y„ Hidroelektrarna Djerdap na' Donavi z zmogljivostjo 6-krat 170 MW na jugoslovanski in z isto zmogljivostjo na romunski strani bo s svojim prvim delom začela obratovati leta 1971, z drugim pa leta 1972, tako da bo leta 1973 lahko izkoriščala že vso vodno silo Donave. Njena proizvodnja bo znašala 10,4 milijarde kWh, od česar odpade polovica na Jugoslavijo in polovica na Romunijo.
Na sestanku SUDEL v Opatiji je bilo tudi sklenjeno, imenovati posebno komisijo strokovnjakov za proučevanje paralelnega obratovanja eleketroener-getskih sistemov Jugoslavije, I-talije in Avstrije. Prav tako bodo strokovnjaki proučili vsa vprašanja v zvezi s povezavo 220-kV omrežja med Jugoslavijo ter Avstrijo in Italijo, posebno pa še med Divačo in Pa-dričami, do kamor že sega italijansko omrežje napetosti 220 kV. Za povezavo bodo vsi pogoji ustvarjeni leta 1966.
M.
Čedalje več atomskih elektrarn
MUENCHEN, novembra. — Na vsem svetu je danes v pogonu ali pa v gradnji 73 atomskih elektrarn, od katerih 25 v Združenih državah Amerike, 15 v Veliki Britaniji, 9 v Franciji in no mnenju nemškega Atomforuma še 5 v Sovjetski zvezi. (Atomske elektrarne ima tudi Italija).
Zap. Nemčija je leta 1955 pričela s sistematičnim delom na področju atomske energije v miroljubne namene in leta 1959 so se pričele resne študije za razvoj atomskih elektrarn. V ta namen je zvezna vlada do leta 1963 dala na voljo 160 milijonov mark za razvoj atomskih elektrarn; ta vsota je skoraj na isti višini, kot tista, ki je bila dana na razpolago industriji., /Vsekakor je ta investicija še vedno majhna v primerjavi z vsotami, ki so ‘jih vložile ZDA, Velika Britanija in Francija. Kljub temu je že opaziti prve sadove, saj je do sedaj že izgrajenih ali projektiranih 14 preizkusnih reaktorjev.
Prvotno je bila nemška industrija večinoma odvisna od tujih poizkusov, medtem ko je danes že zmožna prevzeti odgovornost tudi za tehnično - nuklearno plat preizkusnih atomskih central. V ta namen so bili izdelani načrti za naj večjo atomsko elektrarno v Obri-gheimu. Projekt bo razpolagal z reaktorjem na težko vodo in od leta 1968 bo lahko proizvajal dovoijno energijo za energetske potrebe velikega industrijskega mesta 600 tisoč prebivalcev.
Poleg treh velikih preizkusnih reaktorjev v Gundremminge-nu, Lingenu in Obrigheimu tei tistih v Kahlu, Juelichu ir Karlsruhe, bo v kratkem Zap Nemčija razpolagala z devetim atomskimi centralami z jakost jo 1000 megawatov.
M. B.
LEOPOLDO MERVICINI
IMPORT - EXP0RT
IZVAŽA: RTV material, razne stroje, reprodukcijski material, prediva, blago za široko nctrošnjo — ekskluzivna zastopstva.
UVAŽA; Perzijske in orientalske preproge, makedonske te-pihe - Kilime (Pirot), razne izdelke jugoslovanskega in o-nentalskega obrtništva.
Sedež in skladišča; KRMIN (Cormons) Via Mateotti 50, tel 6112 trgovina in skladišče preprog: PORDENONE, Viale Dante 18, tel. 2741 — Urad v MILANU: Via Feltre 27, tel, 236.6138
mm
BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A - D D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA UR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št, 38-101, 38-045 brzojavni naslov-- BANKREO
industrija konfekcijeMnnNfl OBLAČILA, LJUBLJANA,™™«
je za bližnjo sezono pripravila bogat asortiment ženske in moške konfekcije
ženski plašči iz velourja, mo-hairja, oibelina, tweeda, balonski plašči iz terylena, elastične smučarske in slaks hlače.
Moški površniki, couvercout iz 100 % česane volne, zimske suknje in plašči iz balonske svile in terylena.
OBIŠČITE prodajalni v LJUBLJANI na Titovi cesti 43 in nasproti glavnega kolodvora.
Stran 3.
SEDEŽ, TRST . ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-1. - TELEFON ST. 37-808
A ZDRUŽENJA
Navodila
o najemanju vajencev
n.
Delovni urad poskrbi za ponoven vp.is v sezname za vajence, v primeru, da odpuščeni vajenec za to prosi. Za vajence, ki imajo stalno bivališče izven občine, poskrbi pa Urad za delo in obvesti pristojni Urad za namestitev v njihovi občini o prekinitvi delovnega razmerja. Kdor namerava prejeti kvalifikacijo vajenca, se mora podvreči zdravniškemu pregledu, na katerem ugotovijo ali je fizično sposoben za delo, ki ga namerava vršiti. Brez tega zdravniškega potrdila ne more vajenec pričeti nobenega dela, in ga izdaja za to določena zdravniška ambulanta. Za vajence u-službene v obrtniških delavnicah, se zdravniški pregled vrši po najemu na delo.
Zdravniški pregled je brezplačen in ga vršijo zdravniške občinske oblasti na zahtevo U-rada za namestitev (Ufficio col-locamento). V primeru, da zdravniški pregled ugotovi začasno nesposobnost za določeno delo, to ne pride knjiženo v delovno knjižico in mladenič ima pravico do nadaljnjega zdravniškega pregleda po določenem roku.
Na političnem obzorju
MIRNA VOLILNA AGITACIJA. še dober teden manjka do upravnih volitev, ki bodo v nedeljo 22. novembra ves dan in v ponedeljek 23. dopoldne po vsej Italiji. V nekaterih občinah ne bo občinskih volitev, ker so bile še pred kratkim. Tako bodo pri nas v Trstu samo pokrajinske volitve, pač pa bodo v drugih občinah na Tržaškem tudi občinske volitve, in sicer v slovenskih občinah: Dolina in Devin-Nabrežina (kjer bodo volili po proporčnem sistemu), ter Zgoniku in Repen-tabru, kjer bodo, volili po večinskem sistemu. V občinah Devin-Nabrežina in Dolina bodo izvolili po 20 in v Miljah 30 občinskih svetovalcev (tudi za Milje velja proporcni sistem); v Zgoniku in Repentabru bodo .. Izvolili po 15 svetovalcev. .
Odbor za volilno premirje, ki eo ga ustanovili v Trstu, je sklenil, naj bodo volilni govori v popoldanskih urah (od 15. do 21. ure). Na shodih ni tako živahno kakor pri volitvah v prejšnjih letih.
Vse stranke so že predložile svoje liste.Za pokrajinski svet je bilo predloženih 11 list po sledečem vrstnem redu: Italijanska komunistična stranka, Gibanje za neodvisnost tržaškega ozemlja (MIT), Italijansko socialno gibanje, Italijanska socialistična stranka, Italijanska liberalna stranka, Italijanska republikanska stranka, Slovenska skupnost, Italijanska socialistična stranka proletarske e-notnosti in Zveza nove Evrope (UNE), ki združuje misovske razkolnike.
TRAJANJE VAJENIŠKE
DOBE
Vajeniška doba ne more presegati rok, ki ga za to določa delovna pogodba za posamezne poklicne kategorije. Vsekakor ne sme vajeništvo presegati petih let.
Službena obdobja s kvalifikacijo vajenca pri več delodajalcih se seštevajo pri dokončnem določanju vajeniške dobe pod pogojem, da prekinitev službenih obdobij ne traja več kot leto dni in da vajenec vrši pri različnih delodajalcih vedno isto vrsto dela za dokončno specializacijo.
PREIZKUSNI ROK
V smislu 61. 9 zakona o vajencih določita preizkusni rok sporazumno obe stranki in ne sme presegati 2 meseca. Cl. 2096 Civilnega zakonika pravi naslednje: «če veljavna pravila ne določajo drugače, mora delodajalec, ki najema vajence s preizkusnim rokom, to navesti v posebnem pismenem aktu.« Delodajalec je obvezan nuditi možnost zainteresiranemu, da izvrši preizkus.
Med preizkusnim obdobjem lahko ena od strank odstopi od delovne pogodbe ne da bi pri tem imela pravico do odškodnine ali odpovednega roka, V primeru, da je preizkusni rok določen na minimalno obdobje, ni mogoče dati odpovedi pred določenim rokom.
Po preizkusnem roku, postane najem na delo dokončen in preizkusno obdobje se zaračuna v celoten službeni rok.
DELOVNI CAS
Delovni čas za vajence ne sme presegati 8 ur dnevno ali 44 ur tedensko. Ure namenjene za učenje se smatrajo z vsemi u-činki za delovne in so tudi kot take prikazane v delovnem urniku. Ure namenjene za dopolnilno učenje so določene v kolektivnih delovnih poeodbah. v pomanjkanju tega pa jih določa odlok ministrstva za delo sno-razumno z ministrstvom za šolstvo. V vsakem orimeru je nre-povedano delo med 22. in 6. uro. Službe, ki zahtevajo prekinitve na poslu so posebej omeniene v kolektivnih oogodbah. ki ored-videvajo omejevaro"e delovnega časa za vajence. Industrijska in' trgovinska gosoodarstva. ko izpostavljajo delovni umik za vajence morajo navesti ure, ki so nameniene praktičnemu u-dejstvovaniu in tiste, ki so namenjene učenju, tudi če se vrši izven prostorov podjetja.
DOLŽNOSTI VAJENCA
Cl. 12 Zakona o vajencih predvideva za vajence naslednje dolžnosti:
a)	ubogljivost do delodajalca ali njegovega namestnika in pokorščino do njegovih napotkov;
b)	vršiti delo z marljivostjo;
c)	korektno obnašanje do drugih uslužbencev;
d)	obiskovati brez izostankov tečaje za izpopolnjevanje;
e)	slediti delovnim normam.
Točke pod a. b in c izhajajo
iz čl. 2104 in 2105 Civilnega Zakonika o »Marljivosti uslužbenca in obveznosti do zvestobe*. Ti členi se aplicirajo tudi v razmerju do vajencev, ker je njihovo razmerje ne samo učno ampak tudi delovno.
0 pokojninah gospodinjam
Dne 26. februarja 1964 je izšel zakon št. 67 o ureditvi pokojnine za gospodinje. Uradni list št. 199 od 14. avgusta je priobčil zadeven pravilnik o izvedbi tega zakona odobren 24. aprila letos, člen št. 2 pravilnika natančno razlaga, katere žene se zakonito smatrajo za gospodinje. V tem pogledu pridejo v poštev vse osebe ženskega spola, poročene, vdove ali neporočene, ki ne vršijo nobene take dejavnosti, da bi zaradi tega morale biti zapisane pri kaki ustanovi za socialno in drugačno zavarovanje (splošno obvezno zavarovanje proti boleznim, invalidnosti, starosti, razni nadomestni skladi, državne pokojnine ali pokojnine, ki jih podeljujejo javne ustanove in podobno, izvzemši vojno pokojnino) ; skratka ženske, ki opravljajo izključno in samovoljno domače gospodinjske posle.
TRST OBIŠČEJO BOLGARSKI GOSPODARSTVENIKI. Dne 24. novembra dospe v naše mesto po večdnevnem obisku večjih italijanskih mest bolgarsko gospodarsko odposlanstvo, ki ga vodi član bolgarske akademije znanosti in minister prof. Mateev. V njem so še pomočnik bolgarskega ministra za zunanjo trgovino Ka-drinov, bolgarski veleposlanik v Rimu Hristov, tehnični izvedenci in drugi funkcionarji. Sestali se bodo z gospodarskimi predstavniki naše dežele.
Odpravljen državni monopol na banane
Italijanska vlada je sklenila odpraviti državni monopol na banane. Ukrep prične veljati 1. januarja 1965. Prebivalstvo je s tem zadovoljno, saj meni, da bo odslej lahko kupovalo več banan boljše kakovosti. Po vsej verjetnosti drži, da bo na trgu več banan kakor doslej, pa tudi boljše da bodo, toda marsikdo je zaskrbljen glede cen, ki jih bedo postavljali. Praviloma bi morale biti te od januarja dalje znatno nižje kot doseči aj, a strokovnjaki naglašajo, da bodo popustile le za malenkost. Z da.j stane kilogram banan še 330 lir, po njihovem mnenju pa se cena ne bo znižala za več kot 20 lir, in sicer iz dveh razlogov: prvič zato, ker je vlada sklenila, da z odpravo monopola postavi potroš-ni davek, ki bo znašal 70 lir pri kg, drugič pa zato, ker je kmetijsko ministrstvo menda že posredovalo pri vladnih organih proti občutnemu znižanju cen bananam, ker bi sicer te postale konkurenčne nasproti drugim vrstam sadja, tako na primer agrumom, v prvi vrsti pomarančam.
Potrošnike nedvomno zelo zanima, kako se bo vsa stvar iztekla. Mi se omejujemo na navedbo cen bananam, ki jih postavljajo nemški trgovci v Hamburgu, kjer je dejansko najvažnejše tržišče s tem sadjem: kolumbijske in ekvadorske banane stanejo 157 do 251 lir pri kg, banane s Kanarskega otočja pa 188 do 273 pri kg, glede na kakovost. Pametno bi bilo, ko bi se italijanski operaterji, predvsem uvozniki ravnali v bodoče po cenah v tujini.
kultura in žrvfeiie
Modest Sancin umrl
Nova sezona Slovenskega gledališča v Trstu se je začela v znamenju žalosti. Najpopularnejši igralec našega gledališča, Modest Sancin, je v nedeljo, 8. novembra, umri v Vipavi.
V zadnjih letih se je njegovo zdravje močno poslabšalo, a navzlic temu je rajnemu njegova velika ljubezen do dramske u-metnosti, vselej tesno povezana z ljubeznijo do nehvaležne kra-ške zemlje in njegovega življenja narekovala, da ne sme zapustiti odra. Modest Sancin je tako umrl na odru, kjer je nad 40 let s posredovanjem neštetih igralskih likov razdajal samega sebe, dušo in srce. Njegovo življenje se je v celoti odigralo na odru, v nenehnem toku se je prelivalo z življenjem ljudi, ka-
KONZORCIJ ZA BANANE
V Trstu pripravljajo ustanovitev konzorcija za uvoz in trgovanja z bananami. Konzorcij naj bi začel poslovati še pred odpravo državnega monopola na ta sadež. Skrbel bo za dobavo banan krajem v Severni Italiji in srednjeevropskim deželam. V prosti coni industrijskega pristanišča se nadaljujejo dela za postavitev novih tehničnih naprav za skladiščenje, prevažanje in sploh mani poliranje banan. Za konzorcij se zelo zanima kamerunska vlada. Kakor je znano, izvaža Kamerun mnogo banan in bi tako lahko nastal nekakšen most Kamerun-Trst-Srednja Evropa.
STAVKA ŽELEZNIČARJEV. Preteklo nedeljo se je začela sedemdnevna vsedržavna stavka železničarjev. Proglasil jo je sindikat SFI-^CGIL. železničarji zahtevajo v prvi vrsti preureditev poenotenja plač. Kaže, da bo ohranila vlada svoje nepopustljivo stališče. Stavka, ki se zaključi jutri, 14. novembra, je znatno prizadela ves potniški in blagovni promet v državi, večje škode pa ni povzročila, ker so pravočasno poskrbeli za nadomestitev vlakov s civilnimi in vojaškimi avtobusi.
STAVKA CARINIKOV. V 00-nedeljek se je začela vsedržavna stavka carinskega osebja. Proglasili so jo sindikati CISL, CGIL, UIL in DIR STAT. Ne u-deležuje.jo se je finančne straže. Zaradi stavke se je ustavil ves uvozni in izvozni promet v ori-stanišču, ladje sicer razkladajo in nakladajo, a blago ne more iz pristahišča. Prav tako je stav-
ka prizadela tovorni promet na obmejnih cestah in železniških prehodih.
POMOL VII. Ministrstvo za javna dela je končno podpisalo pogodbo za gradnjo pomola št. 7 v tržaškem pristanišču. Kakor znano, se je vprašanje gradnje tega pomola vleklo že dolgo vrsto mesecev. Več licitacij je bilo namreč brezuspešnih, zaradi česar je ministrstvo za ,iavna dela zvišalo vsoto za gradnjo za 5,8 cdsto. Licitacijo je dobilo podjetje «Fa.rsura». Gradbena dela se bodo menda začela, decembra, stala pa bodo nad 8 milijard lir.

»GOSPODARSTVO*. Zaradi praznika Sv. Justa (3. nov.) in »Dneva zmage« (4. nov.) ni moglo iziti, ((Gospodarstvo« 6. novembra.

MA SE SOŽALJU
UMRLI SO ŠE: v Trstu 77-let-na Amalija Dol,jak por. Budin, 90-letni Ivan Vergan, 77-letni Karel Furlan, 85-1 etni Josio Cač, 69-letni Josip Vidmar, 72-Ietni Marij Kofol. 54-letni Karel Po-ropat, 41-letni Franc Novak, 82-letna Lucija Puntar por. Rupel, 53-letni Danilo Hrvatič, 77-letni Anton Starec; na Kontovelu 46-letna Marija Regent roj. Puntar; na Proseku 73-letna Adele Metelko vd. Ukmar; na Konko-nelu 84-letni Ivan Ferluga; v Sv. Križu 58-letna Ivanka Ver-ginella roj. Tence,
terih like je ustvarjal.
Modest Sancin se je rodil 15. junija 1902 v Skednju, kjer je preživel mladost, še zelo mlad se je začel zanimati za odrsko umetnost in kaj kmalu je dosegel zavidljive uspehe. Leta 1922 je bil sprejet v ljubljansko Dramo. Zaslovel je tudi kot operni pevec. Bil je na študijskem potovanju v Avstriji, Švici in v Nemčiji. Po osvoboditvi se ie vrnil v Trst, k »svojemu* ljudstvu, katerega je silno ljubil. Od tedaj je neprestano igral pri tukajšnjem slovenskem gledališču. Bil je tako priljubljen med tržaškimi Slovenci, da je postal pravzaprav simbol slovenskega gledališkega umetnika na Tržaškem. Vsem bo ostal v trajnem spominu, saj je zaoral globoko brazdo na torišču odrske umetnosti sploh med tržaškim slovenskim življenjem.
Začetek nove sezone S G
Kulturni dom - središče bodočega delovanja
Pretekli teden je bila na sedežu Slovenskega gledališča v Trstu tiskovna konferenca, na kateri so upravnik gledališča prof. Rado Rauber, umetniški vodja prof. Josip Tavčar in tajnik Filibert Benedetič izčrpno poročali o gledališkem repertoarju za novo sezono (1964-65) Dotaknili so se tudi vprašanj povezanih s težavami pri sestavi repertoarja, s finančnimi ovirami, organizacijskimi težko-čami in podobnim.
Prvotno je bilo namreč sklenjeno, da se bo začela sezona s Kreftovo dramo «Po brezkončni poti«, sestavljeno iz več prizorov vzetih iz Prešernovega življenja. Za to delo je gledališče najelo kar 50 igralcev in statistov, kar je bilo povezano z znatnimi denarnimi napori. Toda zaradi odložitve odprtja Kulturnega doma (na dan 3. decembra) je bilo treba odložiti tudi dramo o Prešernu na poznejši čas, medtem pa v omejenem roku pripraviti novo delo, in sicer komedijo Angela Beolca-Ruzanteja «La Moscheta ali o finem, govorjenju». Komedijo je prevedel v tržaško narečje Modest Sancin, uprizorili pa so jo preteklo soboto v Gorici, s čimer se je začela nova sezona. Odigrali jo bodo tudi še na Opčinah, v Sv. Križu in v Skednju, a v Kulturnem domu pa 18. decembra.< - Prot. Rauber je nakazal možnost, da bi odslej pričenjali gledališko sezono izmenoma v Trstu in Gorici, kar bi prav gotovo ne bilo napak, še posebno, če upoštevamo potrebo, da se dejavnost gledališča razširi na sleherni del obmejnega pasu, kjer le žive Slovenci.
Po uradnem priznanju našega gledališča s strani italijanskih oblasti je bilo treba spričo nastalih pogojev (sezona se bo zaključila že konec maja prihodnjega leta, v repertoarju mora biti določeno število del italijanskih avtorjev, namreč 30 odsto itd.) spremeniti celotno organizacijsko strukturo. Ansambel, v katerem je zdaj 12 oseb, bo treba okrepiti z gosti, katere bodo najemali predvsem iz domačih mladih gledaliških vrst (v Ruzantejevi komediji
nosi glavno vlogo prvak ljubljanske Drame Stane Sever). Ansambel bo posredoval občinstvu zahtevnejša in kakovostnejša dela, tako npr. Bertolta Brechta dramo «Mati korajža«, ki jo bo režiral Bojan Stupica, a vodilno vlogo bo nosila Štefka Drolčeva, ki nastopa sicer v ljubljanski Drami.
Prof. Tavčar je naglasil, da je v današnjem času sestavljanje repertoarja težak posel. Po drugi svetovni vojni se je namreč poostrila razlika med staro in novo generacijo. Prva se u-metniško udejstvuje še v po-znoromantičnem duhu, a druga je že skoraj izgubila sleherni stik z gledališčem kot umetnostjo. Pri izbiri letošnjega repertoarja je bilo treba upoštevati potrebo, da bi bil ta res sodoben, a hkrati tudi dostopen širšim plastem ljudstva, pravzaprav vsemu slovenskemu življu. Izbira je padla na taka dela, ki niso vezana na zapletene in zahtevne estetske činitelje značilne za sodobno eksperimentalno gledališče. Poudariti je treba namreč, da so se v zadnjih letih gledališča po svojem zunanjem in smiselnem ustroju razdelila na več skupin glede na smer, v katero delujejo; tako imamo na eni strani na primer tako imenovana narodna gledališča, na drugi eksperimentalna, pa še vrsto drugih; Ta pojav je v določenem smislu sicer pozitiven, je pa hkrati škodljiv, ker nasprotuje vodilu, da mora biti gledališka u-metnost vsem dostopna. Imenovana gledališča namreč privabljajo le določene plasti ljudstva in tega slednjega še bolj razdvajajo. Težko je zadovoljiti vse okuse, pravzaprav je to nemogoče. Slovensko gledališče v Trstu je zaradi tega izbralo neko srednjo pot; opredelilo se je na novejša, sodobnejša dela, ki so nastala med ali po drugi vojni, sega pa tudi po klasikih.
JAVNOST NAJ
GLEDALIŠČE PODPRE!
Vodstvo gledališča, in z njim seveda tudi ansambel ter sploh vsi, ki so z gledališčem kakorkoli povezani, so si poleg fi-
nančnih bremen naložili še drugo, moralno breme, in sicer obveznost, da bodo z raznimi pobudami, kakor na primer z u-vedbo abonmajev, skušali u-stvariti pri naših ljudeh večje zanimanje za gledališke predstave. Uvedlo bo premierski a-bonma (stal bo 10.000 lir za vso sezono), študentovskega (2.000) in sindikalnega.
V zadnjem času so začeli — prvič v Italiji — širiti gledališko akcijo tudi na šole. V tej zvezi je prof. Rauber pojasnil, da bodo naši igralci pripravljali igre ali pa sami nastopali na kulturnih prireditvah na slovenskih šolah,toda pobuda za to bo morala priti od šolskih oblasti. Režiser Babič je naglasil, da bi bilo potrebno razdeliti ansambel na dve skupini.
Na tiskovni konferenci so govorili tudi o razširitvi gledališkega tiska, in sicer ne zadeva to samo iskanja novih sodelavcev, temveč tudi estetsko stran lista. Odslej ne bo gledališče več v tolikšni meri gostovalo na podeželju, ker mu bo pač na voljo v mestu Kulturni dom; prav zaradi pomanjkanja gledališke dvorane je doslej večkrat moralo prirejati predstave izven mesta. Kljub temu bo še naprej skušalo posredovati neposredno Slovencem na podeželju svoje predstave čimbolj pogosto.
Na prihodnjo tiskovno konfe renco v Kulturnem domu bodo po vsej verjetnosti povabili tudi italijanske novinarje.
SEZONA 1964—65
Navajamo še repertoar Slovenskega gledališča v Trstu za
sezono 1964—65: Angelo BeoP co-Ruzante «La Moscheta ali o finem govorjenju«, Bratko Kreft «Po brezkončni poti«, »Večer slovenske sodobne dramatike«, Grimm «Trnjulčica» (predstava za naj mlaj še), Marcel Achard «Jean de la lune«, Bertolt Brecht «Mati korajža«, slovenska novost, »Večer slovenskega klasičnega teatra«, U-go Betti «Usaa na severni postaji« in »Večer italijanskega gledališča«.
G.
XIV.
Skušal sem Tržačane braniti in sem govoril o žaveljskem industrijskem pristanišču, o tem da Tržačanom ni lahko ,ker morajo v svoje pristanišče loviti razne velike ribe iz zaledja, ki so vsaka drugačne pasme in morajo vsaki ponujati drugačno politično vabo, a o Slovencih v Trstu sem jim rekel, nekam morda nerodno, da nekateri tržaški vodilni krogi mislijo najbrže zares, da so jim tržaški Slovenci napoti, in se ne to-liko pretvarjajo v no veča vanju slovenske narodnosti, da bi od rimske vlade iztisnili čimveč milijard ood-pore Nosijo pač ti tržaški krogi posebna očala, s čudno staro optiko, sem nekoliko tvegal, ki jim prikazujejo panoramo tržaškega življenja tako kakor da smo še nekje okoli leta 1900. Zelo spoštljivo so se moji veronski sobesedniki zakrohotali in že pri odhajanju mi vrgli: »Oh ne, nam jih ne bodo nataknili teh svojih očal, morda nekaterim »capi divisione» v Rimu, sicer se pa ne bojte preveč za vaše tržaške poslovne kroge, ti že presneto realno gledajo, kaj je njim prav in zakaj ne bi še naprej črpali iz te neizčrpne rimske fontane, če jim to kaže. No ja, nekoliko kavalirji bi se pa morali pokazati in vsaj kako provizijo vreči tem svojim tržaškim Slovencem za kako njihovo kulturno željo, da bi se ta igra lahko nadaljevala naprej in »secula seculorum*. Pobrali so s seboj še svojega slovenkega poslovnega strokovnjaka, ki ni bil kar nič zadovoljen z mojim besedičenjem in se je nemirno presedal na sedežu zaradi mojega zagovarjanja Trsta. Ostal sem sam, malce užaljen in še nekoliko izdan po Slovencu, ki je potegnil s temi prostodušnimi no-slovnimi ljudmi iz Vicenze, Verone in drugih krajev pod Alpami. Nekaj se mi je pričelo svitati, kar sem že mimogrede opazoval, da imajo pravzaprav tudi slovenski poslovni krogi iz Slovenije večie afinitete, večje podobnostne črte z italijanskimi gospodarskimi oneraterii v notranjosti Ttaliie kakor na s tržaškimi poslovnimi krogi, da Jih
A«. Križem kražem po Italiji
bolj vleče v kakšno Vicenzo ali | je v brzopletem pridušanju tr-Milan kakor v Trst. Tega pre- govskega potnika moral pristo puščajo petdnevnim obiskoval-	J
cem iz juga Jugoslavije, ki so v svojih začetnih stikih skromni in se niti ne zavedajo, da jim v Trstu za njihove skromne nakupe lutk in drugega drobiža niso hvaležni, bognasvari pa da bi jim postavili kak napis v srbohrvaščini.
Nazaj proti meji
Potovanje od Verone čez Vicenzo in Padovo do Mestra odpira pred potnikovimi očmi deželo, ki je civilizacijsko zelo razvita:	Najrazličnejši indu-
strijski objekti so potreseni po kmetijski pokrajini, čez katero so razpeti v mrežastem tkanju čudoviti sadovnjaki, plantaže breskev, marelic, jablan in hrušk, a nad katerimi plava v poletni pripeki megličasto pršenje škropilnih naprav; šele proti Mestru se je vlegia na obzorje zelena mirnost koruznih polj, vklejenih v neštete kanalske vode. Po vlakih je polno Nemcev iz Nemčije, ki preplavljajo vse letoviščne kraje ob velikih jezerih pod Alpami šli pa s svojimi od sonca vnetimi rdečkastimi telesi pokrivajo nove povojne peščine od morju južno in severno od Benetk.
Z ZLATNINO
PREKUPČUJEJO
V kupeju se razvijajo kupčije za zlatnine, prstani, orglice, broše, ki jih spreten trgovski potnik vleče kakor čudovit rokohitrc iz zajetnih, posebno v te namene sešitih hlačnih žepov. Prevajam v nemščino in nazaj v italijanščino tajnosti zlatarskih delavnic in si širim brezkoristno znanje o prednostih španskih zlatarjev pred pariškimi in ter z onimi iz okolice Aleksandrije in pa celo nekaterih v teh hribih nad Vicenzo. Bližnji sv. Anton Padovanski
piti iz svoje sveže skrinje kot zaščitna znamka in verodostojna priča za izvirnost in dragocenost zlatarskih del.
Mestre nas je razkropilo: večino je seveda pritegnila nase beneška laguna, nekateri so se zrinili na strašno dolg vlak, ki je bil namenjem v Trst in nato čez Ljubljano, Beograd v Solun in še naprej. Na tem vlaku ni bilo nič italijanskega, nič od milijonske gospode, ki se u-dobno razliva po dragih letoviščih Italije in še dražje Francije, čeprav je prišel iz Pariza. Polno otroških glav na oknih, družine z mnogimi družinskimi člani, potniki, ki jim je bila voda iz vodovodnih naprav na železniški postaji dobra. Del je bil Grkov, del Turkov in težko mi jih je bilo ločiti po zunanjih znakih, ker so vsi imeli na sebi obleke velikih pariških magazinov s standardnimi oblekami, majicami in žensko-galante-rijskimi okraski iz neke svetlo-rumene kovine. Verjetno so bile družine delavcev iz Grčije in Turčije, ki so poleg Špancev še zadnja rezerva industrijske Evrope v lovu za delovno silo. Kdaj bodo prišla na vrsto črnska atletska telesa ali pa tem-norjavkasta iz južne Azije, če
jih že ne prehiti avtomatizacija, da bodo več ko dovoljni nemški delavci pri gumbih, vzvodih in pomežikovalnih elektronskih očeh?
Provincialni «Direttissimo»
Spravil sem se nato še jaz na .direttissimo’, ki je peljal preko Trevisa proti Vidmu. Na njem je vse prijetno dišalo po provincialnosti, po zaključenem domačem krogu. Redki potniki, vsi iz beneških pokrajin od Piave do Vidma in nato še nekateri drugi, ki po zunanjem videzu ne veš kam spadajo ali v mesta do meje ali onstran meje do Reke, Zagreba in Ljubljane: ne preveč svetlolasi in ne preveč temnolaso-kodrasti. Vlak dovolj tiho drsi, da jih govorica izdaja, od kod so nekateri. Zraven na kožnati klopi so trije Furlani, ki ponujajo drug drugemu litrsko steklenico, nalepljeno s cinzanovsko nalepko in se nacejajo pri vsej poletni vročini z vermutom. So zato zaripli, z rdečkasto-bakreno barvo, a še dovolj mladi, da jih zaradi tega ne muči prehud krvni pritisk. Malce okajeni so stresali iz sebe rafale furlanske ,favele’, ki je tako učinkovita, kadar človeka razganja preobilna življenjska radost. Ti
Furlani niso spadali v tisto splošno kategorijo Furlanov žalostno umirjenih obrazov, ki love mesečne plače na emigrantskem delu,ampak so bili premožni kmetje iz okolice Co-droipa, ki prekupčujejo s sala-
mami in pršutom lastne proizvodnje, ki jedo in pijejo z vsem svojim zdravim apetitom, a jim je dieta trdo kmečko delo, da so še bolj pri apetitu in spet začenjajo svojo veselo kulinarično gostovanje.
Nekaj tisoč Slovenk v italijanskem zakonu
Poleg mene sta pri oknu sedeli starejša ženska in odraslo dekle srednjih let, verjetno hčerka. Mati je gledala v pokrajino in kazala hčerki hribe, velika napol gola predgorja Alp in ji v italijanščini brez posebnih znakov kakega narečja razlagala, da so to preveč goli hribi, da ni nobenih pravih pašnikov, da so prehude grape, kjer bi se živina ubila in da ni pravih gozdov, tistih temnih, ki so tudi pozimi zeleni. Jutri, danes še ne, je rekla pa bodo že pri noni doma, danes bo dobro, če prideta do Gorice, a jutri zjutraj čez mejo, in je pri tej besedi zaskrbljeno pogledala na svoje plastične kovčke, kakor gleda vsak popotnik, ki redko potuje čez mejo in misli z možgani carinika, da so vse o-bleke, odložene ali pa nove, kupljene pri »Upim* že carinski prekršek. Pogledala je še mene, kakor da je že preveč povedala s svojim pogledom in mi najprej razlagala, da pozna Furlanijo, kjer sta z možem živela nekaj let pred vojno. Mož da je neki marešalo, nisem mogel prav razumeti, ali karabinjerski ali fi-
prodajni servis
m

LJUBLJANA-MARIBOR
nancarski; da živi zdaj lepo v Anconi in da so se dosti potikali okoli po hribih. Tri otroke imata, že odrasle, šolane, fant je živinozdravnik blizu Ancone; ljudje so strašno dobri, dobro mu gre in mu vse skupaj znosijo, ker jim zdravi živino, hčerki sta učiteljici, ona sama pa je doma tam od Cerkna iz nekega Vrha — ali cerkljanskega ali bukovskega — visoko gori, kamor pelje stara vojaška cesta Obiskat gre, kakor vsako leto, svojo mater, nono in pelje letos s seboj še svojo hčerko, ki je učiteljica v Markah. Spoznala je moža, ko je še bil mlad financar okoli 1925. leta, a ona mlada punca na Vrhu. Tam blizu je bila stara meja in kar prijetno mi je bilo slišati, da je bila tista meja, od koder je bila ona doma, že stara.
Nagovoril sem jo po domače, po slovenski in mi je spočetka nekam nerodno odgovarjala, a čez dobre pol ure jo je že kar dobro zavijala po cerkljansko. Vse sem hotel vedeti, ali vseeno ji nič ni bilo nerodno ali kočljivo odgovarjati. Mož je marešalo, je ponavljala, dobro še služi in je zrel za pokojnino. Otroci znajo po slovensko toliko, kolikor so se naučili, ko je mož še služboval tam okoli Cerkna, nato so bili hvala Bogu premeščeni od tiste stare meje, nekam v Furlanijo, kjer je bilo življenje bolj poceni in se je dobro živelo. Domov na Vrh so še hodili do vojne poleti, nato je prišla vojna in še vrsta povojnih let. Že sedem ali osem let hodijo zdaj redno na obisk k noni. Do Gorice gredo nocoj, tam se dobijo tudi z drugimi Slovenkami, ki so poročene po Italiji.
(Se nadaljuje)
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V	soboto 14. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 15. t. m. ob 16. in ob
20. uri
V	PROSVETNI DVORANI NA OPČINAH
V	torek 17. t. m. ob 20.30
V	KINO DVORANI
V	SKEDNJU
Angelo Beolco - Ruzante
LA MOSCHETA ali komedija o finem govorjenju
V	vlogi Zgagarja gostuje član ljubljanske Drame Stane Sever
Tri štipendije za študij slovenskega jezika
Republiški sekretariat za šolstvo SR Slovenije
razpisuje
na podlagi jugoslovansko-itali-janskega sporazuma o kulturni izmenjavi z dne 21. julija 1964, sklenjenega v mešanem jugoslovansko - italijanskem odboru, predvidenem v 8. členu specialnega statuta, priloženega k Londonskemu sporazumu z dne 5. oktobra 1954
natečaj
za podelitev treh štipendij za študij in izpopolnitev slovenskega jezika in literature pri univerzi v Ljubljani za akademsko leto 1964-65.
Vsaka od navedenih štipendij znaša skupno 720.000 din za celotno akademsko leto, štipendije se lahko podaljšajo še za eno akademsko leto. Namenjene so pripravi in specializaciji učiteljev osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na področju pod italijansko upravo ter tistih oseb, ki želijo poučevati na navedenih šolah.
Prošnje za podelitev zgoraj navedenih štipendij lahko vložijo pripadniki slovenske narodnostne skupine, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo. Nekolkovane prošnje, s kratkim življenjepisom prosilca in ustreznimi podatki zlasti o dokončanem študiju in o morebitni dosedanji službi, naj prosilci vlože pri Šolskem skrb-ništvu v Trstu do 16. novembra 1964.
Izid razpisa bo pravočasno sporočen vsem udeležencem.
:::
lin vne%ie in t> planine!
P
GOSTINSKI ŠOLSKI CKNTPR

-.SE*?
HOTEL «KRIM»
BltD
se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja.
Prvovrstna postrežba.
Pred in po sezoni znaten popust!
- Nota Gorita
Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavama — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
Obiščite
v 1
CASINO
V1LLA ROSA HA
OPATIJA
Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure.
□	ROULETTE
□	BACCARA
Hotel «SL0N» ——-
LJUBLJANA, Titova 10
HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA
Internacionalna restavracija

rnmmm
.. - " '
- narodne specialitete - , _	--------------_ J
Nočni bar z mednarodnim ar tističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike —
RIM
Slovenski
HOTEL «BLED»
ITALIJA
Lastnik Vinko LEVSTIK
ROMA, Via S. Croce in Uerusalemme 40 - Tel. 777 102, 7564783 Blizu železniške postaje — Direktna zveza t avtobusom St. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhami.
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG OB E R D A N 1 - Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
TRŽNI PREGLED M&tnUt KMEČKE ZVEZE
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Navaden kostanj 50 do 170 lir za kg, maroni 130 do 220, kaki 40—75, jabolka 40—70, delicious 40—70, renette 40 do 75, hruške 95—130, grozdje 130 do 250, limone 90—120; suh česen 100—200, pesa 40—60, rdeča pesa 40—80, korenje krajevnega
pridelka 30—80, cvetača 40—80. čebula 60—100, svež fižol 60 do
50
zelena
paprika 35—50, rumena 60—120, paradižniki 50—150, peteršilj 70 do 150, zelena 80—120, špinača 80—130, bučice 100—180 lir za kilogram.
Italijanski trg
Italijanski trg a žitaricami j= I S'm^fcua^žf‘S zelo zavahen, ker je prejšnji te- 0 1UU’ m j ou—12U, zel
den v veliki meri oživelo zanimanje za pšenico, koruzo in o-ves; tudi cene so čvrste. Prodaja oluščenega in neoluščene-ga riža pa tudi moke je bolj zmerna. Kupčije z zelenjavo in sadjem so ugodne, slabo pa se prodaja krompir. Na živinskem trgu je zanimanje za govejo živino, razen telet, zelo slabo. Dobro pa se prodajajo prašiči vseh vrst. Cene maslu še vedno rastejo in to zaradi velike porabe. Isto velja tudi za sir. Trg z oljčnim oljem je precej v zastoju in tudi cene so slabe. Kupčije z vinom lanskega pridelka so nekoliko oživele, morda prav zato, ker se zaloge tega vina vedno bolj manjšajo. O pravih kupčijah z vinom letošnje trgatve ne moremo še govoriti, ker so tudi cene še vedno zelo nestalne.
ŽITARICE
MILAN. Mehka domača pšenica 7100—7350, dobra merkan-tile 6950—7050, merkantile 6700 do 6850, fina trda domača pšenica 9100—9500, merkantile 8600 do 8800, fina domača koruza 6000—6100, navadna koruza 4450 do 4500, uvožena koruza 4600 do 4700; neoluščen riž Arborio 7600 do 84000, Vialone 9800—10.000 Carnaroli 9300—9600, Vercelli 7800—8600, R.B. 8800-9300, Riz-zotto 8400—8700, Maratelli 8900 do 9500; oluščen riž Arborio 15 tisoč 500 do 16.000, Vialone 18.700—19.700, Carnaroli 18.100 do 19.200, Vercelli 16—16.300, R. B. 16.100—16.400, Rizzotto 15.300 do 15.700, Maratelli 15.800 do 16.000; uvožen ječmen 4700 do 5000, domač oves 4600—5650, u-vožen 4800—4850, domača rž 6100 do 6300, uvoženo proso 4550 do 4750; pšenična moka tipa «00» 10.100—11.400, tipa «0» 9600 do 9700, koruzna moka 6000—6100 lir za stot.
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol za 60 funtov) Koruza (stot. dol. za 56 funtov
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt) .
Cin (stot. dol. za funt) . .
Svinec (stot. dol. za funt) .
Cink (stot. dol za funt)
Aluminij < stot. dol. za funt)
Nikelj (stot. dol. za funt) .
Antimon (stot. dol. za funt)
Lito železo (stot. dol. za funt) .
Živo srebro (dol. za steklenico) Bombaž (stot. dol za funt)
Volna (stot dol. za funt)
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) Kakao (stot dol za funt) . . Sladkor (stot. dol za funt) .
LONDON
Baker (funt šter. za d. tono)
Cin (funt šter. za d. tono) .
Cink (funt šter. za d. tono) .
Svinec (funt šter za d. tono) Kavčuk (penijev za funt) .
SANTOS
Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg)
20.10.64 27.10.6410.11.64
1515/a	150 ‘A	153,—
121 V«	120 Vi	119 Vi
61,-	60,-	63,—
206,—	212,50	189,—
15,—	15,—	15,—
15,75	15,75	15,75
24,—	24,—	24,-
79,-	79,-	79,—
44,—	44,-	44,—
63,50	63,50	63,50
380,-	380,—	440,—
31,85	31,90	31,91
173,—	175,6	173,—
47 Vi	47 ‘A	47‘A
22,18	22,16	21,42
3,65	• 3,54	3,36
512,-	508,—	525,—
1590,—	1600,—	1457 Vi
128,-	121 Vi	121 Vi
123 ‘A	122 'A	125,-
21 3/a	21 9/16	21 1/16
3488,-	3528,-	3600,—
Minuli teden so na mednarodnih borzah s surovinami zabeležili dvig cene bakru., svincu, bombažu, kavi, pšenici in koruzi. Tečaj je nazadoval kositru, cinku, volni, kavčuku in kakavu, de čim se m spremenil aluminiju, anumonu, litemu železu, živemu srebru, juti in sladkorju.
KOVINE
Cena bakru je na newyor-Škem trgu znatno napredovala. Londonske zaloge te kovine znašajo 6.375 ton ali 35 odsto manj kot pred tremi leti Tečaj kositru je močno zdrknil na vseh trgih, čutijo se že prve posledice razpečevanja ameriških presežkov. Indonezijska vlada je sklenila, da s 1. decembrom ukine izvoz domačega kositra (cina) v ZDA, da ne bi prizadela prodaje iz strateških zalog. Od januarja do konca oktobra letos je dosegel malajski izvoz kositra 58.971 ton, do-čim je značal lani ob istem času 73.698 ton. Poraba kositra se je v prvih devetih mescih tega leta zmanjšala, znašala je namreč 13.833 ton proti 16.194 ton v istem razdobju lani. Cena svincu je v Londonu spet nekoliko porasla. Zaradi razpečevanja svinca iz ameriških strateških zalog bo svetovno povpraševanje po vsej verjetnosti letos prekosilo ponudbo. Svetovna poraba naj bi po cenitvah Mednarodne študijske komisije znašala letos 2,660.000 ton, kar bi pomenilo 7 odsto več kakor v preteklem letu; prihodnje leto pa naj bi poraba svinca na vsem svetu napredovala samo za 3 odsto. Tečaj cinku je na londonskem tržišču znatno popustil. Mednarodna študijska komisija predvideva, da bo do-
VALUTE V MILANU		
	27.10.64 10.11.64	
Amer dolar	623,75	623,50
Kanad. dolar	575,—	575,—
Nem marka	157,—	156,80
Francoski fr.	127,25	127,25
švicarski fr.	144,60	144,50
Avstrijski šil.	24,15	24,11
Avstral. funt	1375,25	1375,—
Egipt, funt	805,—	805,—
Funt št. pap	1734,50 1734,50	
Funt št. zlat	6125,—	6175,—
Napoleon	5750,-	5750,—
Zlato (gram)	718,—	718,—
Dinar GOO) -	- Trst	
drobni 61-63	debeli 61-63	
BANKOVCI V CUREHU		
10. novembra 1964		
ZDA G dolar"		4,29
Anglija (1 funt št.)		11,90
Francija (100	n. fr.)	87,00
Italija (100 lir)		0,6875
Avstrija (100	šil.)	16,55
CSSR (100 kr.)		9,50
Nemčija (100	DM)	107.50
Belgija GOO	i fr.)	8,60
Švedska GOO	kr.)	82,50
Nizozemska (100 goid.)		119,—
Španija GOO	pezet)	7,00
Argentina (100 pezov)		2,15
Egipt (1 eg funt)		5,40
Jugoslavija (100 din)		0,55
Avstralija (1 av. funt)		9,4750
segla do konca letošnjega leta svetovna poraba okrog 3,2 milijona ton ali 9 odsto več kakor lansko leto; prihodnje leto bo sicer še napredovala, toda samo za kakih 3,5 odsto.
KAVČUK
Cena kavčuku je na newyor-škem trgu popustila. V splošnem je bila operaterska dejavnost na svetovnem tržišču slabotna. Iz Singapura poročajo, da se malajske zaloge naravnega gumija redno večajo; tako so konec septembra znašale že skoraj 54.500 ton proti 45.000 tonam v zadnjih dneh avgusta. Septembra je dosegel malajski izvoz gumija okrog 76.150 ton proti 84.400 ton v avgustu (od tega so 7.900 ton dobavili Vel. Britaniji, 5.600 ton Združenim ameriškim državam, skoraj 7 tisoč ton Zah. Nemčiji, 4.700 t. Japonski, 15,600 t. Sovjetski zvezi in nad 19.000 t. evropskim državam. Malajska proizvodnja kavčuka je septembra padla na 69.600 ton (po 1016 kg), dočim je znašala avgusta še 73.500 t..
VLAKNA
Tečaj volni je na vseh trgih zdrknil. Na avstralskih dražbah so zabeležili precej živahno dejavnost. Predvsem je bilo mnogo japonskih operaterjev. Največje povpraševanje je bilo po volni vrste «merinos». Cena bombažu je rahlo narasla.
ŽITARICE
Tako pšenica kakor koruza sta na čikaškem trgu napredovali. Kupčijska dejavnost je živahna. Združene ameriške države so podpisale z Jugoslavijo sporazum, po katerem bodo A-meričani dobavili Jugoslovanom v dveh obrokih 500.000 ton žita in 12.000 ton živalske masti v skupni vrednosti 40,5 mil. dolarjev. Prvo pošiljko v vrednosti 29,1 mil. dol, bodo Jugoslovani izplačali v 17 letih, in sicer v ameriški valuti (ameriški kongres je namreč preklical dovoljenje Jugoslaviji in Poljski, da lahko plačujeta kmetijske proizvode v «surplusu» v lastni valuti), drugo pošiljko pa bodo izplačali v treh letih in znaša njena vrednost 11,4 mil. dolarjev. Ameriško kmetijsko ministrstvo napoveduje, da bo dosegel letos svetovni pridelek žita in rži 303 milijone ton, kar bi pomenilo rekorden pridelek. Zlasti menijo, da bodo pridelali izredno mnogo žita, in sicer o-koli 8 milijonov 985.000 bušlov (rži pa 1,200.000 bušlov).
ŽIVILA
Tečaj sladkorju se v New Zorku ni premaknil, vendar se kaže rahla težnja navzdol. Na trgu vlada precejšnja negotovost. Italija je odbila ponudbo 10.500 ton rafiniranega sladkorja po 33,50 funta šterlinga za tono in 9.000 ton zrnastega sladkorja po 30,50 f. šterlingov za tono.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Maslo iz centrifuge 1020—1030, uvoženo maslo 990 do 1010, lombardsko maslo 980 do 990, domače maslo 990—1000 emilijsko 970—980; sir grana proizv. 1962 1190—1240, proizv. 1963 1110—1130, proizv. 1964 960 do 1020, grana svež (1 do 30 dni) 720—750, uležan (30 do 60 dni) 750—780, sbrinz svež 700 do 730, uležan 790—810, Emmen-thal svež 670—690, uležan 780 do 800, originalen švicarski Em menthal 980—1030, avstrijski Emmenthal 790—820, francoski 790—830, provolone svež 670 do 690, uležan 780—800, italico svež 590—640, uležan 590—640, cre-scenza svež 500—530, uležan 710 do 750, gorgonzola svež 480 do 510, uležan 740— 810, taleggio svež 500—550, uležan 700—740 lir za kg.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA. Klavna goveja živina: voli I. 360—400, II. 280 do 300, krave I. 330—360, II. 220 do 260, junci I. 420—460, II. 360 do 380, biki I. 420—470, II. 360 do 410, teleta 50—70 kg težka 580 do 630, 70—90 kg 630—650, čez 90 kg težka 670—710; goveja živina za rejo: teleta 50—70 kg težka 750—850, 70—100 kg težka 700—750, krave mlekarice 180 do 280.000 lir za glavo, navadne krave 150—180.000; neodstavlje-ni prašiči 390 lir za kg, suhi prašiči 25—40 kg težki 360, 40 do 60 kg 350, 60—80 kg 340, debeli prašiči 125—145 kg 380, 145 do 160 kg 380, 160—180 kg 380 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Zaklane pegatke 950 1100, zaklani golobi 1300—1500, domače zaklane pure 750—1000, uvožene zmrznjene pure 480 do 650, živi domači purani 700 do 800, zaklani 900—950, žive domače gosi 530—600, zaklane 650 do 750, uvožene zmrznjene gosi 380—400, živi piščanci 310—330, zaklani 410—460, žive kokoši 400 do 450, zaklane kokoši 550 do 650, žive domače kokoši 650 do 700, zaklane domače kokoši 1000 do 1100, uvožene kokoši 450 do 500, žive domače race 500—530, zaklane 550—650, zaklani zajci s kožo 640 do 730, brez kože 720—820, uvoženi zajci 630—700 lir za kg. Sveža domača jajca I. 31—34, II. 30—33, uvožena jajca 26—27 lir za jajce.
KRMA
MANTOVA. Seno majskega reza 2400—2600, II. reza 2300 do 2500, III. reza 2200—2400, seno iz zdravilnih zelišč 2100 do 2200, slama v balah 1200—1250, razpuščena slama 1100—1150 lir za stot.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 9—10 stop. 610—690 lir za stop/stot, Oltrepo’ pavese 8—9 stop. 580—650, mantovansko rdeče 8—9 stop. 600—660, Valpo-licella Bardolino 9—11 stop. 710 do 790, Soave belo 9—11 stop. 740—820, Merlot 10—12 stop. 707 do 755, Reggiano 9—10 stop. 660—700, belo vino iz Romagne 9—10 stop. 580—610, rdeče 9 do 10 stop. 600—630, klasični toskanski Chianti 12—13 stop. 455 do 495 steklenica, navadno toskansko vino 8—10 stopinj 580—690, Aretino belo 8—10 stopinj 570—670, belo vino iz Mark 9—10 stop. 610—630, rdeče 9—10 stop. 610—650, belo vino iz Sardinije 10,5—11,5 stop. 575—595, rdeče 12—13 stop. 665 do 715 lir za stop/stot.
p. Sadje in zelenjava m ' na tržaškem trgu
Zaradi slabega vremena so kupčije na tržaškem trgu bolj slabe, ker je tudi blaga manj na razpolago. Povrtnina prihaja na trg izključno iz Gorice in iz notranjosti Italije; iz tržaških vrtov dobivamo edino še zelje in endivijo. Cene so še zmerne. Navajamo srednje cene prodaje blaga na debelo (v o-klepaju prodaja na drobno). Rdeča pesa 150 (240), zelje 35 (80), kapus 45 (98), cvetača 70 (140), cikorija 55 (120), čebula 70 (140), fižol 140 (240), koromač 70 (140), solata 150 (280), krompir 50 (80), paprika 40 (100), paradižniki 120	(220),
rdeč radič 140 (240), zelen ra-dič 700 (1200), zelena 120 (180), špinača 90	(160);	pomaranče
170 (340), limone 90 (200), kostanj 85 (140), kaki 55 (100), jabolka 60	(100),	hruške 80
(140), grozdje 80 (160) lir za kg.
Nekaj praktičnih nasvetov
Sv. Martin je tu. Povsod ga ne proslavljajo tako slovesno kakor na Proseku, kjer so ta dan zberejo vinogradniki in pivci iz okoliških vasi in celo iz Trsta, da bi prvič pokušali letošnje vino. To seveda mora biti že čisto. Letos nimajo naši vinogradniki v tem pogledu posebnih težav, ker je bilo grozdje zelo lepo in čisto ter je poleg tega dalo močan mošt, ki se je npr. v Križu dvignil tudi čez 12 stopinj; črno vino ni doseglo toliko alkohola.
Izkušen vinogradnik iz naše okolice priporoča svojim rojakom, naj pretočijo vino ob lepem in suhem vremenu. Ko so to storili, naj iz vsakega soda vzamejo po en kozarec vina. Ako vino v kozarcu potemni,
potem naj vino iz dotičnega si-da vnovič pretočijo in temeljito prezračijo.
Z obrezovanjem trt naj počakajo, dokler ne odpade z njih zadnje listje.
Koruzo so kmetje že davno pobrali. Zemljo bo treba zdaj še pred zimo preorati, da se tako zrahlja in bo pripravljena za spomladansko setev.
Živinorejcem priporočamo, naj živino čimbolj pogosto ženejo na pašo, tako se bo lepše razvijala, hkrati pa bo tudi na senikih ostalo več krme za zimo. Ne pozabimo pognojiti travnikov. le tako lahko pričakujemo z njih več krme.
Vinske cene na Vipavskem
Letošnji vinski pridelek na Srednjem Vipavskem ni bil tako obilen kot lanski, ki je bil
Italijanska proizvodnja cementa je letos nazadovala
Med posledicami skrčenja gradbene dejavnosti v vsej Italiji je odločna težnja navzdol v proizvodnji cementa. V preteklosti je ta redno naraščala, zato je sedanji položaj tembolj zaskrbljiv. Predvidevanja za bližnjo bodočnost niso razveseljiva; naročila so se močno zredčila, a zaloge se večajo. Vse to lahko občutno prizadene vso industrijo cementa in spravi v nevarnost še izvajanje širokopoteznih načrtov za njeno potenciranje.
Italijanska industrija cementa je v prvih povojnih letih tako naglo napredovala, da je Italija kaj kmalu zavzela peto mesto na lestvici najvažnejših držav proizvajalk tega gradiva. Tudi lani je še napredovala, celo znatno bolj kot drugod v Evropi. Lani je namreč narasla za 9 odsto, dočim se je dvignila v Franciji za 2,7 odsto, v Sovjetski zvezi za 6,5 odsto, v ZDA za 4 8 odsto, na Japonskem za 3,9 odsto, v Zah. Nemčiji za 0,8 odsto, v Vel. Britaniji pa je u-nadla za 1,4 odsto. Svetovna proizvodnja cementa se je lansko leto dvignila za 15 milijonov ton (povzpela se je od 358 mil. ton v letu 1962 na 373 mil. ton), delež italijanske proizvodnje je pri tem znašal 6 odsto.
PROIZVODNJA CEMENTA V ITALIJI
(v Mesec	tisočih 1903	ton) 1964	Razlika
Januar	1.045	1.446	v •/« +38.37
Februar	1.012	1.736	+ 71.54
Marec	1.837	1.951	+ 6,20
April	1.913	2.073	+ 8,36
Maj	2.108	2.240	+ 6,26
Junij	2.040	2.077	+ 1,81
Julij	2.204	2.179	— 1,1
Avgust	2.134	1.980	- 7,4
Kot kaže gornja razpredelnica. se je proizvodnja cementa v januarju in februarju letos sicer novečala v primeri z istima mesecema lani, a to oripisujeio le dejstvu, da so tedaj zaradi neugodnega sezonskega poteka tovarnah znatno zmanjšali delavnost. V ostalem je razvidno, da je začela proizvodnja z meseci redno nazadovati, najbolj na je upadla v juliiu in avgustu. Avgusta ie nazadovala za 9 4 odsto (v Sev. Italiji kat za 13.4 odsto) v primeri z iulijem. dočim je znašala lani ta razlika, samo 3.2 odsto (v Sev. Italiji za 6.4 odsto)
Lansko leto se je v Italiji dvignila tudi povprečna poraba cementa na nrebivalea prešla, (e od 288 kg leta 1969 na 436 kg. v tem pogledu je Italija izdatno prekosila ostale države (v ZDA ie znašala, lani poraba na prebivalca 306 kg v Rov’°t-sk’ gge-n" 257. na Japonskem 283. v Britaniii 263. v "Franciji 355 ip nq Švedskem 391).
Izvoz se j*e rahlo zmanj"šal uvoz pa porasel
Izmenjava s tujino se je v preteklem letu nekoliko zvišala, čeprav je še vedno skromna. Lanski saldo ie bil za Italijo aktiven za 29.157 ton in za 1 milijon 147.000 lir. To pripisujejo zlasti zmanjšanju uvoza in povečanju izvoza tako imenovanega «klinker.ja». Trgovanje z belim, barvastim in drugim cementom se je ohranilo na obi-čaini ravni
Zunanja trgovina v postavki «apno, cement in kreda* se ie od januarja do konca avgusta letos poslabšala; izvoz se je znatno zmanišal, dočim se je
Francoska tekstilna preeei okrepil uvoz. kakor je , „	,	^	razvidno iz spodnje razpredel-
industnja v letu 1964 niče
V prvem polletju se je proizvodnja francoskih volnenih izdelkov dvignila za 5 odsto v primeri s prvim polletjem lanskega leta. Lani si je francoska industrija preskrbela velike količine volne: za letos so napovedali celo upadanje proizvodnje, vendar so nastopile izredno ugodne okoliščine: mrzla zima, poleg tega pa omejevanje kreditov, ki je grosiste in detajliste navajalo k temu, da čimprej skrčijo zaloge! Letos so v prvem polletju proizvedli 18.533 ton prane volne, to je 9 odsto manj kot lani;
44.454 ton česane volne (lani 44.106, torej 1 odsto več); česanega sukanca 53.047 ton (lani 52 tisoč 825 ton); tkanin 56,565.000 kv. metrov (2 odsto več); preprog 2,954.000 kv. metrov (14
odsto več) in klobučevine 1.208 j tem skrbjo za zbolišanje proton (4 odsto manj).	Vzvodne kakovosti. Na notra-
njem trgu, kakor tudi pri izvozu postavljajo razmeroma u-godne cene. Razen tega stremijo po tem, da bi zavrli višanje proizvodnih stroškov, ker bi tako povečali konkurenčnost svojih proizvodov. Napredek cementne industrije zavisi namreč v prvi vrsti od čim bolj izdatnega izkoriščanja tovarniških zmogljivosti in od jamstva za redno prejemanje naročil. Operaterji naglašajo, da sta v načrtu izgraditev osmih novih in pa potenciranje sedanjih o-bratov.
CENE CEMENTA
Kaj pa cene cementa? V zadnjih 12 letih so se v Italiji cene cementa v vrečah znižale za okrog 18 odsto. Navajamo cene cementa konec lanskega oktobra v Italiji in v nekaterih evropskih deželah.
POVPREČNA CENA CEMENTA KONEC OKTOBRA 1963
izreden. Belo vino prodajajo na debelo povprečno po 80 dinarjev liter. Sladke vrste imajo seveda večjo ceno, tako npr. gre «merlot» na debelo tudi po 180 dinarjev, zasebnikom pa ga vinogradniki dajejo v majhnih količinah tudi po 250 dinarjev liter.
Kmečki pregovori
Na dan sv. Martina na ogenj pazi naj družina.
Poletje sv. Martina, če več ne
dnevna četrtina. t
Ko dan sv. Katerine se prikaže,
gospodar prašiče klati ukaže.
Države
Italija
Belgija
Francija
Zah. Nemčija
Nizozemska
Vel. Britanija
Švica
Cisterne Vreče Fco tovarna 7.400	8.200
8.299	9.297
7.930	8.686
8.382
9.954
9.332
10.819
Navajamo še ceno cementa v vrečah po 500 kg na stot: 30. septembra 1963: 885—915, 31. decembra 1963: 885—915, 15. sep. tembra 1964: 895—925 in 30 septembra 1964: 895—925.
..GOSPODARST VO"
Izhaja tedensko • Uredništvo In uprava: Trst, Ulica Geppa 9. tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir • Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo# št 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva* • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) Trst, Ul. Montecchi 6
ŠTEDILNIKI - PECI na kerosen, plin, elektriko, les in premog. E-LEKTRICNI LIKALNIKI, PRAL-NI STROJI, grelci za vodo, hladilniki, ELEKTRIČNE LUCI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORA-TIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA • MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom, •estavracije, gostilne in podobno
TRST e Piazza S. Giovannl 1
Transadriii
S. P. A.
IMPORT . E X P O R T
TRST - Ul. Cicerone 8-11 - Tel. 30-214
Skladišče: Scalo Lep;na mi
Vse vrste lesa - eksole . furnirje
poliestere - dekorativne plastične profile - laminate
stroje in druge artikle za lesno industrijo
JnhAzuAOfLa fcofizt,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823

Dodajanje ledu In vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih to razstavah — Redni zbirni promet tz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah m zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
URARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Iliado m o 3. tel. 95-681
Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
adriaimpex
S. p. A.
TRST
Via della Geppa, 9 Telef. 38-770, 29-135
IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT OM. RIV v Jugoslavijo
TRANS-TRtESTE,.
TRST - TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880
UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA; vre proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO - POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA,
JADRAN - ZAHODNA AFRIKA,
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Zupančičeva 24,
Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telexi: 035-22 m 035-23,
Telefoni: 73-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu
avtoprevozniško
PODJETJE
A. POŽAR
TRST - VIA BOCCACCIO. 3 Tel 28-373
Prevzemamo vsakovrstne pre-voze za tu in inozemstvo — Postrežba hitra. — Gene ugodne
MORILI Ul A »A LOŠKO
TRSI . 1RIESIE, uliva XXX Ollubrt* vogal ul. Torrvhianva, telef. 35.740
OJLaJime
permaflex
Pohištva za urade
dnevne sobe npinina
vu/inki - iinslnliinn
Razstave: Ul. Valdirivn. 29
Ul. h. Hiši 7
Količina	UVOZ (v stotih)	
. 196 J	1964	Razlika
817.182	1.304.217	v % + 59,7
Vrednost	(v mil. lir)	
1963	1964	Razlika
968	1.372	v % +41,7
Količina	IZVOZ (v stotih)	
1963	1964	Razlika
1,257.322	1.164.777	> 1
Vrednost	(v mil. lir)	
1963	1964	Razlika
1.179	1.086	v % — 7,9
italijanski industrijci nalagalo v nroizvodnio in v trgovino s tuimo velike ksmitale. Pri
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica Via D d’Aosta N. 180 let. 2845,54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blago v Jugoslavijo
1MPEXP0RT UVU/ - i/VUZ /ASI UPS 1 V A TRST, Ul. Cicerone 8 lelei. 38-136 - 37 725 Oddelek m koloninlnu hlat>o Ul. del Hosco 21) Tel. 50010 Telei>r-. lmi)ex|)ort • T fiest e		U VAZA: VSAKOVRSTEN LES CEMENT IN GIIAI). BENI MATERIAL	MESO IN ŽIVINO IZVA*- A . TEHNIČNI MATERIAL RAZNE ST ROJE TEKSTIL	KOLONIALNO BI AGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
		
It 1 J E K A . Jugoslavija
Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo o boga tila vaš letni odmor i novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote Jadranske obale Za lntor macije obrnite se na agencije Ja-drolinije v vkrcnih pristanišči D ali pa na potovalne agencije.

I J #	< A
pr Uti O L-I N I U A
Gestlsce i servizi mere! e passeggeri sulle linee:
ADRIATICU — NORO K VKOPA (servlzio celere ed espresso) partenze da Riieka ogni 1 giorm ADRIATICU - NORI) AMERICA (Niirtli »I Hatleras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU - HUD AMERICA
partenze ogni 20 giorni ADRIATICU - I.KVANTE
partenze ogni 't giorni ADRIATICU - IRAN - IRAU
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - KSTRKMO ORHfiNTK
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GOLFU MESNICO
partenze ogni 20 giorm
con 55 modeme e rapide na vi, 562 cucette e 351.313 B.R.T,
La »JUGOLINIJA« accetta U crasporto di merci anche porti fuori delle linee regoiar
v-i -

~~y

TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
--- cJUGOUNUA» RUEKA —